Telefon št. 74. Posamna številka 1337 h. p.p.™ Tf X TT^i T""BT^ Naro4B,M £=fs ■ I |H/ Bi i * urš ' :-"£tp- žšr l^i illv pj 1 pji j eu? io6:r. ^ r ■ .ii x JLJ X ^ ur*.«*. * ■ eseo 1 »70» — ^^^^ ■ ^ ^^^^ Diskih ulicah It. 2,1., 1' Političen list za slovenski narod. zssžžsz: pol 6. uri popoldne. Štev. 230. V Ljubljani, v torek, 6. oktobra 1903. Letnik XXXI." Kranjski deželni zbor. Današnjo sejo, ki )e bila napovedana na 10. uro dopoludne, je dež, glavar otvoril šele ob "/411 uri. Ko je zapisnikar prebral zapisnik zadnje seje, naznanil je dež. glavar došle peticije, med katerimi jih je zopet nekaj za s p i o č n o in enako volivno pravieo. Poslanca Barbo in dr. Žitnik sta bila radi bolezni zadržana vdeležiti se današnje seje. Predlogi ln interpelacije Zapisnikar je prebral samostalni predlog poslanca Schoppelna glede olajšav pri davščinah delavskih Btanovanj. Dežel, predsednik Hein je dejal, da vlada v kratkem predloži tozadevne predloge. Deželni poslanec M a j a r o n je čutil potrebo Btaviti kmetom skrajno sovražen samostalni predlog, da naj se vodni zakon spremeni v tem smislu, da bo podjetjem zagotovljena vodna reBerva za 10 let. Poslanec Jaklič je vložil peticijo županstva v Strugah za odpravo deželnih in drugih naklad napri-dobnino krošnjarjev. Poslanec Pogačnik in tovariši ao vložili na osrednjo vlado interpelacijo glede na cenitev zemljišč, ki so se izlastila za železniško zgradbo po jeseniški in g o r j a n s k i občini na Gorenjskem. Časnikarski manever liberalcev razkrinkan. Ob 7» 12. uri se oglasi k besedi dr. Šusteršič, ki pravi: V danes došli graški »Ta-gespošti« čitamo brzojavko is Ljubljane, da namerava vlada zaključiti zasedanje kranjskega deželnega zbora, ako katoliško-narodni poslanci ne odstopijo od svojih zahtev. Nekaj sličnega je priobčil nekaj dni prej »Sio-venski Narod«, a na to nismo veliko dali, ker ti ljudje si pač pomagajo, kakor si morejo. Več važnosti pa polagamo na poročilo »Tagespošte«, ker to glasilo se odlikuje pred vsem po tem, da vedno brani našega lju-beznjivega barona Heina. Iz tega sklepamo, da list mora imeti dotiko z deželno vlado. Mi radi tega hočemo vedeti, kaj je z zadevo. Vprašam torej gospoda deželnega glavarja, ako je njemu kaj znanega o taki nameri deželne vlade, in če ne, ako je voljan, načelnika deželne vlade kategorično pozvati, naj pove, kaj je na tej stvari. Mi protestiramo proti taki fri-volni igri z deželnim zborom. Če ima vlada take namene, naj pove to d e i e 1 • nia-1 . L.--J..I.I ,, LISTEK. Pisma s pota, Poljski napisal H. S i e n k i e w i c z. Posl. Podravski. (Dalje.) Med tem bo se vrata odprla. V sobo Btopi nekak gentleman blizo šest čevljev visok, z zelo rumeno brado. „Ali imam čast govoriti z gospodom Lit vosom ?"*) vpraša z nizkim, debelim glasom, ki me je spominjal levovega rujo-venja. »S čim vam morem ustreči ?" odgovorim mu prijazno in urno, trudeč se dobiti za hrbtom v roke palico, stoječo y kotu, ki pa je kakor nalašč zaropotala na tla. »Aii vi pišete ,sedanjost' ?« »Kar je, pa je«, sem si mislil. „Res je . . . pravzaprav. . . Kajti vidite gospod, časih mi prineso poročevalci napačne fakte . . . Toda s kom imam čast?« sem nadaljeval glasno. »Jaz sem X. s Poznanjskega.« Oddahnil sem se, kajti o Poznanjskem še nisem pisal ničesar. Ime .Litvos« je bil pseudonym Sienkiewicza. n e m u zboru. Nam je z našega strankarskega stališča vse eno, kar vlada naredi. Mi nismo prosili vlade, naj skliče deželni zbor, in mi bomo že vedeli povedati ljud ■ stvu, koga zadene krivda, če deželn. zbora ne bo. Sedanji položaj popolnoma nič ne daje povoda, zaključiti zasedanje. Naši nujni predlogi se vrše v dostojnih mejah. Od petih nujnih prediogov je večina štirim pripo-znala nujnost! Mi protestiramo proti vsem časnikarskim spletkam deželne vlade." (Glasno odobravanje mej katol. nar. poslanci. — Dr. Schvveitzer: Hain naj odgovori!) Deželni glavar Oton pl. Detela pravi, da njemu o takih namenih vlade ni nič znanega, in če bi vlada kaj takega nameravala, bi ga pač obvestila. Njegovo mnenje je, da je to le časnikorsko pisarjenje. Hein in lakajstvo. JI e i n vstane in se prezirljivo smehlja. Vidi Be takoj, da hoče nastopati tako, kakor je nvstopal svoj čas proti slovenskim poslancem v dvorani starega strelišča. Hein: »Poslanec SusterSič se je e š o f i r a 1 . . ..« Dr. Šusteršič Bkoči pred Heina in zakliče, da se razlega njegov glas po vsej zbornici : »Kaj pravite ! Vi morate s poslanci dostojno govoriti ! Mislite, da semVaš svetnik? S svojimi svetniki govorite tako ! Jaz nisem Vaš služabnik! Mi Vam bomo že pokazali, da se bodete dostojno izražali napram poslancem ! Povejte, kaj vlada namerava !« (Katoliško-narodni poslanci hrupno pritrjujejo dr. Šusteršiču.) Hein stoji ves bled in vidi se mu, da mu je znatno pošla sapa. Zato kratko izjavi, da ni v nobeni zvezi s »Tageppošto« in da radi tega izgube izvajanja dr. Šusteršiča podlago. (Klici: „Kdo pa ima potem zvezo?" Dr. Šusteršič: Jo smo hoteli vedeti!" Smeh.) Žalostni nastop liberalcev. Hein se vsede, nakrat pa skoči nervozno po konci in zakliče: »Ich protestiere ... Jaz protestiram proti žaljenjem Susterši-čevim in zahtevam, da se ga pokliče k redu.« Nemški poslanci prično ploskati. Kranjski Pire tudi skoči po konci in prične z ročicami ploskati Heinu, Tavčar stoji široko, drži roke v žepih in na vbo moč kriči na dr. Šusteršiča. Ferjančič pritrjuje Heinu. Dr. Šusteršič kliče liberalcem : »Res lepo vlogo igrate^! Vladne lakaje igrate ! V i s t e t e v f o g e n a-vajeni. Mi pa ne! Mi bomo že pokazali Heinu, kako naj nastopa proti slovenskim poslancem. Katoliško-narodni poslanci ka »Vi ste torej s Poznanjskega?" »Dži, gospod.« „Oh, to me zelo veseli." „ Vidim, da Vi imate radi Varšavce." „Pač, gospod. Samo oni mene ne." »Evo, prišel sem vprašat, ali imate gospodje kakšne zveze z Ameriko ?« »Ne morem vam tajiti,« mu odvrnem s pobešenimi očmi, »da ima naš časopis ondi nekoliko tisoč naročnikov . . .« »He, toliko?« »O, da! Med drugimi predsednik Grant marljivo proučuje našo politiko.« »Za tako visoke zveze se ne menim. Jaz, gospod, odidem pojutrišnjem v Ameriko in rad bi dobil od vas pisma na gospoda Horaina. Ali poznate Horaina, gospod?« »Oh izborno . . . Ze tri leta . . .« Mimogrede bodi povedano, da sem čital vsa pisma gospoda Horaina, toda njega samega še nisem videl nikdar v svojem življenju. »Torej vi ga poznate tri leta. Meni pa se zdi, da že štiri leta biva v Ameriki ?« »Zmotil sem se; poznam ga že šest let.« «Evo, prosil bi vas pisma nanj. Nameravam ondi kupiti posestvo in Be tje prese- žejo na liberalce, ki so z Nemci združeni za Ileinovo obrambo. Klici proti liberalcem: „In taki poslanci bi kedaj branili slovensko čast proti nasprotnikom !" Dr. Šusteršič: Jaz protestiram proti Ileinovim besedam. On nima pravice zahtevati, da se kdo k redu pokliče. To je stvar glavarja in zbornice. Jaz sem svojo zahtevo Btvarno utemeljil, a H e i n me je po nepotrebnem razžalil in Čd se mene pokliče k redu, se mora njega tudi. Dež. glavar vstane. Tavčar: Poslu-šajmo glavarja! Dež. glavar: Iz dr. Susteršičevih be sedij razvidim, da je bil razžaljen. Jaz do-tičnih besedij nisem slišal. Dr. S usteršič: Po tonu, katerega je rabil dež. predsednik proti meni, sem bil razžaljen. Dejal je, da se dr. Šusteršič e 8 o-fira. Tega tona ne trpim od vlade — punktum ! Hein hitro gre k sedežem nemških poslancev. Liberalci kriče in bo mnenja, da bi se dež. predsedniku Heinu moralo pustiti popolnoma prosto roko pri nastopanju proti slovenskim poslancem. Deželni glavar: Jaz dotičnih besedij ne smatram za razžaljive. Dr. Šusteršič: Jaz pa! Tako se ne govori proti poslancem. Tega ne bom trpel. In če hoče Hein še kaj hujšega, bo tudi dobil! (Katol. narodni poslanci ploskajo.) Dež. glavar pravi: Konsta tiram, da Iieinove besede niso razžaljenje. Dr. b u b t e r š i č: Jaz pa konstatiram da so! Hein naj ne provooira! Dež. glavar pokliče dr. Šusteršiča k redu. Dr. Šusteršič: Ali pa si bomo že sami napravili red! Tajna seja. Dr. Šusteršič zahteva v imenu katoliško narodnih poslancev na podlagi opra-vilnika tajno sejo, ker imajo katoliškona-rodni poslanci spraviti v razgovor jako de-likatno zahtevo. Sklep tajne seje. Večina deželnega zbora je, kakor se je pokazalo, sprejela nujni predlog dr. Šusteršiča, da bodi ta seja. Ko se je iznova pričela, je zapisnikar dr. Krek prebral sklep iz te seje. Bil je v nemškem jeziku; torej dokazuje, da ga je stivil kak poslanec nemške liberalne stranke. Sklenilo se je v tajni seji: 1. Z odobravanjem se vzame naznanje, kar je provizorno sklenil deželni odbor glede na upravo deželnega muzeja. 