m ?*0l>USKA KNj OOHICA s0t'KAM 12 j ICA PRIHORSKl dkevhik OSVOBODILNE *jto K • Štev. 74 Poštnina platana gotovini Spedizlorir in abbon post. 1 gr SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Komu služijo fašistično-de mokrist janski izgredi impor-tirancev iz Verone in Padove in njihova izzivanja z lažnimi patriotičnimi gesli na sodišču, nam zgovorno priča komin-lormovski izraz solidarnosti, izrečen skupno z De Gasperije-vo vlado in s fašistu TRST, petek 27. marca 1953 Cena 20 lir SPANO (KPI) IN ALMIBANTE (MSI) Westirata proti obsodbi fašistov v Trstu H|ansfc*^na manilestaciia" v *nak solidarnosti s fašističnimi razgrajači v ita« ttdob \ m Par*amen*u “ Rimska vlada bo formalno protestirala - Zbo *nica ri a pokojnino za pripadnike fašistične milice - Zavlačevanje v senatu Stari!!! ° nasih zadnjih ko- ^uorpSii. poudariali, da nedeljo 8. t. m. '*ilec{i[ P.,pri Procesu, ki \ ’ ”l l° s°mo za faši-Pa9andno pršenje, St obnavljanje pred-ki ar?iov na tržaških )e rna] bi*e enkrat slu-*^i n»r??eri*evi imperiali-za d0se90 no- , #'«h zn ” nai‘ ccni’ a v %*»do p?3690",0 volilno 0 ie b’l° i*' ne k’j tudi kominfor-^ j*eb?.d° hoteli v tekmi, kresij1 p“triot' zaostati. ^idzirane:la^n^e svečano so-■ kfornii . demokristjanov, ^er* !e in fašistov v Sifci natu m poslanski ‘“hstoo i2 Tvan» obsojenih ! Trstu eronc in Padove da’ 1 pai najboljši do. nc0a „ ° pri Presoji bi-*«o» zadnjih iz- i*** Pa ■ PTav- Se bolfši t*rla obSa Je deistvo, da je w w*° san,ne la^ste v zašči-°da, |jj . 0 De Gasperijeva ! ^ndon,,0 P°siala vladama Sl«, * *n Kashingtonu “čeraj u°~st' Poleg tega n°v‘ti i?„,_ ,stu poskušali til Jik511' Po*očit« 6 srednješolski i%°Usarjev Spodbudi svo' < Ve- ’ ’ «7° večini “l“dni franki. Tu-til0.nu ter ,,.emcnstracije v hi*1150 ^)re> ®ra^nje v Gori-7 rok, P°S09a De Gospe- K°mu J? slui;1 Vse to « največji iJii0 n?m dovolj raz-. 11 imnnrt°rninfOTmovska faŠist°V- piriti dosi 1 pa moramo '%« aeodnP menda prvi ^ obračanja zadnjih lij,'» t... realnih izzi-. ' u- Zastopnik ita-**-■ e n °claIdemokratične Poslanec za katere se K ;Si^ni,es t. Preti se Brirf “‘“črjam za /a-r-Zib ternve- fih ^r^arttzii. kot tipič-'Sp , nd>stične in špeku-da je treba po da posla- rW ‘n dejal, ® n^.vkrašanje rešiti & , Poti. «Pa,no O^liel e^° ostal edini, ki . n— da '%P[eneh \ 3e treba ze enm %Z ttžaikenn poskusi reše' "■^ "anjem 9 vprašanja z ' 1>n> STedslP.dnngimi * * * zbornici, ko so razpravljali o maštvo in zapore. Njegovo živ-vladnem zakonskem načrtu o, ljenje je bilo težavno in pol- pokojninah za pripadnike nekdanje fašistične milice. V diskusiji je med drugim demo-kristjanski poslanec Spiazzi zatrdil, da je zanj ta zakonski načrt stvar pravičnosti in ne stvar odpuščanja. «Pred- no trpljenja«. List poudarja nato, da je Titova moč v enotnosti ljudstva. «Stalin je računal — nadaljuje «Detroit News» —, da bo uspel izolirati Tita od njego- vsem je bila milica vključena L,.',, , , ,. , . med oborožene sile države u- V sodelavcev in ljudstva in da ga bo tako izoliranega uničil in s tem uničil tudi neodvisnost Jugoslavije. Vendar se to Stalinu ni posrečilo. Titova moč je prav v tem, da je on edini komunistični voditelj, ki ga ljudstvo podpira. Ob izidu resolucije Informbiroja so se jugoslovanski narodi še trdneje združili okrog Tita, zato je imel Stalin opraviti ne samo s Titom, temveč z revolucionarji, ki so skupaj z njim šli skozi mnoge nevihte. List nadalje pravi, da Tita odlikuje njegov humanizem. List zaključuje, da so Angleži sprejeli maršala Tita ne le kot izredno hrabrega človeka, tem- rieležila se je skoraj vseh vojn, ki jih je bojevala Italija, se častno borila in si pridobila nedvomne zasluge za domovino, in končno je tudi v mirnem času dobro izvrševala svojo dolžnost«, je dejal de-mokristjanski poslanec. Ob tem poveličevanju fašistične milice ni nič čudnega prejšnja manifestacija v znak solidarnosti s fašisti. Pri glasovanju je bil nato zakonski načrt tudi sprejet. V senatu se medtem nadaljuje kominformistična ob-strukcija, ki v zgornjem domu očitno mnogo bolj uspeva kot v poslanski zbornici. Zaradi majhne nepazljivosti predsednika Ruinija je šel za vlado v izgubo spet vsaj poldrugi dan. Senator Bitossi je predlagal, naj senat prizna najnujnejšo, proceduro za njegov zakonski načrt o socialnem skrbstvu za obiralke riža. Pri najnujneši 0-, c- J ,ri ima za'r'n-vi na rt absolutno prednost pred vsemi ostalimi in bi jo v konkretnem primeru imel tudi pred volilnim zakonom. Kominformisti so to zahtevo spretno izkoristili in izsilili pravico do izjav o glasovanju. Na govorniški tribuni so se začeli vrstiti vsi kominformistič-ni senatorji. Do ene ure ponoči jih je 32 že povedalo, zakaj se jim zdi najnujnejša procedura za Bitossijev predlog potrebna. Ker je kommformistič-nih senatorjev nekaj čez 90, računajo, da bodo končali približno opoldne, nakar bo glasovanje. Ker se seja med tem po pravilniku ne sme prekiniti, se bo nadaljevala vso noč. Pri glasovanju bo Bitossijev predlog vsekakor propadel — pomeni pa precejšen uspeh v bitki za zavlačevanje diskusije o volilnem zakonu. Predstavniki vlade in večinskih strank se že ves večer posvetujejo, kako bi zajezili kom-informistično obstrukcijo. A. P. dopisnika) s,itnčsti» nm,mnili Trsta s V(*niL fazcri’- .obsodbi faši-v Tr. 'ht w ®lacev pred za-^ dni ^ Pnt,°'1lškirn sodiščem %Si z^do za to - kar Ssti kom?nfno ~ so dali v Ntn tborn rmiStl. v P°' 111OK.?1 ko s 'c‘ pa neofašisti. rat .demokristja- na Združili. Se ji današnje seje v Sl Kpl xPr.lSasil k besedi Li so 8 \,8p ,e “P^rirah J Pr marca v z bomba- i ,r * udJiuua Sn^tv- nn-družll predsednik k fii Da Pu vsega senata«, l0tPko 0 počili na noge •* Pili; «Viva Trie- R; Dapčev‘č in Bradiey o svojih razgovorih WASHINGTON, 26. — Na-čelnik generalštaba ameriških oboroženih sil general Bradley je v izjavi dopisniku ((Politike« izrazil svoje zadovoljstvo ob obisku načelnika generalštaba JLA generalpolkovnika Peka Dapčeviča. General Brad-ley je poudaril prijateljski značaj obiska in dodal, da so se Američani potrudili, da generalu Dapčeviču pokažejo vse kar je smatral za koristno, da vidi. Ob zaključku je naglasil obojestransko korist od izmenjave ameriško jugoslovanskih stališč. Generalpolkovnik Peko Dap-čevič pa je poudaril, da je zelo zadovoljen z obiskom v ZDA, ki je potekal v prijateljskem ozračju. «Med razgovori smo razpravljali — je dejal Dapčevič — o problemih, ki enako zadevajo interese Jugo-slavie in ZDA«. več tudi kot daljnovidnega državnika. List jugoslovanskih izseljencev v Ameriki «Novi list« posveča svoj današnji uvodnik obisku maršala Tita v Veliki Britaniji. List izraža topla čustva velike večine jugoslovanskih izseljencev v ZDA in pravi, da so zelo ponosni na konstruktivno vlogo Jugoslavije v svetu. «Obisk maršala Tita v Londonu — pravi list — predstavlja višek prizadevanj za vzpostavitev dobrih in prijateljskih odnosov med Jugoslavijo in zapadnimi državami, ki so pripravljene spoštovati njeno svobodo in neodvisnost«. «Novi list« poudarja, da je Jugoslavija postala kažipot vsega naprednega človeštva. Jugoslavijo morajo spoštovati celo tisti, ki ne soglašajo z njeno notranjo ureditvijo, ker je danes ona v prvih vrstah v borbi za mir in mirno sožitje med narodi. ODNOSI MED JUGOSIAVUO IN ITALIJO Pomirljivo stališče jugoslovanske javnosti Toda v Rimu bi morali uvideti nerazumnost svoje politike in škodljivost šovinističnih izgredov Maršal Tito se vrne 28. I. m. (Od našega dopisnika) i so jugoslovanski uradni krogi BEOGRAD, 26. - Ladja «Ga-> jugoslovanski tisk zastopali leb«, s katero se vrača pred- v odnosu do Italije vedno po-sednik jugoslovanske repubU- ^ Jugoslovan- ke s svojim spremstvom v do-!*k‘ je pogosto samo rep- movino pluje po Sredozem- striral >*Pade italijanskega ca-skem morju proti Malti. Kakor; sopisja m šovinistov ter odgo- včeraj je bilo tudi danes raz- varjal samo takrat, ko se je mo«,. .G,- TSSS7S ložnosti poudarjali željo za sporazumno rešitev nerešenih vprašanj. Dostojno zadržanje Jugoslavije je našlo odmev tudi v svetovni javnosti, ki je vedno bolj prepričana v pravilnost jugoslovanske politike, udarjajo ti krogi, da se da iz, Tq vel=a zlasti za javnost Ve-raznih okolnosti sklepati, da gritanije. je osebni stik maršala Tita z britanskimi državniki p rep' i-čal britanske uradne kroge, da je možno rešiti tržaško vprašanje le z direktnimi po,-gajanji med Italijo in Jugoslavijo. Razen tega so se britanski državniki prepričali tudi o iskreni želji Jugoslavije, da sporazumno z Italijo reši tudi vsa druga sporna vprašanja. Tako rešitev pa je seveda možno doseči samo s sporazumom, a ne z zadovolitvijo enostranskih zahtev, zlasti če so te zahteve neupravičene. V Beogradu poudarjajo, da leba« ob jadranski obali pričakujejo v soboto 28. marca. Obisk maršala Tita v Veliki Britaniji je še vedno predmet živahnih komentarjev beograjskih političnih krogov. V zvezi z razgovori v Londonu po- LEPIH BESEDAH 0 MIRO naj sledijo prepričljiva dejstva Zavrnjena češkoslovaška pritožba proti ZOA - Višinski se je vrnil v New York - Tri resolucije o političnih pravicah žensk NEW YORK, 26. — Politični prekinil sirijskega delegata in . zbornici «Dat^- n' b'l°, se lahkn 10^!t:na» manife-Ki Kok°a;zv-i'a *ele po-X sejo * P^dsednik M§i r>dru ’ e .Je na govorni-'nir--P°iavil i“ii«.'‘“nira-r v o poslanec k.i je «Z zado-itaj.V senatl?vi1, da ^ bila ?lfi stvo TreandeStaC 'a ker ta>>’ ln «pro-S* iiV Trstu^zavezniško so-Nov ,d>. sodn° 16 mla- %1,'^lene' so se udeležili vtltl ‘ Po m^amtuestae'je in V anjern, stn>h ulicah z Nlas^PPu’ “YIVa 1’Italia«. N p« ,skUD,nTokrsv:an!ke le P°slan Pot atrdil, ^ov^ežv kir,^lTnUePc,n| se je pr,-ri sso Perez. „ ,iii„da »Preudarnost N £V*»ie Ustni P°men,ta vcustvom)) 'menu im patrio. I 'tam'' obvestu ieK P°dtaim’« ‘o»- ui»Obi._ stil zbornico, da poslala iški da bi Prote t da poslala vladi angleški in V« ala v rili «ne da bi se (.Ra i„j..v uelo išča .“'Vanje zaveznica it=|f.mveč da bi po- kreZ sJ da it=i;.“’ce ua di po-i,teo s ae more ostati “Vs,. aepri2nsPnčo kakršnega p nesporne ianstva Trsta«. ■ da ... pSDl Pretti 6ti o je poda ^Dl Pretti, ki t^a^druJT ne zdl Pr'' v Pito nd>sticni se »tipično b5"6!« !paPifesJm m šPekula-i. vpra«» aeijam o tako iCreš'ti & ki ga je ut?^vn°ma „ Ugi poti”' dain'«nJern S0haSk'adu s ,em s faši- Gostje iz Turčije v S.ovemji LJUBLJANA, 26. — Danes je prispela v Slovenijo delegacija turških strokovnjakov za elektrifikacijo, ki je bila doslej že v drugih republikah. V Sloveniji so si ogledali tovarno govinskih konstrukcij »Franc Leskošek« v Mariboru in tovarno Litostroj v Ljubljani Jutri si bodo ogledali je nekatere vodne elektrarne in gradbišča. Hkrati se mudi v Sloveniji tudi skupina turških trgovcev, ki nameravajo na podlagi nedavnega sporazuma nakupiti od podjetja »Slovenija tekstil« 11 milijonov metrov tkanine v vrednosti 4 milijarde dinarjev odbor OZN je danes nadaljeval razpravljanje o češkoslovaški pritožbi proti ZDA. Sovjetski delegat Gromiko je znova izjavil, da ima del besedila ameriškega zakona o vzajemni pomoči namen izrecno ((finansirati delovanje oboroženih skupin, ki imajo nalogo povzročiti protirevolucijo v Sovjetski zvezi in v njenih zavezniških državah«, in ne pomagati beguncem, kakor je izjavil ameriški delegat. Na koncu je Gromiko dejal, da »sami narodi držav, katerih vlade podpirajo ameriško vmešavanje, bodo kmalu obrnili pogled v Kremelj za uresničenje njih upanja do miru«. Francoski delegat Hoppenot je v odgovor na zadnje Gromi-kove besede izjavil: ((Sovjet- ska zveza nas bo videla vse navzoče na kongresu miru, ko bod0 zelo spodbujajoče besede gospoda Gromika spremljala dokončna in prepričljiva dejanja«. > Govoril je zopet češkoslovaški delegat Vaclav David, ki je ostro napadel izraelsko delegacijo in je dejal, da je ta ((podala propagandne izjave o zatrjevanem preganajanju Zidov v Češkoslovaški«. Omenil je proces proti sanskemu ter je dodal, da »so sionistične organizacije postale po ustanovitvi izraelske države orodje v ameriški obveščevalni službi«. Izraelska predstavnica gospa Golda Myerson je izjavila, da je češkoslovaški zunanji minister uporabljal žaljive besede proti Izraelu in da je samo ponovil, kar je bilo rečeno na praškem procesu, ki je vzbujal grozo v vseh tistih, ki spoštujejo resnico in pravičnost. Sirijski predstavnik Tarazi je obtožil Zide, da so ubili tri tisoč arabskih nosečih žensk. Predsednik Carlos Muniz je seje e bilo na-v poslanski ^Detroit News» o Titu WASHINGTON, 26. — Vodil, ni list ameriškega industrijskega mesta Detroit ((Detroit News» je