TEDNIK GLASILO - I^^I^ALISTICNE DELOVNEGA LJUDSTVA LETO XXVII. ŠT. 29 PTUJ, 1. AVGUSTA 1974 CENA 1 DIN Usmerjanje uresničevanja ustave Uresničevanje določil ustave je ena od glavnih političnih nalog v tem obdobju, ki je nakazana v dokumentih X. kongresa ZKJ. Da bi to nalogo uspešno usmerjali je bila pri RK SZDL Slovenije ustanovljena enotna koordinacijska komisija za spremljanje in uresničevanje ustave, Id jo esstavljajo člani predsedstev družbenopolitičnih organizacij v repubUki. Istočasn(i je bila občin- skim vodstvom dana naloga, da take komisije ustanovijo tudi v vseh občnah, ki morajo biti predvsem operativno-akcijsko telo za koordi- nacijo, spremljanje in usmerjanje uresničevanja ustave na vseh področjih družbenega živjenja. V skladu s tem je bUa na seji kadrovske komisije pri komiteju občinske konference ZKS Ptuj, kije bila 24. julija 1974, imenovana 26-članska komisija. Komisijo vodi Alojz GOJCiC, sekretar komiteja, razdeljena pa je na 5 delovnih skupin za posamezna področja dejavnosti. Te skupine so: Za samoupravno konstituiranje združenega dela, ki jo vodi Martin UCAKAR, predsednik ekonomske komisije pri ObK ZKS. Ta delovna skupina ima gradivo v glavnem že zbrano iz vseh OZD in TOZD' kar je pripravljal širši občinski politični aktiv. Zbrane podatke bo treba le oceniti in iz ugotovitev postaviti konkretne naloge. Že bežen pregled poročil kaže, da še precejšnje število delovnih organizacij v ptujski občini ni v celoti aU vsaj ni ustrezno samoupravno konstituiranih. Nadalj- nja ugotovitev je, da velika večina temeljnih in drugih organizacij združenja dela še v praksi ne uveljavlja oblik neposrednega samo- upravljanja. Povsod pa še tudi niso ustanovili TOZD, čeprav so za to pogoji. Marsikje je vzrok za te pomanjkljivosti v pomanjkanju ah v premah usposobljenosti ljudi, ki bi morah to pripravljati, zato bo morala komisija takim organizaci- jam nudiiti tudi konkretno pomoč. Skupino za področje krajevnih skupnosti in komunalne samouprave vodi Zvonko MASTEN, sekretar OK SZDL. V glavnem so v ptujski občini že vse krajevne skupnosti sprejele svoje statute in se konstituirale v skladu z določili ustave, vendar še njihovo delo v praksi ni povsem zaživelo. Predvsem bo treba preučiti odnose med krajevnimi skupnostmi in organiza- cijami združenega dela, da bodo delovni ljudje in občani imeli resnične možnosti za uveljavljanje in reševanje svojih potreb v krajevnih skupnostih. Prav tako bo potrebno z novim proračunskim letom zagoto- viti krajevnim skupnostim izvirne vire financiranja, ki naj bo zunaj občinskega proračuna. V delovni skupini so se že dogovorili, da bo v septembru skupni posvet predsedni- kov skupščin in svetov KS, na katerem se bodo pogovorih tudi o izpopolnitvi njiliovih statutov, ki morajo bolj konkretizirati vlogo (Nadaljevanje na 2. strani) KEBEU: GRADNJA OSNOVNE ŠOLE GRE H KONCU Pogled na novo osnovno šolo na Keblju Nobenega dvoma ni več, da z poukom v novi osnovni šoli na Keblju ne bi pričeli že prvi dan letošnjega šolskega leta. Gradnja nove šole gre v zaključno fazo, po tem ko so monterji Marlesa končali z montažo zgornjega dela zgradbe. Te dni opravljajo pospešeno svoja dela še električarji in vodo instalaterji. Za tem je potrebno še nekaj manjših notranjih opravil in težko pričakovano šolo v Keblju bodo predah svojemu namenu. Kljub temu, da se z gradnjo nove šole v tej