2. Reorganizacija deželnega muzeja naj se takoj zvrsi na podlagi prejšnjih deželno-zborskih sklepov in v t» namen naj se prično vse potrebne priprave. olo se je torej za deželni muzej, o katerem ve cela L ubljana, da sedaj nima nobenega vodBtva, marveč, da ga vodi pre-parator c h u 1 z. Potrebno je bilo, da je podregala naša stranka in tiko malo vzdra-mila večino deželnega odbora, da se v ti stvari napravi čim najprej pot^jfič^recL Kakor je videti iz sprejetega sklepS^s^jfb' ta namen popolnoma dosegel. Za uSitelje na c. kr. idrijski rnd. Soli. Deželni poslanec dekan A r k o utemeljuje Bvoj nujni predlog naj se vlada poziva, naj zboijša položaj učiteljev na c. kr. rudniški šoli v Idriji. Hein stoji med Nemci in se živahno pogovarja z baronom Lichtenbergom, ki stiska pest in kaže s pestjo. Priporočamo temu ošabnemu baronu, naj ne kaže preveč okolu s pestjo, ker s pestjo baroni ne dobe respekta niti pred — kravjimi deklami. Dekan Arko živahno slika dalje položaj idrijskih učiteljev in priporoča nujnost svojega predloga. Dr. Šusteršič: »To je škandal, kako vlada dela z Idrijo, od katere ima toliko dobička!« Dr. Tavčar je med govorom očividno nervozen yin godrnja. Dr. Šusteršič: »Vi tega ne veste, zato ga poslušajte! Kadar so volitve pa dr. Tavčar veliko govori učiteljem. Dr. Tavčar ni učitelj, zato stvar zanj ni nujna!« Tavčar godrnja dalje. Poslanec Arko ob tfetrt na 2. uro konča svoj govor in kliče: „Če že ne skrbite za materijelnost, tedaj skrbite vsaj za duševno stanje! Dežela ne bo nič trpela, pač pa pridobila. Zato naj zbornioa glasuje za nujnost. Tavčar miga, da ne. Dr. Šusteršič: „So tudi Vaši prizadeti!« Nemško-slovenska zveza v pasti. Baron S c h vv e g e 1 poda izjavo imenom nemških veleposestnikov da ne bodo glasovali za noben nujni predlog, ker bi naj-rajše, kakor hitrn mogoče prišli na ostali dnevni red. (Dr. Šusteršič : »Kar hitro sprejmite naše nujne predloge!«) Dr. Tavčar poda alično izjavo in pravi, da je narodno napredna stranka b tem, da je glasovala za to, da se predlog o volilni reformi odkaže odseku pokazala resno voljo liti. Moja žena boleha in potrebuje toplega podnebja, ondi pa je, kakor čujem, toplo.« »Seveda! A vendar je toplo tudi v Italiji.« »Toplo je, toda drago, med tem pa ondi, kakor čujem, razdavajo zemljo zastonj, samo čuvati se je treba, da te ne prakanijo, ker so to kaj zviti ljudje. Zato mi gospod Ho-rain, kot domačin, lahko pomaga ter mi pove, komu smem zaupati in komu ne. In pri tem se i njim lahko dogovorim, ker znam angleški . . .« »Dobro. Damo vam pisma na gospoda Horaina.« »Ali pa vi ne greste na razstavo ?« »Jaz? Nu, počakajte, gospod . . O tem še doslej niaem mislil . . . Takoj ... Poj-dem, ne pojdem, pojdem, ne pojdem . . . pojdem . . . Tako je! Pojdem, gospod.« »Torej pojdite, gospod, z menoj; obema bo krajši čas.« »Koliko je sedaj ura?« »Poldan.« »Ob dveh popoludne obedujem, torej imam še dve uri časa za odločitev. Pridite k obedu, da vam določno povem.« »Dobro. Torej Brečno dotlej!« »Klanjam se, gospod. Tudi vaši gospo moj poklon!« Ostal sem sam. Ura na steni je vdarila eno, jaz pa Bem še sedel neprestano na svojem mestu ter premišljeval, ali naj grem ali ne grem, kakor je ugibal Hamlet ob svojem „biti ali ne biti". Vendar, ako ne grem, kaj naj počnem? Mar naj pišem po noči? ... To se lahko zgodi tudi v Ameriki. A kar je še več, sdravnik mi je naročil, naj ne pišem po noči; ker pa je v Ameriki vprav takrat noč, ko imamo pri nas dan, torej pisati v Ameriki po noči, znači toliko, kakor pisati ▼ Evropi po dnevu, ali: oditi v Ameriko znači toliko, kakor izpolniti naročilo svojega zdravnika. Dalje, ako grem, ne bom imel opravka s popravljanjem lastnih Bpisov, ne bom jih čital ... To tudi nekaj znači. Končno: kaj naj počnem tu v Varšavi ? Mar naj se oženim? Oh, piramidalno; nekoč Bem prejel pismo, v katerem se je bralo, da se ienim! A oni „un petit eri" ranjenega goloba, katerega zažene grofinja Pipi, ko zagleda moje ime, mi je vropal vso nado. Sicer sem se, bedni človek, nekajkratov potrudil, da dosežem službo moža dostojno ta zadeva pa potrebuje primernega (asa in je važna ter se ne da tako hitro rešt!./Smčh pri katoliško narodnih poslancih. Dr. Šuster-šif: »V 20 letih po Vaiih mislih! Smeh.«) Dr. Tavčar: »Pokazali smo svojo dobro voljo, miroljubnost in pričakovali smo, da kbtoličko narcdni poslanci ne ostanejo za nami omogočiti delovanje deželnega zbora.* Dr. Šus t erši č: »Z vol reformo nadan!« Dr. Tavčar: »Vi itak že sedaj preveč govorite!« Dr. Susteršič: »Me bodete še večkrat vživali!« Dr. Tavčar: Mi hočemo omogočiti redno delovanje deželne zbornice. Ko Tavčar omeni, da hoče njegova stranka skrbeti za kmeta, kličejo mu katoliško - narodni poslanci: »Kaj ne z knofom?* Tavčar pravi, da je nastop katoliško - narodnih poslancev škodljiv za kmeta. (Klici: »Dajte kmetu in ljudstvu več ljudskih pravic, potem bo že ljudstvo skrbelo zase !u) Dr. Tavčar pravi, da katoliško-narodna stranka sedaj nima povoda terorizirati dež. zbora in da njegova stranka odklanja odgovornost. Dr. Šustetšič: »Ne bo prav nič pomagalo!" Dr. Tavčar: »Naša stranka ne bo glasovala za noben nujen predlog in naj ji bo še tako simpatičen." Dr. Š u s t e r š i č :. »Ste v zadregi!" K besedi se oglasi dr. Susteršič. ki pravi: Naše stališče sem v prvi seji označil: Dokler ni osigurana pravična volilna reforma, toliko časa ne bo rednega zasedanja deželnega zbora. To ste lahko že v prvi seji vedeli, torej ni bilo treba od nas kaj drugega pričakovati. Ljudstvu pravico! Današnja Vaša izjava kaže, daste igrali frivolnoko-m e d i j o. (Burno odobravanje mej kato-liškonarodnimi poslanci in na galeriji. Klici: »Bila je hlimba!" Dež. glavar zvoni. Vrišč traja več minut. Galerija ploska.) Tavčar: »G. glavar, frivolno igro nam očete. Kaj pravite k temu, sicer si sami poiščemo zadoščenji." Dr. Susteršič: »Kar blizu pridite!« Glavar pokliče dr. Šusteršiča k redu. Dr. Susteršič govori dal|e: »Sedaj ste pa zdravi 1 Vaša nakana je bila, da bi Vi preprečili volivno refmno, a mi Vam na Vaš lim ne gremo." (Dr. Tavčar: »Mi pa na Vašega ne « Klici Tavčarju: »Volivne re-iorm«! nočete?« »Ven z volivno ref-irmo!") Dr. Susteršič nadaljuje: »Naša stališče je, da je najnujnejša zadeva voli v n a reforma.« (Viharno odobravanje.) Tudi pri ostalih nujnih predlogih bi Vi morali gledati na to, ali je kaka stvar v res nicinujnaaline. Zadeva idrijskega učiteljstva je silno nujna in če sprejmete nujnost našega predloga, deželo nič več ne stane, ker predloga poziva vlado, naj zboljša razmere na svojem zavodu in idrijsko učiteljevo je gmot ao na še slabšem, nego naše deželno učiteljstvo. Vi pa hočete s svojo izjavo izkopati se iz težav, ker zamerili bi se na eno ali drugo stran, ako sprejmete naše nujne predloge. Nikar pa ne mislite, da bodete utrudili nas, sli da bodete utrudili ljudstvo. Ljudstvo je dobro vedelo, zakaj je pričelo boj za volivno reformo in boj se bo nadaljeval še c večjo odločnostjo. (Burno odobravanje). Dr. S o h a f 1 e r pravi, da »Zamuthun-g e n« dr. Šusteršičeve zavrača, na kar se poparjen vsede. Poslanec Hribar skuša zavij a t i dr. Šusteršičeve besede, da dežele ne bo nič stalo zboljšanje stanja idrijskih učiteljev, češ da je s tem dr. Šusteršič rekel, da se plače dež. učiteljem ne bodo zvišale. (Ugovori. Klici: Zakaj jih p« še niste zvišali! toda kaj? Časih so mi celo ponudili kratko trajajočo službico, toda kaj stalnega vendarle nisem mogel doseči. Ne, z ženitvijo ne bo nič, zlasti ne sedaj po onem presnetem zadnjem spisu, po katerem sam spomin name napolnjuje vse matere nekaka nepojmljiva groza, kakor Bpomin na kačo, ki je na-šuntala Evo, da je stegnila roko, vtrgala jabolko, jedla sama in dala še svojemu možu. Moj Bog! Ali sem že jaz nagovarjal v svojem življenju