111. štnilka.
i miijiii, i mm, w. uja m
XLVII. lelo
Wblj^b J^^^m ^^^h    ^^H    ^^L^H .^K^^H   ^L_^b ^^k.^^^. ,^ft           .^H^^H ^^H^^^A. ^^H^^K^ HL^^B ^^^L*^U
.Slovenski Narod« velja v LJablUal
na dom dostavljen: ćelo leto naprej   .   .   .   »   K 24-— pol leta       „       •••.,•    • 12"— četrt leta     „       .-A«f •$•    •   6*~ na mesec    m       »*•%**    •   2"—
v upravništvu prejcman: ćelo leto naprej   •   #   .   #   K 22-— pol leta       ..       .....U*— čctrt leta     „      •'>i«_.    .   5*50 na mesec    M       • *«~**^    »   1*90
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Vredatttro: Knaflova allea *l 5 (v prttK^u I evo,) teUloa M. M.
hhala vnk dam svoter Isvitmit mirtj« ui pmaik«.
Inserati veljajo:  peterestopna  petit vrsta za enkrat  po  16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali  većkrat po 12 vin.  Parte in zahvala vrsta 20 vio.
Poslano vrsta 30 vin. Pri več jih inserti jat) po dogovoru.
Upravatittvu naj se poSHjajo na ročni ne, reklamacije, iostnM i. t &,
to je administrativne stvari
PottmtiM AtoviUui vtlfa to vtaar|«v.
Ma piHMna Mračila brez istodobne vpotUtve nsročjiine at at oiJh. „NtMtea tlsluma« fktšmm tft. M.
za AvstroOgrsko: ćelo leto sknpaj naprej     »   K 25*— pol leta       „         •»•*••• I3'— čctrt leta     „         •     •i.    •   6*50 na mesec   m       m    * .   «   2*30
■                    za Nemčljo: 1 četo leto naprej        .   .   .   K 30w 1    za Ameriko in vse druge dežele: ' ćelo leto naprej   .   .   .   .   K 35,—*
VpraSaajem glede lnseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka« 9pMVBl*tYO (»podaj, drorttće levo). Baallova ulica *L 5, telaioa £t 8ft*
Volifue na Hoiranjsftem.
Prihodnji teden bodo notranjski volilci volili svojega državnega po-slanca. Preprosta nadomestna voii-tev bo to in kdo ve, če bo izvoljeni poslanec sploh prišel v položaj, izvr-ševati svoj mandat, saj se zdif da parlamentu že poje mrtvaški zvon-ček. A vzlic temu ne bo ta volitev brez pomena. Tuđi v najslabšem slučaju nam pokaže, če je klerikalna stranka napredovala ali nazadovala in poda nam merilo, kako močan je odpor proti sedanjim neznosnim raz-iiieram na Kranjskem.
2e zadnje deželnozborske vo-Iitve so doprinesle dokaz, da narašča v ćeli deželi nezadovoljstvo proti vladajočim razmeram. Narod sodi stranke po njihovih dejanjih. Cirn bolj spoznava narod, da je gospod-srvo v dežeii kranjski danes v rokah družbe, ki se sme prej imenovati liga zla kakor stranka, ki je prej koalicija apetitov, kakor politična organizacija, toliko krepkeje se oglasa ljudski odpor zoper ta režim.
Notranjsko prebivalstvo je vsled svojega zemljepisnega položaja in vsled svojih gospodarskih razmer že od nekdaj v vse drugačnih stikih s širsim svetom, kakor čisto agrarni okraji in ima vsled tega tuđi vobče vse drugacno obzorje. Notranjci so praktični resni ijudje, ki se ne dajo z deklainacijami in šarlatanstvom ujeti in katere tuđi klerikalci nišo pridobili na svojo stran z navadnimi sredstvi, nego s tem, da so jih sistematično pripravili v gospodarsko od-visnost.
Vse kranjsko prebivalstvo čuti bridko, da je dežela danes vladana od ene stranke in le za eno stranko. Ta stranka se drži na krmilu samo s sredstvi osebne sile. z duhovskim in političnim terorizmom, s podku-povanjem in koncesijami in s krutim izrabljanjem gospodarske odvisnosti malih volilcev, ni pa v stanu storiti kaj koristnega za blagor dežele. V tem, ko druge kronovine napredujejo in se razvijalo, ko raste v drugih kronovinah blagostanje, pa nazaduje kranjska dežela v vseh ozirih.
To je vedno in povsod tako, kjer postane ena sama stranka tako moč-
na, da lahko ves narod zatira. Če ima ena sama stranka vso moč in oblast, potem izgubi vedno vsak smisel za občnost in skupno korist prebivalstva, potem pozna le sebe in svojo korist in zapade korupciji iz katere se potem razširi splošna demoralizacija.
Samo v tišti državi ali deželi vladajo zdrave razmere, kjer stoji proti vladajoei stranki toliko močna nasprotna stranka, da lahko prepreci vsako zlorabo većini zaupane obja-sti, vsako krivico in vsako nasilstvo. Većina mora vladati, manjšina pa mora imeti toliko moči, da lahko ve-čino prisili, ostati na pravi poti.
Zdaj tega ni pri nas. Ne v dežel-nem zboru, se manj v državnem zboru, v katerem seđi en sam napre-den slovenski poslanec, ki ima proti sebi vesoljno klerikaistvo, kateremu zamore kljubovati le vsled svoje iz-redne marljivosti in eneržije in spretno pridobljenih zvez.
Zlomiti te nenaravne razmere, prelomiti to škodljivo premoč klerikalizma, to je cilj vsem strankam, ki se pri nas udeležujejo političnega življenja. Samo političen slepec ne uvidi, da je tako y narodnem, kakor v gospodarskem interesu ćele dežele, da se ustvari zoper kierikalce protiutež. Te se da doseči samo, če se klerikalcem iztrga vsaj nekaj mandatov za deželni in državni zbor, če se njih premoć oslabi in ustvari tako razmerie, da klerikalci ne bodo mogli več vladati le za svojo stranko, ampak bodo morali ščititi in po-spesevati koristi ce!e dežele. da ne bođo več mogli zaiirati vsega naroda in ga izkoriščati, ampak vladati pravično za občni blagor.
To spoznanje je združilo sedaj vse različne skupine na Notranj-skern, da bodo pri volitvi prihodnji teden glasovali za neodvisnega kandidata. Izid je odvisen v prvi vrsti cd denarne oblasti, ki jo imajo klerikalci nad notranjskimi voliici, v drugi vrsti cd duhovskega terorizma. Izid volitev bo pokazal moC odpora zoper vladanje klerikalne nasilnosti in korupcije, naj bo potem izvoijen kdorkoli. Ce bi zmagal t jodvisni kandidat, bo to veselo zn?.! lenje za prihodnjost in velikanskega pomena za vse raziTjere v deželi,    a    če    ne
zmaga, borno vsaj poznali, kako je narasel odpor zoper klerikalno ligo zla in borno lahko izračunali, kdaj bo ta liga vsled zlorabe poverjene ji moči. \ sled svojih grehov proti vsem narodnim in gospodarskim interesom slovenstva, vsled svojih izdajstev in vsled svoje korupcije propadla, za-kaj da taka stranka nima bodečnosti, to je gotovo.
Italljocsks icstotfe.
D u n a i, 14. maja.
Tržaški dogodki so bili, kakor znano, povod za sistematično proti-slovansko in protiavstrijsko gonio šovinističnih krogov v Italiji. Po vseh italijanskih mestih je množica demonstrirala proti Avstriji, češ, da sistematično zatira primorsko Italija iistvo in favorizira Slovence, ozi-roma Jugoslovane y Trstu. Kazni »ljudski govoniiki« so nas Slovence predstavljali nepoučeni italijanski javnosti, kot nekake zverine, katere je vlada (!) pognaia proti itaiijariske-ma Trstu, da ga uniči. Prvi majnik našega delavstva je naslikalo laško Časopisje kot nekak organiziran de-janski napad ne le na italijanski značaj tržaškega mesta, temveč skoro da kct pravcati rop^rski napad barbarskih hord na življenje in imetje italijanskega prebivalstva. Da so italijanski izgredi rmeli le protisloven-ski značaj, Dunaj bi jim bil živahno apiavdiral. Toda Italijani, ki so podržavali svoje absolutno gospodstvo v Trstu in Istri skozi decenije le s pomočjo vlade, si ne morejo predstavljati, da bi bil slovenski, oziroma jtigoslovanski pokret in njega uspe-hi nekaj samoniklega, nekaj od vlade, njenih načrtov in namenov popol-lioma neodvisnega. Povrh je bila zo-pet enkrat dana dobrodošla prilika, ćd. si vesoljno Italijanstvo ohladi jezo tr/aških cittadinov nad namestnikom princem Kohenlohe. ki se jim neče popolnoma vdati in da da duška svojini iredentističniin težnjam. Tako smo prišli Slovenci v jako intimne stike z dunajsko vlado in ćelo z av-strijskimi konzulati in diplomati. Klici: »Doli s sčavi!« in »Doli z Avstri-jo!^< so uživali pariteto in radi nas ubogih   so   bili   kanicniani   avstrijski
konzulati, spaljena avstrijska zastava.
Italijanske demonstracije so napravile v vladnih krogih tem mučnej-ši vtisk, ker so prišle kot nekak od-mev k Berchtoldovim deklamacijam o avstrijsko - italijanski srčnosti. In tako se je vlada enkrat odločila, po-vedati italijanski javnosti nekaj primitivnih resnic o Trstu in Slovencih. V dunajskih listih je izšel »iz delega-cijskih krogov« članek, v katerem se opozarja italijanska javnost, da njene predstave o »popolnem Itali-janstvu« Trsta nikakor nišo točne. Članek nam Slovencem milostno priznava v Trstu domovinsko pravico, poudarja, da majnikova proslava našega delavstva ni nikak novum in da ni imela provokatoričnega značaja, kar je razvidno že iz dejstva, da so slovenski delavci nosili v spreinstvu le svoio modro zastavo, ne pa narodne trobojnice. Članek konstatira nadalje, da so bili mirni Slovenci nanadeni od Italijanov in ne narobe ter hvalevredno kaže na pravega povzročitelja in organiza-ton'a italijanskih razbojstev. na trža-Škega »Piccola", ki je že dan pred majnikovo proslavo s svojimi provo-katoričnimi članki hujskal na proti-slovenske izgrede.