partizanski vasici na bistriškem Pohorju ne bodo odpravile težave učencev, ki morajo tudi po dve uri prehoditi od doma do šole, bo njihova pot sedaj bolj | vesela, saj si bodo svoje znanje sedaj pridobivah v zračnih in svethh prostorih. Najvažnejše je, da bo pouk varnejši, saj jih ne bo strah pred nevarnostmi, ki so jim iz razmajanih stropov stare šole pretile vsak dan in vsako uro. V sedmih učUnicah nove šole bo prostor za 230 učencev. V zgradbi bodo sodobne sanitarije, umivalnice s prhami in jedilnica. Osnovna šola na Keblju bo prva iz programa graditve šol na področju občine Slov. Bistrica iz samoprispev- ka, za katerega so se v preteklem letu ponovno izrekli prebivalci te občine. Po predračunu bo veljala okoU 340 starih milijonov. Foto in tekst: V. Horvat do nedelje, 11. avgusta 1974 Pohia luna bo v soboto, 3. avgusta ob 4.57. Napoved: Od četrtka 1. avgusta so verjetne nevihte. Za tem spremenljivo vreme. Od 5. avgusta dalje bo nastopila vročina do 34 stepinj, noči bodo soparne. Vreme bo od 5. avgusta dalje suho in zelo vroče. Alojz Cestnik j ^_____ __y SEJA SO PTUJ V veliki dvorani Narodnega doma v Ptuju je bila v torek, 30. julija, že tretja letošnja seja po novi sestavi občinskih skupščin. Predsednik družbeno- političnega zbora, zbora zdru- ženega dela ter zbora krajevnih skupnosti so sklicali sejo ob osmi uri zjutraj. Od petnajstih točk dnevnega reda so jih šest obravnavah skupno vsi zbori, ostale točke pa delegati vsakega zbora posebej. Na seji je bilo sprejeto besedilo družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju štipen- dijske politike v SR Sloveniji. Podano je bilo poročilo o realizaciji finančnih načrtov temeljni interesnih skupnosti in občinskega proračuna, spre- jet je bil odlok o usmeritvi sredstev za gospodarske investi- cije občine Ptuj, ki bodo na razpolago v tem letu. Delegati so sprejeh tudi besedilo družbe- nega dogovora o osnovah in merilih za določanje mesečnih nadomestil osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov voljenim in imenovanim funk- cionarjem v ptujski občini. Sprejeh so odlok o višini mesečnih nadomestil osebnih dohodkov in drugih prejemkov voljenim in imenovanim funk- cionarjem skupščine občine Ptuj, odlok o prenehanju veljavnosti odloka o izdatkih za potne in druge stroške, ki se priznavajo občinskim organom med materialne stroške, odlok o pristojbinah za veterinarsko sanitarne preglede in kontrolo v občini Ptuj ter odlok o dopolnitvi odloka o komunal- nih taksah v občini Ptuj. Delegati vseh treh zborov so imenovali prestavnika občine Ptuj v iniciativni odbor za ustanovitev območne interesne skupnosti za gozdarstvo Mari- bor, sprejeh pa so tudi sklep o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov občine Ptuj za leto 1974, sklep o potrditvi zaključnega računa prispevka za starostno zavarova- nje kmetov ter sklep o razporeditvi sredstev za kiajev- ne skupnosti iz proračuna občine Ptuj za leto 1974. 