katero Evo, naj utrga jabojko, naj je je sama in zlaBti, naj je da svojemu možu! Toda, kar je, to je. Izvršenih dejanj niti Bam Bog ne pokliče iz brezdna minulosti nazaj, kakor pravi Deotyma. Kar je, to je. Ne oženim se nikdar. Ergo, kaj mi torej še ostaja? Premoženje? Ne pridobim si ga nikdar. Dolgovi? Že sem jih naredil. Ob tem poslednjem spominu sem se odločil. Eh, kaj, poj dem v Ameriko. V vsakem slučaju ne bom odšel za zmerom. Videl bom morje, Btepe, mesta, dežele, nove ljudi, rudečekoŽnate Indijance, jate divjih bivolov, medvede, jaguarje in amerikan8ki humbug. (Dalje prih.) Nujnost predloga Arkotovega je bila z glasovi nemško slovenske zveze odklonjena. Blamaia sa blamaio. To še ni bila zadnja blamaža liberalcev v današnji seji. Sledila je — ker vse dobre stvari so tri — še ena. Dež. glavar je naznanil, da bo popoludne seja finančnega odseka, jutri pa seja ustavnega odseka, ker želita načelnika dotičnih odsekov, da odseka delata. Poslanec Luckmann: Predloženih je 20 nujnih predlogov, ki se naj najprej rešijo, potem naj še Ie zborujejo odseki. Seja naj bo vsak dan, da se hitro rešijo nujni predlogi. Deželni glavar: »sejo sem napovedal, ker če se h o č e r e s d e 1 a t i, naj zborujejo odseki*. S c h w e g o 1 dež glavarju: »Vi morate Luckmanov predlog dati na glasovanje!" Dr. Susteršič protestira. Dr. F e r j a n č i č: Mi hočemo sejo jutri. Vi to morate dati na glasovanje. Dr. S u s t e r š i č : Ta nastop Ferjan-čičev kaže le, da ima dr. Ferjančič v glavi le poslovnik drž. zbora, di pa ta poslanec še doslej ni prebral poslovnika deželnega zbor«. (Smeh. Klic: Dolgi Fer jančič je zopet blamiran.) Dr. Susteršič čita poslovnik deželnega zbora in dokaže črno na belem, da je ustavna pravica deželnega glavarja seje sklicevati in zaključevati. Dež. glavar: »Finančni odsek ima sejo danes popoludne ob 3. uri, ustavni odsek pa jutri ob 10. uri dopoludne. Jaz sem mnenja, ako hočejo gospodje delati, naj delajo odseki." Ferjančič: »Kaj naj pa dela ustavni odsek!" Klici: »Kaj ne, vi nočete volivne reforme!?" Deželni"glavar: „G.dr.Ferjančič, moja dolžnost je braniti ustavne pravice deželnega glavarja. Zaključujem sejo." (Katoliško narodni poslanci ploskajo. Tudi galerija ploska in se smejo liberalcem in revščini njihovih poslancev, ki niti poslovnika dež. zbora ne poznajo.) Konec seje ob */4 na 2. uro popoludne. Slavnost v Kamniku. 11 me j došlih brzojavnih pozdravov omenjamo naslednje: Ljubljana. Zadržan vdeležiti sa slavnosti, kličem: »Bog blagoslovi kamniški dom«, ki naj bo dom miru in Breče. — Deželni glavar. Zagreb. Neprisutni članovi zanatlij-skog družtva priključujemo se današnjoj Vašoj slavi, želeč Vam sretan uspjeh. Samo napred brač) Slovenci. Složno, jer sa slogom sve je možno. S j bratskim pozdravom odbor. Zagreb. Čitavom dušom prisustvu-inmo danas Vašoj slavi, kličeči: Živili! — Članovi zanatlijskoga društva: L j u b o m i r Stampfl, Isandor Stampll. Gradec. Žalibog zadržan osebno vde ležiti se, prisostvujem v duhu. Dal Bog, da bode novi dom, dom katoliške narodne in patrijotične ideje. — Dr. Šusteršič. Gorica. Duhom vdeležujem s s Vaše slavnosti, pošiljam srčne pozdrave. Kamniški dom nsj druži meščanstvo ter naj priča poznim rodovom o vernosti, narodni zavednosti in pravi naprednosti mesta. — Dr. Gregorčič, državni in deželni poslanec. Kranj. Neustrašeno naprej, da kmalu se utrdi duševni dom krščanskega prepričanja med vrlimi Kamničani. — K o b 1 a r , Hybašek, Pengov. Kranj. Novi dom bodi ognjišče krščanske prosvete in napredka mesta Kamnika. — Izobraževalno društvo. Tržič. Živili vrli Kamničani! Zivils hrvatska slovenska vzajemnost. — P e r k o, podpredsednik katol. društva, Križaj. Litija. Naj bo v večjo čast Božjo! Vse tu zbrane prisrčno pozdravljava. — Preclik, B r i č. Litija. Novi dom, oj dom prekrasni, sveti vedno v luči jasni. Srca za Boga ogrevaj, pesem našo le prepevaj. — Z 1 o g a r, dekan, Zupančič, Erjavec. Radovljica. V duhu z Vami, želim obilega blagoslova. — Jakob Lo-v r e t i č. Novi predstojnik pravosodja. Iz Hrvatske. Se teden dni pred imenovanjem novega predstojnika za pravosodni oddelek hrvatske deželne vlade je vgovarjal uradni list, da ne bode imenovan vseučeliščni profesor dr. Luka Marianovic, kakor so trdili opozioionalni listi. Slednjič je pa vendar le zares vzbudilo njegovo imenovanje vkljub dementija uradnega lista. Bila je sicer v vladinih krogih morda zares druga oseba za to meBto .določena, toda dogovori niso vspeli, ker je dotična ličnost odbila vse ponudbe. Novi ban je mislil pridobiti za vlado dr. Vrbaniča, ki je zdaj izven strank. Toda dr. Vrban;č je odločen značaj in. vrl neodvisen rodoljub, ki se drži čvrsto svojega narodnega načela, katerega bi se moral se veda kot člsn sedanje vlade odreči. Z'» vlado bi bila velika zmaga nad opozicijo, ko bi dobila takega moža za člana in marsikatero delo bi se jej olajšalo. Za zdaj joj je ta nakana izpodletela. sprejela pa je za člana svojega moža miroljubnega in rekel bi sko raj v političnem pogledu indeferentnega. Dr. Marjanovič je bil s cer za Mazursničave vlade član velike narodne stranke.. Ko je pa za bivšega bana ta Btranka razpala, ni no priključil nobenej, nego se je vmaknil (popolnoma s političnega polja. Dr. Marjanovič se je narodil 1. 1844. v Zavalju blizu Bihača na meji Hrvatske in Bosie. Gimrazijalne nauke je dovršil na Hrvatskem, vseučihščne pa na Dunaju, kjer je postal doktor prava. Ze leta 1872. je bil učitelj na tedan jej pravo -slavnej akademiji v Zagrebu^, a leta 1874. izvenredni prefasor na novoosnovanem vseučilišču, leta 1876. pa že redni profesor ka-noničnega in cerkvenega prava. Oba predmeta je predaval do zdaj nepretrgano skozi 29 let. Uradni list pri tem prav neumestno omenja, da zato vendar le ni ultramontanec in da naj se ga nobeden ne boji. Mi pa vemo, da je dr. Marjanovič dober kristjan in da nima nič zajedniškega z ljubimcem uradnega lista, s poznatim bo-gatajcem tudi vseučiliščnim profesorjem. Si cer pa dr. Marjanovič kot vseučiliščni pro fesor ni storil za znanost nič posebnega, pač pa ima znatne zasluge za tradicionalno književnost hrvatskega naroda. On je namreč pomagal zbirati in urejevati hrvatske narodne pesmi med mohamedanci, katere je dobro poznaval od Bvoje rane mladosti, ko je zahajal v Bjsno. »Matica Hrvatska« mu mora biti za to zbirko zares hvaležna. Prav pomenljivo je bilo za sedanje odnošaje na Hrvatskem, da je postal dr. Marjanovič pod vlado bana Khuena dvorni svetnik. Taka čast do zdaj ni doletela nobenega vseudi liščnega profesorja. Bržkone bo ga odlikovali zato, ker Be ni bavil s politiko, a mislili ga dobiti za svojo politiko, kar se je slednjič tudi zares zgodilo. V petek je sprejel dr. Marjanovič kot novi predstojnik sodnij-ske člnovnike vseh zagrebških sodnijskih uradov. Iz njegovega govora smo zvedeli, da je nerad sprejel tako tažko nalogo, toda ker je njegov prednik že vBe tako lepo uredil, Be nadja, da bode mogel on tem lažje voditi upravo, ker mora tako vse pri starem ostati. Za Hrvate je to slaba nada, če bo zares vse pri Btarem ostalo. Kako je poprejšnji predstojnik Klein uredil sodstvo na Hrvatskem, je vsakemu le predobro poznato. Vse, b či-mur se je mogla vsaj še deloma braniti svobode, vse se je zatrlo : neodvisnost sodnikov, svoboda tiska, sestajanja in govora, porota itd. Vse se je storilo, kar je le zahteval sistem Khuenovščine. In da zdaj vse tako ostane? To je neverojetno in opozicija se bode proti tej nakani najodločneje uprla z vsemi zakonitimi sredstvi. Če uradni list naznanja, da bode novega predstojnika prva skrb, da Be izda novi kazenski in državljanski zakon ter popravi VBaj tekst državljanskega zakona v jezičnem pogledu, je to za zdaj za hrvatski narod brez vsakega pomena. Hrvatski narod zahteva od sedanje vlade pred vsem vse one svobodne uredbe, katere je užival pred Khuenovo vlado, da hnu da pravično in svobodnega državljana dostojno justico. To je prva in najvažnejša zahteva hrvatskega naroda od novega predstojnika, a če tega ne more doseči, je bolje, da odstopi, in da mu ostane časten spomin med domoljubnimi Hrvati. Avstrija in Rusija glede Balkana. Avstro - ogrska in ruska vlada ste na podlagi pogovorov