Oficijozen članek avstrijske vlade je Italijanom za nekaj dni popolnoma zaprl sapo. Sele danes se je oglasil pravi krivec tržaških dogod-kov ->PicccIo«. poslavši dunajskemu >Neues Wiener Tagblattu« članek, v katerem hoče dokazati svojo popolno nedolžnost in zaeno, da je bila majnikova slavnost slovenskega delavstva sistematično prirejen^ provokacija, v kateri se je pojavil učinek slovenske agitacije, ki je pričela pravzaprav že z dogodki na tržaški »Revoltelli« (kjer so Italijani napadli naše diiake!).
»Piccolov« dokaz je za italijanske metode tako znacilen, da se je treba vsaj s par besedami ozreti ranj. Zakaj je italijansko prebivalstvo tako razburjeno? :>Piccoio«: ^Ker agitira slovensko in hrvatsko časopisje za dozdevne pravice Jugo-slovanov na Trst.« Zakaj je bila predvsem majnikova slavnost provokacija? »Ker so slovenski delavci manifestirali tuđi za svoje narodne zahteve in pa, ker je bila kot nacijo-
nalna demonstracija pripravljena.« Kako pripravljena? »Akademični klub v X. je brzojavil na »Revoltelli« napadenim šugoslovanskim dijakom: Naprej, mi vsi smo z vami! Dijaštvo v Y. je depeširalo: 2ivel jtigoslovan-ski Trst.« In kot šlager prinaša »Piccolo« izjavo poslanca Tresića-Pavičića, ki je pri neki protiitalijan-ski demonstraciji, kakor so se vršile v vseh iugoslovanskih mestih, de-jal: Nad Trstom mora zaplapolati ju-goslovanska zastava. Mi bi poslanca Tresića pohvalili, da je to izjavil. V predležečem slučaju pa je glavno, da konstatiramo, da je ta citat brez-vestna falzifikacija »Piccola« ad usum delphini«. Te besede je nam-i reč rabil dijak Tresić - Pavičić na nekem dunajskem shodu in baš »Piccolo« je pri poročilu o tem shodu svoje čitatelje še posebej opGzoril, da dijaka Tresiča ne smejo zamenja-ti s posiancem dr. Tresićem! Ta, v polni zavesti izvršen falzifikat govori sam za sebe dovolj.
»Piccolo« nadaljuje svoje doka-zovanje, da je bila razburjenost itali-janskega prebivalstva upravičena s citati iz govorov posameznih refe-rentov na majnikovem shodu slovenskega delavstva, za katere je on iz-vedel sele iz slovenskega časopisja, in potem informiral italijansko prebivalstvo. Razburjenje radi teh govorov torej ni moglo izzvati italijan-skih napadov na majniski sprevod, ker je prišlo (če je res nastalo) v naj-boljšem slučaju dva dni post festum! Nikdo se ne more razburjati pred dogodkom, ako izve za razburljivo stvar sele po dogodku, le »Piccolo«: in njegova italijanska javnosti
In končno: da je »Piccolo« napisa! huiskajoč članek? Proti temu se »la direzione del giornale< slovesno zavaruje. Tako pogumna je, da predlaga sedaj svoj članek v prevo-du ćelo nernški javnosti. To je gotovo višek predrznosti, ki se da opra-vičiti le z grdo špekulacijo »auf den dummen Kerl von Wien«, kajti v tem članku hujska »Piccolo« proti slovenski javnosti baš z izvajanjem »dejstev«. ki se nikdar nišo zgodila. Slovencem da je glavni smoter ćele majnikove proslave ta, da zopet enkrat nosijo po tržaških ulicah slovenske zastave, da polnijo Trst s Šumom »slovenske godbe«, da maha-
LISTEK.
Naši ljudi.
L u i g i C a 1 c o.
Jako neznaten del onega prebivalstva, ki pripada pod enoglavega kranjskega orla, tvorijo oni Ijudje, tri se navađno sami nazivljejo »naše ljudi<r in ki se žive nekoliko s konjsko mešetarijo in kupčijo, nekoliko s ko-vaštvom in kotlarstvom, nekoliko z > eračeniem in vedeževanjem, največ a s svojimi dolgimi prsti. Vkolikor to morali naši predniki priznati tem našim pticam-selivkam domovinsko pravico v deželi kranjski, storili so to sicer na precej izviren, zaeno pa nič kaj Človekoljuben način. Dočim se je drugim kranjskim deželanom naka-zalo domovinstvo v mestih, trgih in vaseh, so pa ubogim ciganom priznali pristojnost v raznih gozdih, na pri-iner v Vojvodinem gozdu nad Kra-njem, v nekem gozdu v blizini Nove-ga mesta itd. Naši predniki so s ciga-ni ravnali pač ravno tako prezirljivo in nečloveško, kakor so ravnali nem-ski biroKrati pri priimkih galiških Židov, katerim so dajali nemška žival-ska imena, razne lepe in še več nele-pe nemške zloženke in jih sploh pri priimkih na zunaj že tako označili, da so se razlikovah* od vseh   drugih
državljanov. So bili pač takozvani stari dobri čaši, v katerih si je smel najzadnji birič dovoliti vse proti dr-žavljanu in davkoplačevalcu.
Pa vrnimo se zopet k našim ljubim ciganom.
Pred kakimi petindvajsetimi leti vršil se je v prijazni naši dolenjski prestolici voja?Ki nabor. h kateremu je bilo pozvanih tuđi nekaj ciganskih mladeničev. Ker je cigan po svoji naravi krotak in gosposki nasproti pokoren in poslušen, so se vojaškemu pokliču vsi odzvali.
Prišli pa nišo naborniki sami, kakor drugi kmetski fantje, temveč ž njimi vsi stari cigani in ciganke, možje in žene, otroci obojega spola — sploh vse, kar cigansko živi in čuti. Tuđi v nekem drugem oziru so se ciganski naborniki razlikovali od ostalih neciganskih tovarišev. Dočim so bili poslednji vsi več ali manj oka-jeni hi so ukali, vriskali, vpili, tulili in se po nečloveško drli, so bili pa ciganski mladeniči vsi trezni in tihi. Tiho in dostojno so šli tuđi, obdani od svoje ciganske tovaršije, pred se-danje poslopje okrožnega sodišča, kjer je vršila naborna komisija svoje posle. Ravnotako so tiho in pohlevno prestopili prag tega poslopja, pred katerim ie v svetem spoštovanju ob-staia ostala ciganska družina, po-legla po#travi in inprovizirala malo cigansko taborišče, da počaka mirno na izid vojaškega nabora.
Pred posiopjem zbrani cigani so potrnežljivo čakali ure in ure in tako dajali drugim državljanom vspodbu-den vzgled, kako se jim je obnašati ob tako svečanih prilikah, ko si domovina izbira nove hrabre bojevni-ke. Le sem in tje je prišlo med cigansko družbo nekaj življenja in veselja, če se je iz poslopja prikazal mlad cigančio in z odkrito radostjo razodel svojim tovarišem, da ga zbrana voja-ška in civilna gospoda nišo hoteli oropati one zlate prostosti. ki jo je doslej vžival v gozdovih okrog No-vega mesta. S takimi veselimi novi-cami so se vrnili vsi razun enega.
Ncsrečnik, ki je delal med cigan-skimi junaki izjemo, bil je visokostas mlad cigan Marko HudoroviČ. Vrnil se je med svojo cigansko tovaršijo nekoliko bledih Iic in mrkega pogleda. Ko je na vsestranska vprašanja, kako je izpadlo, odvrnil sikajoč med zobmi le besedico »Potrjen«, začul se je iz ust mlade, lepe ciganke bole-sten vzdih. Skočila je k mlađemu ci-ganu-novincu, se ga krčevito okle-nila s svojimi rokami in na njegovih prsih bridko zaihtela ..»
Zbrani cigani so se tes.no strnili okrog potrjenega mladeniča in mlade ciganke ter dalj časa molčali. Cez nekaj časa se je pa vzdignila vsa ciganska družina, se podala na prostor med sedanjo pošto in novo ka-varno ter se le-tam utaborila tako, da so vsi odrasli moški cigani posedli
v sredo,   okrog   njih   pa  ženske in otroci.
Nekaj časa je bilo vse tiho in nestrpno obračalo oči v starega, grđega cigana Hujka Hudoroviča, ki je bil od vseh priznan poglavar te ciganske družine.
»Brača ciganska«, poprijel je končno pocasi in dostojanstveno za besedo Hujko Hudorovič, »zgodilo se je, da je gosposka rekla, da bo naš brat Marko izginil za tri leta iz naše srede. Gospoda je mogočna in ubogi cigan jo mora ubogati. Ne bode ti sile, Marko, v daljni Ljubljani, imel bos vsaki dan meso in tuđi denar bos služil. Marsikak poboljšek bos pa še lahko po strani vjel. Le zidovja je tam preveč, nič kot samo zidovje in to ni za cigana, je vse pretesno. Pa boš pretrpel, saj bode trajalo le tri leta in bodete med tem veliko ho-dili na polje, travnike in v gozde. Malo boš klel, malo sem in tje letal, malo pa uzmal in tri leta bodo pri kraju. Potem se zopet vrneš k svoji Bari....«
Pri besedi Bara se je pa začul iz ust one mlade ciganke, ki se je po naboru ihte oklenila mlađega cigana — novinca, bolesten vsklik, ki se je skoro sprevigel v divje tulenje.
»Ne tuli, Bara!« pokaral je , z jeznim glasom tulečo ciganko stari Hujko Hudorovič. »Saj te ni zašil sudac za šest tednov, ker nisi znala spretno krasti. Saj se bo za te poskr-
belo za ta tri leta, dokler se ne vrne Marko. Ali ti nišo znane naše ciganske postave? Po naših starih posta-vah se vedno ravnamo cigani in se borno tuđi danes. Brača ciganska, naš brat Marko bo zapustil za tri leta nas in svojo ženo Baro. Naše postave vele, da ciganska žena, če jo mora mož zapustiti za dalj časa, dobi za ta čas drugega moža. Dobi jo oni, kdor več za njo plača in njegova bo tišti dan, ko Marko odide. Danes pa mora kupee pogostiti vso cigansko družino. Kar bode med tem ži-vega pridelka, si ga pošteno razde-lita Marko in kupee. To $o stare po-^ stave in po njih se borno ravnali. Ali nimam prav?«
Zbrani cigani so molče, kimajoci z glavami, pritr>evali svojemu pogla-varju.