objavil danes daljši članek posvečen obisku maršala Tita v Londonu. «Naj misli kdo kar koli o komunizmu — piše list —, vendar je treba priznati, da je Tito človek ki je vse sv .je življenje iskreno posvet stvari komunizma Zanj je komunizem ideal Tito se od rane mladosti bon za ideal. On je človek, k, je , svoj, lastni kož, občutil sirc^ ga pozval, naj se drži predmeta diskusije. Iranski predstavnik Ente-zam je izjavil, da je bil Iran večkrat žrtev tujega vmešavanja v njegove notranje zadeve in to vmešavanje ni še popolnoma prenenaio. Dodal je, da bi Iran podprl resolucijo, ki ebsoja tuje vmešavanje v drugih državah, toda da se ne strinja z ostalimi točkami češkoslovaške resolucije. Iraški delegat je izjavil, da se strinja, ne glede na vzroke, zaradi katerih se bo vzdržal glasovanja, da je sionizem eno najbolj razdiralnih gibanj, kar se jih je kdaj razvilo v I-raku. Tudi delegat Saudove A-rabije je izjavil, da se bo vzdržal glasovanja zaradi razdiralne akcije sionizma v njeg’>-vt državi. Seja je bila zatem prekinjena in pri nadaljevanju so glasovali o češkoslovaški resoluciji, ki je bila zavrnjena z 41 glasovi proti 5 (sovjetska skupina) in 14 vzdržanimi (arab-sko-azijska skupina, Argentina in Guatemala). Komisija OZN za pravni položaj žensk je včeraj odobrila tri resolucije o političnih pravicah žensk. Prva resolucija, ki je bila sprejeta soglasno, poziva gospodarski in socialni svet, naj pozove države upraviteljice, da podvzamejo vse ukrepe, da bodo ženske na ne-avtonomnih ozemljih lahko uživale vse politične pravice. Druga resolucija, ki je bila sprejeta s 16 glasovi in enim vzdržanim, izraža upanje, da bodo oblasti, ki upravljajo ne-avtonomna ozemlja, podrobno odgovorPe na vprašanja glede pravnega položaja žensk na teh ozemljih. Tretja resolucija, ki je bila sprejeta s 14 glasovi in tremi vzdržanimi, poziva glavnega tajnika QZN, naj po- da pregled sredstev, s katerimi bo mogoče doseči enakopravnost med moškimi in ženskami glede političnih pravic. Stalni sovjetski predstavnik v OZN Višinski je danes prišel s parnikom »Queen Mary» v New York, Višinski ni .hotel sprejeti časnikarjev, ki so prišli na parnik. Namestnik vrhovnega poveljnika atlantskih sil maršal Montgomery, ki je tudi prišel z istim parnikom v New York, je izjavil, da se je med potovanjem prijazno razgovarjal z Višinskim. V krogih OZN so nestrpno pričakovali prihod Višinskega, ker domnevajo, da prinaša nove »mirovne« predloge. Zadnje demonstracije v Milanu in današnje v Gorici, ki so bile celo bolj naperjene proti Veliki Britaniji kot Jugoslaviji, ocenjujejo politični krogi v Beogradu kot izraz ne-razpoloženja italijanskih šovinistov do Velike Britanije, ker je ta po njihovem mišljenju preveč prisrčno sprejela maršala Tita. Italijanski šovinisti se zelo motijo — poudarjajo v Beogradu — če mislijo, da si bodo s kričanjem pridobili izgubljene simpatije britanske javnosti. Nasprotno! S svojo gonjo in izpadi le ponovno dokazujejo, da so za njih interesi svetega egoizma važnejši od skupnih interesov narodov, ki žele mir. Jugoslovanska javnost, ki nad vse ceni napore za ohranitev miru, iskreno želi,' da bi vsaj uradni italijanski krogi že enkrat spregledali nerazumnost in škodljivost šovinistične politike. B. B. Francosko-ameriški razgovori so se začeli v Washingtonu Dva uradna sestanka na predsedniški jahti „WiHiamsburg - Indokina in evropska vojska v ospredju razgovorov - Francozi želijo večjo ameriško pomoč, ZDA pa ratifikacijo pogodbe o evropski obrambni skupnosti Norveški MU JogosMi OSLO. 26. — Norveški parlament je sinoči soglasno odobril vladni predlog o dodelitvi kredita Jugoslaviji v znesku 2 milijonov norveških kron. parlament je pooblastil zunanje ministrstvo, da izvede vladni predlog. Odobreni kredit je namenjen nabavi življenjskih potrebščin. PARIZ, 26. — Jugoslovanski veleposlanik v Parizu grdjan Priča je obiskal danes dopoldne predsednika francoske republike Auriola in mu ob tej priložnost izročil nova poverilna pisma, ki jih je podpisal maršal Tito kot predsednik republike. IVASHINGTON, 26. — Danes popoldne so se začeli razgovori med francosko vladno delegacijo, ki je včeraj prispela v ZDA, in med predsednikom Eisenhowerjem in njegovimi sodelavci. Razgovori so na predsedniški jahti «Williams-burg«. Današnji sestanek, ki je tra. jal približno dve uri, je prvi izmed sedmih, ki jih imajo v načrtu v treh dneh. Z ameriške strani so se razgovorov u-deležili poleg predsednika Ei-senhowerja še državni tajnik Foster Dulles, finančni minister Humphrey, obrambni mi. nister Wilson in ravnatelj MSA Stassen. V francoski de. legaciji. ki jo vodi predsednik vlade Maver, so še zunanji mi. nister Georges Bidault, finančni minister Bourges Manoury, minister za pridružene države Letourneau in svetovalci. Raz. govorov se je udeležil tudi francoski veleposlanik v ZDA Bonnet. i Po razgovorih so prišli na jahto še ndkateri člani ameriškega kongresa, ki se bodo zasebno sestali s člani francoske delegacije, morda'pa se bodo udeležili tudi kakšne seje. Med njimi je bili parlamentarni vo. ditelj republikanske večine Taft, senator Johnson in poslanci Rayburn, Richards in Chiperfield. V skupini so tudi republikanci. Popoldne se je začel nov u. radni sestanek. Drugemu uradnemu sestanku. ki je bil popoldne, sta pri- sostvovala tudi veleposlanika : navajajo v di ostalih mednarodnih vprašanj, med njimi tudi nove sovjetske mirovne ofenzive. Vse kaže, da bodo francoski predstavniki zahtevali poveča, no gospodarsko in vojaško pomoč. Francija želi več pomoči za svoje vojaške sile v Evro. pi, zlasti pa za vojno v Indo. kini, ki obremenjuje francoski proračun za več kot milijardo dolarjev letno. Francoska vlada namerava letos vzpostaviti nove oddelke domačinov — govore o 59 bataljonih s 70.000 mož — in jih u-porabiti v operacijah v Indo-kini. Z druge strani bodo ame. riški predstavniki verjetno po. stavili kot pogoj za povečanje pomoči ali pa morda tudi samo za ohranitev sedanje pomoči na sedanji višini, čim-prejšnjo ratifikacijo pogodbe o evropski vojski v francoski narodni skupščini. Predsednik £isenhower je prikazal francoskim predstavnikom, da je zelo malo verjetno, da bi kongres odobril pomoč, ki jo želi Francija, če se bo uresničevanje zamisli evropske vojske še nadalje zavlačevalo V Ameriki se že pojavljajo glasovi, da Bidault sabotira evropsko vojsko. V Parizu šažejo listi in politični krogi precejšnjo rezerviranost glede potovanja fran. conske vladne delegacije v Wa-shington. V glavnem opozarja, jo, da bodo francoski ministri naleteli na pripravljenost ame. riške vlade, da Franciji poma. ga, medtem ko je ameriško .......... rezervira- Pa- Vietnama in Kambodže. Po , ^ flanke tednikov «Time» in koncu sestanka je predstavnik ((Newswee)0. kj napadata Fran- ameriškega državnega tajništva j izjavil novinarjem, da je Fo- cijo zaradi njenega omahlji. spodbudo za konferenco štirih velikih, je Churchill dejal, da bi se mednarodni položaj nedvomno poslabšal, če bi takšna iniciativa angleške vlade imela negativen rezultat. Eisenhovverjeva tiskovna konferenca WASHINGTON, 26. Predsednik Eisenhower j a današnji tiskovni konfe.,.iici govoril o sledečih glavnih vprašanjih: Razgovori s francoskimi ministri: Eisenhower se bo z njimi razgovarjal o vojni v Indo-kini, o vplivu, ki ga ta vojna ima na položaj Francije v Evropi, in o večini vprašanj, ki se tičejo položaja Francije v svetu. Eisenhower je tudi omenil težave Francije pred in po drugi svetovni vojni in je izjavil, da bodo ZDA vedno globoko hvaležne do države, ki je leta 1776 prva prišla na pomoč' Američanom, ki so tedaj preživljali težke trenutke. (Borba za ameriško osvoboditev). Dobave razstreliva na Koreji: Količina razstreliva je zadovoljiva v odnosu z važnostjo sedanjih operacij. Vprašanje bi bilo drugačno, če bi se morala začeti obširnejša akcija. Predsednik je dodal, da se je osebno zanimal, da ugotovi ali je izgubo griča «Starega ple-šca« na Koreji pripisati pomanjkanju razstreliva, ugotovil pa je, da se izguba tega položaje ne more v nobenem primeru pripisati pomanjkanju dobavljanja razstreliva. Imenovanje Bohlena za poslanika v Moskvi: Bohlen je vega stališča do najbolj kvalificiran za to me-evropske j sto in ga je izbral Eisenhower ster Dulles prosil francosko de-r^?“ke | osebno, ki brez pridržkov še legacijo, naj mii predložijo po-j . ttParis Presse)) ' dalje podpira njegovo kandi- drobne predloge o pov^an u j ^***££} dobil' od ZDA da*,uro. sil za vojno v Indokini ter podrobna obvestila o težava'', in ovirah, na Francija pri uporabljanju domačih vojaških oddelkov v pridruženih državah. V ameriških krogih sodijo da bodo v francosko-ameriških razgovorih predvsem govorili o evropski obrambi, zlasti v zvezi z načrti za evropsko voj. sko, in o vojni v Indokini. Vsekakor pa se bodo dotaknili tu- Glasovanje za ratifikacijo prijateljskega sporazuma med Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo v jugoslovanski ljudski skupščini Ob istem času, ko so oddel. ki burmanske vojske začeli operacije proti kuomintan-škim četam na burmanskem ozemlju je bil objavljen tudi namen burmanske vlade, da načne pred OZN vprašanje prisotnosti in delavnosti Cangkajškovih formacij v Burmi Sklep burmanske vla. de je takoj vzbudil v krogih Združenih narodov in v med-narodni javnosti živahno zanimanje, ki je tem večje, ker prihaja pritožba iz dežele, ki na edinstven načm vodi borbo proti kombiniranim silam ruske agenture, fevdalnih na-jemnikov Karena in Cangkaj. škovih tolp ra svojo popolno neodvisnost in suverenost. To vprašanje pa postaja zelo kočljivo in težavno in bo. kot vse kaže. izzvalo burno, široko diskusijo v OZN ker po-sega v bistvo in ozadje tujih vplivov za sedanje odnose v Aziji, od katerih v veliki me. ri zavisi neposredna bodoč« nost azijskih narodov in njihova borba za nove odnose v Aziji Zaradi tega se po-men burmanske pritožbe raz. širja in podprla jo bo verjetno vsa Azija-Kuommtanske cete v Burmi sestavljajo v glavnem ostanki razbite Cangkajškove prve in pete armade, ki so se po zlomu na Kitajskem leta 194«! zatekli na burmansko ozem. Ije Supno z oddelki, ki so jih Burmanske pritožbe pri OZN zaradi izzivanja Cangkajškovih čet 150 milijonov dolarjev dodat-uia o . ne pomoči. Vse pa kaže. pravi kiitere za ^ lis^ da bo ameriški vladi zelo težko obljubiti to vsoto, ker je dodeljevanje pomoči tujini od. visno od kongresa, in tudi, ker je Eisenhovver napovedal politiko zmanjševanja proračuna Toda tudi Mayer in Bidault bosta lahko prikazala, dodaja list, da Francija v sedanjem položaju ne more obljubiti ni. česar glede izpolnitve francoskega oboroževalnega načrta, o katerem bodo razpravljali na prihodnji seji atlantskega sve. ta, ki bo začela 23. aprila v Parizu. O evropskih problemih pravi «Paris Presse«, da bo Bidault predlagal ustanovitev ((političnega direktorija« ZDA-Franci-ja-Anglija, ki naj pripomore k tesnejši koordinaciji zahodne politike. V Parizu zatrjujejo tudi, da je na sprejemu, ki ga je priredil francoski veleposlanik v Washingtonu, zunanji minister Bidault dal razumeti, da je ra-tifikacija pogodbe o evropski vojski zdaj bolj verjetna po zaslugi dodatnih protokolov, v katerih je bil predvčerajšnjim dosežen sporazum med pred stavniki šestih držav, ki so u-deležene v evropski obrambni skupnosti. Vendar pa ne kaže, da bi bila pogodba o evropski vojski v francoski narodni skupščini lahko tako hitro ratificirana. Skupščina se zdaj odpravlja na počitnice, ki bodo trajale do srede maja. Zdi se, da se bo diskusija o ratifikaciji pogodbe o evropski vojski lahko za. čela šele proti koncu junija ali v začetku julija. Medtem so na pariški borzi kurzi deviz začeli ponovno padati, kar daje soditi, da nenadna Mayerjeva zahteva za odobritev posojila pri Narodni banki ni bila toliko izraz gospodarske nujnosti kot želje psihološkega pritiska na Ame. riko. Glede preiskave, ki jo vOjlj kongres glede «prevratnega delovanja«, je Eisenhower izjavil, da ima kongres sicer pravico zagotoviti, da se prevratni elementi ne vrinejo v vlado, toda ta preiskava bi znala priti do take točke, »da bi uničila od znotraj to, kar misli braniti od zunaj«. v zadnjih treh letih pripeljali v severno Burmo s Formoze preko Siama, so ti ostanki formirali ponovno dve divi. ziji, katerih moč se po zmer. nih ocenah iz Ranguna gib-lje med 10 in 15.000 mož. Te formacije nadzorujejo danes približno 500 milj burmanske meje proti Kitajski, od ko: der izvajajo stalna vznemirjanja in vpade na kitajsko o-zemlje, v najnovejšem času1 pa podvzemajo