med grofom Goluchow-skim in grofom Lamsdorfom odposlali ru skemu in avstro-ogrBkemu poslaništvu v Carigradu brzojavki, v katerih se izjavlja, da ste s a obe vladi sporazumeli glede nad zorovanja uvajanja reform v treh vilajetih evrope,ske Turčije. V teh brzojavkah se povdarja, da so na eno stran vstaši ovirali uvajanje teh reform, na drugo Btran pa da so turška oblaBtva kazala premalo gorečnosti o izvrševanju teh reform. Obe vladi obža-lujeti grozovitOBti, katere se počenjajo nad mirnim prebivalstvom o vsakakor vpraviče-nem dušenju u staje ter smatrati nujno potrebnim priteči na pomoč žrtvam teh obžalovanja vrednih razmer. Na to podajajo se poslaništvoma in-štrukcije glede humanitarne akcije, obstoječe v podpori vseh eksistenčnih pogojev oropa-nega prebivalstva, v olajšavah za povračanje v domovino ter zopetnega sezidanja uničenih vasi, cerkev in šol. Listi poročajo, da — sklepi v M ii r z -stegu niso bili obvezni. In če bi vladi res storili to, kar obljubujete ne spremenili bi na položaju čisto nič — o prvi priliki bi čutila krščanska raja turško pest. To vedo tudi slovanski narodi ns Balksnu, zato pa ti sklepi, ako so nameravali z »dobrotami" in »miloščinami" pomiriti razburjenje na Balkanu ne bodo imeli vspeha. Slovani na Balkanu nočejo biti pod turškim nožem. Itazpor mej j $ehi. Včeraj zvečer je bil na Z jfijinem otoku v Pragi shod. katerega bo sklicali poslanci Klofač, Fresl in Oh o o. Zborovanje je imelo namen, protestirati proti »taktiki Mladočehov. K 1 o f a č je dejal: Mladočeška politika vodi od poraza do poraza. Ta politika ni napredna, ni demokratična in tudi ne driavnopravna. Stranka je zatajila svoje nekdanje principe in stoji tu brez programa. Mladočehi so s svojim stališčem zapravili narodu vgled. Iz mladočeškega kluba je nastala družba agentov z koncesijami in službami. prava branjarija.i pod patronanco svetega Florijana dr. Rezeka. Pri odločilnem boju proti zadnji vojni predlogi videla je Evropa, da ni tu samo ogrskega vprašanja, ampak da imamo tudi deško vprašanje Z ogrsko opozicijo mora vsak Čeh Bimpatizirali. Resignacija dr. Herolda je politično komedijantstvo. Poslanec Klofač je v nadaljnem svojem govoru dejal, da češka politika bodi odločna, tudi na zgoraj nevpogljiva. Poslanec B a x\a je v daljšem govoru tudi srdito napadal Miladočehe in ie priporočal združitev vseh radikalnih čeških strank proti Mladočehom. Poslanec Choc je imenoval politiko Mladočehov sleparjenje ljudstva. zborovalci bo govore odobravali. Stanovanje dr. Herolda in uredništvo »Narodnih LiBtov« je zastražila policija. »Ruski absolutizem." V Italiji s j tako grozijo nad ruskim absolutizmom, da hočejo kar z žvižganjem prisiliti ruskega carja, naj bi ruski car uvel tudi na Ruskem tako blažene razmere, ka-koršne so v Italiji, take namreč, da bo moral ruski narod izseljevati se, kakor itajijanski, ako bo hotel živeti. A tudi italijansko policijo bi želeli najbrže italijanski kričači na Ruskem, ono policijo, ki tako skrbi za svoje ljubčke, da poskrbi za brezplačno stanovanje mnogim nadebudnbra 1903 ob 3. uri popoldne na dvorišču (vrtu), pri neugodnem vremenu v prostorih gOBpe Jagodič na Ptujski gori shod z nastopnim vsporedom: 1. Pozdrav pred sednika. 2. Slučaj Bratuša ia nemško časo- pisje — poročevalec dr. Anton Brumen. 3. Citinje resolucij in glasovanje o resoluc jah. 4. Slučajnosti in nasveti. K prav obilni vde-ležbi vabi odbor. Minister Call bil je ob spuščanju v morje vojne ladije »Erzherzog Kari« v ne deljo v Trstu. To priliko je porabil, da si je ogledal tržaško luko in imel posvetovanja na parniku »Peragoaa« z odločujočimi faktorji. Tega posvetovanja so se vdeležili min. svet. Delles, min. koncep. bar. Chlumetzky, pred sednik pomorske vlade vit. Ebner, dvorni svet. par. Strobach, inž. Colombicchio, inž. Pichler, kapitan Nicolich, posl. Basevi, Combi in odv. Ricchetti, vit. HUtterott, Economo in Cosulich. Minister je obljubil, da stori vse mogoče, da bodo načrti urejevanja tržaške luke čim prej izvršeni. Govoril je v italijanskem jeziku, kateri jezik je dunajski gospodi, kakor se vidi, vrlo priljubljen in se ne more torej nihče čuditi, če usiljuje Dunaj Slovencem na eni strani nemški, na drugi strani pa laški jezik. Gospod minister ni v svojem laškem jeziku povedal, koliko »regnikolov« bo na delu in kolikim laškim podjetnikom bodo izročena dela. Morda je tudi to omenil, a ker smo posneli to poročilo iz laških listov in nismo bili navzoči na parniku, vprašati bi utegnili naši poslanci g. ministra, če bodo imeli tudi pri teh delih »regnikoli« prednost pred domačini. Dober uradnik je zlata vreden. Odkar se je izselil iz Velikih Lašič c. kr. vodja zemljiške knjige g. I v a n R o t h , cenimo še le prav dobre uradnike. Prej nismo tako vedeli, kaj imamo, kakor vemo sedaj, ko ga ni več tu. To ni bil mož, ki bi bil delal samo zaradi plače, ali samo to, kar je neobhodno moral, temveč je bil vedno na razpolago z dejanjem in svetom vsem strankam, kar je pač mnogo v sedanjem času, ko se ljudi našega mišljenja po raznih uradih tako rado odriva. — Nimamo nobenega upanja, da bi v prostorih velikolaškega sodišča srečali še kdaj tako delavnega uradnika, ki bi bil z vsem srcem tako na strani ljudstva, kakor je bil Ivan Roth. Žal nam je za njim. — A vendar čestitamo Savničanom, da so ga dobili ter kličemo: »Bog daj zdravja g. R o t h u še mnogo let, da bo mogel tudi v prijazni Sevnici toliko koristiti kmetom, kakor je v Velikih Lašič ah ! — Poročil se je učitelj gosp. Ivan Z e n iz Soteske z gdč. Gabrijelo Loka r iz Doblič. — Umrl je v Barkovljah g. Miro slav P e r t o t. — Slovenska Šolska matica. O de lovanju tega društva je napisal g. dr. Anton Dolar simpatični članek v dunajski »Oester reichisch-ungarische Revue". — Is Litije se poroča: Včeraj popoldne so se stepli nekateri vročekrvni fantje v gostilni P. Pri tem spopadu je bil nevarno ranjen 271etni Andrej Rupar iz Ustja pri Smartnem; dobil je 2 smrtonosni rani, vendar je upanje, da okreva. — Bil je ta dan semenj v Litiji, ki je bil precej dobro obiskan.,, — Veselica v Žalcu. Vabilo na veliko koncertno veselico, ki se vrši rv ne deljo, dne 11. oktobra 1903 v Žtlcu, v korist stavbe nove župne cerkve, s sodelo vanjem celjske narodne godbe, petrovških tamburašev, domačega pevskega zbora in žalskih diletantov v dvorani gosp. Frana Hodnik a. Začetek točno ob pol 5. uri popoludne. Pri neugodnem vremenu se vrši koncert prihodnjo nedeljo. Vstopnina: Sedeži od 1—6. vrste po 2 K, od 6 —11. vrste po 1 50 K, od 11. do zadnje vrste po 1 K, stojišče za osebo 60 v. Vstopnice se dobi vajo od 8 okt. naprej v trgovini g. A. Geis a v Žalcu in na dan koncerta od 4. ure naprej pri blagajni. K obilnemu posetu vabi odbor. — Stavka premogarjev se je iz Trbovelj razširila tudi v Hrastnik, Ojstro in Zagorje. Zahteve delavstva so popolnoma opravičene in mi mislimo, da bi odbor stav kujočih storil prav, da bi škandalozne raz mere, radi katerih je stavka nastila v polni luči osvetlil tudi v slovenskem časopisju, da se obšinstvo tembolj zavzame za stavkujoče. Pravični stvari stavkujočih želimo popolne zmage! — Tudi v Moravski Ostrovi na Če škem bo hoteli stavkati premogarji, a so to za sedaj opustili. — Vozni red na vipavski želez-nioi. S 1. okt. se je spremenil vozni red na vipavski železnici v toliko, da odhaja zjutranji vlak iz Ajdovščine ob 610 ter prihaja v Gorico ob 7 40. P o -p o 1 u d n e odhaja iz Ajdovščine ob 440, kakor poprej. Odhod iz Gorice je tudi, kakor poprej, dop. ob 910, zvečer ob 715 Vsaki ponedeljek in četrtek vozi še en vlak, kakor poprej, iz Ajdovščine ob 12., iz Gorice ob 2 10 pop. — Trgovina na Reki propada. Angleški konzul na Reki poslal je listu „Foreigu Office" poročilo o trgovini na Reki. Konzul pravi, da utegne priti na Reki do akutne trgovinske krize, ako se ne bo znalo tega v kratkem preprečiti. Vzrok tej krizi je politična kriza na Ogrskem, in tudi to, da ni prišlo do pogodbe z Avstrijo in Ogrsko. Izvoz je padel v 1. 1902 za 750 000 tonelat v vrednosti 6,460.000 sterlin, zgube je torej v primeri s prejšniim letom 37.000 tonelat v vrednosti 433 000 šterlin. Uvoz je padel za 335 000 tonelat v vrednosti 3,678 000 šterlin v zmanjšanju 45 000 tonelat v vred nosti 227.000 šterlin. — Poskušen samomor. 