»Pa takoj pričnimo, braca ciganska«^, nadaljeval je Hujko. »Jaz dam za Baro srebrni cesarski tolar. Ali da kdo več?«
»Jaz dam dva,« oglasil se je na fo drug; zčfo starikav cigan, ki je imel samo eno oko, drugo je pa izgu-bil pri neki nočni kupčiji, ko je hotel brez vednosti lastnika kupiti prav po ceni novega konja.
Ker je bila Bara lepa in mlada, oglasilo se je še več kupčev, ki sdt ponujali vedno večjo kupnino za mlado ciganko. Najbolj vstrajna med dražitelji sta bila pa poglavar Hujko in prej omenjeni enooki cigan, ki sta
•Slovenski Narod« velfa po poftlt
Stran 2.
.SLOVENSKI NA«OD-, dae I«, aaj» 1914.
111. Stev.
)o s svojimi trobofciicami po Korzu in »Piazza Grande«. Tako ie pisal »Piccolo*. Ugotovljeno pa je, da se v sprevodu ni sploh nahajala slovenska trobojnica, temveč lc modni društvena »N. D. O.« in da ie »pro-vokatorična godba« pač igrala obi-tajne koračnice, med katerimi se Je najbrže nahajal tuđi eden ali drugi ItalijanskH
Teh par konštatacij menda za-tiostuje. Lahko si predstavljamo, ka-ka poročila pošilja kamora tja Čez tnejo, k bratom v Italiio.
»Piccolo« pravi, da tržaŠki Slovenci *vse pokvari jo« in da »mole-stirajo meščanstvo«. Tržaški citta-dini bodo že prišli do sopznanja. da za enkrat ni upanja več, da bi se otresli slovenskega »molestiranja« In da imajo jugoslovani trden namen, (im njihovo Trieste italiana res prav temeljito pokvariti.
InženirsHu zbornica u
Primorska, Kranjsko in
Dalmocijo.
Piše  ing. D. Gustinčic,  svetnfK inženirske zbornice v Trstu.
Tnženirska zbornica je po državi kreirano društvo v varstvo in obrano interesov civilnih inženirjev in geo-metrov, slično torej kakor advokat-fcka zbornica, notarska zbornica itd. To je naša disciplinarna oblast in vsak civilni inženir in civilni geome-ter mora biti član te zbornice, ker sicer ne srne vršiti svojih poslov.
Stanovska institucija in kot taka bi pač mogla kaj malo zanimati našo širšo javnost. V zgodovini avstrij-skega tehništva, ki se je borilo pet-deset let za inženirske zbornice in jih zdaj končno tuđi lansko leto pri-borilo, je to silno važen moment, ali to nam Še ne more dajati povoda, da mučimo netehnike s tein našim zasebnim problemom. Vprasanje pa je postalo v toliko eminentno tuđi za vso našo javnost, ker se ie osnovala skupna Inženirska zbornica za vso Primorsko. Kranjsko in Dalmacijo ter za vse v teh deželah živeče narodnosti zaeno. Vsi naši brošuristi, solzavi in resni, nam ob vsaki priliki pripovedujejo, kako je bojda silno potreba našega tehničnega elementa zlasti v Primorju, zato menda smemo Jugoslovanski civilni tehniki zahteva-ti od naše javnosti, da izpozna naše življenske težnje ter nas tuđi podpira v njih — in torej temu namenu ta članek.
Interes avstrijskega civilnega tehništva v nobeni naši provinciji ni, da se spravljajo v inženirskih zberni-cah nacijonalna vprašania na po-vršje. Živlienski interesi nobenega stanu nišo na vseh straneh tako oškodovani, kakor interesi našega stanu in prav dobro bi morali vedeti vsi civilni inženirji in civilni geometri, da dosežemo remedure Ie tedaj, ako bomo nastopali proti različnim našim škodljivcem kot trdna in skle-njena stanovska falanga. Naši škod-Ijivci so: vlada, politične in sodne oblasti ter v veliki meri bogate in močne tvornice, torej zelo resni Skodljivci in to bi morali civilni tehniki popolnoma trezno presojati. Med jugoslovanskimi ctvilnimi tehniki pmo skoro sami mlajši možje, ki si svoje pozicije sele gradimo in to nas sili k strogi in goli objektivnosti, brez vsakih postranskih aspiracij, pa
najsj bi bile Ie-te ie tako melodiotM
in ginljive in zato smo doprinesli že dosedaj zadosti dokazov. Toda vsa ta naša resnost nam ni nić pomagala. Italijanski in nemški kolegi so savili na naeijonalno polje in z lapalijami onemogočili delovanje zbornice.
Leto dan ]e miniio. kar ie ustanovljena z zakonom naša zbornica in skoro leto dan je, odkar se ie pričela konstituirati, toda do danes Se nismo doživeli prvega občnega zbora, ki bi bil določil prispevke in uredil njeno delovanje — in zakaj?
V kratkem je vzrok ta-le: Po statutu je razdeljena Inženirska komora za volitve v tri sekcije: v italijansko, slovansko in nemško. Zbornica kot organ pa je nerazdelje-na celota. ltalijanska sekcija šteje ca. 50 članov in voli 5 zborničnih svetnikov, slovanska šteje ca. 20 članov in voli dva svetnika, nemška pa ca. 12 članov in ima 2 svetnika. Ta statut je uzakonien za 6 let in je po veliki večini umotvor dr. ing. G. Dompierija, silno ambicijoznega tr-žaškega vladnega pristaša, ki se je na vse pretege trudi!, da bi bil postal prvi predsednik Inženirske zbornice v Trstu. Mož si je bil zasnoval to svojo pot približno tako-le: Med Ita-lijani sicer nimam zaslombe, ker sem vladinovec, ali v zbornico pridem gotovo, ker imam 4 avtorizacije — zato je treba samo primerno prikro-jiti statut. Vlada mi je naklonjena. Moji konnacionali me ne bodo volili predsednikom. a zato priđobim Slovence in Nemce.
Toda kolega se je bil Ie vštel. Po njegovem lastnem prediogu, kakor je sam zatrjeval, terja statut, da mora biti v vsaki sekciji vsak svet-nik iz druge kategorije. Tako je za-htevala ta kombinacija, da dr. Dom-pieri sploh ni bil izvoljen v komoro, pač pa njegov neljubi prijatelj dr. Maglich, ki je bil tuđi kandidat za predsedniško mesto in tuđi mož vladine stranke.
Jasno je bilo, cia mora postati predsednik inženirske zbornice samo Italijan. To je šio italijanski sekciji po njeni moči in rnkdo ni drugače mislil, niti želei. Slcvanom in Nem-cem je torej bilo voliti med kandidatom vladne stranke dr. ing. Magli-chem in pa kandidatom, ki ga je postavila italijanska kamoralistična stranka. Slovanom je bilo prav vse-eno in zato so se obrnili do nemških kolegov, da se pesvetujejo ž njimi in sklenejo sporazum. Nemci in zlasti ing. \Vegerer in ing. Schiestl sta bila odločno proti kamoralistični stranki in tako sta skleniii obe sekciji skupno glasovati za dr. ing. Maglicha.
Vse je bilo mirno in dobro. Prišlo je do prve volitve predsedni-ka. toda kamoralisti so hoteli najpreje studirati situacijo, zato so pustili dva svoja svetnika doma. Ker zahteva statut, da morajo biti vsi svetniki navzoči, se volitev ni mo^la izvršiti.
No, in sedaj je bila italijanščina v nevarnosti!
Dr. Maglich boida ni čist Italijan in je bil seveda najmanj izdajica. Treba je torej ponuditi Netncem karkoli, samo da se ne omadežuje »Trieste sempre italiana.«
Prvo podpredsedniško mesto je Šio po številu Slovanom in dr eo podpredsedništvo Nemcem. »Pom di-Tno Nemcem prvo podpredsedništvo!« Zgodilo se je! In zgodilo s<" je, da je star in drugače docela resen nemški koleea ing. Wegerer sedel v
vtHk tituh tvoja kotetov ta proti
volji svoje skupine Italijanom na li-manice. Obljubili in izposlovali so mu prvo podpredit dwihn mesto in mož Je vdfl stranko, proti kateri je še malo poprej najodločneje protestirah Komedija ie bila končana!
Slovanom to ni moglo biti vse-eno, ker smo videlu da se namerava zlorabljati institucija, ki bi nas morala ščKiti, proti nam in ker se je bila raznesla govorica, da hočejo stari gospodje, ki so dobil komoro v svojo oblast, delovanje komore koli-kor mogoče ovirati, ker komora ni v njihovo korist. Znano ie namreč, da dva gospoda v direkciji sploh ništa akademika in da sta dobila svoje avtorizacije pravzaprav proti zakonitim določilom' Ko so Slovani videli, da jih je pustil ing. VVegerer na cedilu, so mu v seji dne 7. oktobra 1913, v kateri so podali obširno izjavo, zalu-čili v obraz besedolomstvo. Zbornici so izjavili, da ne sede s takini kole-feom v nobeni seji skupno toliko časa, dokler ne doseže zbornica pri-merne opravičbe.
Ta častna zadeva sama na sebi gotovo ni tako važna, da bi morali slovanski inženirji bojkotirati tako važno institucijo, ki more ravno njim največ koristiti, — ali gre se za pred-sodke in sistem. Predsednik Piani ie izrekel na seji dne 7. oktobra 1913 naslednje Krilate besede, ki pomeni-jo za nas več, kakor ing. VVegererjev nastop: »L' odierne incidente .t. j. izjava slovanskih tehnikov) dimostra quanto poco gradito compito sia do-ver coliaborare com elementi siffatta-mente disparati e per qualcheverso anehe inferiori.« (Današnji incident nam dokazuje, kako malo vesela naloga je, sodelovati s tako neparnimi in deloma tuđi inferiornirni elementi). Koga je s temi besedami mislil, ni težko uganiti, dasi se je potem po intervenciji slovanskih zastopnikov izgovarjal, da je mislil s tem zemlje-merce (agrimensorje).
Civilni inženirji v naših južnih pokraiinah moramo tu konstatirati — in sicer z velikim obžalovanjem konstatirati, da je naše najlepše upanje v boljšo in bolje urejeno bodočnost razbito, ker si od obstoječe zbornice ne moremo obetati prav nič dobrega. Proglasila je italijanšcino za svoj poslovni jeziK in dopisuje in posluje vsem kolegom izključno italijanski. To je bil ves narnen in smoter gospo-dov, ki so se polastili vodstva v njej in ta smoter so dosegli.