tudi koncentrične napade na burmanske posadke. Najmočnejše koncentracije kuomintangovcev v severnih burmanskih državah so v državi Hsenvi, v vzhodnem de. lu okrožja Bhama in vzdolž prometne poti Mondu-Hsenvi, Na tem in bližnjem področju sodelujejo Cangkajškove tolpe s karenskimi uporniki in S’ kominformovskimi upornimi rodovi, ki so s Cangkajškom in s krogi okrog njega našli skupen interes v provociranju oboroženega konflikta med Burmo in Kitajsko in ogroža, nju miru v tem delu Azije. V operacijah, ki se zdaj iz- vajajo na področju med rekama Pan in Saluen, uporab, ljajo kuomintanške čete najnovejšo ameriško avtomatič. no orožje, njihove operacija pa vodi iz Siama Cangkaj škov general LiMi. V borbo proti njim je v sedanji fazi Burma vrgla polovico svoji), oboroženih sil. Kuomintangovci se preskrbujejo s Formoze po zraku in preko Siama, dober del svojih potreb pa krijejo z ropanjem burmanskih vasi in s prisilno rekvizicijo. Ce se položaj na splošno oceni, je bil v ozadju te napadalne pustolovščine na bur- mansko-kitajski meji namen, da se v bližini Kitajske ustvari novo vojno žarišče, ki naj bi 0stalo brez vpliva na zadržanje in politiko Kitajske in ki bi privedlo do spremembe sedanjih korektnih bur-mansko-kitajskih odnosov v širši oborožen spopad. Dejstvo, da vodij0 delovanje kuomintanških formacij v Burmi s Formoze, ob politični in materialni podpori ame riških vojaških in obve čeval-nth služb, pa tudi znaki da so celo nekateri ameriški častni- ki sodelovali pri operacijah na kitajsko-burmanski meji, je imelo negativen odmev v vsej Aziji, kjer predstavlja Cangkajšek skupno s tistimi ki ga podpirajo, največjega nasprotnika azijske osamosvojitve, ki je danes soglasni cilj vse Azije. Da bi se izognila nevarnemu položaju, je burmanska vlada že davno zahtevala od ZDA, naj svoj vpliv in zveze s Cangkajškom uporabijo zato, da bi se kuomintanške divizije umaknile z Burma, kajti njihova delavnost na tem občutljivem področju ne predstavlja samo nedopustno kršenje burmanske suverenosti, temveč tudi latentno grožnjo za mir. Ker ZDA kl.ub očitni nevarnosti da bi ta položaj pripeljal do takšnih političnih motenj v azijsko-ameriških odnosih, ki bi v današnjih okoliščinah utegnile imeti najtežje posledice, niso pokazale pripravljenosti, da gredo kaj dalje od obljub, je burmanska vlada sklenila, da bo vso stvar načela pred OZN. Čeprav vlada ZDA po nekaterih znakih sodeč nasprn tuje razpravljanju o burmanski pritožbi pred OZN in to iz razlogov, ki so vsekakor v zvezi z njenim sklepom, da se je bolj poveča pomoč in omogoči aktiviziranje Cang-kajška proti celinski Kitajski, je vendarle očitno, da bo burmansko zahtevo podprla večina članov OZN. Ce na vso to vprašanje gledamo v luči odnosov, ki danes vladajo na Daljnem vzhodu in Aziji — m gledamo ga lahko samo na ta način —, potem je na prvi pogled jasno, da podpiranje Cangkajškove akcije v Burmi lahko koristi samo političnim kombinacijam Rusije na tem področju. Sovjetski načrti v Aziji, ki so prav toliko naperjeni proti Kitajski kot proti Ameriki, slonijo na ustvarjanju takih položajev, ki bi pripeljali do skrajne napetosti v odnosih med Kitajsko in ostalim svetom in d0 kitaj sko-ameriške vojne. Tak razvoj dvomno najbqlj pospešijo ak cije ameriške politike proti Kitajski in dajanje potuhe takim in podobnim pustolovšči; nam na azijskem kopnu. ki so voda na mlin sovjetskih namenov. Politika take vrste potiska Kitajsko še bolj v odvisnost od ZSSR in onemogoča skupne napore ostalih azijskih dežel, da se ustvari močna fronta v borbi za ohranitev miru in neodvisnosti Azije. Židovski voditelj izključen iz KP Avstr je DUNAJ, 26. — Osrednje gla. silo avstrijske kominformistič. ne partije «Volksstimme» naznanja danes, da je centralni komite partije včeraj izključil svojega člana in voditelja kominformistične mladinske organizacije Ottona Brichace. ka. Brichacek, ki je Zid, je obdolžen premajhne budnosti, premajhne iskrenosti do partije in denarnih narednosti. Brichacekov primer je prvi, da so izključili vidnega voditelja židovskega rodu iz avstrijske kominformovske parti. je, v kateri sestavljajo Židje velik del članstva in vodstva. Poročilo, ki ga objavlja ((Volksstimmeii, dodaja, da je centralni komite soglasno sprejel resolucijo, ki poziva k obnovljeni in poostreni borbi za «politično in moralno čistost partije«. Churchill o sestanku štirih velikih LONDON, 26. — Na današnji seji spodnje zbornice je Win-ston Churchill izjavil, da bi angleška vlada «z veseljem sprejela vsak znak s sovjetske strani, ki bi kazal, da namerava vlada ZSSR prispevati k zmanjšanju mednarodne napetosti«. Churchill je odgovarjal na interpelacije številnih labu. rističnih poslancev, ki so ga spodbujali, naj da pobudo za lahko ne- j četvorni sestanek s sovjetskim - ministrskim predsednikom Ma-lenkovom Churchill je tudi ponovno potrdil, da je Velika Britanija pripravljena sodelovati na konferenci o letalskem prometu v Nemčiji, ki jo je predla, gal sovjetski visoki komisar Cujkov. Na ponovne zahteva laburi- Juinovo nasprotovanje evropski vojski PARIZ, 26. — Na seji o-brambne komisije francoske narodne skupščine je govoril danes maršal Alphonse Juin. Po seji so nekateri člani komi. sije izjavili novinarjem, da je maršal Juin naznanil, da bo odstopil kot poveljnik srednje, evropskega sektorja NATO, če ne bo dobil v najkrajšem času na razpolago dovolj čet za o. brambo črte ob Labi. Se bolj nerodne za franco. sko vlado pa so verjetno Jui-nove izjave o evropski vojski, ki ji je maršal vedno naspro-toval. Juin je zatrdil, da je zahteval od vlade, naj se od-godi popolno izvedbo mednarodnega nadzorstva nad vojaškimi oddelki šestih držav članic evropske obrambne skup. nosti, dokler ne bo ustanovlje. na skupna evropska nadržav. na oblast (po pogodbi o evropski vojski začne mednarodno nadzorstvo veljati najkasneje 18 mesecev po ratifikaciji po. godbe). Maršal je dodal, da francoska vlada ni hotela sprejeti njegovih nasvetov. V času, ko francoska vlada že tako predvideva resne težave pri ratifikaciji pogodbe o evropski vojski v narodni skupščini, so ji Juinove izjave ver-jetno zelo malo dobrodošle. BONN. 26. — Včeraj so se v Bonnu začeli trgovinski razgovor med zastopniki Zahodne Nemčije in Jugoslavije. Jugo-.... , ... slovansko delegacijo vodi opol- sticnega poslanca Arthurja Le-. nomočeni minister Viktor wisa, naj angleška vlada da j Repič. PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 27. marc*» Ta svet je pisan sejm, kje? v... trguje kjer vse se vprek prodne kupuje. A. AŠKERC W7 Daii.es, ***&£** Rupert, Srdan * Sonce vz de ob i>.56 : „30. 18.26. Dolžina i ia V\i1 tr nrafolrlAc+i trirnč- I 1 Rfi cžnlnt, ! HASSm 11111611111 nr61Tlll6 (lhS(lH* dl dcH"16S, fl J6 VS6 SkUp&j stanišče Egipčanska vlada teri je bil v preteklosti tržaš-j 156.382 stotov egipčanskega ' Paaem mnenju. premile obsod namreč ne priznava olajšav kega pristanišča izredno važen bombaža. Egipt, Turčija in- (Prayilno_bi bilo, da bi MSI vsem tistim državam, ki niso artikel in s katerim so nekdaj j ZDA prispevajo tako kar 91: r^zjiustili!) importiranih faši- sklemle z Egiptom pogodbe o ; razne tržaške družbe mnogo : odstotkov vsega prometa z I 7 50 s°ueloyah v ,?Pani trgovski zamenjavi. Zaradi te-j zaslužile. j bombažem tržaškega pristani-]ne jeni manifestaciji 8. ga je Egipt že pred meseci i O pomenu prometa bomba-: šča. I marca, hotel ukiniti vse carinske olaj-. ža skozi Trst je prav v zad- S 1. aprilom bo ves ta ob- Dijaki so izkoristili to prili- šave za blago uvoženo skozi; njem času «Center za gospo-jšiien promet med Trstom in i 0 za sP-I!?h?^ v Barkovlje ali Trst a je po raznih interven- darski razvoj« izdal ob bližnji Egiptom praktično izienil. Pri! ? .5«?,. „ om°v. J1 ■ cij ali dovolil nekaj mesecev | otvoritvi predilnice in tkalm- odloga. Takrat je general Win-j ce Sv._ Justa v žaveljskem pn-terton pooblastil italijanskega stanišču posebno uradno iz-političnega svetovalca Diega Javo. Iz te uradne izjave po-De Castra, da uredi vprašanje j snemamo, da je šlo skozi tr- carinskih olajšav preko itali- le uvod za demonstracije, ki naj. bi bile 29. t. m. ob dnevu «tricolore». Bomo videli! žaško pristanišče 1913. leta ‘i . j 905.000 stotov bombaža, 1938. janske vlade z Egiptomz S 1.1 , g5 000 stotoy ’ d l aprilom pa bo končalo obdob ( syetoynj yojni pa je prom^t je začasnega poda^ J ___________, 1 z bombažem padel in se je dvignil do večje številke šele Egipt tudi do Trsta zavzel: z enako stniišče kot proti vsem ostalim državam, ki niso sklenile trgovskih sporazumov. V praksi to pomeni, da bodo egiptovski carinki zahtevali za vse blago, uv.oženo skozi Trst, izredno visoke pristojbine, kar bo seveda zavrlo vsak promet med Trstom in Egiptom. Različni egipčanski uvozniki so zaradi tega že sedaj sporočili avstrijskim, češkim in madžarskim pošiljateljem, naj od 1. aprila dalje ne pošljejo ni-kakega blaga več skozi Trst, ker lahko te pošiljke zapadejo velikim carinam. Vprašanje prometa Trsta z Egiptom se deli ha dva ločena dela: na vprašanje tranzitnega prometa avstrijskega, češkega. madžarskega in ostalega zaledja z Egiptom in na vprašanje trgovskega prometa med Trstom in Egiptom. Egiptovska vlada povezuje oba prometa in pravi, da ne dovoli tranzitnega prometa skozi Trst če Trst kot neodvisno upravno področje ne bo sklenil z Egiptom trgovske pogodbe; to se pravi, da ne bo pristal na uvoz egipčanskega blaga in ne bo izvažal v Egipt tržaško blago, katero Egipt iz-redno zanima. Spor okrog egipčansko-trža-ške trgovske pogodbe ima za seboj zapleteno juridično ozadje. Trst bi moral v smislu točnih določil mirovne pogodbe skleniti z vsemi državami ločene trgovske pogodbe. Zaradi sporazuma med ZVU in italijansko vlado, sklenjenega marca 1948 leta, pa je Trst vključen v italijanski carinski davčni in finančni sistem. Isti sporazum pa obenem onemogoča tržaškemu pristanišču sklenitev neodvisnih pogodb o izmenjavi blaga s katero koli državo Egipt. Brazilija in Jugoslavija pa niso nikoli priznale sporazuma med ZVU in italijansko vlado. Te tri države, kot tudi Avstrija in vse osta-le zaledne države Trsta. 1950. lete, ko ie dosegel 334.725 stotov nakar se je 1951. leta dvignil ,ia 341.000 stotov in do- Egiptom praktično izignil. Pri tem bo oškodovan izključno Trst Trst ne bo več mogel izvoziti na egipčanski trg številnih svojih izde.lkov, izginile bodo vse možnosti egipčanskih naročil tržaškim ladjedelnicam in končno bo izredno nizko padel tudi promet tržaškega pristanišča z bombažem. Pri tem bo v resni nevarnosti prav sedaj dokončana nova predilnica in tkalnica Sv. Justa v žaveljs’-emu pristanišču, saj bodo izginili vsi naravni segel 'dni 367.000 stotov. Pri. pogoji za obstoj tega novega tem izredno važnem prometu tržaškega podjetja. je odšlo k Sv. Justu, od koder so se spustili na Trg Goldoni. Pred uredništvi šovinističnih listov so hoteli nekaj kričati, a jih je policija takoj razpršila. Kljub grozečemu tonu resolucije, ki jo je izdala krščanska demokracija po obsodbi fašistov in podobnim izjavam drugih šovinističnih političnih skupin, je imela policija včeraj v pripravljenosti le dva «jeepa» z zvočniki, ki sta — kot se je pokazalo — popolnoma zadostovala za vzdrževanje reda. Videti je, da je tudi dijaštvo KRIZA TRŽAŠKE LADJEPELflIŠKE INDUSTRIJE Tudi v Tržaškem arzenalu je vedno manj dela in zaposlitve Arzenal h! lahko zagotovi več popravil le s povečan jem pomorskega prometa Delavcem grozijo n suspenzijami Kriza, ki je zajela razna tržaška podjetja zaradi pomanjkanja dela, grozi tudi Tržaškemu arzenalu. Res je, da je že značaj tega podjetja tak, da ne morejo biti delavci v njem vedno polno zaposleni, ker je Kulturna vprašanja na sestanku aktiva OF Sinoči je bil na sedežu OF v Ul. Ruggero Manna sestanek mestnega aktiva OF, katerega so se polnoštevilno udeležili mnogi člani okrajnih, rajonskih in sektorskih odborov tpr številni kulturni delavci. Tov. Franc Stoka, ki je vodil sestanek, je v kratkih uvodnih besedah obrazložil namen se stanka, na katerem naj bi raz- gravljali o kulturnem življenju lovencev na našem ozemlju in v ta namen postavili korist, ne predloge. Sledila je daljša diskusija, v katero so posegli številni tovariši, ki so se dotaknili raznih panog kulturnega življenja in udejstvovanja ter kulturnopro-svetnih ustanov. Na splošno so vsi ugotovili in podčrtali potrebo, da se kulturno življenje oživi in podpre in da vsak Slo. venec, zlasti pa naš kulturni delavec, da vse iz sebe za ob-so | stoj in napredek kulturnega namreč zainteresirane