241etni Um-berto Cslligarisi v Trstu bil je zatožen, da je hotel izsiliti denar za list »La Frusta«, a bil je oproščen. Nekaj dni za proglašeno razsodbo vrgel se je skozi okno, a rešili so mu življenje. V soboto zvečer pomeril si je z revolverjem proti srcu. Zdravnik ga je dal prenesti v bolnišnico in upanje je. da ga rešijo. — Otrok se je izgubil. Mati petletnega otroka Sparviero v Trstu poslala je otroka samega v otroški vrtec, a otrok se je na poti izgubil. Na glavnem trgu našle bo ga straže, ko je jokal. Ker jim otrok ni znal povedati, kje stanuje, peljale so ga na inšpektorat, v nadi, da se kdo oglasi. Po deveti uri zvečer prišla je mati ponj. — »Piccolo« je ves zadovoljen, ker sta govorila nadvojvoda Rainer in soproga njegova povodom spuščanja nove vojne ladije v morje z zastopniki mestnih korporacij v italijanskem jeziku. — Lep oče! 321etni delavec Urizio v Trstu je opil sebe in svojo štiriletno hčerko tako, da nista mogla stati na nogah. Da bi ne zmečkal otroka, peljal je stražar očeta in ubogo hčerko v kočiji domov. — Okradeni nadvojvoda. Dne 4. t. m. je bil v Opatiji nadvo| voda L u d o -v i k V i k t o r, ko se je v kopališču »An giolina« kopal, okraden. Tat se je priplazil v kabino in mu vzel in odnesel zlato uro, katera ima na krovu monogram P. L., zlato, debeloudno verižico s pečatnikom L. V. in z obeski, zlato o vratno verižico z medaj Ionom, zlato zapestnico, v kateri je vdelan Marije Terezije zlat in zlat prstan s safirom. Tatu dosedaj še niso prišli na sled. — Trgovina s kavo. V minolem tednu prodali so v Trstu 2000 vreč kave Santos od 39 50 do 40 50 kron, 1000 Sant t™ od 39—41 kron, 1000 Santos od 37 do 48 kron; 500 vreč Rio od 33 50—40, 500 Rio od 32—32 50 kron. V minolem tednu dospelo ie v Trst 729 vreč kave iz Genove, 721 iz Ilulla in 80 iz raznih drugih luk. Pričakuje so parnik »Stefania«, ki je odplul iz Rio proti Trstu 6. septembra z 51.000 vrečami; parnik »Iatria«, odplul iz Rio proti Trstu 27. septembra s 56.000 vrečami. Parnik »Szell Koloman« naložil je v Santosu 93.000 vreč, »India« 41.000 vreč. Meseca septemkra naložili so v R o na parnike 1,617 000 vreč, v Santosu 3.196 000, skupaj torej 4,813 000 proti 4,557 000 lanjskega septembra. 30. sept. bilo je v Trstu v zalogi 280.000 vreč kave. — Bolezen. V H a r i j a h v postojin skem okraju se je pojavila vratnica, na kateri je zbolelo 1 ženska in 14 otrok. Štirje otroci ao umrli. — V Novi in Stari Loki v kočevskem okraju so Be pojavile med šolskimi otrooi grče, zbolelo je 22 otrok. Šola je zaprta. — Ogenj. V Rodnem v radoljiškem okraju je pogorel kozolec posestnika Lovro Legatu. Nevarnost je bila za celo vas. Legat ni bil zavarovan, škode ima do 400 kron. Zažgali so zopet otroci. — Nevaren potepuh. Potepuh Martin Korošec, doma na Brezovici pri Ljubljani, je prišel 28. m. m. v Begunje pri Cirknici ter pretil ljudem, da jim zažge kakor tudi da koga vbije ali vstreli. Ljudstvo je bilo vsled tega zbegano. Ker se je pa še proti županu jako surovo obnašal, so ga zvezali in zaklenili v županov hlev, da je prišla žendarmerija ter ga odvedla v Cirknico. — Hrvatske novice. Podžupanom vKoprivnici je bil izvoljen kandidat opozicijonalne stranke Josip Vargovič. — S sabljo je petnajstkrat težko ranil poročnik B. mladega in uglednega trgovca Turčiča. Poslednji je namreč v restavraciji »Veliki kapitel« v Sisku v družbi dveh tovarišev; pri nasprotni mizi pa je sedel poročnik B. Kar naenkrat ostane poročnik ter stopi k Turčiču ter ga vpraša, zakaj ga fiksira. Turčic mu je obrnil hrbtt, ne da bi kaj odgovoril, na kar poročnik potegne sabljo in petnajstkrat težko rani trgovca. Sodi se, da je ženska kriva te afere. — Zidarski štrajk v Osjeku se nadaljuje, in ni upanja, da bi se tako hitro polegel, ker mojstri nočejo povišati plače. — Krapinške toplice je do 11. sept. obiskalo 2686 strank z 4787 osebami. Največ gostov je bilo iz Štajerske in Hrvatske ter Slavonije. — Utonila je v Zagrebu v kopališču dekla Marija Jaklinčič. — G o b p o d č. Hermina Sumovska bero-inja zagrebškega gledišča, ki je odpotovala v inozemstvo, je odbila ponudbo „Scbiller Teatra" v Berolinu ter se stalno nastanila v Zuricbu. — Brigadsko-častniška šola se ustanovi v Varaždini. Zapovednik ji bo major Stanislav vitez U r s y n -Prussynski. — Umrl je na Dunaju nagle smrti 61 let stari zobar dr. Ivan Frank. — Umrl je v Petrinji zdravnik dr. Mijo Cettolo v 34. letu svoje dobe. — Umrl je v Reki glasbenik Adolf C i -m a d o r i. Pokojnik je bil vrl skladatelj in glasbeni učitelj. — Razpisana so poštna mesta za ekspedicute v Medvodah (III. 1), v Reki (Rieg) v kočevskem okraju (III. 3), in v Dov jem (III. 5). — Tatvina na Brezovici Dne 3 t. m. popoldne se je splazil neznan tat v hišo posestnice Marije Pezdir in ji je odnesel 20 rut, dva uhana, namizne prte. dve suknji, srajce, telovnik, zlato brošo in kratko srebrno verižica. Nekaj ukradenih stvari je do bila Marija Pezdir pri starinarju Gregorju Pagel na Sv. Jakoba obrežju, kateremu jih je tat prodal. — „Patrijotična" demonstracija. Ko se je vračala v soboto zvečer vojaška godba v vojašnico, klicali so za njo po mestu: »Vival' Austria« in »Hoch«. Mi ne vemo, če so prihajali ti klici iz srca, ali pa so bili naročeni, da so izvestni gospodje na ta način hoteli dokazati v hotelu »Della Ville« bivajočemu nadvojvodi patrijotično mišljenje tržaškega prebivalstva. — Kamenjani, učenci »Šolskega Doma«. Goriški »Gazzettino Popolare« pri naša doalovno to-le : »V sredo zvečer se je zbralo na Goriščeku dvajset italijanskih šolskih otrok, oboroženih s kamenjem, da bi ž njim napadli 8 učencev »Š ilskega Doma«, ki so se morali po oni strani vrniti is šole domov. Komaj so se približali slovenski učenci, napali so jih italijanski učenci s kamenjem na grozen način. Tudi drugi mimoidoči ljudje bili so v resni nevarnosti in so se zaradi tega vrnili na Korenj in opozorili o tem, kar se godi, mestnega stražnika Jeusig-a, ki je potem dotične ljudi spremljal. Stražnik je pri tej priliki srečal slovenske otroke, ki so se jokajoč vrnili v Gori-ščeka proti Kornju, in za katerimi so italijanski otroci, kamenjajoč jih, tekli. Ko so italijanski otroci zagledali stražnika, zbežali so pred njim ter izginili za Ražonarji. Neki slovenski učenec iz Solkana je bil močno ranjen na čelu, drugemu je istotako priletel kamen odzadaj v glavo ter ga močno ranil. Več slovenskih učencev pa je bilo lahko ranjenih. To v resnici ne dokazuje omiko. In ako smo mi pri drugih prilikah ostro obsojali ultranacionalne čine Slovencev, ne moremo danes storiti manj, da ne bi obžalovali neomikano in surovo pouašanje Italijanov, kateri bi morali, kot ljudstvo stare kulture, druge podučevati v omiki in ne bi smeli biti potrebni, da se uče omike od drugih«. Tako piše doslovno italijanski list, in mi ne pristavljamo danes temu poročilu ničesar. Poklicani činitelji pa naj zadevo pre iščejo in naj poskrbe za to, da se ne bodo več ponovili taki prizori. — Nameščena je kot provizorična učitel|ica v Dobu absolvirana učiteljska kan-didatinja gdč. Marija pl. Klein-m a y r. — Kaj se lahko prigodi sitnemu korporalu. »Soča" piše: Korporal je pri vojakih visok gospod. Marsikdo med njimi se čuti tudi v svoji službi tako mogočnega, da po nepotrebi draži in zapira moštvo. V sredo zvečer so odhai»li vojaki - tretjeletniki iz Gorice domov na Štajersko. Bilo jih je nad 300. Med njimi se je nahajal tudi nekdo, ki je bil korporal, strog, hud gospod korpo ral, na katerega je bila izrečena v vojašnici in v zaporih marsikatera trpka nemška kle tev. Odpustniki tega niso pozabili, marveč je vrela kri onim, kateri so trpeli radi njega, in na kolodvoru bi ga bili kmalu pretepli. Prišel je pa neki narednik, ki ga je vzel s seboj nazaj v vojašnico, od koder so ga izpustili šele drugi dan v jutro, da se je od peljal sam domu — Prodaja gosdov v Vinkovcu na Hrvatskem na javni dražbi bila je 28. sep tembra. Prodali so gozdov (lesa) za 2,239.683 kron. Prihodnja javna dražba bo v Zagrebu 12. okt. — V Kopru izhaja nov ireden*ovski list „La sveglia", ki piše tako navdušeno o materi Italiji, da jo čita raje državni prav nik, nego