Slovanska sekcija pa dela za te razmere soodgovorno tuđi vlado, ki jih mirno trpi in ki je ustvarila izključno samo po navodilih italijan-skih kolegov tako smešen zborniški statut. Delamo jo pa soodgovornim tuđi radi tega, ker je že poizkusila nastali razpor med nami in Italijani poravnati, a je odnehala vkljub temu, da se je pokazala slovanska sekcija do skrajnosti popustljiva. Naša zahteva je bila edino ta, da poda ing. Wegerer primerno. zanj nič poniže-valno izjavo, da ni ravnal prav, ali da je ravnal v zmoti. Ko to ni šio, sta predlagala slovanska svetnika, da naj se spravi vsa stvar pred zbornič-ni disciplinarni sod in da se podvr-žeta vsaki razsodbi, ali tuđi ta pred-log je propadel. Končno sta prosila slovanska svetnika, da se jima dovoli odložiti mandata ter da se razpišejo za ta mandata nove volitve, in tuđi to ni šio!
Vlada ie za vse te naše predlo-
ge vedela — a kljub temu mirno tr-pela anarhijo! Videti hoče, kako bo potekla prva skupščina, dasi o tem ne more biti nikakega dvoma — ker slovanska sekcija vendar ni tako ne-previdna, da bo votirala sedanji upravi velikansko članarino (po ca. 100 kron pro avtorizacijo na leto) zato, da jo bo obstoječa većina še lažje in še bolj stiskala.
Slovanska sekcija si je znala dosedaj varovati svoj respekt s tem, da je nastopala vedno in povsod eno-dušno — vedno sklenjeno kakor en sam mož. V tem je obstojala naša moč, med tem ko sta bila razkosani na stranke italijanska in nemška sekcija. Upam in pričakujem za trdno, da bodo cenj. kolegi tuđi odslej v polni meri vedeli ceniti ta moment in se po tem ravnali! Za 23. t. m. je sklicala većina glavno skupščino v Trst in od te skupščfne ne srne izostati niti en član naše sekcije!
Večina naših članov je v javnih službah. Pr.ičaT<iijemo. da bodo vsi uradi vpoštevali naše težnje in ne stavili nikakih ovir svojim civilnim inženirjem, da vrše ta dan svojo sta-novsko dolžnost. Gre tu v istini za naš telmični napredek, za razvoj naših ekonomskih sil in pri tem ne ter-jamo samo sklenjene čuječnosti od svojih Kolegov, ampak tuđi od vseh onih faktoriev, ki nam lahko poma-gajo in ki nas lahko podpirajo.
Naši žulii.
V zadnjem članku smo omenili, po kaki gorostasni ceni kupuje naša država železo, ki je potrebno za zgradbo novih vojnih Iadij. Državi se zaračuna za železo 21 kron od centa, med tem, ko dobi vsak zaseb-nik lahko cent železa po 15 kron. A da se vidi, kako bogate ljudje vsled tega, ker pri zgradbi novih Iadij vsled \isoke cene železa državo izkori-ščajo, to se da spoznati iz kurza, ki Ra imajo delnice tržaškega zavoda Stabilimento tecnico. v katerem vojne ladje grade. Te delnice so imele vrednost 400 kron. danes pa je žanje dobiti 9200 kron. Kdor je torej kupil sto deinic po 400 K, torej za 40.000 K, ta ima danes 290.000 kron in je torej brez dela in truda obogatel za 880 ti-soč kron! A kdo to plačuje? Davko-plačevalec!
Mi gotovo privoščimo Bosni in Hercegovini vse najboljše in želimo, da bi tuđi gospodarsko se razvijala in napredovala ter postala srecna in bogata. A to Ie vendar od sile. da bodo morali naši davkoplačevalci krva-veti za nove bosanske železnice. In še kako krvaveti! Naša državna polovica bo dala za bosanske železnice od leta 1912. skozi 60 let po 4.858.068 K na leto. od 1913. skozi 60 let po 3,000.000 K na leto. Od skupne vlade zahtevani prispevki znašajo torej ogromno svoto 627,484.080 K, in če se vpostevajo obresti in obresti od obresti, skoro tisoč milijonov. To naj plaćamo za bosanske železnice, ko še ne vemo, ali pripade Bosna naši državni polovici ali pa bodo Madžari pobasali Bosno in naše milijone. Zidane bodo te železnice tako, da bodo imeli Madžari od njih veliko večjo korist kakor mi. Za našo trgovino in obrtnost nima vlada nič de-narja, še za najvažnejše lokalne železnice ga nima, pač pa hoče iz že-pov naših davkoplačevalcev vzeti več sto milijonov za bosanske železnice.
Ogromne svote naših žuljev razmeće država tuđi za različne »pod-pore«, največ za namene, na katerih je interesiran kak poslanec. Vlada daje podpore iz državnega denarja za veterajnarska in strelska društva in zasebne gedbe, dala je podpore za pokritje tega, kar se je zapilo pri cer-kvenih slavnostih in biagoslovljenju zastav »patriotičnih« društev, in daje seveda velike subvencije tuđi najraz-ličnejšim švindlarskim zadrugam. Seveda ve vlada prav dobro, da je ta denar proč vržen, a s takimi »pod-porami« kupuje* najlaglje poslance, da glasujejo ž njo.
Vlada take podpore kar vsiljuje. Ćelo socijalnodernokratičnemu pla-ninskemu društvu za Linc-Urfahr je leta 1911. dala 475 K. Bankerotni > Akadernikerhaus« v Inomostu, ki so ga nemški burški zasuli, je dobil 10 tisoč kron podpore, da, ćelo tište po-tepuške gledališke družbe, ki pred-stavljajo po Tirolskem »Kristusovo trpljenje«, dobivajo državne podpore, češ, da so koristne za promet tujcev.
Kako postopa vlada, kadar je treba pospeševati klerikalce, to kaže sledeči slučaj:
Pred sedaniim zakonom o uvažanju vina iz Italije je vlada v varstvo domaćih vinogradnikov pobira-Ia od italijanskega vina po 20 gld. v zlatu od hektolitra, torei še enkrat toliko, kakor je vino vredno bilo. Ker je pa milejše italijansko vino zelo potrebno za vinotržea, je mešajo z domačim vinom, je vlada dovolila izjemo: italijansko vino se srne proti carini 3 gld. 20 kr. uvažati v Ali za Tirolsko in v Trstu za druge krono-novine. Takrat se je zgodilo, da je neki vinotržec v Milanu poslal v Feldkirch fia Predarlskem vagon vina. Namesto pa, da bi ga bil poslal čez Alo, ga je poslal po drugi, krajši poti. Vsled te pomote bi bil moral vinotržec v Feldkirchu plaćati od hektolitra 20 gld. carine. Vinotržec tega ni zmogel. Prosil je in prosil, a zastonj. Ker ni mogel carine plaćati, je financa prodala vino in drage sode in je s tem pokrila carino, a krar je manjkalo, je pokrila z rubežnijo. Potem je seveda prišel še milanski vinotržec in je vinotržeu vse zarubil in prodal. Tako je bil pošten človek, ki je petindvajset let plačeval davke, brez usmiljenja uničen in se Se od ob-upanja obesil.
S klerikalci pa se seveda drugače postopa. Kmalu potem, ko je bil omenjeni vinotržec uničen, je prispel v Feldkirch zopet po isti napačni progi en vagon italijanskega vina. Prejemnik tega vagona pa ni bil kak trgovec, kak davkoplačevalec in rodbinski oče, ampak jezuvitski zavod »Stella matutina« v Feldkirchu, ki ima več sto milijonov, hudič vedi kako pridobljenega premoženja, pa seveda ne plača nobenih davkov. Na carinskem uradu so zastopniku jezu-vitskega samostana povedali, da mora po postavi za vpeljano vino pla-čati od hektolitra 20 gld. in morda so se pri tem spominjali na tistega ne-srečnega vinotržea, ki ga je neusmi-ljenost finančnega erarja spravila na beraško palico in pognala v smrt. Ko je pa jezuit slišal, da naj plača od hektolitra 20 gld., se je porogljivo zasmejal in je rekel: »To pa ne bo obveljalo.« In res, že naslednji dan je finančno ministrstvo brzojavno ukazalo, da ie jezuitskemu samostanu postavno predpisana carina 20 goldinarjev znižati na 3 gled. 20 kr.
gnala kupnino vedno višje in tako visoko, da so skoro drugi cigani ne-hali s ponudbami in da sta ostala sama kot tekmeca. Končno je enooki cigan ponudil za Baro celih petindvajset cesarskih goldinarjev. Na to jieprimerno visoko ponudbo je zavla-jdala grobna tišina in vse je nepokoj-fio čakalo, ali bode poglavar Hujko ge kaj primaknil ali ne.
Poglavar Hujko Hudorovič je nekaj časa premišljeval, potem je pa pavidez malomarno  vprašal:
»Ali da kdo več? Brača ciganska, naša Bara, lepa, mlada, rdeča, sočna in zrela kot gozdna jagoda, je na prodaj. Petindvajset goldinarjev je ponuđenih. Ali nihče ne da več? ,Vprašam vas prvič, vprašam vas drugič in vprašam vas tretjič in zad-njič?«
Poglavar Hujko Hudorovič Je pa to nekaj časa čakai na nove po-nudbe. Ker se pa na njegove ponovljene pozive ni nihče več oglasil s kako ponudbo, tiesknil ie v svoje roke in svečano izjavil:
»Bara, prava ciganska žena našega brata Marka Hudoroviča, je prodana za tri leta bratu Eliji Huđo-roviču za petindvajset ce6arskih gol-dkiarjev. Kupca Elrjo Hudoroviča po-zivljam, da to vsoto takoj odšteje Marku Hudoroviču in da naroč! ta sas go«ti]o.«
Stari, gr<p enookt cigaq Elija Hudorovič je izvlekel \z notranjščine IKOie strgane ia   z^nn^tf obične
mošnjiček, iz katerega je z zadovoljnim obrazom naštel kupnino petindvajset goldinarjev Marku Hudoroviču, katerega se je pri tem tesno in z glasnim jokom oklepala prodana Bara. Na to je s par mladimi ciganč-ki izginil kupee Elija Hudorovič v bližnjo Škabernetovo gostilno in se čez nekaj časa vrnil k ciganski družbi z več štefani vina in z ogromnimi kosi govejega mesa, mastne pečenke in belega kruha.