na čim J življenja. Predvsem z lastnimi tesnejših gospodarskih stikih s Trstom. Vprašanje tranzitnega prometa in trgovskega prometa je za vse te države tesno povezano Brazilija, Egipt, Avstrija. CSR Jugoslavija itd. bi zelo rade izvažale, oziroma u-važale skozi Trst, vendar jih pri tem ovira pomanjkanje siiami moramo prispevati k svoji rasti in kulturnemu razvoju. Nastale so nekatere or-ganizaciiske spremembe, kate. rim sledi začasna prehodna faza. Ni pa nobenega tehtnega vzroka, da bi bili lahko črnogledi. Ce bomo pravilno in krepko prijeli za delo, bodo u. spehi naž°ga dela zadovoljivi in bo vsak naš človek čutil, da valute, oziroma visoki prista-1 bQ na*e kulturne ustanove res. niški stroški, katere morajo njgno niegova last in njemu plačevati v svobodni valuti — I namenjene v dolarjih. Ločeni trgovski i v disi?,esto, so otroka spra- Prometna policija je uvedla v*1}.v rešilni avto in ga odpe- ... . . . preiskavo da identificira ne* v bolnico, kjer so ga i janš»cini, «ker je tu se vedno sramnega'kolesarja, ki ni imel zdravniki sprejeli s prognozo Italija*, niti toliko poguma, da bi se okrevanja v 6 ali 10 dneh na - I. kirurškem oddelku. Včeraj se je pred višjim zavezniškim vojaškim sodiščem nadaljevala razprava proti 7 uradnikom tehničnega urada Trust, ki so obtoženi malverzacij in prevare na škodo tehničnega urada poveljstva ameriških čet v Trstu. Maj. Grabb, ki je tudi v tej razpravi državni tožilec, je uvodoma izjavil, da je zadeva precej zamotana. Sodišče 'ne more nikogar prisiliti, da bi pričal in je zaradi tega obljubil nekaterim pričam, ki bodo med razpravo zaslišane, da ne bodo kaznovane. Prvega so zaslišali kap. How-thorna ki je bil šef urada za nabavo in za pogodbe. Priča je za vsakega obtoženca povedal, kako je bil spre,et v službo in s kakšno funkcijo Facchina so sprejeli, ker je znal angleško in ker je poznal krajevne razmere, medtem ko so Cattelani-ja. ki je bil zaposlen pri maj. sti in občinske uprave bolj skrbele. So pa še druge pano-ge kmetijstva, ki jih ne smemo zanemarjati: sadjarstvo, vrtnarstvo, živinoreja itd. Toda o vsaki bi bilo treba posebej pisati. vrnil predsednik. Vsi odvetniki so zastavili priči vprašanja, vendar ni prišlo na dan nič novega. Kot druga priča je prišel pred sodišče ameriški inženir arhitekt mr. Gerry M. Orr, ki je bil zaposlen v istem u.adu. Ta je v glavnem potrdil to, kar je kapetan že na široko obrazložil in sicer, da je Ebert odgovarjal za elektrotehnični odsek. Sinigo za mehanični, Sandrini pa upravni, medtem ko je Cattelani nadzoroval dela Njemu se je kasneje pridružil Franzutti. Ker so bili vsi utrujeni predvsem zaradi dolgočasne razprave in zaradi prevajanja iz angleščine v italijanščino in obratno, je predsednik prekinil razpravo in jo odložil. Proces se nadaljuje. Predsednik Bayliss, svetnika polk. R. Mac Donald Gray in j podpolk. Vernon C. Irby, toži- | lec maj. Graob, obramba odv. Nafečaj za dodatne asistente Z dekretom conskega predsednika je bil razpisan natečaj za mesto dveh dodatnih a-sistentov pri zdravniško-mi. krografičnem oddelku pokrajinskega laboratorija za higieno in profilakso. Rok za prija, vo poteče 31. marca ob 12. uri. Pojasnila daje consko predsedstvo v sobi št. 8. POPRAVEK V včerajšnji članek o davčni prijavi «Vanoni» ,se nam je vrinila neljuba pomota, ki jo: s lem popravljamo. Zapisali smo, da so oproščeni prijave tisti hišni lastniki, ki imajo manj kot 150.000 lir dohodka od hiš na leto, kar je treba popraviti tako, da so oproščeni prijave hišni lastniki, ki imajo manj kot 150 lir dohodka od hiše na leto Zato morajo prijaviti dohodke vsi hišni lastniki, ki imajo več kot 150 lir dohodka od hiše na leto in tisti, ki imajo sicer manj kot 150 lir dohodka od hiše na leto, ki pa imajo poleg tega še druge dohodke. ( G1.KUAL1ŠČE~VERDI) DANES SOFOKLEJEVA oELEKTRA« Drevi ob 21. uri nastopi v gledališču Verdi skupina «Malega tealra« iz Milana pod vodstvom Paola Grassija in Giorgla Streh-lerja v Sofoklejevi «Elektri». Jutri bo ponovitev iste tragedije, v nedeljo ob 17. uri pa bodo igrali Pirandellovo komedijo «Sest oseb išče avtorja«. V nedeljo ob 12. uri bodo izvajali Cherubinijev «Requiem» za mešani zbor in orkester, in sicer s sodelovanjem zbora gledališkega združenja in Tržaške filharmonije pod vodstvom dirigenta Toffola. Prodaja vstopnic se začne danes. Osvobodilna fronta KRAJEVNI ODBOR OF NABREŽINA Vpisovanje novih članov OF v Nabrežini je vsak torek in petek od 20. do 22. ure v kulturnem domu «Igo Gruden« in se zaključi dne 31. t. m. Člane, ki še nimajo Izkaznice OF za leto 1953, vabimo, da se oglasijo na sedežu organizacije v torek In petek od 20. do 22. ure. Ljudska prosveta PREDAVATELJSKI VEČER NA OPČINAH Danes 27. t. m. ob 20.30 uri bo v kino dvorani na Opčinah predavateljski večer. Dr. Robert Hlavaty bo predaval o jetiki. Predvajana bosta zdravstvena filma «V obrambi zdravja« in »Borba proti jetiki«, ter zgodovinsko dokumentarni film »Partizanske bolnice v Sloveniji«. Vabljeni vsi Openci. PREDAVANJE V BARKOVLJAH Danes 27. t. m. bo v prostorih barkovljanskega prosvetnega društva predaval tov. Zorzut Ludvik o Beneški Sloveniji. Predavanje bodo spremljale skioptične slike. Začetek predavanja od 20.45. Vabljeni k številni udeležbi. PEVSKI ZBOR PD NABREŽINA obvešča pevce, da bo redna vaja danes 27. t. m. ob določeni uri. Naj nihče ne manj-ka. PREDAVANJE V PADRICAH V soboto 28. t, m. ob 20. uri bo predaval v prosvetnem društvu »Slovan« v Padričah dr. Anton Danev o jetiki. Predavanje bosta spremljala dva znanstvena filma. Vabljeni člani in prijatelji društva. ZDRAVSTVENO PREDAVANJE V dvorani v Borštu bo v ponedeljek 30. t. m. ob 20.30 predavala dr. Sonja Mašera o borbi proti tuberkulozi s spremljavo zdravstvenih filmov. Vabimo vaščane k zanimivemu predavanju. PREDAVATELJSKI VEČER V LONJERJU Dr. Robert Hlavat.v bo imel zdravstveno predavanje pri prosvetnem društvu Lonjer-Katinara v torek 31. marca ob 20.30. Istočasno bodo predvajali zdravstveni film in film o partizanskih bolnicah. Odbor prosvetnega društva vabi k čim številnejši udeležbi. Wareju, sprejeli najprej kot Kezich, Tiberini. Poilucci in tolmača, kasneje pa je postal Jacuzzi. in pektor in je nadzoroval dela v teku. Naravno je, da je sestavljal pogodbe in se menil s podjetniki. Franzutti je stopil v službo kot geometer in z nalogo sestavljati načrte skupno z oceno dela, medtem ko je Sinigo prevzel mesto tehnika za vodovodne in druge inštalacije. Kapetan ni poznal Tromba. medtem ko je vedel, da je Piemontesi pripravljal načrte. Po končanem zaslišanju državnega tožilca je prišla na vrsto obramba. Prvi je začel kapetana spraševati odv. Tiberini, ki je postavljal vprašanja v angleščini. To je zelo razjezilo odv. poiluccija. ki je sede na svojem prostoru vzrojil in zahteval, da se govori v itali- Gozdni oožar ustavil in priskočil na pomoč. * * » Medtem ko je 41-letni Mario Caldin iz D’Annunzievega drevoreda včeraj okoli 18.45 pre- Med Gabrovcem in Sv. Pri-koračil v višini Ul. Palestrina možem se je včeraj ob poldva-Ulico Battisti, se je vanj za- najstih razširil požar, ki je zaletel z «Giardinetto» 24-letni jel približno 12.000 kvadratnih Giorgio Pergami iz Ul. Piccar- metrov gozdne površine. Gadi, ki je tedaj vozil v smeri silci in agenti gozdne policije Carduccijeve ulice. Zaradi so po triurnem delu pogasili sunka je Caldin padel na tla plamene Skoda ni bila še ugo-in ker je bil ranjen, se je z, tovljena. rešilnim avtom zatekel v bolnic', kjer so ga zaradi rane na čelu in na levi nogi sprejeli s prognozo okrevanja v 7 ali 10 dneh na 1. kirurškem oddelku. TELEFONSKE ZA PRIMER Rdeči križ Gasilci: Policila ŠTEVILKE NUJNOSTI 66 »0 2 22 2 - 23 Bayliss: Odvetnik, kadar hočete govoriti morate vstati. Ce je tu odvetnik, ki govori angleško, ima vso pravico govoriti in je to v njegovo korist. Naravno je, da bo vse točno prevedeno. Incident se je torej zaključil in Tiberini je nadaljeval zasliševanje v angleščini. Kapetan je na vprašanje odgovoril da so bili, oziroma bi morali biti podatki o delu in o cenah tajni in ne bi smel zanje vedeti ni1 če izven uradnikov. Ko je Tiberini končal, je vstal odv. Poilucci in se oprostil za svoje dejanje, nakar je vprašal če lahko zasliši pričo. «Lahko odvetnik. V kateremkoli jeziku želite«, mu je od- Gataldo Calio izročen Civilnemu sodišču Catalda Calia, katerega so prejšnji teden aretirali, ker je bil v posesti dveh samokresov, so po ukazu maj. Grabba izročili civilnemu sodišču, ker je proti njemu uveden tudi postopek zaradi finančnih prestopkov. Kakor je znano, so med hišno preiskavo našli tudi 31 zavojev cigaret tihotapskega izvora, zakar se bo moral mož zagovarjati. Inšp. Stefani, ki je vodil preiskavo, je maj. Grabbu izjavil, da je preiskava končana in da je ugotovljeno, da je Calia našel oba samokresa tn ju je hotel prodati. Tistega dne je odšel domov in orožje spravil v žep ter odšel proti ribarnici, kjer bi se moral srečati s kupcem, V bližini doma pristaniških delavcev pa mu je samokres padel na tla in se sprožil. Ne vemo kaj torej drži, kajti pri zadnji razpravi je bilo rečeno, da si je hotel mož sam vzeti življenje. Qdv. Bolog ia ,ki brani obtoženca, je zahteval, da ga izpustijo na začasno svobodo, toda maj. Grabb je prošnjo odklonil s pripombo, da je posest orožja na našem ozeml u hud prekršek. Na vsak način se bo z njim bavilo civilno sodišče, ka teremu bodo poslali vse akte. Calio so seveda takoj nato odpeljali v zapor. tfl/iG ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Danes 27. t. m. ob 20. uri gostovanje V PIRANU z Budakovo dramo „M E T E Z" V nedeljo 29. t. m. ob 16. uri gostovanje V ŠKOFIJAH z dramo Helle TVoulijoki IZLET PDT 12. aprila priredi PDT izlet na Učko, Reko in v Opatijo. Vpisovanje do 2. aprila na sedežu v Ul. Machiavelli 13-11 od 18. do 19. ure. MOTOKLUB «MLADOST» IZ NABREŽINE organizira 12. aprila Izlet v Ajdovščino in Novo Gorico. Vpisovanje vsak večer na sedežu od 20. do 22. ure do uključno 2. aprila. Razna obvestila KONCERT AMERIŠKE REPRODUCIRANE GLASBE Danes, 27. marca bo ob 19.30 v Zavezniški čitalnici, Ulica Trento 2, tedenski koncert reproducirane glasbe. Na sporedu bodo pesmi iz operet naslednjih skladateljev: Jerome Kern, Victor Herbert, Richard Rodgers, George Gershvvin in Cole Porter. Vstop prost. Darovi in prispevki V počastitev spomina Rožke Pertot lz Barkovelj darujeta Just in Sonja Colja 1.000 lir za Dijaško Matico. HOJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 26. marca 1953 so se v Trstu rodili 3 otroci, umrlo je 7 oseb. poroki pa sta bili 2. CERKVENE POROKE: brivec Dario Alessio in prodajalka Ma-falda Juriševič, kuhar Pietro Pe-rovlch in gospod. Anna Velcich. UMRLI SO: 75-letni Lorenzo Kresevich, 56-letna Ludmila Sa-suhina por. Sakurenko, 71-letni Federico Mazzucco, 75-letni Valentino Fantin, 70 letna Maria Petrina por. Perdan, 85-letni Matteo Marsl, 42-letni Boris Taučer, GLASBhNA MATICA V TKSTU Sezona 1952—1953 VI. KONCERT V ponedeljek 30. t. m. ob 21. uri bo v AVDITORIJU I UDK Sodelujejo: Ljubljanski godalni levap-tet (Leon Pfeifer, Albert Dermelj, Vinko Šušteršič, Cenda Šedlbauer); harfistka Jelica Pertot-Porto-grandi; mezzosopranistka Elsa Karlovac in violist Srečko Zalokar. Vabila so na razpolago v Ul. Roma 15/11. (SHPZ) od 10. do 13. in od 17. do 19. ure od petka dalje. GLASBENO PREDAVANJE Glasbena Matica priredi jutri 28. t. m. ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani SHPZ Ulica Roma 15/11 predavanje „0 RAZVOJU ODRSKE GLASBE ERI SLOtEHCIR« Predaval bo dr. Dragotin Cvetko, prof. Akademije za glasbo v Ljubljani. Vstop prost. Ljubitelji glasbe so vljudno vabljeni, da se polno-števil-no udeleže. • Odbor Uradne objave Ukaz ZVU št v. 51 — Začasni uvoz surove svile (aseta tratta greggiaii) za tkanje Ukaz ZVU št. 51 predvideva začasno dovoljenje za uvoz surove svile («seta tratta greg-gia«), ki služi za tkanje na anglo-ameriškem področju Svobodnega tržaškega ozemlja. Ukaz stopi v veljavo na dan objave v Uradnem listu. Ukaz ZVU štv. 48 — uradna vrednost popra za plačilo nromefneva davka Ukaz VZU št. 48, ki stopi v veljavo z dnem objave v Uradnem listu in ima vzvratno moč od 24. avgusta 1952, določa u-radno vrednost popra na 2.000 lir za kg kot osnovo za obdavčenje s prometnim davkom na anglo-ameriš’-em področju Svobodnega tržaškega ozemlja. Ukaz ZVU štv. 49 — določitev količme soli v vloženih ali kandiranih limonah ali limoninih lupinah in v vloženih olivah namenjenih za izvoz Ukaz ZVU št. 49, ki stopi v veljavo z dnevom objave v Uradnem listu, določa odstotek soli v vloženih ali kandiranih limonah ali limoninih lupinah in v olivah, ki se izvažajo in pri katerih z analizo ni mogoče ugotoviti, koliko soli vsebujejo. Ukaz ZVU štv. 50 — nadzorstvo nad pridobivanjem in trgovanjem s surovinami, iz katerih se pridobiva alkohol in spremembe nekaterih določil, ki zadevajo izdelovanje likerjev______ ZVU je imela za umestnofcTa na anglo-ameriškem področju Svobodnega tržaškega ozemlja uredi pridobivanje in trgovanje s surovinami, iz katerih se pridobiva alkohol, in da spremeni nekatera določila, ki zadevajo izdelovanje likerjev. Zato je bil 23. marcca 1953 podpisan ukaz ZVU št. 50, ki stopi v veljavo z dnem objave v Uradnem listu in ga je v sHadu z že izdanimi upravnimi določili izvajati od 30 oktobra 1952 dalje. Ukaz ZVU štv. 52 — posebna določila za plačevanje davka na poslovni promet za leto 1953 na določene vrste prejemkov Ukaz ZVU št. 52 zadeva posebne določbe, ki se nanašajo na plačevanje davka na poslovni promet za leto 1953 na določene vrste prejemkov na anglo-ameriškem področju Svobodnega tržaškega ozemlja. Ukaz bodo začeli izvajati od dneva objave v Uradnem listu in bo veljal od 1. januarja 1953. NOČNA SLUŽBA LEKARN: Codermatz, Ul. Tor S. Plero 2; De Colle, Ul. P. Revoltelia 42: Depangher, Ul. S. Glusto 1; Alla Madonna del mare, La^go Piave 2; Zanetti-Testa d’oro. Ul. Mazzini 43; Harabaglia, Barkovlje in Nlcoll v Skednju. 3.00: »Na!«13 i«*1' Bocr »iti J.u,vv> ka«, June Allys°|j'eti Ezoelsior. 16.30: p, Judy HolHday, Aldo V? Nazionaie. * Fernandel, Lou.s »ssr* ga človeka«, Castle. Barvni (;lm«SnežiS^ Arcohaieno. H-00- p^u, S> Kilimandžaru«, G "J. ftft Hayward, Ava Ga iHot*1 De C: Battis «2ena ža eno not*-y”jjM film. m- 57 Astra Rojan. rarlo. ra«. Vvonne De čari, Grattacielo (Ul. Batt jnJ y. »Zena za eno noW. GWV brigida, Nad;a vra^arioJg vi, Paolo stapP^’ prepov*?» cioli Mladoletnim Aiaharda. 15.30. ‘A„,rt. Ki-* ca«, Humphrey WfY'i». ne Hepburn. Barv ^ g Ariston. 16.00: l#J JudyHolliday.Wm>nsKor* Armonia. 15.30. ', ti. Ljubezenska Kino ob morju-!.',/. F&l žev v avlomobiW,:J m T W. Chiari. De Filippo, Isa Ba Massimo. 16.00: <(Ci.n0:r, h Indije«, Jean Patricia Walters. t v .JC? Moderno. 16.00: * pgcK,J rokah«, Gregory jjjijjUir Quinn, An Blytn>j||illl* , Savona. 15.00: nandel, Gino Cer^ * Secolo. 16.00: «B0D volk«, John Way ^lUji. Vittorio Veneto. nje za pravične«. Eleonora Parker, t nedix. Film je P“' ;aix. rum Sidneya Kinysleia-6.,, m Azzurro. 16.00: «R gozdni tovariši«. =_______ lova. .a.— j Joan Rice. «M5,p Belvedere. 16.00. ^^}, j J. meč«, G. Montgomer' day. Barvni SfV' Marconi. 16.00: rjiA j mil Glenn r film. ti Novo cine. 16.00: « (# Pabst. Odeon. 16.00: «N8S3 eCD. Villard, Cosetta ppj' Feuillere, Pa°!° Dovell*y.)i' izpod 16 let PrJjVnoSt Radio. 16.00: «9^iiforS' Ford, Viveca Linv ^ PETEK, 27. JU C°*K 254.6 in ali 7.00 Poročila J-j filfj 4 arodne; 51.00 E/( NOVO 60«^ <# mostN^ KOBAB^jp vf( POLO VtN J bozlT 12. IN %jgt kobža«1’" P.VItO vplsov.o-1'J„g pri «Adr vb' F. Severo ^IMORSKl DNEVNIK — 9 27. marca 1958 Dl TRIESTE« IN USPEHI NOVE JUGOSLAVIJE Bi ji Bled kJugoli P?kt’ sklenjsn Turčij(;mllaV1J0’ m iala Tita v Tnjem obisk mar. re» je prav tp°n,donu' 0 kate- , njem poročalo 2 navdu8e- |sa stare jalove device, ki ra obisk v Londonu, se nam zdi uvodni članek «Dal viaggio di Tito alVantipatto Balcanico«. kot bi le-ta prišel izpod pere- vse napredno dv»»a medCaS°P-iSje’ Sta brez tvetovno iimi 1 ter najkonstrukti lvne i zen svojega strupa nima več kaj izcediti. Seveda je strup nevaren, če bi ga kdo po neprevidnosti ali pomoti zaužil. Potem, ko se, omenjajoč Titov obisk, z vidno zagrenjenostjo in nostalgijo ponovno dotika tako drage tripartitne note in še enkrat poudarja, da bi «neposredna pogajanja med Rimom in Beogradom, v trenutku, ki se v njem nahajamo, bila istovetna s kvadraturo kroga«, se pravi, ko očitno in vnovič izjavlja, da Italija sploh ne misli na poravnavo, ker so ji dobri sosedni odnosi z Jugoslavijo, dokler ni prej rešeno vprašanje Trsta, deveta briga; ko v svoji šesti točki svečano in «neizpodbitno» dokazuje, kako da je bil med drugim namen Titovega obiska v Londonu «izolirati ter nar-kotizirati demokratično Italijo v njenih odnosih z atlantskimi zavezniki«, kakor da bi res bili vsi tako nagnjeni k političnim metodam ter instru. mentom, ki so od nekdaj tradicionalna sredstva italijanskih imperialističnih krogov; ko je «svečano zatrdil, da ni niti mi. L-rumuiic v. ___________ _______ ina *°’ da b* onb pa na^ aih predv°nitl spletk> naper j e- | se zgodi karkoli, popustili v in Proti «miroljub- j svojih zahtevah, po vsem tem vrednosti n=°i,SV0,}i obiektivni litičnn a; a Jkvalltetnejšimi po-'0 bili uspehi-ki leženi . ?nph letih do- Bja in ?°'droa3u organizira-•osedskih J!Van^a žimboljših «.p«med ra^ni- ^nikturi tna ™ Politični krni, v t - d! različnimi deže. ,v°boda in se obrani ta Pred oi.„- .neodv>snost držav pada. 'ni0 slehernega na. t??«]Trieste»> pa bi. Apenin el osta “dobrim« Nem' i VS6m oslnlim časo-mn0»iPenmskeSa Polotoka, ‘tim «ri°v,tati ZV6St sv°iim Mboli , ,brim» tradicijam V^ ega netilca ita. *»ti „ iredentistične nestrp-® bi L,6,"1 ozemlju, ne mo-dosleden glasnik. *»1aohujskl5vnsk°'burŽoaznP?a ^ičneg’, ega ter imperia. Ji že En avapturizma, ki mu tijbou njegovi naravi lastna ^Ba epreraeunljiva polilo v vaiP aniia> če bi ta-"»‘ovani kem Paktu kot v V ne ala Tita v Lnn- flih Poli«— nekakšnih mraž- in (iHon, pluu «miroi3Un. °i v tem atični» Italiji, če Piane #s ne videli atentata na f°n*lno čalf*-pravice in na" kga tip v j ln če bi zraven 'strašnih. že vrsto najbolj Se iz tep= Posledic, ki naj bi Vko POrodlle' Sa večno uv°dhišar tukajšnje. •Giornai j2nemirjenega lista S bavi ,dl Hrieste« se brž-N meri ,naivečjo ljubeznijo 'k politis Ug'm, z neke vr-StuSaže *P° astrologijo, kajt: Sati ne moremo razla- t°vani u V Preroških nami-PatljiVn °.ham s tako preseko naikC?.°s^i° podprto z ^titov . i «tehtnih» argu-tih *'tšodnPi?Veduie’ do kakš-pr'vestt t l rezultatov zna "o nasea °le «nepremišlje. "‘'etkarsk^6 zah°dnin držav .lm» Titovim ma- 5eVtom !^lm» Titovim ma-% ri’ni*.ndar smatramo za » Sa UvoH.-» 0Pozoriti ome- Prište. ria’ da po na' i °loškn „ 31,10 podobna a- JS jalovim t0kovania k naj- ■Jega cluhl pr°lzvolJPm o'0' >PaveS?k0rai kronična ne-> za u°St' značilna ne Cenikov' zunaniePoUtis' • 'ste» Pri «Giornale di t .>se „.”\3rveč brez razlike i>ie ital, eksP°nente da- P*di Pie, r9vliene Sa0mail> le ,8iihoveU-anske Politike, ta se do danes ne-imperialistične .,. “9 Deu. ” izvirajoča du-»J »lani * ,novešenost, je več i3 trezn_U znana sleherne-aZP3p,u politiku na Za. .hbravlip 3v 80 jo bili lep čas J bi]a 1 trpeti, dokler se '5,*ri{ Prevrgla v pravcato V° Priši- Popa,Hiivost in še n' i^egnil d° Prepričanja, da ristnaa Postati tudi njim . s^ejetn i. de že ne nevarna. cir>avli# 'Stvu Pa objektivno Sjltk. n?3 stalno in poten- p*.lnei(Jr-a-rnost za vrst0 no' nam jasnovidni uvodničar tu kajšnjega klerikalnega glasila z dne 24. t. m„ z neprikrito škodoželjnostjo postreže še z izredno ((tragično« in ((vznemirljivo« novico. To bi bila: Rusi so kot protiutež »balkanskemu« ustanovili «protibal_ kanski« pakt. In to baje kot posledico, «zgrešene» politične igre na Titove karte in ker je bila ta igra ((potisnjena čez mero nekega pravilnega notranjega ravnotežja med atlantskimi deželami«, namreč, ker se je vse to zgodilo proti in mimo De Gasperija ter njegovih vatikanskih prišepetoval-cev. V ta pakt naj bi bile vključene Madžarska, Romunija m Bolgarija. V zvezi s tem so, se po «neovržnih» informa. cijah tega istega glasila, ped-vzele na neki konferenci v bli. žini Sinaje (Romunija) vse potrebne, predvsem vojaške mere, katerih namen naj bi bil, tudi s silo paralizirati učinkovitost pakta, sklenjenega med Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo. Torej edini uspeh «n.ased:anja» Titu naj bi bil, po mišljenju našega preroka, ta. da se je Sovjetska zveza pošteno ujezi, la ter grozeče zarožljala z o-rožjem. Glede samega «';rotibalkan. skega pakta«, ki naj bi se bil pred kratkim ustanovil, pa bi omenili samo to, da je v resnici obstajal že davno tega, še preden je bilo sploh govora o kakem sporazumu ter sodelovanju med Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo, se pravi, čim je prišlo do znanega spora med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo. Ce pa je sedaj Sovjetska zveza nagnala nekatere svoje satelite, da so danes tudi formalno sklenili kak podoben pakt, je to samo demonstrativnega, ni. kakor ne bistvenega značaja. H koncu še nekaj. Da bi bil ves ta mozaik nabujnejših vizij, natolcevanja, izmišljotin in besedne nasilnosti v omenjenem članku kar najprimerneje zabeljen, si naš smrtnojezni, hkrati pa bojevito razpoloženi uvodničar ni mogel kaj, da ne bi ponovno pribil, kako nujno potrebno je, da se Italija čim. prej in do zob oboroži, kajti toliko v kolikor je že, nikakor ne zadostuje, da bi se mogla postaviti po robu svojemu vzhodnemu sosedu, ki ji kakor Damoklejev meč, venomer visi nad glavo. (Ce bi zadoščalo le orožje!) Res, težko si je zamisliti več. jo mero nesramnosti pri teh sicer že znanih vojnih hujskačih! Nikar se potem naj ne ču. dijo, če jim svet čedalje manj verjame in ne naseda več njihovim zlaganim frazam o miru in demokraciji. Vtisi z nedeljskega izleta Na Repentabor Sončno nedeljsko popoldne | pragu in zvedela da očeta ni, Pomlad na Katinari (Foto Magajna) v prvih pomladnih dneh. Trza. čan se ob takem vremenu nikoli ne sprašuje kam. Načrt je že narejen. Ali na Kras ali k morju ali v Breg proti Istri. Tržaško ozemlje je majhno. Nekoč mi je nekdo rekel na pol v šali na pol zares, da kamor koli greš, povsod lahko vržeš kamen v morje. Temu bi jaz pristavila, da je zdaj povsod toliko omamne lepote. Vpiješ jo vase za teden dni: potem ti je tudi med mestnimi zidovi laže. Se misel ti je bolj blaga_ Kljub vsemu sem se iz neka. ke gole lenobnosti vse leto od. pravljala na Repentabor. Dobre znance imam tam. Gospodar me je vabil: «Kako nedeljo pridi. Naš oče veliko ve. Dolga leta je bil kamnosek. Posta, vil si je hišo v živo skalo. Takrat, ko je pričel je bilo na Repentabru še samotno. Le furmani so vozili mimo in se ustvaljali v dolinici, kjer je zdaj Furlanova domačija. In zapomni si: Repentabor je kamen, sam kamen. Skoraj za vsako ped zemlje si se moral boriti. Dušo ti je izpila». Ko sem v nedeljo obstala na IZ ŽIVLJENJA RIBE, KI JO POZNAMO LE KONSERVIRANO LOSOSOVA ODISEJADA ZJSt- ■— 111 1 •■■■-■ loži nad pet tisoč jajčec, ki jih samec oplodi in zagrebe v pesek - Po enem letu starosti zapusti losos sladko vodo in se odpravi na veliko križarjenje v Tihi ocean, odkoder se po štirih letih vrne na drstenje k rodnemu izvirku, kjer nato pogine Tihomorski losos, rojen v mirnih vodah dotokov reke Kolumbije, konča svoje štiriletno življenje, ki obstaja v neprestanem križarjenju, v prav tisti rečici ali izvirku, kjer je zagledal luč sveta in kot prvo svojo hrano okusil meso svojih roditeljev. Tu pogine, z njegovim mesom se pa hrani njegov številni zarod. Lososi so izredno plodni, samica položi pet tisoč in še več jajčec, ki jih samec oplodi in zagrebe v pesek, preden pogine. Mali lososiči ostanejo v sladkih vodah še nekaj časa, nato se pa spustijo po vodnem toku navzdol ter zaplavajo v Tihi ocean, kar se zgodi približno takrat ko dosežejo leto dni starosti. V slanih vodah postane losos, ki je zdaj že dorastel, kaj kmalu napadalen in napravlja med slaniki prave pokole. Slanik je zelo redilna riba, bogata na dušičnatih snoveh; skratka, odlična hrana, in losos, ki se od njih živi, hitro s y p' A*’ :W:: PP3> “«itov in spopadov, v > ja' PaPerjenih proti so-da k0< . nov venomer izražajo j,°rialei> n,1Co e vero nemico v!3 'Bia ,*taI'ianski malome-ta p°Vsnri cudno lastnost, da i te 0l d strahove, včasih len in “naša slabo s, > kot tisti razva--..„V^e3pa,' kot obseden •n se recimo nalašč miWmm Na s'iki vidimo Indijance, ki lovijo losose v Celilo Falls, O-regon, s svojimi globokimi vrčastimi mrežami, kot so to delali njihovi predniki že skozi pokoienja- Vr. da b7 >o,j vedoč, da bo tako ' *tce “;'nknval na občutlji |(>Uda 0:ie mamice, šjBia lij010' d® b' se med it Ust ra.nskima sosedoma tri iski ',3ri'’' ie že ne pri-D,H u sai strpni sosednji % . ko za to več ali V tef1'1 vs* osnovni po- ks^kot^ ie bila m Ne . nkrat ponuiena rc. diap,.. °’ ^a so jo odklon1- mogel je bolj tu- Snjvvčji fes intu i' Slctenlfl HtPROttNTRAlA MOSTE Hidrotentrala Moste na Go- premajhna. Zastavili so z raz- 1 »plemenita«, saj bo lahko skozi renjskem je po svoji legi vse- nimi meritvami in dognali, da j ves dan regulirala visoke sko. Bi , ‘O jih je vsakikrat razjarilo. Nič tiega in hkrati od. malotnes* bes ieznorite-- es5ana. ko Ji C d° konca tat., meš; Sa ga kot «ll ‘ C,** sleh, sebe postane .ern° resnico, maha ^ovih';: P° namišljenih spBeiJskrenem samega seje po glavi. Pti 'ds, PUK?S,(“dnikkii,Ba je bi’ deležen tij. 