2 stran tednik — Četrtek, i. avgusta 1974 USMERJANJE URESNIČEVANJA USTAVE (Nada^evanje s 1. strani) občanov v krajevni samoupravi in organov v KS. Delovno skupino za skupščinski sistem vodi Ivan RAU, generalni sekretar občinske skupščine, ki bo analizirala« dosedanje delo nove občinske skupščine. Predvsem bo preučila probleme na področju odnosov: delegat - delegacija - delegatska baza, učinkovitost siste- ma obveščanja v delegatskem sistemu, vlogo družbeno-političnih organizacg pri funkcioniranju skup- ščinskega sistema, povezano s tem vlogo družbeno političnega zbora, vlogo skupščin samoupravnih inte- resnih skupnosti in vlogo občinske- ga izvršnega sveta. Skupino za področje samouprav- nih interesnih skupnosti vodi Oton POLIC, podpredsednik SO Ptuj. To delovno skupino čakata predvsem dve nalogi: Prva. je konstituiranje interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti, večina teh že deluie nekaj let, ali pa so bile pred kratkim ustanovljene, vendar se ni vse urejeno tako kot zahtevajo določila nove ustave. Druga naloga pa je ustanavljanje samoupravnih interesnih skupnosti na področju gospodarstva. Teh skupnosti bo neposredno v občini razmeroma malo, večina bo za območje regije aU po panogah za celotno območje republike. Taka interesna skupnost je že ustanovljena na železniški in luški promet, v ustanavaljnju je skupnost za elektro gospodarstvo, pripravljajo pa se še za področje PTT prometa, cestnega prometa in cestnega gospodarstva itd. Pri tem gre zlasti za delegatski odnos in za vprašanje prisotnosti potrošnikov v skupščinah teh interesnih skupnosti. Peto delovno skupino ža samo- upravno sporazumevanje in družbe- no dogovarjanje vodi Jože SOT- LAR, predsednik komisije pri občinskem svetu ZSS Ptuj. Tudi na tem področju je še vrsta odprtih vprašanj, na katera ustava ne daje dovolj jasnega odgovora, zlasti glede izvolitve delegatov, ki v imenu delovnih ljudi podpišejo samouprav- ni sporazum, kordiniranje dela, da lahko na zborih delovnih ljudi rešijo več zadev hkrati, zato bo treba stvari pravočasno pripraviti, ne pa kot so primeri sedaj, da morajo delovne organizacije sprejemati odločitve o prispevnih stopnjah šele po tem, ko so že sprejele svoje finančne načrte ipd. Za ptujsko občino bo še zlasti pomembno vprašanje, kako urediti položaj delovnih ljudi v dislociranih obratih, to je takih, ki nimajo pogojev za samostojno TOZD, sedež njihovega matičnega podjetja pa je zunaj občine. Poseben problem pri tem predstavljajo majhne delovne organi- zacije, odprto je vprašanje položaja tistfli, ki ne podpišejo samoupravne- ga sporazuma, in še cela vrsta drugih vprašanj. Iz n^azanega okvirnega pregleda nalog je že dovolj razvidno, da čakajo vsako od imenovanih komisij obsežne naloge, ki jih bo treba opraviti v glavnem do konca septembra letos, ker bo o ugotovit- vah rarora^djala občinska konferen- ca ZKS Ptuj in nakazala naloge za naprej, saj so mnoge dolgoročnega značaja. F. Fideršek Ustanovljena sindikalna organizacija delavcev in učencev zasebnega sektorja občine Ptuj v skladu s sklepi Xn. občnega zbora Zveze sindikatov občine Ptuj je bila v nedeljo, 28. julja 1974 ustanovljena osnovna organizacna sindikata delavcev in učencev, ki del^o v zasebnem sektorju obrti, fostinstva in v svobodnih poklicih. Jstanovnega občnega zbora so se udeležili najodgovornejši predstavniki sindikata obrtnih delavcev, sindikata delavcev storitvenih dejavnosti in Zveze sindikatov občine Ptuj, izvršnega sveta in odgovornih služb skupščine občipe Ptuj. Delavci in učenci so bih na zboru podrobneje seznanjeni z vlogo in nalogami njihove sindikalne organizacije, z najnovejšimi ^remembami in dopolnitvami kolektivne pogodbe o delovnih razmerjih med delavci in delodajalci ter s pOTienom dclada za dopolnilno izobraževanje delavcev v zasebnem sektorju obrti in gostinstva. Zbor je sprejel sklep, da se mora takoj pristopiti k ustanovitvi sklada za dopolnilno izobraževanje delav- cev v zasebnem sektorju obrti in gostinstva občine Ptuj, v katerega bodo delodajalci odvajali prispevek 1,5 % od obračunanih bruto oseb- nih dohodkov. 