Cigani so kupca Eliio Hudoroviča in njegove lepe stvari pozdravili z glasnim zadovoljstvom in se spravili s pravim ciganskim tekom na jed in pijaco. Da kupee Elija želodcev svojih ciganskih bratcev ni podcenje-val, izkazalo se je kmalu, ker so pri-nešene stvari izginile kakor kafra. Elija ni bil umazan, saj je imel v žepu polno cvenka, ker je na dveh zadnjih konjskih semnjih v daljni Seža-ni napravil prav dobre kupčije in je vsled tega zopet obrnil svoje korake proti Skabernetu, od koder se je čez neKaj časa vrnil z novo zalogo jedi in pijace.
In zopet se je ponovit prei opisani prizor. V obilni meri zavžito vino je začelo skoro učinkovati na cigansko družino, ki je postajala vedno boU glasna in vesela. Lc prodana Bara se ni udeleževala vseobče go-stije, temveč tiho ihteča sedela na strani sama in naslonjena na koštani. Ko pa je srečni Elija začel nositi od Šjtaberjneta Š£ staro in ognjeno hr-
vaško vino, zavladalo je v ciganski družbi najboliše razpoloženje in veselje, ki je čez dalje bolj prekipeva-lo. Veseleče in gosteče se Cigane so pa obdajali radovedneži iz meščan-skih slojev. katere je mladi ciganski naraščaj pridno nadlegoval za milodare z glasnim kričanjem: »Daj mi krajcar, daj mi krajcar!«
Najveselejši in najglasnejši med cigani je bil pa kupee Elija Hudorovič, ki je svojemu notranjemu veselju dajal duška s prav ciganskimi do-vtipi na račun njegovega bodočega razmerja s kupljeno Baro. Njegovi dovtipi so pa postajali vedno smclej-ši in njegove šale vedno drznejše, čeprav so ga nekateri starejši cigani svarili, da naj poneha in bo pameten, saj vidi, da Marko že škriplje.
Elija Hudorovič, ki ga ie med tem že dobil pošteno v glavo, se pa ni zmenil za dobrohotne svete in svarila svojih tovarišev ter postajai vedno zgovornejši in drznejši. Do-čim se je doslej s svojim umazanim jezikom zaletavai Ie v jokajočo Baro, se je pa sedaj spravil Se na Marka Hudoroviča in ga pital s smrkov-cetn, češ, da njegov oče ni znal še čikati, ko je on Elija že kradel najlepše konje.
Zasmehovani Marko Hudorovič ie zaškripal z zobtni in sDcajoč »Mol-či ciganski pes!« skočil proti Eliji, kateremu bi bila slaba predla, če ne bi drugi cigani in Ciganke planili med niu in ju razločilL
Elija je odslej pustil mlađega Marka pri miru in posvetil vso svojo pozornost hrvaški kapljici, katero sta dva mlada cigančka prinesla za njegov denar vnovič iz Škaberneto-ve gostilne. Polagoma so tuđi drugi cigani pozabili prejšnji prizor in sledeči zgledu kupca Ilije zlivali v se rujnega Hrvata. Vsa družba je postala zopet glasna in vesela.
Kupee Elija se je naenkrat tiho-ma zmuzal iz družbe in se nenado-ma približal kupljeni Bari, ki jo je v svoji pijanosti začel objemati in k sebi pritiskati. Bara se je branila in začela nad Elijo vpiti: »Poberi se stran, pijani ciganski zmazek, pijana ciganska crkovina...«
V tistem hipu ie pa kakor divjj maček planil proti Bari in Eliji mladi Marko. Za njim so se pa proti koštanju začeli poganjati še drugi cigani in ciganke, ker so slutili, da stvar med Markom in Eiijo ne bode stekla dobro, ker se je hotel enooki Elija pregrešiti zoper ciganske postave in se predčasno polastiti kupljene Ciganke. Nastal je splošen trušč in vrišč, skoro pa tuđi splošen pretep, ker so se nekateri cigani zavzeli za Marka, drugi pa zopet za Elijo.
K sreči so skoro prihiteli na lice mesta orožniki, ki so s silo razločili in razgnali pretepajoče se cigane. Vendar ciganska bitka ni ostala brez žrtev. Pri koštanju je ležal zelo hu-do oklan kupee Elija Hudrovič, po-leg njega pa Se dru* ci&an, od kate-
rega se je tuđi kri kar cedila. Orožniki so s pomočio mestne policije in meščanov potem vso cigansko tolpo spravili v luknjo.
Stvar je prišla v roke sodišča, ki je, ker so premeteni cigani na vso moč tajili in se posluževali najrazno-vrstnejših zvijač, Ie s težavo in naj-večjim naporom odkrilo in ugotovi-lo zgoraj opisani dejanski položaj, ne da bi seveda moglo določno dognati, kdo je oklal Elijo Hudoroviča in njegovega tovariša. Sum se je pa obračal z neodoljivo silo proti mlađemu vojaškemu novincu Marku Hudoroviču. vsled česar je prišel tuđi on z dvema svojima prijateljema na za-tožno klop.
Marko Hudorovič in njegova tovariša so bili radi težke telesne po-škodbe potem obsojeni vsak na pol leta težke ječe, kar je vzel s posebnim zadovoljstvom na znanje kupee Elija Hudorovič, ki se je do sodbe že kolikor tohko zlizal in čegar pogodba se je vsled sodnega izreka tiho in neodplatno podaljšala za nadaljnega pol leta.
Ta dogodek iz življenja naših ci-ganov se bere še danes v suhoparnih kazenskih spisih novomeškega okrožnega sodišča in nedvomno je v lepi dolenjski metropoli še mnogo ljudi, ki se spominjajo te ciganske vojske, ki se je bila v našem Novem mestu pred kakimi petindvajsetimi leti.               —_______
111 Stev.
.SLOVENSKI NAROD", *m 16. roijt 1914.
Stran 3«
Poštenemu vinotržcu, rodbin-skemu očetu, dolgoletnemu davko-plačevalcu ni nobena prošnja nič pomagala, zan} ni bilo usmiljenja, po-gnali so ga v propad in v smrt, crnim jezuvitom, ki na milijonih sede, pa nobenih davkov ne plačajo, je pa finančno ministrslvo na kratek telegram dovolilo izredno znižanje carine, menda zato, da pokaže celemu svetu, kako smo v Avstriji — vsi enaki pred postavo!
Skrajno pristransko postopa država tuđi pri odmeri pridobnine. Malim izkuharjem, ki prodajajo reve-žem vseh revežev za 20 do 30 vinar-jev topla jedila, nalože take davke, da jim kosti pokajo, klerikalni konvikti pa so davkov popolnoma opro-ščeni, dasi morajo gojenci tako pla-čevati, da postanejo crni ne le po duši. ampak tuđi po telesu.
Kamor torej pogledamo, vidimo samo krivico in gnilobo. A kako je to rnogoče? Ker so pač davkoplače-valci po veliki večini taki tepci, da volijo v državni zbor poslance, kakr-šni so naši klerikalci.
Marbeg na Štajerskem.
Naravnost nečuveno je, kako delajo razne nemške kliKe po spod-nještajerskih mestih in trgih s Slovenci. Vsled terorizma, podpore c. kr. vlade ter vslcd malomarnosti in orezbrižnosti slovenskega prebival-stva so se polastile te nemškonacijo-naine klike raznih korporacij kakor okrajnih zastopov, okrajnih šolskih svetov, okrajnih bolniških blagajn itd. in sedaj tam gospodarijo vedno rako kakor jim nasvetuje Volksrat. Ne brigajo se ne za postavna določila, ne za stvarne potrebe ljudstva, ker dobro vedo, da jim gre vlada povsod na roko, pa naj zadajo Slovencem se tako krivico. Tako nastajajo po le-pem slovenskem Štajerju nekaki rnanjši avstrijski vilajeti, kakor so bili na Turškem pred desetletji. Sa-mopašni valiji pa so nemške klike.
Danes nam je govoriti o vilajetu Marbeg (Marnberg) v zgornji dravski dolini. Četudi je v marbeškem okraju uradno naštetih dve tretjini Slovencev, gospodarilo vendar Nem-ci pred vsem Marbežani in sicer tako, kakor je ljubo materi Germaniji in njenemu sinčku Vclksratu. Za en-krat naj navedemo le par slučajev.
Št. Jerne] nad Muto je hribov-ska župnija, ki meji na ivniški, torej nemški okraj. Ondi imajo enorazred-ino ljudsko solo, ki je bila uradno zapisana za nemško. Poučevalo pa se je redno v obeh jezikih, Ker drugaee ri bilo mogoče. Vsi otroci razumejo slovensko, nemško pa komaj ena desetina. To se je godilo z vednostjo oblasti. Pred leti pa se je zazdelo Volksratu, da ne znajo naši nemšku-tarski c. kr. okrajni nadzorniki do-vclj nemško in spodnještajerske po-nemčevalnice so dobile svojega c. kr. nadzornika v osebi velikega Sterin-ga iz Ptuja. Tedaj je prišla tuđi šent-jernejska šola pod njegovo nadzor-stvo. Gledalo se je, da je tedanji učitelj Slovenec hitro dobil drugo me-s*o. v St. Jernej pa so poslali začas-no trdega Nemca. To se je zgodilo pred petimi leti in vendar ie ta učite!] se sedaj začasno voditelj v Št. Jer-r.eju.
Seveda je nastalo med župljani veliko razburjenje, ker novi učitelj ni razumel otrok in otroci ne njega. Vplivni možje so pomirjevali ljudstvo ter ohenem storili po krajnem sol. svetu in po občini vse postavno dovoljene korake, da bi se Šola raz-meram primerno preosnovala in da bi dobili slovenščine zmožnega učitelja. Pa v naši ljubi Avstriji je že tako. Če hoče Slovenec nastopiti za dosego pravic postavno pot, jo mora nastopiti koj ob rojstvu. da dobi re-šitev še pred smrtjo. Okrajni šolski svet — oziroma Marbežani so zavla-čevali prošnjo dve leti. Nazadnje so izdali odlok, da naj šola le ostane nemška, ker meji na nemški okraj. Seveda nemškim šolam ni potreba slovenščine, četudi mejijo na slovenske okraje. Ouod licet Jovi, non licet bovi. — Pritožba je romala k dež. sol. svetu v Gradec, kjer kljub vsem mogočim drezanjem spi spanje pra-vičnega že dve leti! Doseglo se je Ie fvliko, da je neka odločilna oseba v Gradcu obljubila že pred pol letom, cSa priđe v kratkem preiskat dež. šol. nadzornik, ki naj obenem sodi, koliko ie zmožen učitelj slovenščine. Da nadzornik sam ne zna slovensko — je razumljivo in v štajerskih vilajetih postranska stvar.