'ke Za . g°slovanske re-tef > anfc3sa svojega biva-snf* tehtnemeSrt’m 'judstvom ki ? špega _ doPrmosu stva. *» D? S 4irokea„Predk3 in miru- d'šča . mednarodne-Predstavlja njegov Prijateljskem kakor eden najlepših objektov, ki so jih smeli graditelji zgra. dili po osvoboditvi. Globoko in tesno sotesko Kavčko, katero je ; kaj v dolgih tisočletjih izklesala g g metra višji. Cez štirinajst razjarjena Sava Dolinka, je , ,j’ni ga bodo že preizkusili, pri končno vendarle obvladala člo. vsem tem pa so prepričani, da jez lahko brez nadaljnjega po- I ke v obremenitvi ter s tem na-večajo še za nekaj metrov. Ta ] domestila delo termocentral, odlok je padel prav pred ne- katerih energija je mnogo dnevi, a danes je jez že za veška roka, čeravno je mladim graditeljem prizadejala tisoče žuljev, muk in naporov. Ko so začeli graditi 47 m visoki jez, je marsikdo od domačinov po-majal z glavo kot da se je slehernemu graditelju zavrtelo v glavi. In vendar niti ena sama kaplja znoja ni bila zaman. Veliki betonski jez je rastel iz dneva v dan. Njegovi robovi so se tesno oklepali kamnitih sten soteske, ki so trdne kot granit z graditelji vred čakale dneva, da se upro penečim valovom Save, ki je tokrat še bučno grmela skozi podzemeljske predore proj od gradbišča. Ogromne množine vode, ki so se zbrale nad 47 metrov visokim jezom, so na prvi videz prepohlevne in ven. ga bodo že naslednjega meseca dvignili še za tri metre. Konč. na višina tega jezu bo znašala torej 53,5 metra Takšnega jezu Slovenija doslej še ni imela in ga verjetni) ne bo imela še dolgo vrsto let. To »malenkostno« povišanje jezu pa bo neverjetno spremenilo značaj te nove hidrocen-traie. Ne le to, da se bo koristni efekt omenjenih agregatov povečal za nadaljnjih 1000 ki-vatov odnosno 1360 konjskih moči — povečala se bo tudi vodna akumulacija, a to od 3.310.000 na 5,340.000 kubičnih metrov. Glede na velike vodne rezerve, s katerimi bo v bodoče razpolagala ta hidrocen- zdlQpredek dar z vso bučnostjo grme pre trala, bo njena energija zares ko jezu kakih petdeset metrov globoko, kjer še vse penaste brze naprej po svoji stari strugi. Sama hidrocentrala je za do. ber streljaj niže jezu. Od nje se vidi le krovna plošča, nad katero se bohoti mogočen žer- Pri z.(JTqv|- Kaiciu »c uuuuii uiugocen žer- ‘leniu raka iav- Vse ostal° ie p°a zemljo Au>»attska/° dosegli na ' *“ ' S&L. dabrem tehnoioškcm ra*keo*iUiSpehe Prl ?v. n °rjern o s4lb tvorov z bI; 2d»,zkUs(, ? n\Il>jono\ vol. ! 3 iih3vib L jcc9'8'1 dve le; rnf kaže mi,b°1rl'kov in ,aka . ■ju, rt —»a ves p,'kakih simp-»og„če vel., S idr Ee nP re^’ šele po. v« r«Hlieuju hJ?viio Pe1 ,et 3sta tvorbe! n‘kake Lani, konec junija sta svečano stekla prva dva agregata 0, katerih ima vsak 7.500 kilo’ voltamperov. Čeravno sta dva agregata povečala lansko pro tzvodnjo električne energije Slovenije že za 4 odst., gradi. teljem m dalo miru, da ne bi njihovega efekta še dalje pove. ftali. Enainšestdesetmetrska vi 1.nska ra/ijka med vrhnjm ^ turh,nJe2U ,n Spodaj ležl,( rai turbinami, se jim je zdela še Več. rudarjev dela v hritunskih /iiemngiivmhih Ministrstvo za gorivo sporoča da je bilo v začetku marca zaposleno 300.100 rudarjev v britanskih premogovnikih več kot kdaikoli po letu 1943. Skupna produkcija premoga je bila v prvem tednu v marcu 4.621.000 ton, za 46.800 ton dražja. Drugo posebnost predstavlja sam jez, katerega bo lahko občudovalo na tisoše izletnikov. Ta mise! tudi ni šla mimo gra. diteljev. Prav letos so nad jezo .i zgradili betonski most, v načrtih pa je tudi gradnja ceste proti blejski magistrali, s čemer bo obisk te hidrocentra-le slehernemu turistu zares o. lajšan, MM pridobiva na teži in velikosti. Med ene in drugo ribolovno sezono na zahodnih ameriških obalah se losos pomika vedno bolj proti severu in priplava do obal Alaske. Tu napravi velik lok proti zahodu, ki ga dovede več tisoč milj stran od celine, nakar se obrne spet proti jugu. Losos je odličen navigator in tako priplava z nezmotljivo točnostjo, kot če bi imel najboljše navtične instrumente, prav do ustja iste reke, katero je zapustil kot mala ribica. Ko se je kot krepka riba vrnil losos v sladke vode, se odpravi navzgor proti toku reke, preplava brzice, skaka z mogočnimi udarci repa, s katerimi doseže velike višine, čez naravne zapreke, ki mu hočejo preprečiti njegovo pet. Isti nagon, ki ga je dovedel do ustja reke, ,;a vodi tudi do stranskih pritokov, dokler ne izsledi svo’e?a rodnega izvirka. In tu odloži samica svojih pet tisoč jajčec, samec jih oplodi in zakoplie v pesek; losos in n5eeova družica sta s tem zaključila svojo odisejado, sedaj moreta in tudi morata umreti, in vodni tok odnaša njuni trupli, kar pomeni začetek novega plodnega ciklusa. Losos, od pamtiveka glavna hrana prebivalcev tistega pod-ročia, je postal zdai — kuhan, v konservnih škatlah, prekajen ali na=olien — eden najvažnejših izdelkov ameriške živilske industrije. V Oregonu, katerega severno mejo tvori reka Kolumbija, imo industrija za konserviranje lososa naivečje tovarne te vrste na svetu, z letno produkciio 33.000 ton. v vrednosti 7 miliionov dolarjev. Prestolnica te cvetoče veje gospodarstva je Astoria, na ustju Kolumbiie. sedež velikih to-1 varn za konzerviranje rito in I domača luka številnega ribiškega brodovja. Lososu streže po življenju I človek na razne načine, na morju in na kopnem. Od pamtiveka prežijo Indijanci nanj ob rekah in hudournikih, ko se vrača iz svojega dolgega potovanja v rojstne vode in ga lovijo s svojimi velikimi vrečastimi mrežami. Rdečekožci imam še danes v vedah svojih rezervatov na podlagi starodavnih pogodb z ameriško vlado izključno pravico do ribolova. Na odprtem morju lovijo nesrečnega lososa ribiške ladm s sabljastimi mrežami. In če uide losos zasedam Indijancev na kopnem, naleti na goste vrste čakajočih skupin ribičev, poklicnih in športnih, ki si zagrizeno prizadevajo z mrežami, trnki, kopj; in ribiškimi vlaki, da bi mu preprečili povratek v rodne vode. Lososu pa zagrenjuje življenje človek poleg tega, da mu streže na vse načine po življenju, tudi posredno; jezovi s Življenjske navade lososa so razvidne iz zemljevida področja reke Kolumbija. Kot majhna ribica se seli losos po reki navzdol do Astorije ob pacifiški obali. Štiri leta kasneje se vrača v vode, kjer se jc rodil in kjer se drsti. Ribje lestve omogočajo lososu prehod čez nižje jezove. Pregrada Grand Coulee in nekateri drugi jezovi so pa previsoki za ribje lestve. V zadnjih letih so pod temi iezovi po'ovill losose, jim odvzeli ikre, jih umetno oplodili in položili ’• zavetne vode pod jezovi (na sliki označeno s pikicami) velikih hidroelektrarn, ki so med največjimi na svetu in ki urejajo zdaj ves vodni sistem Kolumbije ter uporabljajo vodo za proizvodnjo elektrike ter za namakanje velikih področij, se dvigajo zdaj kot nepremagljive zapreke pred lososom. ki se vrača iz svojih oceanskih pusto'ovščin. V nekaterih primerih so pač skušali lososu olajšati njegovo potovanje s tem, da so zgradili lahko dostopne ribje lestve, v drugih pa to nj bilo mogoče. V takih primerih so pod mogočnimi jezovi napravili bazene, ribnike z mirno vodo, kjer se lahko zbirajo lososi na svoje ženitovanje in pustijo svojemu številnemu zarodu, da se hrani z njihovim mesom. Prvo generacijo' hočejo siloma privaditi na novo okolje. Samice na povratnem potovanju lovijo in jim odvzamejo ikre, ki jih u-metno oplajajo in tako se rodijo prvi prebivalci bazenov; sodobne živali se privadijo na svoje umetne pregrade, naraščaj ne pozna bolj severnih rečic svojih prednikov in se po končanem velikem križarjenju srečen vrača v svoja u-metno zgrajena otroška prebivališča. Riboslovci so s poskusi ugotovili — vlovili so razne losose in jim pričvrstili spoznavne ploščice ter jih vrgli nazaj v vodo — da se modra riba vrača v svojo zibelko in ne v očetovo. Tihomorski losos («Salmo Linnaei«) spada v skupino Oncorhynchus, v katero spadajo razne vrste, od najplemenitejšega ((kraljevskega lososa« (King Salmom) do manj Cenjenega «čuma» (One. Keta). Losos tehta povprečno okoli 10 kilogramov (čum doseže le 5 kg), vendar dosežejo kraljevski lososi tudi mnogo večjo težo. Tako so leta 1910 pri ribiških tekmah na trnek ujeli «kralja» v teži 38 kg, kar je u-radno potrjeno in torej ni kaka lovska latinščina. To se je zgodilo v vodah Umpqua (Oregon), srečen ribič je bil gospod Steel in o tem še zdaj govorijo. — Naj večji do zdaj ulovljeni losos pa je bil »kralj« s 57 kg; ujeli so ga leta 1939 v Mehiškem za'ivu. vendar v zgodovini ni ohranjeno ime ribiča, ki ga je ujel. da je bolan in da mi ne bo nič povedal, sem koj začutila vso svojo krivdo. Toda moči nisem našla, da bi bila izrekla tisto toplo besedo za Skamperlove-ga očeta, najprej me je čakal kdo ve koliko nedelj in nazadnje pozabil na dano obljubo. Taki smo ljudje, ne da bi vedeli in ne da bi hoteli si prizadevamo zlo. Nekaj tistega duševnega razkošja, ki ga je pričaralo sonce, pomlad in rumeno cvetje med skalami in. brinjem se je v hipu izničilo. Ozrla sem se po rdečkasti zemlji za hišo. Z znojem je pila kri vsak dan po nekaj kapelj, zato je taka, me je obšlo. V ti. šino in stisko so zahupali avtomobili. Vesel smeh razigranih izletnikov je čez trenutek preletel ozračje. Sele tedaj sem se znašla. sAli bi ga vsaj lahko pozdravila:», sem prosila gospodinjo. «Ne tudi pozdraviti ga ne mo. rete«. Oči so ji govorile bolj od besede in z neko resnobno umirjenostjo neprestano obtoževale. Tedaj sem brala v njih vso težko povest. In troje izpitih ljudi sem videla. Oče je dolbel meter za metrom v živo skalo. Najprej za hišo, potem za vrt, za trto in teran, nato za njivo in edino kravo. Mati je že pred zoro odhajala zdoma, hitela na Opčine in se po Stari cesti spuščala v mesto, Hčeri je samo za spoznanje bolje. Ni ji treba po Stari cesti. Toda ali ni že do Opčin dovolj dolga pot? «Vi mestni ljudje, ne veste kaj je življenje, kaj je trdo garaško delo«, se mi je zdelo, da mi očitajo njene oči. Vi ne veste toliko stvari, ki jih ve le človek, ki je doma tu na tem kamnu». »Saj imaš pravu, sem ji v mislih odgovarjala. Toda ne tako čisto do kraja. Tudi tam je težko, morda še teže, ker ni moči vsega povedati. Krivda je nekje drugje Tako kot vaš oče v živo skato se korak za korakom prebijamo naprej. Tudi to je boj. Ne s trdim kraškim kamnom, a z življe. njem, ki zna biti trše od njega. Tvoja hčerka, ne bo vstajala pred zoro, ali temu boju ne ubeži. Nihče od nas mu ne u-teče. Zaznamovani smo z njim. Kot ogenj nas žgeš. Živčno sem se prestopala po sobi in nazadnje obstala nad zvezkom z angleško nalogo. V mladi glavici so se oblikovali tuji stavki, roka jih je vešče pisala na papir. sAli gre?y> »Da, takos, se nasmehne obrazek izpod kostanjevo črnih las. «Menda gre kar dobro ali ne?« Zdaj se ha. smehnejo še oči. Koliko prešerne sreče je v njih, zato ket gre dobro. In nič ni tam maminega zgodnjega ustajanja n? dedkovega boja s tudi skalo. Samo pričakovanje je. Tiho, vdano, polno upanja. Ob njem je tudi meni zdaj laže. «Ali bi šla z menoj? Saj si skoraj gotova z nalogo. K cerkvici bi rada» «0, da, takoj«. V očeh se spet nekaj zaiskri. Zunaj pluje počasi po jasnini neba velika sončna kepa. Mor. da še uro in zdrknila bo v morje. Za trenutek se bo na gladini zableščalo suho zlato, njegov blesk se bo razlil čez kamnite gmajne. Naglo stopava v hrib. Izletniki se že vračajo. Le še nekateri zamudniki, kot sva bili midve, so bili še na vrhu. Zvedavo so se razgledovali po okolici «Tu teče meja«, je rekla zda' moja mala spremljevalka. Z roko je pokazala na gozdno poseko, ki se v širokem pasu razteza s hriba v hrib. nTudi tisti beli kamni zaznamujejo mejo«, je rekla. «Kje so?