drugi. ljubljanske novice. V nedeljo na staro strelišče! V nedeljo bo na starem srelišču jako živahno. Velika veselica na korist potrebnemu zavodu Sale-zijancev naj privabi številno ohčinstvo, kajti plemeniti namen zavoda to zasluži. Veselični odbor je preskrbe! za najraznovrstnejše točke in upamo, da nam odbor še pošlje o tem kaj podatkov. Za danes pa opozarjamo, da se vstopnice po 30 krajcarjev prodajajo v trafikah : Brus Pred škofijo, P o d r e k a r na Sv. Jakoba trgu, S e š a -rek v Selenburgovih ulicah. Vsak, kdor more, naj v ta namen kupi vstopnico in če se sam ne more udeležiti, naj jo oddd drugemu. Torej — po vstopnice v k o-r i s t salezijanskega zavoda. Kavarnar Pua in napačni detektiv. V soboto ponoči prišel je v kavarno Ivana Pua v Prečnih ulicah delavec Peter Cepin, stan. na Krakovskem nasipu štev. 4 in dejal kavarnarju, da ga je poslal načelnik mestne policije, da bode nadzoroval njegovo kavarno. Pua je to verjel in ni vprašal Čepina, če ima pri sebi kako uradno izkazilo. oepin je kavarnarju tudi rekel, da že od meseca junija naprej, on nadzoruje kavarne in da je kavar-narja K. že ovadil, ker so se pri njemu igrale prepovedane igre in tudi druge kavarnarje je že ovadil. Pua se je hotel prikupiti strogemu detektivu in mu je dal pijače in smodk in slednjič mu je še posodil 2 K. Detektiv je za to kavarnarju obljubil, da bo že na njega gledal. Ostal je v kavarni celo noč in si dal od kavarnarja dobro postreči, zjutraj je odšel. Ker se ni drugi dan potem vrnil in prinesel nazaj izposojene dve kroni, je kavarnar Pua le povpraševal, če je pri policiji kak detektiv Čepin nastavljen in v svojo žalost je izvedel, da policija nima detektiva Cepina, da pa jej je isti dobro znan. Izseljevanje Danes ponoči odpotovalo je v Ameriko 123 Hrvatov in 41 Slovencev. Iz Amerike je prišlo danes 35 oseb. Tatvine. Včeraj popoludne je bila agentu Ignaciju Kozjeku, ko je doma v sobi spal, z mize ukradena srebrna žepna ura in dolga djuble zlata verižica. — Dne 3. t. m. priplazil se je tat skozi okno v hišo posestnice Marije Pezdir v Brezovici št. 10 in pokradel sledeče: Zlato broško, dva zlata uhana, srebrno verižico, 20 zimskih na glavnih robcev različne barve, rudeč na mizen prt, dva suknjiča, suknene hlače, te lovnik in srajco. Tat je bil okoli 30 let star in je govoril italijanski. Ukradene reči je prodal v Ljubljani pri starinarjih Pugelnu in Cirku na s/. Jakoba nabrežju, katerima je rekel, da je te reči podedoval po sestri. Tat na potovanju Franc Hribar, ki je bil že večkrat zaradi tatvine kaznovan in zaprt ter je bil zdaj v Trnovčah, obč. Zlato-polje, pod policijskim nadzorstvom, je pobegnil in se baje klati po Ljubljani. V pijanosti. Delavec Franc Bokavšek prišel je včeraj popoludne v Stružnikovo gostilno v Krojaških ulioah štev. 13, kjer je začel mirne goste izzivati in psovati. Lotil se je tudi posestnika VI. N. in ko je potegnil nož, da bi ga sunil, je ta mu vzel nož in ga z rogom udaril po glavi, da mu je prebil kožo in je krvavel. Pijana prisiljenca Prisiljenca Julij Schmitt in Anton Neuhuber sta se danes na stavbišiu v Novih ulicah napila žganja in se stepla. Ko ju j a paznik hotel odstraniti in odpeljati v prisilno delavnico, sta se mu uprla, in tudi potem, ko sta prišla pazniku še dva policaja na pomoč, sta se upirala inv ju je bilo mogoče le z vozom odpraviti naprej. Izgubljeno in najdeno. Na sv. Petra c sti je izgubila včeraj popoludne neka deklica palico s srebernim držalom in z monogra-mom A. D. in datumom 15./7. 1897. — Mej vožnjo z brzovlakom iz Logatca v Ljub Ijano je izgubila včeraj dopoludne posestnica Draga Gostiša iz Logatca zlat prstan z diamanti in z smaragdom, vreden 200 kron. — Na plesni veselici v Vcdišekovi gostilni na Resljevi cesti št. 22 je mej plesom izgubila Marija Sajovic, delavka v tobačni to varni sreberno zapestnico s zlato, tanko ve rižico. — V Ljubljanici pri Frančiškanskem mostu je našel včeraj šolski učenec Viktor Podkrajšek, stan. na Radeckaga cesti št 1, 12 vetrihov. — Pred glavno pošto je našla 4. t. m. Marija Meglič, Prešernove ulice št 52, zlato zapestnico. Društvo c. kr. davčnih uradnikov za Kranjsko ima svoj redni občni zbor dne lit. m. ob 10 uri dopoldne v Ljubljani, Rimska cesta Št, 24, v gostilni »Pri Zajcu". Hud pes. Pes hišne posestnice Gabrijele Spinar v K' njušnih ulicah št. 1 je včeraj popoldne v omenjeni hiši popadel 3l/, leta staro Sjrafiao Weiss, hčerko kovača Mihaela Weissa, in jo vgriznil v levo roko. Ta pes je lansko leto popadel čevljarja Antona Jerina in letos tudi že postrežkinjo Lu cijo Kerže. Preveč poguma. V nedeljo ponoči je v Vodišekovi gostilni na Resljevi ceBti št. 22 vojaški pek Josip Dirnbeck razgrajal in tako nadlegoval geste, da so ga morali odstraniti s policaji, ker se je bilo bati, da nsstane pretep. Dirnbeck šel je nato v sosedno Anzlinovo gostilno in tudi tukaj nadlegoval goste. Potegnil je tudi bodalo iz nožnice in vdaril ž njim po mizi. Morali so ga s silo izgnati iz gostilne. Damsko uro je našla pretečeno nedeljo blizo južnega kolodvora učenka Vera Mula č e k. Kdor jo je zgubil naj se oglasi na »v. Petra cesti št. 83. Književnost in umetnost. * Slovensko gledišče. Pred precej obilnim občinstvom so igrali v soboto prvič KiBielewskega »študijo iz življenja« »Z o s i a«. Pisatelj je v njej fotografiral kos velikomest nega življenja in nam podaja sliko kar ne-retuširano. Slika je jako temna, rekel bi preveč »eksponirana«, svetlobe je malo, tem več teme. Ljudje, ki nastopajo, niso »po-vprečneži«, ampak tirajo vse do skrajnosti. To ju pisatelj tudi hotel, saj je napisal pod naslov igre »karikature«. Krokajoča družba akademikov, ki ekstatično!zahteva črne kave; »parvenu« Borkewski, »strta in uničena« mlada vdova Lora, emancipirana in navzlic temu zaljubljena maturantka Štefanija, gimnazijec Nacek, predestmirani konzul, — to bo izvrstno karikirani tipi. Pri vBem tem je osnovni ton cele igre reBen. To je življenje, kakor je znano v pariškem Quartier latin, šivilja Zcsia se d& vsporejati z grizetami. V svoji stiski, ko jo preganja očim, zbeži iz domače hiše, blodi po ulicah, gladna pribeži k akademiku Relskemu, ki je kot srednješolec stanoval v njihovi hiši. Relski, človek idealov, a ne — idealennvzplamti zanjo, ki mu j govori o davni, tihi ljubezni, in začne se J — divji zakon. Prvi plamen pa kmalu j ugasne; zanemarjeno stanovanje, nizke razmere, nezadostna olika Zcsie, to mu mori dušo, s silo hoče iz te atmosfere; le njena ! vdanost, njena slepa ljubezen, ki prenese vsa njegova očitanja, vse preziranje, ga še veže. Duševna vez je pa med njima že zdavnaj pretrgana; začel je ljubavno razmerje z maturantko Štefanijo, hčerko iz premožne hiše. In ko ta sili vanj, da naj poprosi za njo pri stariših, tedaj je Relski razkrinkan. Dvojna njegova igra mu vniči vse, zapusti ga celo Zosia. Ako smo se zadnjič izrazili o gospodu Č o n s k y j u precej reBervirano, moramo mu danes izreči vse priznanje; tudi nedo-statkov v govoru nismo več opazili, Gospod L i e r je bil dovršen v maski in govoru; ' gospod Danilo pa Be nam je zdel precej ! komedijantski; gospod Verovšek se pa' v tacih vlogah menda ne čuti popolnoma i domačega. Gdč. R ii c k o v a je kakor vedno i fino interpretirala svojo vlogo v vseh tudi j najfinejših nijansah. Igra gospe L i e r o v e j je bila precej drastična. Gdč. K r e i s o v a i in gospa Danilova sta vgajali splošno, i Pohvaliti moramo tudi suH^rko, ki je j »moč svojega glasu« nekoliko bolj obdržala i v potrebnih mejoh, da nismo slišali, kakor j pri prvi predstavi, vedno tekst in njegov odmev. Opozoriti pa nam je na nek prav velik nedostatek. Parterna stojišča so zavzemali ; skoro do polovice polodrasli, za katere igra i nikakor ni bila umestna, katere pa, kar je j popolnoma naravno, tudi umeli niso, kakor \ so pokazali parkrat s svojim ploskanjem na 1 neprimernih mestih. Temu bi bilo treba vse- i kako energično odpomoči. xy. * Slovensko gledališče. Danes je premijera Verdijeve opere » O t e 1 1 o «. Besedilo je prevel z znano spretnostjo in vestnostjo g. prof A. F u n t e k. Dramatično društvo je storilo vse, da bo predstava vse-skoz popolna ter so se vršile tri orkestralne izkušnje na odru. — Na