Pred dobrim letom se je služba učitelja - voditelja razpisala vsled drezanja kraj. šol. sveta za definitivno nameščenje. V krajnem šol. svetu sedijo tuđi trije pravi Nemci domači-ni. Pri določitvi in predlaganju kom-Petentov so vsi udje enoglasno — torej tuđi Nemci — sklenfli, da zahte-vajo slovenščine zmožnega učitelja ter sedanjega odkknjajo, ker ne ra- i
zume otrok. In kaj se )e zgodilo na to? — Nič. Preteklo je leto in šc sc-daj ni imenovanja. C. kr. dež. šoL svet ne more docela prezreti zahteve ljudstva, »Volksratu« se pa ne srne zameriti in tako pusti vse skupaj vi-seti. Kaj mu je mar šola, kaj ljudstvo! Samo, da je vse vsaj na zunaj nemško!
To prokleto zavlačevanje tako važne in nujne zadeve izrablja seda-nji začasni učitelj po nasvetu »Volks-rata« in »Sudmarke« kar najbolj more. Naselil je že devet otrok — sirot s pomočjo »Sudmarke« h kmetom v svoj šolski okoliš. Ti otroci obiskuje-jo solo. In na ta način bode videl dež. šol. nadzornik Turmlitz, da učitelj Iahko shaja s samo nemščino v soli. To je pravi namen vsega zavlače vari ja. In temu so krive tište c. kr. oblasti, ki bi morale gledati, da se zakon izpoJnuje, da se ljudstvu zadostl in ugodi v tako važnih in stvarnih potreban, ki so naravnost žlvljenskega potnena. Temu je kriv v prvi vrsti tuđi c. kr. namestnik sam kot nafvišji hinkciiofiar in reprezentant c. kr. državne oblasti.
Potemtakem so državi ljubši po-daniki nemški trotelni, kakor pa ko-ličkaj probujeno   slovensko ljudstvo.
Pred kratkim je bil imenovan definitivnim učiteljem v Marbegu tamošnji začasni učitelj Mord. Vsled odloka c. kr. dež. šol. sveta z dne 2. jan. 1S96 Št. 7749 bi se morala na tej soli v III. in IV. razredu poučevati slover.ščina kot predmet. Na tej soli že dalje časa ni bila nobena ucrta moč zmožna slovenščine. PričaKo-vati je bilo. da dobi to mesto sedaj slovenščine zmožna učna moč. In kaj se je zgodilo? Deželni šol. svet je v sporazumu okrajnega šol. sveia (Marbežanov) podelil mesto Nemcu Mordu. dasi je predsednik okr. šol. sveta v smislu zakona sistiral dotični sklep ter zahteval, da mora biti pro-silec formelno zmožen tuđi slovenskega jezika, ker do sedaj nimn šola nobene take učne moči. C. kr. dež. šolski svet je pa vseeno ugodil »Volksratovcem«. ker so nm Marbežani zatrdili. da zna Mord slovensko in da faktično poučuje že slovensko. Marbežani so svoj čas rudi zatreva-li. da zna učitelj v St. Jerneju dovolj slovensKi in zato se stvar tako doigo zavlacuje.
Iz vsega tega je razvidno, da c. kr. ćež. sol. svetu štajerskemu nišo merodaina za pouk s!over*šeine iz-prlčevala običajnih državnih konusij, ampak inu zadostuje za vilaiet Marbeg mnenle Marbežanov, ki ofcsto'i iz raznih Scbrov, Lukasov.H senčur-jev itd. Našim nemškutarskim učiteljem ne bode potemtakem v obee nič već treba hediti k slaboznani ce!ov-ški komisiji, da napravilo izni: \7. slovenščine. Zelasiio naj se le v Mir-he«:u. Saj ćelo eks^elenci Clarvju za-dostuje. Če koga Marbežani potrdijo za slovenščine
Eolezen w.iy\ cssrir'a.
Včerajšnji večerni huHetin o ce-s^rjevem zdrastvenem stanja se gla-?i: Dotsro prestani noći je sle'il relativno dober dan. Cesar ne ka 'ja več tofiko in ie kašeH tuđi lažji. Sploš«o razpoloženie zadovolftvo.
Včerajsnio noč se cesar ni no-benkrat zbudil. Sele ko je c^sar že eno uro delal, je začel nekol o ka,š-Ijati. Cesar je ves dan delal. ->etit ie bil dober. Ce se bo vreme izboljsalo. bo šel cesar na izprehod v vrt. včeraj se je sprehajal v mali galeriji.
Nemilu državni zbor.
Nemški državni zbor nadaljuje debato o proračunu zunanjega mini-strstva. Socijalni demokrat Bern-stein se je pntoževal zlasti zaradi tega, da državni tajnik ni podai nobenih podatkov glede obnovitve tro-zveze. Poslanec Lowenstein-Wert-heim-Rosenberg (centrum) je govo-ril o nemškem vojnem brodovju. Konstatiral je nadalje, da med Nem-čijo in Rusijo ni napetosti, kar pa se o razmerju med Avstrijo in Rusijo ne da reci. Glede trozveze je zelo zna-čilno povedal, da med Nemčijo in Italijo ni bilo diference, pač pa je biJo razmerje med Avstrijo in Italijo pre-cej nestanovitno. Popolnoma ne-upravičeno zato ni vprašanje, ali tro-zveza še obstoja ali ne, dasiravno se mora na drugi strani tuđi vprašati ali še obstoja tripelententa. Tuđi glede zveze med Nemčijo in Avstrijo je v nekaterih krogih ponehalo nazume-vanje njene vrednosti. Mogoče pa Je vendar, da bi bila danes druga zve-za za Nemčijo večje vrednosti, kljub temu, pravi govornik, ie treba vztra-jati pri trozvezl
Proračun zunanjega urada je bil nato sprejet V tem proračunu se na-hajate tuđi postavki za ustanovitev generalnega konzulata v Draču in konzulata v SkopAJa.   V razpravo Je
priiel   nato proračun za državnega kancelarja,    mm^mmmm^m^m
Epir ii llbailji.
Dasiravno vesti, da so bila pokajanja na Krtu prekinjena, nišo utih-nile, se poroča, da pogajanja med provizorično epirsko vlado in med mednarodno kontrolno komisijo dobro napredujejo. Iz Carigrada poro-čajo ćelo, da je prišlo že do principi-jalnega sporazuma in da gre samo še za vprašanje orožništva in epirske-ga deželnega zbora. Iz Rima zopet poročajo, da so se pogajanja ustavila pri vprašanju državnopravnega raz-merja Epira napram Albaniji. Epirci zahtevajo personalno unijo, med tem ko zahtevajo Albanci politično pri-klopitev Epira na ostalo Albanijo pod suvereniteto kneza Viljema. Iz Aten zopet poročajo, da se bo epirsko vprašanje resilo popolnoma v zmislu Epircev, ker je nemški cesar vplival na Avstrijo in Italijo, da sta privolili, da priđe tuđi Korica in okraj Kolonija v epirsko ozemlje.
Epirsko vprašanje Še   ni    jasno, upati pa je,    če bodo Epirci dosegli, kar zahtevajo, da bo v Južni Albaniji kmalu zavladal mir. Potem bi bilo za albanskega kneza pač najboljše,    če pospravi   svoje stvari v Draču in se preseli v Epir, najboljše pač v Santi Kvaranto, dasiravno tam niti za kontrolno komisijo ni bilo dosti prostora. Na eni strani bi si na ta način prido-bil simpatije Epircev, na drugi strani pa bi bil vsaj na varnem in bi Iahko napravil red v Severni Albaniji.     Iz okolice Drača namreč    poročajo    o prav surnljivih dogodkih. Esad paša je že več dni odseten iz Drača. Bajc je odšel, da zberc novinec. Kakor vedo v Rimu, je prišlo pri tej priliki do krvavih    spopadov z nekaterimi al-banskimi gorskimi plemeni,    pri  če-mur je biio na obeh stranch    mnogo mrtvih. "   Pa ne samo to. Haaški list »Nieuvve Courait« razkriva    še    vse druge    interesantne stvari iz Drača. Po vesteh tega lista je prišlo med ho-fondskimi častn'ki in albanskim vojnim ministrom Esad našo do hudega spora.     General de Wecr je odreVel Esad    paši pokorščino z motivacijo, da se E^ad pa:;a nima prav nič vti-kati v njegovo delo, da je kontrolna komisija postavih njega na čelo ar-made in je pod'nžen sa^no knezu. Govori se, da je Esad paša   organiziral že ćelo vojsko proti svojemu tekme-cu generalu de \Yeeru. Knezu Vilje-mti je res na trnjih postlano.     Ce se postavi na stran £encra!a de Weera, ima Albance proti sebi, če se postavi pa ra stran E^od pase, mu uiđejo ho-lanđski čnstniki in nikdar se mu potem ne bo pcsrcčHo imeti v Draču pnra«"!e vojnštva.     Tucli zato fr bi'o pametno, da se sporazume z rTp;rc5 in «e vsaj 73ča«no naseli v kaki epir-ski b2?t;. Z de \Verrrm la^ko po«ku-si pri Epir?ih. če ^a ^riki Ča^tniki ne bodo spedili. E«nd pa?o pn najholise spodi, če se mu bo ds! spoditi.     Kne-ževstvo Vifiemn 1. ie ror<*j s?mn na papirju pri takozvniih ve'rsilah,    v resn:ci vlad^in v A'banin Zograpl^os in Rrški častriki; kontrolna komi^ia. gereral de \\recr. FstI ps^a,    raz^i gr'avani plen^n, med ni"mi Pronk bib Dnda. skadrska komisija i. Hr. V Dn-ču samem je prišlo 7? do bnrnih de-m^nstracii pred kneževo prHačo, ka-teri 7misrl so ime'e te drrn^-n^'raciie. pa seiaj še ni znano.     Da se knez v Draču ne čuti prav    varnrga,    kaže tuđi dejstvo, da ie odpo^'al dvorne-j?a sretnika mar$al<? Trotho v Ska-dcr, da pripravi knezu nh Skadrckem jezeru stanovanje, ki je    bo    šcitilo mednarodno voinstvo.
Pismo iz Balgapile.
V Sofiji, 13. maja.
Narodno sobranje se vedno nadaljuje debato o izvolitvi parlamentarne komisije, ki naj preišče vzroke katastrofe, ki je lani zadela Bolga-rijo.