1 % tega pridevka je čisti dohodek dclada, 0,5 % pa bo šlo v solidarnostni št?)endijski sklad, kot to določa kolektivna pogodba. Imenovan je sedemčlanski iniciativ- ni odbor, ki ima nalogo pripraviti statut sklada, pravilnik o delitvi sredstev ter volitve v skupščino ^lada. Sklenjeno je tudi bilo, da se odpre žiro račun sklada, v katerega bodo delod^alci odvajali prispevek za izobraževanje v skladu z določili kolektivne pogodbe. Drugi pomemben sklep, ki ga je prejel zbor, je statutarni sklep o, ustanovitvi osnovne organizacfle sin- dikata, ki določa oblike njene organiziranosti ter način delovanja. Osnovna organizacja sindikata bo organizirana v petih sindikalnih lupinah, znotraj iste pa bo deloval tudi aktiv učencev. Sklep tudi določa, da se bo vsako leto organiziral Dan delavcev in učencev zasebnega sektorja obrti, gostinstva in drugih dejavnosti, ki bo povezan z zasedanjem letne skupščine osnov- ne organizacge sindikata, razstavo izdelkov obrtnih delavcev in učen- cev, kulturnim programom ter to- variškim srečanjem. Med prvimi nalogami, ki stojflo pred osnovno organizacijo sindikata je uvejavitev ^rememb in dopol- nitev kolektivne pogodbe o delovnih razmerjih med delavci in delodajalci. Nadalje pa bodo prizadevanja osnov- ne organizacge sindikata tekla v smeri vk^učevanja delavcev in vajen- cev v članstvo sindikata, ki še niso člani. To delo pa bo v glavnem opravljeno v času ustanavljanja sindikalnih skupin, ki bodo združe- vale delavce in vajence sorodnih strok. Ustanovni občni zbor je za predsednika osnovne organizacne sindikata izvolil kovinostrugarja DU- ŠANA GABROVCA, za tajnika slikopleskarja JOŽETA GOLUBA in za blamjnika frizerko DANICO ZORCiC. Člane izvršnega odbora pa bodo izvolili člani sindikata v svojih sindikalnih dcupinah, ker bo izvršni odbor sestav^en iz delegatov sindikalnih skupin. Ustanovitev osnovne organizacne sindikata je za zaposlene delavce in učence v zasebnem sektorju izredno pomembna, pa tudi za delodajalce, ker se bodo v bodoče vsa vprašanja reševala po poti dogovarjanja in ^orazumevanja med osnovno orga- nizacgo sindikata in delodjgalci. F.B. Veličastna prosla- va v Kamniku Proslave 100-letnice roj:Stva gene- rala Rudolfa MAISTRA se je 27. julija udeležilo tudi 1 Ptigča- nov. Ob 11. uri je krenila povorka s številnimi zastavami borcev za severno mejo iz vseh krajev Slovenije in velikim številom gostov iz bližnje in daljnje okoUoe k ^omeniku, kjer so po svečani otvoritvi bili položeni venci. Nato so predstavniki pozdravljali borce za severno mejo in ostale udeležence. Godbene, pevske in recitacijske točke so navdušile navzoče, ki so se z lepimi vtisi poslovili od privlačne- ga Kamnika. j. d. KARAVANA BRATSTVA IN PRUATELJSTVA 1974 Občini konferenci SZDL Ptuj in Onnož VABITA nelcdanje slovenske izseljence v Srbiji v letih 1941-1945 in njihove najožje družinske člane, da se priglasijo Občinski konferenci SZDL Ptuj ali se bodo udeležili kstošnje karavane bratstva in prijateljstva 1974. Nekdanji izseljenci in njihovi najožji družinski člani, naj se priglasijo pismeno ali ustno nepreklicno do 10. septembra 1974 (priimek in mie ter naslov prebivališča). Pogoji priglasitve so: 1. Da je bil priglasitelj izseljenec v Srbiji 2. ,Da ob prigbsitvi vplača 60 dinarjev s prevoznim stroškom in za pridobitev znaka „Karavana". (Ta znesek bo lahko udeleženec na vlaku vnovčil za hrano in okrepčila.) 