repertoirju opere je sedaj Puccinijeva »Boheaie" in Parmova j opereta „Amaconke«. Drama pripravlja Fas- [ terjevo »Lepo Lido" s petjem in angleško burko »Novi klovn«. — Prihodnja predstava je v petek. V nedeljo bosta dve predstavi Vstaja na Balkanu. Med Bolgarijo in Turčijo si vse nasprotuje. Dogodki se razvijajo kaj nelogično in vzbujajo skrb. Vse mogoče govorice krožijo, a iz VBeh se more sklepati, da je napetost na bolgarsko-turški meji dospela do Bvojega viška. Slednji dan se ponavljajo boji na meji. Bolgarski vbežniki hočejo u ti črez mejo, ali turške čete jih zasledujejo ter tako pridejo na bolgarsko zemljo. Med turškimi ifvbjaki in bolgarskimi mejnimi stražami pride do krvavih bojev. Vstaja se širiv bolj in bolj in se približuje bolgarski meji. Število vbež-nikov je od dne do dne večje. Bolgarija je poklicala na 8. t. m. 24.000 novincev pod orožje, kakor tudi vse rezervne podčastnike na tritedenske vaje. Poročila iz Budimpešte pa pravijo, da ie znani bolgarski agitator Nedeljkovič prejel od Sarafova telegram, da je med Bolgarijo in Turčijo prišlo do razporazumljenja (?) in da bolgarski vstaški komite vsled tega preneha z agitacijo, Sarafov ne pride na južno Ogrsko. j Is Carigrada telegrafirajo: Angleški poslanik O' Connor bil je včeraj povabljen na kosilo pri sultanu in je bil nato od istega vsprejet v avdijenci. | Turčija je odgovorila na reformno izjavo velevlastij od 24 sept. V odgovoru pravi Turčija, da je jako zadovoljna z mi rovno intervencijo velevlasti in da ostane | sama zvesta svoji politiki ter da ostane sama • zvesta svoji politiki ter da popolno izvedo | reforme, ki zagotove mir in svobodo med turškimi podaniki brez razlike narodnosti in vere. Nadalje pravi, da bi hila že sdavnaj izpeljala reforme, ali pri tem so jo ovirali vstaši kakor tudi Bolgarija, ki podpira vstaše ; ter se oborožuje. Turčija poživlja torej vele-i vlasti, naj intervenirajo, da se Bolgarija raz i oboroži in da ne podpira več vstašev ter , tako Turčiji omogoči, da izpelje popolno j svoje reforme. VPeterburgu je slovansko društvo Bklenilo v svoji seji, da daruje makedonskim uhežnikom 10.000 rubljev iz re zervnega sklada. Sklenilo se je tudi, da se v cerkvah pobira za revne Makedonce. Predsednik slovanskega društva pravi, da med Rusi vlada neka mlačnost za Make-donoe; kot dokaz je mala svota 2500 rubljev, katere je društvo dobilo kot darove za mar kedonske slovanske brate. Vstaški boji se nadaljujejo. Turška poročila pravijo, da je bilo od 24. do 29. sept. v vilajetu Ueskiib, Monastir, Solun in Drinopolje ubitih 147 vstašev in mnogo zapeljanih bolgarskih prebivalcev. Turška poročila tudi pravijo, da je vstaški poveljnik Š i š m a -nov ujet, izdala Bta ga dva učitelja v drinopoljskem vilajetu. „Novosti" se obračajo, kot se poroča iz Peterburga, proti inozemskemu časopisju, ki pravi, da je politika Rusije in Avstro - Ogerske naperjena proti Bolgariji. Postopanje Bolgarije nikakor, ni tako, da bi moglo pri ruski vladi vzbujati simpatije, toda vzroka ni nikakega, da bi bila Rusija sovražna Bolgariji. Da bi se Makedonija spremenila v bolgarsko pro-vincijo, to bi bilo za povod neprestanim dr žavljanskim vojskam na Balkanu. V Carigrad je dospel novoimenovani diplomatični agent Nočovič. Našov je odšel skozi Sofijo na Dunaj. Izpred sodišča Nemška dijaška čepica. O onem nemškem dijaku, kateremu so vrgli laški dijaki čepico v Trstu z glave, smo poročali. Pri obravnavi bo vsi zatoženi laški dijaki tajili, vsled česar so bili oproščeni. „Ftoren" državni pravnik. Iz Be-rolina poročajo 2. t. m. : Včeraj je končala razprava proti drž. pravniku Hermanu Ba-ganz u, zatoženemu zlorabe uradniške moči in korupcije. Baganz je izkazal za denar za-tožencem marsikaj dobrega. Z* 10.000 mark. izvedela sta trgovca Puchmiiller in banden marsikaj iz sodnih aktov iz tožbe, ki je bila naperjena proti njima. Zlatar Aufrecht, ki je bil tožen oderuštva, podaril je Baganzu 1000 mark. Od nekega Rantzel a, — sodnega svetnika čegar znanka je imela tožbe radi ločitve zakona — dobil je 9000 mark, ker mu je izročil neke važne akte. In tudi iz tožbe, naperjene proti Baganz-u, izginilo je mnogo aktov, tako, da mu niso niti mogli dokazati vseh krivd. Dobil je 4 leta ječe in njegova žena 6 mesecev. Bazne stvari. Najnovejše od rasnih strani Samomor profesorja. Iz Cata-nije v Italiji poročajo: 701etni prof. Cristina, ki se je boril kakor vojak za neodvisnost Italije, vstreiil se je radi pomanjkanja. Če v Italiji že profesorji stradajo, kaj more biti z drugimi, slabše plačanimi ljudmi. — V Berolinu je prišlo do velikih ne mirov vBled štrajka uslužbencev pri omni-busih. Policijo so štrajkovci sprejeli b kamenjem, razbili so luči, mnrgo je ranjenih. Še-le po polunoči posrečilo se je policiji napraviti red. — Nemške burše pretepli so v Plznu, ker sta s frankfurtar-skima trakoma in burševskima čepicama iz zivala po ulicah. Množioa jih je pretepla do krvi. — Veliki izgredi vojaških novincev so bili včeraj opoludne v Pragi. Policija je hotela pevajoče vojaške novince aretirati, a množica se je zavzela za vojaške novince, katere je Btražnikom iztrgala. Občinstvo je klicalo: »Ubite policaje I« Še le v vojašnici se je posrečilo aretirati vojaške novince. — H u s a r j i tretjeletniki so provzročili v Jaroslavu na Pol|skem veliko demonstracijo, ker se jih ni takoj oprostilo. — Stavkajo v Budimpešti krojači, ki izdelujejo vojaške uniforme. Velika stavka tkalcev je v Annentieresu. — 13 premogarjev se je ponesrečilo radi pre• pozno oddanega strela v Sollstadtu pri Bleichrode. — Potopil se je norveški parnik »Terjevigen«. 12 mornarjev je utonilo. — Trije turisti bo zmrznili na Montblanou. Tudi to je karijera ! Ruski pisatelj M a k s i m O o r k i bil je naproSen od ne kega ruakepa liata, naj bi mu doposlal svoj životopis. Gorki je vstregel prošnji in po sla) li«tu sledeči životopis: Rojen sem bil 1. 1866; 1. 1878 vstopil s«m kakor učenec k nekemu čevljarju; 1. 1879 k nekemu slikarju; 1. 1800 bil sem kuharski pomočnik na nekem parniku; 1. 1884 bil sem težnk; 1. 1885 bil sem pekovski delavec; I. 1886 kor st v neki operni družbi; 1. 1887 pro daial sem med; 1. 1888 hotel sem se vmo-riti; 1. 1889 bil sem tažak pri železnici; I. 1890 prodajal sem okoli stvari iz kovine; !. 1891 prehodil sam Rus jo in trgoval; 1. 1892 bil sem delavec v neki delavnici in oneg» l>tk izšla je moja prva novela. Štrajk pašnikov. Del paznikov v Londonu, kateri pazijo na parke in druge nasade, je začel štrajkati. Vzrok je neki predpis, vsled katerega bi morali pazniki skrbeti za varnost ljudstva in čednost ulic in potov. Dvajset paznikov parka Viktorija se je odločno izreklo, da temu predpisu ne ugode, na kar so morali zapustiti službo. Lepa brata. V Palermo v Italiji dobila je policija anonimno pismo, vsled kate-rege je policija preiskala stanovanje bratov Veliš in našla 25 letno sestro Cjrmelino Veliš že dve leti od bratov zaprto v sobi. Car-melina je znorela in je grozno shujšana; njen obraz kaže, kako je trpela. Ljudstvo govori, da sta jo brata zaprla, ker nista hotela, da bi se bila poročila. Policija poizveduje, da pojasni, zakaj je znorela. Deievalo prepelioe. Nad mestom Vel. Becskerek se je nedavno vtrgal oblaK. Ljudje v hišah bo slišali, da je med silnim dežjem neprestano težko kapalo na strehe. Po dežju so bile ulice skoraj pokrite a prepelicami. Močni dež je trumo prepelic, ki so se vračale na jug, zalotil ter jih zmočil, da niBo mogle več leteti, temveč so popa dale z visočine ter se pobile. Revnejši ljudje «0 ta »božji blagoslov« nabirali v koše, da ei preskrbe pečenke. Nekaj o Leo Tazilu. Izdajalec dveh cerkvi sovražnih časopisov v Montpellier u Leo Taxil, je začel v podlistku priobčevati „Schundroman" pod naslovom: „Skrivne ljubavne zveze Pija IX." Nečak Pija IX. ie vsled tega tožil pisatelja za odškodnino 100 tisoč frankov, koja svota naj se obrne «a dobrodelne zavode, katere je ustanovil Pij IX. Sodišče v Montpelleru je le deloma pripo znalo to zahtevo ter Leo Taxila obsodilo na odškodnino 60.000 frankov in da mora obsodbo obelodaniti v 60 časopisih. Nadalje vanje romana je bilo vstavljeno. Telefonska in brzojavna poročila. Moravče, 6. oktobra. Volitev