Govorili so razni vladni govor-niki. ki pa nišo povedali nič novega. Zanimanje za razprave v parlamentu je padlo, pozornost je sele vzbudil govor voditelja demokratske stranke, bivšega ministrskega predsedni-ka dr. M a 1 i n o v a .
Iz njegovega obsežnega, a vse-skozi stvarnega govora, navajamo samo nekatere važnejše in zanimi-vejše odstavke.
Dr. Malinov Je rekel med drugim sledeče:
»Katastrofa, ki je nas zadela, je bila velika. Toda zdravi instinkt Široke narodne mase ni dopustil, da bi se izpolnilo prorokavanje, da bo po katastrofi izbruhnila v državi revolucija. Narod se ie pač zavedal, da bi bila revolucija — zadnja katastrofa za Đolgarijo...
Ljudstvo Je bilo dovol] razumno, da se je po demobilizaciji izofnila revoluciji, ki bi pomenjala obsodbo vseh onih faktorjev, ki so zagreiili katastrofo, a bi biU obenem tuđi sad-
nji žebeij za krsto naše državne samostojnosti ...
Povdarjalo se je, da je zaključenje balkanske zveze glavni vzrok naše nesreče. To je docela krivo na-ziranje. Jaz odobravam zaključenje balkanske zveze. To je bila stvar dalekosežne važnosti. (Klici: To je bilo izdajalstvo!). Ne, to ni res! Tuđi sedaj Še slovasno izjavljam: NI bil to zločin, da se je sklenila balkanska zveza, pač pa ie bilo hudodelstvo to, da se je ta zveza razbila!« (Opozicija ploška.)
Za dr. Malinovim je govoril vod-ja mohamedanskih poslancev E d -hem R u h i.
Predsednik »muslimanskega kluba« je rekel med drugim: >Sram me je, da. si upajo gotovi listi dolžiti car ja, da je on kriv katastrofe. Saj je vendar car nedotakljiva in neodgovorna — statua. Ako car neče poslušati ministrov, se le-ti vendar Iahko odpovedo vladi.
Zato ni treba parlamentarne komisije, da bi dognala, ali ie car dal 29. junija ukaz, da se napade Srbe in Grke, ali ne.
Takšna parlamentarna komisija je veliko bolj potrebna v vprašanju glede nasilnega pokrščevanja Po-makov. To se zahteva v vladnem predlogu. To dejstvo je blesteča zve-zda v sedaj vladajočem verskem fanatizmu in brezpravju.« Ruhi je kon-čal svoja izvajanja tako-Ie: >Seda-nja vlada si je nadela nalogo, da živi v bratskem sporazumu s turškimi vladnimi krogi. To je svetla nada in gotov temelj za uspešen in pravilen razvoj bolgarskega  naroda«.
Opozicija je Ruhijevim izvaja-njern ironično klicala: »Zivila Turči-ja, naj živi naš gospodar Enver paša!«
Zelo zanimiv je bil govor opo-zicijonalnega poslanca Vasilje-v a , ki je med drugim razkril, da je rora7 pri Čataldži nakrivi! general Sarafov, ki ni hotel pravočasno poslati nemoći generalu Kristovu.
Po zatrievanju Vasiljeva bi bil tuđi Odrin že 23. oktobra 1912. padel v bolgarske roke, ako bi vrhovni po-vcljnik general Savov dovolil splošen naskok na trdnjavo generaloma Va-zovu in Ivanovu.
Iz lju^osumnosti pa Savrov tega ri pripusti!, rckoč: »Naskočita trd-nfavo na svojo odgovornost in raz-bita si glavi.«
Kakšni odno^aji so bili med vrhovnim poveljnikom in podrejenimi mu generali, osvetljuie najbolj dejstvo, da je 26. marca 1913 nadel Odrin. ne da bi vrhovni poveljnik general Savov smatral za potrebno, da bi se informiral. kako je bila zavzeta trdniava in kakšen le njen položaj po nadcu. Sele tretii dan po zavzetju Odrina je glavno taborisče zahteva-lo pnročilo o pnskoku na trdnjavo in padcu. kakor da bi bila to stvar brez vsake večje važnosti.
Na izvajania dr. Malinova in Vasiljeva je reagiral vladinovec K j o r č e v.
Rekel je med drugim: »Dr. Malinov je izjavil. da Avstrija ne more od nas zahtevati. dn bi prešli v proti-slovanski tabor, češ. mi smo Slovani, in kot tak! tud: ostanemo. Jaz pa pravim: Mi nećemo biti Slovani. ker so nas v ^menu Slovanstva oplenili in oropali!
Med govorom poslanca Kjorče-va je prišlo opetovano do burnih in hrupnih prizorov med većino in opozicijo.
Seja je bila zaključena snoči.ob S. uri.
V  prhodnii seji prideta kot   govornika na vrsto bivši finančni    mi-nister Teodorov in dr. Danev, a samo v slučaju, ako se bodo razvrstili že vsi drugi govorniki.
*      *      •
V  zadnjem času so bile razkrite razne   tajnosti izza kulis pred drugo balkansko vojno.
Tuđi v diplomatska pogajanja med Bolgarsko in Romunijo so v zadnjih tednih spravili listi že mnogo svetlobe.
Izza kulis bolgarsko-romunskih pogajanj beležimo samo te-le suhe podatke:
Dne 11. decembra 1913 je ro-munski ministrski predsednik Maio-rescu obvestil bolgarsko vlado: Pripravljeni smo zasigurati Bolgarski posojilo pod najugodnejšimi pogoji.
Par tednov kasneje je romunska vlada sporočila v Sofijo, da je Romu-nija pripravljena pod gotovimi pogoji dati Bolgariji na razpolago dva vojna kora in vstopitl v balkansko zveza ter skrbeti za to, da bo dobila Bol-garska za ozemlje, odstopljeno Ro-munski, bogato odškodnino na stro-ške Turčije.
Bolgarija je to ponudbo enostav-no ođklonHa.
V  tem   času je romunski poslanik Nano v Petrogradu poslal v Bu-karesto to-le brzojavno obvestilo:
»Minister Sazonov mi je rekel: Ako Romunija napade Bolgarsko v času, ko je le-ta še zaposlena na Ča-taldii, bo Ru«}a primorana   Mtfft-
ratL Tuđi avstrijska intervencija je neizogibna.
V  tem slučaju je splošna evropska vojna gotova.«
Med tem se je Bolgarska odlo-Čila za vojno proti svojim zavez-ri ikom.
V tem trenotku se je stališČe Rusije in Romunske napram    Bolgariji temeljito spremenilo.
Romunski ministrski predsednik Maiorescu je o tem sporočil kralju Karolu tako-le: »Ruski poslanik, go-spod Šebeko, je bil pravkar pri meni. Izrazil je svoje osebno mnenje, da bo morala Roraunija zasesti Dobrud-žo, da s tem ostrašl Bolgarijo, ki hoče pričeti vojno s Srbijo in GrškO.«
K tem podatkom pač ni treba nobenega komentar ja!
Društvo slovanske vzajemnosti v Petrogradu je nameravalo to spomlad sklicati y Petrogradu sesta-nek vseh uglednih slovanskih mož, da bi se posvetovali o ustanovitvi »Slovanske banke«, o udeležbi slovanskih narodov na projektovani vseruski razstavi itd. Ta kongres bi se imel vršiti meseca junija. Vabilo na ta sestanek so dobili: bivši naučni minister S. S. Bobčev, predsednik Slavjanskega družestva A. Ljudska-nov, bivši minister. I. Kalinkov, bivši poslanik v Bukareštu, in A. Stambo-lijski, vodja agrarne stranke.
Splošno se je domnevalo, da bodo tuđi ti politiki po vzoru »Junakov« odklonili vabilo »Obščestva slavjan-skoj vzaimnosti.« Toda zgodilo se je nekaj nepričakovanega! Vsi ti politiki so se odločili, da gredo v Petro-grad in se udeleže slovanskega se-stanka.
O tem so obvestili petrogradsko društvo o pisrnu, v katerem pravijo med drugim:
»Mučno nam je odzvati se vabi-lu »Obščestva slavianskoj vzaimno-sri«. Toda »les absents ont tonjour-tort<. in ker se ne želimo odločiti od ostalih Slovanov v delu za gospodarsko in kulturno zbližanje, smo se odločili, da odidemo v Petrograd, dasi smo prepričani, da bo ta naš korak izzval veliko nevoljo v gotovih krogih naše javnosti.«
Led je torej prebit in Bolgari se zopet polagonia vračajo v slovansko kolo!
Pravkar je došlo poročilo iz Pe-trograda, da se ožji slovanski kongres, ki je bil projektiran meseca junija, ne vrši sedaj, marveč da je iz raznih tehtnih vzrokov odgovor do konca meseca septembra.
Vršil se bo v Petrogradu v dneh od 2S. septembra do 3- oktobra 1914*
Dogoditi u Klehihi.
Spor med Zedinjenimi državami in Mehiko je stopil za nekaj časa   v ozadje, vsaj za tako dolgo, da se bodo pričela posredovalna    pogajanja. Zato pa stopajo v ospredje boji med inehikanskimi   vladnimi   četami   in mehikanskimi vstaši. Kakor poročajo londonske »Times«    iz    Mehike,    se umikajo tepene Huertove čete    pred vstaši na San Louis Potosi.     Uspehi vstašev v Tampicu so najbrže odlo-čilni za ćelo bodočnost.     Splošno se sodi,   da se Huertove čete v notra-njosti dežele ne bodo mogle več dolgo držati. V \vashingtonskih vladnih krogih se govori sedaj tuđi že o tem, da naj priznavajo Zedinjene države mehikanske vstaše kot vojskujočo se stranko. Kljub bojem v mestu Tampicu in okolici so petrolejski vrelci ostali nepoškodovani.- V Bro\vnsvil-le pobegli  nastavljenci   petrolejskih družb izjavljajo, da se bodo sedaj ne-rnudoma vrnili. Tuđi vstaši pozivlja-jo tujce, da naj se vrnejo in general Gonzales jim obljublja svojo zaščito. Iz amerikanskih virov    prihajajo   o bojih v Tanipicu še sledeča poročila: Med bojem v mestu so začele goreti velikanske zaloge petroleja,    ki    so svetile tri noči klanju v mestu. Kon-stitucijonalistični gubernator v Tampicu Matarnaros poroča o padcu me-sta sledeče: V ponedeljek zvečer so postavili vstaši pred Tampico 10 to-pov in 14 strojnih pušk. V torek zju-traj se je pričelo streljanje. Artilerij-ski ogenj zveznih Čet ni bil učinkovit. Dvema ladjama se je posrečilo pri-pluti   med   obstreljevanjem v reko Panuco.    Pri zadnjem naskoku    na Tampico so Huertove čete zbežale, zasledovala pa sta jih vstaška generala Cabalero in Gonzales. Na strani konstitucijonalistov je poseglo v boj 7000 mož, cd katerih   je   padlo 300 mož-
Dočim pravi poročilo guberna-torja Matamarosa, da se poslopjem v Tampicu ni napravila skoro nobena škoda, poroča »Newyork Herald«, da je mesto skoro popolnoma razde-jano. Česar nišo uničili topovi, |e uni-čil požar. Vstaši pokopavajo sedaj svoje mrtve in padle Huertove pristaše. Vstaški general Gonzales ceni izgube Huertovih čet na 280 mrtvih in 600 ranjenih. Vstaši so imeli 34 mrtvih in 138 »njenih. Izmođ tata*.