« «Po njivah so raztreseni». Zagleda- ll Mili MIMI ■ v; la sem jih. Od daleč so se zdeli kot beli golobje, ki so se pravkar razbegnili in občepeli «Tam je Tomaj, tam Dutov. Ije, tam Vrhovlje, tam repen, taborska postaja, tam kamnolom. kjer je delal ded in ki ga zdaj meja deli na dvoje«. Talen mi je razlagala. Tisti izletniki so medtem skušali vse to uieti v fotografsko kamero. Ce greš peš z Opčin proti Repentabru, se ti zdi cerkvica na nriču neznansko visoka! Tu. pa vidiš, da je na dosegu vasice pod njo Kdo je gradil te sive hiše, kdo je krčil v kamen prostor zanje? Nikjer no. beneaa imena, ali zapisano je vendar, da je bilo tako. Na kamniti, odrti steni, ki podpira eno teh starih poslopij, se ti zdi, da vidiš odtise neštetih rok. Lep je svet okoli Repen-tabra. Svoj poseben čar ima. Splačalo se je trpeti zani. Na južni strani se blešči kos morske gladine. Tik nad njo je Prosek in Kontovel, pod njima je Trst. Od tu ga ne vidiš, samo slutiš ga. Čutiš ga v vsakem vozilu, ki drvi po cesti od morja navzgor in s Kra. sa proti morju. Spodaj, tik pod gričem, na kraju poti. ki ji do. mačini pravijo cesteli, je zraslo nekaj novih poslopij. Prijetno si iznenaden. Napredek vedno razveseljuje človeka. Ko se vračam od cerkvice, že pada prvi mrak. Iz hiše se slišijo glasovi. Gospodinja ni več sama. Bizjakov oče iz sosednjega Cola so prišli obiskat Skamperlovega očeta. Pomenek teče zdaj med njim in med gospodinjo. Ta mu dopo. pednje, da je oče hudo bolan, on ji govori o Tirolih. kjer je bil v prvi vojni vojak Veliko ve povedati. Eh, spomini! Ob nedeljah si jih s Skamperlovim očetom pogosto vzbujata, pred njima pa kapljica terana, tistega, ki je zraste!, kjer je bila živa skala. Kaj njima mar za hunanje avtomobilov. za trušč izletnikov. Onadva sta nekje zelo daleč od te trume ljudi, ki prihajajo iz mesta na kraške gmajne. Za njiju še vedno živi nekje tisti stari Repentabor. V takih trenutkih se tudi gube na starem, uvelem obrazu raztegnejo. Bizjakovega o-četa se loti nekdanja prešer-nost. »Da pevsko društvo so hoteli prenesti v Repen, pa sem jim jo zagodel», nKako, oče?« s K c i, kakoz Razpustil sem ga. Za dve sta petdeset goldinarjev so me hoteli kaznovati, pa me niso mogli, pravil niso imeli«. «Ali se vam ne zdi, da niste takrat ravnali popolnoma prav?« Trenutek molka. «Saj zdaj imamo spet pevsko društvo. Kako. da bi ga ne imeli!« Oče se nad tem smejejo in lica se smejejo. Vse osta. lo je izginilo v pozabo. Ni važ. no, kot mu niso važni ljudje, ki prihajajo ob nedeljeh iz mesta. Važno pa je to, da na vasi spet pojo in da bodo peli. MARA SAMSA Nov postopek za seslavo zemlievidnv Cornellska univerza je naznanila, da je izpopolnil profesor William Holster nov postopek, s katerim je mogoče z radarjem posneti tridimenzio. nalne zemljevide iz zraka. Taki zemljevidi prikažejo vso nagubanost ozemlja, ne pa samo ploskovno sliko, kakor doseda. nji. Profesor Holser, ki preda, va na oddelku za geologijo, pravi, da uporablja pri svojem postopku radilske žarke, ki predirajo goste oblake, meglo in vse druge ovire, ki navadno zavirajo fotografično snemanje iz zraka. 12 mesecev je spala V Londonu je avto povozil Paulino Pitcher. Ko so jo pripeljali v bolnišnico, je niso mogli zdramiti iz onesveščeno-sti. Spala je celih 12 mesecev, ne da bi se zdramila Ves čas je uživala po cevki tekočo hrano, redno so jo masirali in si prizadevali, da bi jo ohrani- 1 li pri življenju. Cez leto dni pa je spet odprla oči. Ni pa mogla govoriti in šele počasi se je spet navadila izgovarjati posamezne besede. Na sliki vidimo mladega Indijanca, ki je ujel velikega lososa Italijanski filmski igralec Vittorio Gassmann je ustanovil v Rimu stalno dramsko gledališče. Kot eno prvih naslednjih premier po »Hamletu« pripravlja uprizoritev tragedije «Tie=tes» izpod peresa rimskega filozofa Senece, Se-neca je to dramo napisal pred 2000 leti, uprizorjena pa baje še nikoli ni bila. Svetovno tržišče sestavlja niz državno-kapitalističnih sistemov, ki so v svetovnem merilu v stalnem sporu. Obseg in o-strina teh sporov se v prehodu iz nacionalnih gopodarstev v državni kapitalizem nista in tudi ne moreta zmanjšati. Ravno narobe, še povečala sta se. Iz tega sledi, da pomeni državni kapitalizem tudi stalno stanje krize v posamezni državi, stalno stanje krize, v mednarodnem obsegu pa celo stalno vojno stanje, ki je včasih, «hladno», včasih pa pravi oboroženi spopad. Svetovna protislovja so,v stalni skrajni napetosti, kar privede do stalnega oboroževanja, do velikih vojsk, in do zaključka, da je tako vse to postalo prirodno stanje med ljudmi in državami v strahu, da bi ne prišlo do svetovne krize, se po avlja-jo tendence po nekem planiranju v svetovnem obsegu. Same po sebi so te tendence napredne. Same zase pa ne pomenijo še nič, kajti njihov pomen in smisei postane važen Vloga države v sodobni družbi več kot v prejšnjem tednu. Produkcija v prvih desetih jele v tem, kdo ta načrt izde-tednih tega leta znašr 15.944.510 | 'a 'n v čigavem interesu. Zato ton Kar pomeni, da je teden- U* ^L"pl3nirapjf“ Predlo do ,. o,, n,,,) delitve na sovjetski blok na e- sko povprečje višje za 30.000 j nj strani in na blok ostalega to planiranje izvajali reakcionarni krogi, je postalo sredstvo reakcionarne politike. Država-ekonomska moč družbe Da so objektivni zakoni kapitala p ivedli kapitalizem v slepo ulico, smo že ugotovili. Zato je postalo nujno, da se ukinejo neki zakoni kapitala in seveda tudi zasebna lastnina nad kapitalom. Družba sama ni več sposobna za nadaljnjo proizvodnjonasvoji osnovi, ampak Je skočila nekako iz svojega normalnega položaja. Istočasno pa še ni našla svoje nove družbene osnove, ki bi ji omogočala nadaljnje družbene življenje in predvsem sposobnost da vrši razširjeno reprodukcijo Ker družba ni na-sebi, jo je iskala ton. šla te sile . drugje in država, »sila iznad družbe« ,e postala ona moč, fti delitve na sovjetski blok na e-| čedalje bolj podreja tn celo ni strani in na blok ostalega po, ra osn,vno ekonomsko ■sveta na drugi strani. Ker so * moč družbe — kapital Mono- polistični družbi pa preostane, da poskuša s političnimi sredstvi to novo ekonomsko moč — državo čim bolj približati sebi in svojim interesom. Ta pojav: država — ekonomska moč družbe — postane ne samo neobhodna. ampak ravno zaradi tega zaronita, vladajoča in odločujoča sila, kajti brez nje družba ne more proizvajati Zato je moč državnega kapitalizma v razvitih državah predvsem v tem in ne v obsegu obdavčenja ali nacionalizacije pa četudi imata tudi ta dva činitelja svoj gospodarski in politični pomen, kajti tudi ta dva činitelja objektivno približujeta družbeni razvoj k socializmu Kaj bo država vse zajela v nacionalizacijo in do kod bo šla z obdavčenjem je odvisno predvsem od razmerja med razrednimi silami in ostuno političnih sporov ter od tega kdo bo na čelu sistema državnega kapitalizma Razen vsega tega so tudi važne razmere, v katerih se je dolo- stoja; odnos proizvajalca do proizvajalnih sredstev ter proizvod njegovega dela ostane isti kot v kapitalizmu. V dobi obrtništva torej pred kapita-——“”” lizinom, je bil obrtnik, torej proizvajalec, lastnik proizva-Za sodobno družbo je zna- jalnih sredstev in tudi proiz-čilna — «država — ekonom- vodov svojega dela tako je ska sila«, ki ni v službi kapi- na trgu zamenjaval svoje delo čena država razvijala. V so-sod vnem gospodarstvu razvitih držav si država prisvoji vedno toliko moči in to pred- tala, ampak samostojna. In ta za delo drugih ljudi. To povsem gospodarske moči, koli- ekonomska sila postane popoln meni, da en element kapita-kor jim je potrebno za gospo- ; monopol in to zato, ker se iz- iizma _ najemnina - v obrt-Harskn življenje vse družbe. | ključni politični sili priključi: nl|tvu „j obstajal. Kapital je še gospodarska, ki tako skupaj 1 razlasti! neposredne proizva-ustvarita eno telo. V tem jC|jaice jn postal samostojna ter osnova za vse reakcionarne in neodvisna gospodarska družbe-protidemokratične tendence ter družbena osnova novega' vladajočega reda — »birokratske kaste«. darsko To pa pomeni, da ima toliko moči. kolikor ji je potrebno, da se razvije ali pojavi kot samostojna gospodarska sila. In tu 'V Pogled na del srednjeveškega goriškega gradu, v katerem |e imel prejšnji goriški občinski svet svoje seje, ki so se kot seje sedanjega občinskega sveta odlikovale po nesocialnih in protisloven skih izpadih. Požar v Jamljah na 64 tisoč metrih površine Iniku gozda Francu Devetaku Je požar povzročil 300.084) lir škode GORICA, 26. — Močan požar, ki je nastal včeraj popoldne v gozdu pri Jamljah, je gasilo več čet mestnih gasilcev, katerim so pri gašenju Dimnika v plamenih GORICA, 26. — Mestni ga-1 silci so morali včeraj zjutraj v Ul. Baiamonti, kjer je zaradi saj v dimniku nastal požar v stanovanju Franca Peresutti. ja. Tu so gasilci v kratem času pogasili požra. Skoda je ne. znatna. Drugič so gasilce poklicali popoldne najemniki iz Ul. Do-nizetti 17, Predavanje in skioptične slike, ki so jih mladi goriški pla. ninci pokazali prisotnim, so bile zelo všeč številnim mladim poslušalcem, ki so se v velikem številu udeležili lepega predavanja. 2al, kaj takega ■m i -i- ~^— ne bi mogli reči za ostale Go- ričane, predvsem za člane O znanem primorskem planincu je pre- SPD. ki niso pokazali pravega daval učiteljiščnik Filibert Benedetič kimanja za predavanje o Uspelo predavanje o dr. Klementu Jugu Divja lovca v pasti GORICA, 26. — Pred dnevi je lovski čuvaj v Krminu zalotil dva lovca, ki sta lovila samice fazanov, ne da bi ime. GORICA, 26. — V prostorih ZSPD v Ul. Ascoli je bilo sinoči predavanje posvečeno prezgodaj umrlemu slovenskemu planincu dr. Klementu Jugu, našemu primorskemu roj aku. O njem je predaval učiteljiščnik Filibert Benedetič, ki je podal sliko velikega slovenskega planinca im filozofa dr. Klementa Juga, ki je na. šel prerano smrt 11. avgusta 1924. leta, ko je zdrknil z za. padnega dela triglavske stene in kjer so ga šele pozneje na. šli njegovi prijatelji ter ga pokopali na pokopališču v Dov. jem poleg že drugih pokopanih žrtev Julijskih Alp. Pokojni Klement Jug je bil strasten planinec in poleg tega zelo zelo previden. Njegova smrt je ostala uganka za vse planince, ki so v njem kljub tej zagonetki našli vzor pravega planinca in sledili njegovim po. tem. Svoje ture je opisal zelo duhovito v več spisih. Sinoč. nji predavatelj je prečital eno njegovih planinskih pripovedk z naslovom «Trije krti v sne. gu», v kateri je pokojni dr. Jug zelo prisrčno in duhovito opisal plezanje treh planincev na Grintavec v zimskem času. največjem primorskem planin, cu dr. Klementu Jugu. DEŽURNA LEKARNA GORICA, 26. — Danes poslu, je ves dan in vso noč lekarna Urbani-Albanese v Ul. Rossini I — tel. 24-43. I N «Prisega O Siuxov», VERDI. 17: C. Helton. VITTORIA. 17: «Mož je nekaj drugega«, E. Rodriguez in B. Williams. CENTRALE. 17: «Sedmorica iz velikega voza«, E. Rossi Drago in P. Cressoy MODERNO- 17: ((Človeški bes«, V. Mayo in J. Cagney. i JI, šj? PRED MEDNARODNO KOŠARKARSKO Jutri zvečer: ITALIJA-FRfflCIJJ Zmeren optimizem na obeh straneh - Italiji se nudi prilika za izenačenje Sobotna tekma italijanskih košarkarjev proti Franciji pomeni izpit za igralce, še posebej pa za tehnično vodstvo. Italija ima v košarki dolgoletno tradicijo in je n. pr. že leta 1937., aa evropskem prvenstvu zasedla drugo mesto; v času torej, ko je košarka v mnogih deželah bila še nepoznana. Po vojni je Italija dosegla še en pomemben uspeh z drugim mestom na evropskem prvenstvu leta 1946 v Ženevi. Zmagala je tedaj Češkoslovaška, ki je še danes poleg Rusov na vodilnem mestu na starem kontinentu. Italija redno sodeluje na skoraj vseh večjih tekmovanjih, vendar brez vidnejšega u-speha. turnirju za pokal Mairano je sicer lansko leto o. svojila prvo mesto, toda Fran. cozi so nastopili s pomlajeno petorko, Jugoslovani pa so bili v slabi formi. Konec lanskega leta je Italija dosegla lepo zmago v Madridu proti Španiji, toda ugoden vtis je zabrisal pred mesecem dni poraz v Bruslju proti povprečnim Bel. gijcem. Ta zadnji neuspeh je ponovno razvnel prepire v vodstvu, med igralci, trenerji. Lahko rečemo, da nimajo v nobeni italijanski športni fede. raciji toliko menjav v vodstvu, kot ravno v košarki. Ko je bar. ka v najhujšem ognju se navadno pojavi na odru genov-ski magnat Mairano in s svojim osebnim slovesom potlači spore. To se je zgodilo tudi tokrat, vendar ne bi bili radi v koži trenerja in komisarja Tracuzzija v primeru jutrišnjega poraza. Znova ga bodo obtožili, da rovari proti nekaterim igralcem Borlettija, da ne zna in noče sklicati pravih lju. di, da pošilja rezerve na turnirje, kjer je mesto samo za ljudi kalibra kot so Stefanini. Romanutti in da drugič zopet kvari kanone proti rezervam drugovrstnih nacij. Razprtije ne obstajajo — kot smo je rekli — samo med vod. ZADNJA Izjave britanskega ministra Selwyna Llovda zaostrile ndnnse med Egiptom in Veliko Dritaniio j Sile OZN zapustile položaje na Oid Baldyju Lloyd je na tiskovni koferenci dejal, da se Sudan