občinskega odbora na Drtiji, pri kateri je z nasiljem zmagala liberalna stranka, so v obeh razredih ovržene in je razpisana nova volitev, h kateri bo poslan komisar od c. kr. okrajnega glavastva. Dunaj, 6. okt. Cesar je sprejel dopoludne Khuen Hedervaryja, ki bo vodil posla doformelnega odpusta. Cesar je poklical na Dunaj Szela, da sliši njegovo mnenje o položaju. Cesar v prihodnjih dneh ne pojde v Budimpešto. Khuen Hedervary se raie popoludne v Budimpešto. Gradec, 6. okt. Poštni oskrbnik Mat. Hočevar je imenovan višjim poštnim oskrbnikom. Praga, 6. oktobra. Pomožni škof Nemec F r i n d je postavil glavnega urednika čeških „Katoliških Listov" duhovnika Koupala in urednika Brod-skega pred cerkveno sodišče, ker sta Friuda na nekem zborovanju duhovnikov kritizirala. Klin, 6. okt. Car bo za časa svojega bivanja v Rimu bival v palači Ga-licin, kamor ga bodeta prišla pozdravit kardinala A g 1 i a r d i in Vincenc V a n u t e 11 i kot odposlanca sv. očeta. Nato bo car privatno obiskal sv. očeta. Belgrad, 6. oktobra. Srbski general G r u i č , kateremu je izročil kralj Peter I. sestavo kabineta, je ministrstvo sestavil sledeče: Predsednik general Gruič; Andrej Niko-lič, za zunanje zadeve; Stojan Proti d, za notranje zadeve; Nikola Nikoli č, pravosodstvo; Ljuba Stoja-novič, učno ministrstvo; Milic Ra-dovanovič, finančne zadeve; Vlada Todorovič, zgradbe; Todor Petkovi č, trgovino; Andrej evič, vojno. Belgrad, 6. oktobra. Bivši ministrski predsednik Georgjevic se pripelje te dni z Dunaja nazaj v domovino, iz katere je bil prognan takoj, ko se je kralj Aieksander poročil z Drago. Petrograd, 6. okt. Pri Smolino skočil je vlak raz tir. V vlaku se je vozil minister za notr. zadeve Plevh e. Oseba se ni nobena ponesrečila, le prvi trije vozovi so nekoliko poškodovani. Pariz, 6. oktobra. V Bergerac na Francoskem je vlada na opetovano za-htevanje ondotnega poslanoa Labatut-a kongregacijsko šolo zopet odprla. New York, 6. okt, V Barre je prišlo do krvavega pretepa mej socialisti in anarhisti, ker so anarhisti hoteli motiti zborovanje socialistov. Anar-histiški vodja Corti je težko ranjen. Washington, 6. oktobra. V palačo predsednika Roosevelta je prišel nek mož, ki je z vso silo hotel govoriti z predsednikom Rooseveltom. Ko je govoril z uradnikom, ki je imel službo, potegnil je iz žepa revolver. Straže so ga po daljšem boju razorožile. Meteorologično porodilo. ViSina nad morjem 306.2m, »tednji zračni tlak 736-C mm I Cu »pa-*OY»nja Stanje barometra. t mm. Tempa-ratnra CeUiju Vetrerl. Nebo 5 " i ■35. 5| 9 »ved. | 737'? | 15-4 | sl. jzah. jasno pol oblT 0-0 J 7. zjutr I 737 0 I 16 1 I j 2. popol. I 736-9 I 21-2 | sr. jzah Srednja včerajšnja temperatura 16 3', normale 12 2*. Dunajska borza dnč 5. oktobra Sknpni državni dolg v notab . . 99 95 Skupni državni dolg v srebru .... >990 Avstrijska zlata renta 4% .....119 55 Avstrijska kronska renta 4%.....10 — Avstrijska inv. renta 3'/i * ..... 9135 Ogrska zlata renta 4%.......118-25 Ogrska kronska renta 4 %..........97 70 Ogrska inv. renta 3'/i>.......89 10 Avstro-ogrske bančne delnic«.....15*73 Kreditne delnice..................650'50 London vista....................239 40 Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. v 117-30 20 mark............23-47 20 frankov...........19-01 Italijanski bankovci........9616 C. kr. cekini...........1134 Javna zahvala. Jaz podpisani Matija Zalasnik, posestnik v Notranji Gorici fit. 55, bil sem za svoj p6d zavarovan proti požaru pri zavarovalnici „Franoo Hongroise«, katera mi je po požaru z dne 4. septembra t. I. potom njenega glavnega zastopa v Ljubljani celo, neprikajiano sa varovalno avoto bres vaaoega odbitka daneB isplafiala, za katero kulantno izplačevanje škode tej zavarovalnici zadovoljno izrekam svojo najtoplejšo zahvalo. "Ljubljana, dne 5. oktobra 1903. Matija Zalaznik, 1. r. Josip Svatek, 1. r., kot priča. Valentin Bavnikar, 1. r., 1312 1-1 kot priča. J^avno^ar je itfla "TjpTfi 2)ružinsfia prafifia „2ru$inska prati^a" jct leto 190U se dobiva v vseh trgovinah na tfranj-*Kem> Žtajarf^em, Jforo^em, v Jjtri in na Gorij^em. Glavno nalogo imajo v Ljubljani tvrdke: /[uer-Jforenčan, }. Jfordi/{, J tfrifper,){. /fičman in V. Petričič. registrovana zadruga z neomejeno zavezo, v Ljubljani, Marije Terezije cesta hiš. št. 1, v Knezovi liiši, obrestuje hranilne vloge po no 95-88 4*|a odstotka brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnike plačuje. Uradne ure, razun nedelj ln praznikov, vsaki dan od 8. do 12. ure dopoldne. Poštnega hranilničnega urada št. 828.406, Telefon štev. 57. Napise in slikanje grbov obrtnih ln trgovskih znakov na steklo, les in kositar oskrbuje in umetno izvršuje v lastni delavnici tvrdka BRATA EBERL v Ljubljani Frančiškanske ulice. 524 18 11—2 Vnanja naročila proti povzetju. »Katoliška bukvama" v Ljubljani priporoča: Življenje Jezusa Kristusa francoski spisal O. Dldon, poslovenil P. Bo-hlnjeo, izdal dr. Anton Jeglič, knez in Škof ljubljanski. Prvi zvezek, stran 1 do 372, broS. 1 K 50 h, elegant. v platno vezan 2 » 50 » Drugi zvezek, stran 373 do 820, broš 1 » 50 „ elegant. v platno vezan 2 » 50 » Tretji zvezek: stran 821 do 1049, broš. 1 » 20 > elegant v platno vezan 2 » 20 » To krasno knjigo priporočamo zlasti bolj omikanim Slovencem. Mejnarodna panorama Pogačarjev trg. tsr Ta teden Afrlk prošnja. Ker je knjiga »Der Blen und selne Zuoht« od župnika Gerstunga pošla, se uljudno prosi dotičnik, kdor jo ima, ter je ne rabi več in bi jo mogel prodati, naj blagovoli naznaniti svoj naslov in ceno upravništvu »Slovenca.« 1310 b—3 Perje za postelje in puh priporoča po najnižjih cenah «7143 JH\ HITI, Pred škofijo štev, SO. *r Zunanja naročila se točno izvršujejo. Kapljice sv. Marka. Te glasovite in nenadkriljive kapljice se uporabljajo za notranje in zunanje bo lezni Učinkujejo nedosegljivo in spasonosno pri boleznih na želodcu, ublažujejo katar, urejujejo izmeček, odpravijo naduho, bolečine in krče, pospešujejo in zboljšujejo prebavo, čistijo kri in čreva. Delujejo izborno proti hripavosti in prehlajenju. Lečijo vse bolezni na jetrih in slezih ter koliko in ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzlico. Te kapljice so najboljše sredstvo proti bolezni na maternici in modromu ter raditega ne bi smele manjkati v nobeni meščanski in kmečsi hiši. Naročuje se edino in točno le podnaslovom: Mestna lekarna, Zagreb, Gornji grad št. 25, poleg cerkve sv. Marka. Denar se pošilja napre| ali pa povzame. Manj kot ena dvanajstorica se ne pošilja. — cena ]e naslednja in s;cer franko dostavljena na pošto: 1 ducat (12 stekl.) 3 duoati (36 » ) Ustanovljena leta 1360. 4 11 5 ducatov ( 60 stekl.) . 17 10 ducatov (120 „ .32 Mestna lekarna Zagreb, Markov trg št. 36. j l-.V<.V.V •/-■.>> .v.>.v. Vif-VfV- naznaniti, da sem oiroril na Starem trgu št. 1 preje peterievo poslopje trgovino j modnim in svilenim blagom ter potrebščinami ja Šivilje in ^rojače. Skrb mi bode, postreči slavnemu občinstvu z najnovejšim in najmodernejšim blagom, po najnižjih cenah. Uverjen, da slavno občinstvo blagohotno podpira moje novo urejeno podjetje se priporoča odličnim spoštovanjem £rnst SarK- mm NVi\W. tm M » tm mm m> Slava Jezusu. Pesmi na čast božjemu Izveličarju za mešan zbor, deloma z orgijami izdal P. Hugolin Sattner ord. ff. min. 1'artitura in 4 glasovi 8 K, vsak na-daljni glas 50 vin. Naroča se: frančlikanskl samostan, LJubljana. Čisti dobiček prejmo knezošk. zavodi. 1111 7 Dobro, izurjene prodajalko, izvežbano za trgovino z mešanim blagom, ■e sprejme proti dobri ftkani plači in pro viziji, tako]. Več se poizve pri tvrdki Ivan Perdan v Ljubljani. 1311 2-2 G. Tonnies tovarna za stroje LJubljana priporoča kot posebnost žage in vse stroje za obdelovanje lesa. « Tiii*t>iue. * Sesalno plinski motori najcenejša gonilna sila, 1 do 3 vinarje za konjsko silo 905 26-14 Dobro izurjen i. ceiM (ceciljanec) z dobrimi spričevali išče službe na kaki večji župniji, kjer sta dva ali več častitih gg. duhovnikov. Zmožen ie opravljati tudi tajništvo. 1271 6-4 Naslov povč upravništvo »Sloverca«. Imam večjo zalogo vozov vseh vrst. 973 6—10 Vozove izdelujem tudi po najnovejši dunajski in pariški modi. izdelovalec vozov * Fr