3. Da ne zahteva povračila prispevka, če se iz kakršnihkoli poznejših razlogov ne bi mogel udeležiti karavane. Karavana bo krenila na pot s posebnim vlakom 11. oktobra ob 21. uri iz železniške postaje Maribor. (V primeru zadostnih prijav bo organiziran skupni odhod z avtobusom v Maribor.) Karavana se bo vrnila predvidoma 16. oktobra 1974 v Maribor. Posebne skupine udeležencev bodo obiskale naslednje kraje: ARANDELOVAC, ALEKSANDROVAC, ARILJE, BRUS, CaCak, Cuprijo, gornji MILANOVAC, KNIC, KOSJERIC, KRALJEVO, KRUŠEVAC, LAZAREVAC, LUCANE, MLADENOVAC, RAŠKO, SVETOZAREVO, titovo užice, trstenik, užicko požego in vrnjaCko banjo. Podrobnejši program bomo udeležencem Karavane pravočasno pismeno sporočili. Za navodila se naj izseljenci obrnejo na Občinsko konferenco SZDL Ptuj in Ormož. tednik — Četrtek, i. avgusta 1974 stran 3 ZA PODALJŠANJE SAMOPRISPEVKA V vasi Kungota so v minulih dneh položili tudi drugo plast asfalta, pa ne po vsej vasi, ker za vse nimajo denarnega kritja. Zato so se takoj sestali člani krajevnega odbora Kun- gota, prisoten je bil tudi tajnik KS Kidričevo, ter razpravljah o nalogah vaškega odbora in problematiki vasi v naslednjem petletnem obdobju. Zaradi nujnih del in rešitev več problemov je bilo dogovorjeno, da se sedanji samoprispevek podaljša za naslednjih pet let s tem, da bi se naj v nasledjih petih letih plačevalo le 1 %, namesto dosedanjih 1,5 %. Sedanji samoprispevek poteče z 1. januarjem 1975, ne opravljenih nalog pa je še precej, zato drugo ni kazalo, kot da se zavzamejo za podaljšanje, za katerega se bodo seveda morali odločiti občani po- zneje na referendumu. V svoj program so zapisali in ga posredovali tudi krajanom , da bodo v naslednjih petih letih potrebovali naslednja sredstva: za asfaltiranje druge plasti v vasi Kungota (tudi na vse stare asfalte iz leta 1971) bodo potrebovali 375.000 din, iz samo- prispevka bi dobili 75.000 din. Ureditev avtobusnega postajališča in čakalnice 30.000 din, iz samo- prispevka 30.000 din. Ureditev centrahie kurjave v kulturnem domu 50.000, iz samoprispevka 10.000 din. Vzdrževanje in tokovina javne razsvetljave za pet let50.000 din, iz samoprispevka 50.000 din. Gramo- ziranje in vzdrževanje krajevnih cest 10.000, iz samoprispevka 10.000 din ter za vzdrževanje otrošk^a igrišča, parka in pom oč društvom 25.000 din, iz samoprispevka 25.000 din. Torej skupno potre- bujejo 540.000 dm, od teh pa bi i)rali s samoprispevkom 200.000 din. Prepričani so, da bodo vsi vaščani potrdili s svojim podpisom, da podpirajo predložen program, ki Sl bodo morda še kaj ^remenili, referendum pa bi potem izvedli v naslednjih mesecih. Glede na dose- danje akcije vaščanov Kungote smo prepričani v njihov uspeh, saj so vedno bUi za to, da si čim lepše ter čimbolje uredijo svoj kraj, ki močno ^leminja svojo podobo! F. Meško SLOVENSKA BISTRICA NOVE NALOGE KOMUNISTOV STEKLARNE Pred dnevi so komunisti TOZD Steklarne iz Slov. Bistrice razpravlja- h o rezultatih aktivnosti svoje organizacije v prvih šestih mesecih letošnjega leta. Ugotovili so, da s