lahko kot Indija in Pakistan priključita britanskemu Commonweaithu • Poročila majorja Salerna o položaju v Sudanu • Sprejemi ameriških diplomatov pri ministru Fawziju • V Londonu ne komentirajo kairskih vesti • V soboto se bo Se>wyn Lloyd sestal v Kairu z Nagibom KAIRO, 26. — Ob zaključku konference je minister za narodno orientacijo Fuad Galal sporočil, da v Kairu pričakujejo britanskega ministra brez listnice Selwyna Lloyda. V dobro obveščenih krogih menijo, da bo britanski minister prispel v Kairo v soboto in da se bo še istega dne sestal z ministrskim predsednikom Nagibom. re priti do svobodnih volitev, obenem pa Egipt ne more sprejeti takih ukrepov« KAIRO, 26. — Odnosi med Egiptom in Veliko Britanijo so se znova zaostrili zaradi izjave britanskega ministra brez listnice Selwyna Lloyda v Har-tumu. Britanski minister brez listnice je namreč na neki tiskovni konferenci dejal, da «nič ne nasprotuje Sudanu, ki bo po sedanjem prehodnem obdobju postal neodvisen, da se priključi britanskemu Com-monvvealthu kot Indija in Pakistan«. Ves egiptovski tisk astro kritizira Lloydove izjave. Napovedal je tiskovno konferenco posebnega odposlanca kairske vlade v Hartumu majorja Salerna, na kateri bo odgovoril izjavam britanskega ministra. Obenem se je izvedelo, da je major Salem poslal včeraj zvečer v Kairo sporočilo, v katerem je rečeno, da se «položaj v Sudanu naglo razvija in da ni več nobenega dvoma o dejstvu, da ne spoštujejo britan-sko-egiptovskega sporazuma od 12. februarja. Sporazum pravi, da je generalni guverner za enotnost Sudana odgovoren egiptovski in britanski vladi. Ugotovilo pa se je, da daje guverner Howe navodila na podlagi odredb, ki so jih njegovi predniki razglasili pred približno tridesetimi leti, na podlagi kateri so Sudan razdelili v Severni in Južni Sudan. Poleg tega je Howe pooblastil pokrajinske guvernerje, naj preprečijo vsakemu Sudancu, da bi vstopil ali se zadrževal v «prepovedanih» pokrajinah. ki niso samo v Južnem, ampak nekatere tudi v Severnem Sudanu. V takih pogojih ne mo- General Nagih je sklical v Miniehu v Zgornjem Egiptu ministre in nekatere vojaške poveljnike, ki ga spremljajo na tem potovanju. V Kairu pa se je pričela druga konferenca, kateri prisostvujejo nekateri ministri in člani glavnega štaba, ki so še ostali v glavnem Kirkpatrickovo pismo generalu Čujkovu BONN, 26. — Po nalogu svoje vlade je britanski visoki komisar v Nemčiji Kirkpatrick poslal načelniku sovjetske komisije generalu Cujkovu pismo, s katerim sprejema predlog za konferenco, na kateri bi razpravljali o ukrepih za letalsko varnost v Zahodni Nemčiji. Kakor poudarjajo v Londonu, so ta navodila poslali Kirk-patricku po posvetovanjih med tremi zahodnimi visokimi komisarji v Nemčiji. Dan, kraj in dnevni red konference niso bili še določeni. Požar močno poškodoval tovarno streliva WILHELMSHAVEN, 26. — Okoli poldne je v tukajšnji tovarni za orožje nastal požar. Kmalu je bilo slišati štiri močne in tri šibkejše eksplozije, ki so ranile eno osebo in poškodovale precej zgradb. Policija je takoj preprečila dohod prebivalstva k ogroženim krajem, radio pa je oddajal pozive, naj se prebivalstvo izseli iz najbolj ogrožnenih krajev. mestu. Egiptovski zunanji minister Mahmud Fawzi je danes popoldne sprejel tajnika britanskega veleposlaništva Michaela Justina Creswella, kasneje pa ameriškega veleposlanika Jeffersona Cafferyja. Po sprejemu sta oba diplomatska predstavnika odklonila dajanje izjav. Egiptovski zunanji mini-stei je poklical tudi polkovnika Husseina Zulficarja, ki je eaen izmed pooblaščenih vojaških izvedencev za cudatisko vprašanje. Tudi prvi tajnik britanskega veleposlaništva v Kairu Ronald Burrougs, ki je aktivno sodeloval v britansko egiptovskih pogajanjih za Sudan, je bil na sedežu egiptovskega zunanjega ministrstva. V britanskih uradnih krogih odklanjajo vsak komentar o vesteh, ki prihajajo iz Kaira, da -je bivanje britanskega ministra brez listnice v Sudanu in nekatere njegove izjave ustvarilo težave v odnosih med Londonom In Kairom. Londonski uradni krogi se omejujejo samo na izjavo, da bo Selwyn Lloyd jutri zvečer odpotoval iz Hartuma in da bo imel pojutrišnjem v Kairu razgovor z zunanjim ministrom Faivzijem Ni izključeno, da se bo sestal tudi z generalom Nagibom. Nadalje pripominjajo, da je namen Lloydovega potovanja v Sudan razjasniti različna vpifi-šanja in ugladiti nekatere tež-koče. Mogoče da bodo v Kairu dosegli rešitev vprašanj, o katerih se v Hartumu niso sporazumeli. Ob zaključku For-reign Office izključuje možnost, da bo Selwyn Lloyd v Kairu razpravljal o evakvaciji Sueškega prekopa. On bo sam odločal, o katerih vprašanjih bodo razpravljali. Trenutno ni pooblaščen izročiti britanskih ponudb niti proučiti morebitne predloge egiptovske vlade. Ožji Nagibov sodelavec polkovnik Nasser, ki spremlja ministrskega predsednika Nagiba na potovanju po Zgornjem Egiptu, je dejal da bo Nagib načel v soboto v Kairu vprašanje izpraznitve Sueškega prekopa v razgovoru z britanskim ministrom Selwynom Lloydom, ki bo prišel v egiptovsko glavno mesto s svojega obiska v Hartumu. TOKIO, 26. — Poveljstvo 8. armade uradno sporoča, da so oborožene sile OZN v prvih jutranjih urah zapustile položaje na hribu Old Baldy po skoraj tridnevnih hudih bojih. Kolumbijske sile, ki so se poleg ameriških borile na tem hribu, so včeraj zamenjali a-meriški vojaki. Znano je. da so Kitajci najprej zasedli tri četrtine hriba. Zavezniško poveljstvo je nato odredilo popolno izpraznitev področja, da se tako omogoči letalstvu OZN bombardiranje korejskih položajev. mm m m Okoli 100 Invalidov je demonstrativno posedlo po ulicah pred italijanskim parlamentom in zahtevalo, da takoj povišajo pokojnine. Zastoj v pogajanjih za avstrijsko vlado DUNAJ, 26. — Predstavniki avstrijske socialistične stranke in ljudske stranke, ki so se sestali danes predpoldne pod predsedstvom mandatarja Ju-liusa Raaba, so po pogajanjih, ki so trajala tri ure in pol, odložili razgovore za sestavo nove avstrijske vlade. Poročajo, da na današnjih razgovorih niso dosegli nobenega napredka, V dunajskih političnih krogih menijo, da zamenjava prejšnjega mandatarja Figla z Raabom ni prispevala k lažjemu poteku pogajanj. Figi ni brez popularnosti, zlasti v bolj ljudskih krogih klerikalne stranke; med drugim je tudi predsednik demokristjanske kmečke zveze. Raab, ki ga imajo v nasprotju s Figlom in Gruberjem za zagovornika desnega kurza v stranki, je zlasti nepriljubljen med delavci, ker je bil pred vojno minister v klerofašističr.i Schuschniggovi vladi. Sodijo, da se pogajanja ne bodo obnovila pred soboto. Naumanna bo sodilo nemško sodišče LONDON, 26. — Britanski zunanji minister Eden je v spodnji zbornici dejal, da bodo Wernerja Naumanna in drugih šest nacistov izročili nemškim oblastem in da bodo sojeni od nemškega sodišča. Vest je sporočila tudi nemška federalna vlada. Zavezniški visoki komisar Kirkpatrick pa je pristal na nemško zahtevo o prenosu pristojnosti na federalne oblasti. Iz vladnih krogov se izve, da so Naumanna in njegove soobtožence že izročili v varstvo nemškim oblastem. TOKIO, 26. — Objavili so cesarjevo izjavo, da bodo druge splošne japonske volitve v spodnjo zbornico 19. aprila, v zgornjo zbornico pa 24. aprila. To bodo že druge volitve v enem letu Nocoj se je za vsako zbornico vpisalo v volilne liste 1.100 kandidatov. Med njimi je tudi bivši ministrski predsednik Jošida za liberalno stranko in voditelji vseh glavnih opozicijskih strank. stvom, marveč tudi v samem moštvu. To je med pomembni, mi vzroki za nezadovoljive rezultate. Italijani sicer nimajo široke baze, iz katere bi rekrutirali mnogo igralcev evropske, ga razreda, vendar so uspeli z dolgotrajnim trudom zgraditi moštvo Borletti, (prevzelo je v svojo sredo tudi nekatere izrazito talente iz drugih ekip), ki je danes zasluženo med naj. boljšimi v Evropi. Cetvorica igralcev Borlettija (Romanutti, Stefanini, Pagani. Rubini) tvori skupno s Canno iz bližnje Gradiške standardno postavo, v kateri bo jutri igrala reprezentanca. Ostali pozvani igralci bodo z dobro izdelanim taktičnim načrtom ublažili prve francoske napade in pritekli igro v globoke vode s čim manjšim deficitom v koših. Izid tekme bo v mar. sičem odvisen od njih. Prvič bo nastopil Tržačan Posar (letnik 1933). Italijani so zmerni optimisti, cev pa predstavna ze manjšo za njihove ze manjšo neprije nasprotni*'; razpolaga Andre ‘ mestnik P0Pular?.!?ta„;mi ^ s tridesetimi kvr .^o mi, ki vsi po vrst.;^ no zaigrajo. Ne biti, da je košarka zelo cenjena in “a registriranih igralce ' tisoč! soc! .. -ta Italija in Francija , g igrali 1.7 tekem, fCjjji ' zmagali devetkrat. 601:619 v ko - koših 601:619 v - ,jo njih gostov. Italijani po priložnost, da m lanco. 00 V PRVEM KOLU ZA DAVISOVJS^ Jugoslavija-Sv avi|a -•_ 23. do 25. IV, v Novem Letos tekmuje Jugoslavija že enaindvajisetič v največjem teniškem tekmovanju — neofi-cialnem svetovnem prvenstvu, tradicionalnem Davis cupu. Doslej so Jugoslovani odigrali 48 dvobojev in so zmagali 28-krat dvajsetkrat pa so bili poraženi. Razmerje iger je 128:104 v korist Jugoslovanov. Letos je Jugoslaviji žreb naklonil v prvem kolu Švico, s katero se ho sestala od 2?. do 25. aprila v Novem Sadu. To bo prvo srečanje med tema dvema državama v okviru tega tekmovanja. V’ kolikor jugoslovanskim reprezentantom uspe, da osvojijo potrebne tri točke za nastop v drugem kolu, bo njihov prihodnji nasprotnik Francija — dvoboj pa bo v Zagrebu. S Francijo so se Jugoslovani sestali doslej dvakrat za Davisov pokal. Obakrat so zmagali z rezultatom 3:2, obakrat je bil dvoboj odigran v Parizu. O iz-gledih jugoslovanskih predstavnikov v tem dvoboju je težko govoriti, saj ni znana niti sestava jugoslovanskega niti francoskega moštva. Po mnenju znanega angleškega trenerja Wildea, ki trenutno biva v Jugoslaviji, jma več iz-gledov Francija. Kljub temu pa jugoslovanski igralci niso -di puške v koruzo; najboljša tenisača Petrovič in Palada se vestno pripravljata (trenutno igraia na turnirjih v Libanonu in Egiptu), pa tudi mlajši igralci ne drže rok križem Močna ekipa (Laszlo, Panajo-tovič, Nikolič, Plečevič in Popovič) se na francoski Rivieri, udeležuje tradicionalnih spomladanskih rivierskih turnirjev. TURNIR ZA SVETOVNO PRVENSTVO V NAMIZNEM TENISU V BUKAREŠTI Dvojica Gabre -Voarinc v drugem kolu Na namiznoteniškem svetovnem prvenstvu v Bukarešti je jugoslovanska dvojica Ga-brič-Vogrinc premagala romunski par Burea-Tulce s 3:0 in se plasirala v drugo kolo. * * * Bivši svetovni prvak v namiznem tenisu Anglež Bergman je odpovedal nameravano turnejo po Jugoslaviji. Opravičil se je, da iz tehničnih razlogov kljub najboljši volji ne more v Beograd, ker se mora takoj po zaključku svetovnega prvenstva vrniti v London. BSK v Berhnu Beograjsko nogometno moštvo BSK se bo v začetku aprila udeležilo mednarodnega nogometnega turnirja v proslavo 60-letnice berlinskega kluba «Minerva». Na turnirju bo nastopil tudi dunajski klub «Vienna«. Danec Nielson pri Torinu KOPENHAGEN, 26. — Občutno izgubo je utrpel danski nogomet, ko je 24-!etni kapetan reprezentance Svend Niel-son, ki z enako dobrim uspehom lahko nastopa kot brani- lec, krilec ali i s Torinom pogodb ^ vezuje za dve le 18.000 dolarjev. *** tt*' mi med Sunderla1 cingom iz Pariza Angleži z 2:0. SD «PHII V nedeljo 29- t- jp poldne bo tek®* f f Odhod iz Tr5t^’' staje openske** . Ja točno ob 13- ..«i °tl' zočnost vseb vezna. Smučarske na Jutri se bo na ^ jTj Sarajevu 'začelo prvo. Jaho^' sko tekmovanje - j*. ' *:h. 1, ^ pokal. Prijavljen:« l movalcev, me' #■ pomeril, član. f v,s ,< 1200 m dolgi pr ^japiof razliko 300 m. bila proga ne Rezultati: r«i( Člani: 1. Jank°,:22-2> ,(■ 2. Ljubo Knop giab J- Gostinčar L2®:?’ j:223' f/ Slavica Zupan« y e; nčiž .0. štel ta Oblak 1** ras man se je sv - pil»' boljših članov (M» t Moštvu Enotnost*. si r* je uspelo P« , ,foV® njo sezono^ ^e. bukov iz isto zmernost v ^ napovedujejo tudi g ^ prispejo v Trst dan ap z Orient-Ekspressom. • iz P1^ i tanca ne bo P0P0;"al„iar.VlI petorke manjkajo M«1’ f ^ I cheresse in ***&£ deljo pa se je P°'‘'.h ip Buffiere. Odsotnost Jt ^ Moška mlad ^vstrileL/ reprezentanca aDCo magala repr razH ,st^ vije z minima,n0Med A — 329,40:325,f • Iuel« • je bil najbo^ . ■ part'zan Odbojkarici ;M f turneji po f b.nmbin.(n P.1 lu pre 1 p , ko«b1P .o P V magal„„ 3:1. štvo Provence^ i2 l univerzitetni liera 3:2 in turnirju. —- S AflK 0 se vedno ,dba k°_lu tur^ v devetem *»hovfso & y plati 5 u , nega Mar del naslednji Maderna setto 1:0, oK ul5’,/ »vli.