Stran 4.
.SLOVENSKI NAROD*, dne 16. maja 1914.
111. §tev.
fci so bili navzoči v mestu, ni nobeden ranjen ali usmrćen.
Ko so odhajali Hucrtovi delegati yl Mehike k pogajanjem ob slapu Niagare, so Huerti priporočali, da naj cdstopi, ker jim na ta način olajša naloge Huerta pa je potegnil revolver iz žepa ter rekel enemu izmed delegatov: »Ustrelite me!« Nato so delegati molče odšli.
Dp. Šviha in „Ittrođni Listy" pred ppašho poroto.
Dokaz resnice doprinešen. — Odgovorni urednik »Narodnich Listu« so-glasno oproŠčen.
(Tretji razpravni dan.)
Pričevanle prof. Masarvkovega za-uon tka.
Kot prva priča je bil danes za-slišan pod prisego kandidat filozofije Jožef Vlačiha. V daljšem pričevanju ponovi vse. kar je včeraj pripovedo-val posl. Klofacu in Masarvku o svojih stikih s Pastiko in kar sta ta dva že povedala pred sodiščem. Končno izjavi, da niti najmanj ne sumniči Paštike, ter prosi, naj se to protokolira. Smatral je za svojo dolžnost, da se prijavi kot priča, ker mora po njego-vem naziranju vsakdo, ki kaj o tej zadevi ve, to tuđi povedati. Končno izjavi, da ni strankin pristaš in da ne dela iz strankinih interesov.
Dr. Traub: Ali morda kaj sumničite Pastiko?
Priča: Ne.
Dr. Traub: Vi ste se včeraj napram gosp. prof. Masarvku tuđi izrazili, da je Paštika zelo rad obče-ral s sinovi policijskih uradnikov.
Priča: Jaz vem le to, da je bil Olič njegov tovariš in da je PaŠ:iKa zelo pogostoma z njem občeval. Tuđi z Vobozilom je govorii. Tega pa ne poznam in tuđi ne vem, če je bil na istem gimnaziju. Obiskovali smo aka-demični gimnazij. Toda v občevanju Paštike z Voborilom vem le toliko, kar sem slisal.
D r. R a š i n : Ali je bil gospod \Voldan dober prijatelj Raštike?
P r i č a : Da.
D r. R a š i n : Ali je bil tuđi Vo-borilov prijatelj?
Priča: Tega ne vem.
D r. R a š i n : Zakai ste vi, če smatrate danes izpoved za častno dolžnost, včeraj prosil gospoda prof. Masaryka, naj vas ne imenuje in naf pridrži vaše navedbe kot zaupne.
Priča molči.
D r. R a š i n : Ali bi nam ne hoteli povećati, kako ste prišli k po-slancema KlofaČu in Masarvku? Komu ste se najprej zaupali?
Priča : Nobenemu. H Klofaču sem poslal paznika, ki tam-Ie za va-mi stoji. Toda ta ni vedel. zakaj gre.
D r. R a s i n : Ali niste Paštiki nekaj dolžni?
Priča molči.
D r. R a š i n : Ali bi nam ne hoteli kaj povedati o fotografičnem aparatu, ki ste ga dobili od Paštike?
Priča: Mislim, da je to privatna zadevs, o kateri mi ni treba tukaj izpovedati.
Predsednik :    Oja! Le po-
vejte!
Priča pripoveduje. da mu je dal Paštika proti koncu preteklega leta aparat, da bi ga kupil ali pa na-pre] prodal. On pa ni mogel aparata prodati, ker ie bil predrag. Potem je se\ priča na božični dopust. Ko se je vrnil. ga je Paštika priganjal. da bi prodal aparat. Končno mu je pa rekel, da je imel kupca. Ker pa je imel priča aparat s seboj in ga Paštika tedaj ni negel prodati, ga mora kupiti priča. Priča je bil s tem zadovljen, prinom-r.il pa je. da ne more takoj plačati, ker ni imel denarja. Paštika je bil s tem zadovoljen.
Predsednik : Koliko je ve-ljal aoarat?
Priča : 120 kron, jaz bi moral dati Ie 80 kron.
Zopetno   zasliševanfe   pravnika Paštike.
Nato je bil se enkrat zaslišan Jožef Paštika, da se izjavi o iz-povedbi Vlačihe. Začel je s tem, da so ga včeraj v sodni dvorani sumni-Cili, da so hoteli omajati njegovo ve-rodostojnost. Vendar pa nihče ni mogel povedati, da so bile neresnične njegove izpovedbe o zvezah dr. Švi-he z drž. policijo. Niti najmanjšega nišo mogli izpodbiti. To, kar je Vlačiha povedal proti njemu, je bila prisiljena stvar. Posebnih stikov s sinovi policijskih uradnikov ni iskal. Slučajno je bil eden izmed njegovih so-šolcev v četrtem gimnazijskem razredu sin policijskega uradnika. Z VVoldanom se je seznanil pred šesti-mi leti, predno Je prišla mati slednje-ga k policiji. Med obema se je razvilo prijateljsko razmerje. Dr. Kramar je pričo 27. februarja t. 1. prvič videl ter govorii ž njim. Konferenca Je tedaj trajala tri ure. Ko se ie poetovil, nm
Je rekel dr. KratndF: Zahvaljujemo se vam. Začuđen sem obstal ter si pre-povedal vsako zahvalo. Izjavil sem» da sem storil le svojo dolžnost. Ce bi torej sprejel ali dobil 100.000 kron ali pa le eno krono, s tem bi še ne bila omajana mola verodostojnost. Vendar pa se mora boli vpoštevati izpoved dr. Kramara, nego izpoved Vlačihe. Priča je prisiljen, nekoliko pojasniti osebo Vlačihovo. V krogu njegovih znancev so ga vedno smatrali za nevrastenika. Vsled nevrastenije je moral večkrat izostati iz sole. V svojem delovanju ni bil nikdar kon-sekventen. Meni dolguje že pol leta 95 kron. Dvakrat mi je s čaštno besedo obljubil, da mi bo plačal, pa mi je vendar ostal dolžan. Nikdar si nisem od njega izposodil ali hotel izpo-soditi denarja. Po vseh gostilnah in kavarnah je ostal dolžan.Naj se oglasi samo ena oseba, kateri sem kaj dolžan. Najbolj moram obžalovati, da je dal prof. Masarvk takemu Klepetanju svojo avtoriteto. — Masaryk ne verjame šestim, vsega spoštova-nja vrednim sodnikom, Masaryk ne verjame izpovedi dr. Kramara, ki je tu izrecno izjavil, da ni ničesar plačal za dokumente, toda posebno važnost je pripisoval izpovedbam Vla-čihovim, ki nišo z ničemer podprte in ki so očivklno le prazno govorice-nje, in jih je tu v sodni dvorani po-novil.
Predsednik pozove nato pričo, naj pove, kako je prišel do tega, da je pozval Vlačiho, naj mu fotografira dokumente.
Priča pravi, da se je, ko je pri-nesel marca meseca Anvžu prvi do-Kument, tuđi o tem govorilo, kaj naj se stori, če se bo moral reproducirati kak dokument, ki ga bodo morali hitro vrniti. Anvž je priporočal fotografiranje in je hotel priči zagotoviti odprt kredit pri fotografu Langhansu. Priča pa se je bal vsled fotografiranja indiskrecij in je predlagal Vlačiho, ki zelo tlobro fotografira. Ni pa prišlo do tega, da bi se ga vporabilo. Priča zanika tuđi pripovedovanje Vlačihovo o zvezi priče z neko damo ter izjavi, da bi tega, če bi bilo res-nično, nikdar ne povedal Vlačihi, ker je vedel. da bi Vlačiha to raznesel. Ravnotako je nezmiselna trditev, da si je hotel izposoditi od Vlačihe 800 kron, ker si je Vlačiha sam izposcje-val od tovarišev denar po šesticah in bi mu gotovo nihče ne dal na raz-polaganje 800 kron.
Priča se tuđi ne ve spominjati, da je Vlačihi pripovedoval, da je od nekoga dobil 2S00 kron. Nikdar ni smatral Vlačiho za resnega. Vedno se je le šalil ž njim, kakor večina tovarišev, ter gledal, da se ga je hitro iznebil. Besede Vlačihove, da je priča dobil denar od osebe, ki ga ima, prija odločno zanika.
Dr. Traub: Vi pravite, da Vlačiha nima denarja, da vam je dol-žen in da bi bila nezmisel, mu poso-diti toliko denarja. Vi ste baje rekli, naj vam imenuje koga, ki bi mu poso-dil denar.
Priča: To ni res. Lahko navedem več prič, ki bodo potrdile, da si je ravno on izposojeval, kjerkoli si je mogel Nimam navade.izposr evati si denar. Ce sem kaj rabil, ted i sem šel k svoji materi.
Dr. Bouček vpraša pričo, 'Kako priđe do trdiive, da se je Masarvk izpostavil kot posredovale Vlačihe.
Priča odgovori, da bi moral prof. Masarvk reci Vlačihi: »Pojdite k sodišču in povejte tam, kar ste mi tukaj pripovedovali.'' To bi bila pravilno. Toda prof. Masarvk je — in neprijetno je, da moram to tukaj izjaviti — kar sestavil protokol, šel pred sodisče ter je sam vse izpo-vedal.
Konfrontacija Paštike in Vlašihe.
Paštika in Vlačiha se nato konfrontirala. Priđe do zelo razburjenih prizorov. Oba vstrajata na svojem stališču.
Dr. Bouček predlaga tri priče, med temi urednika Svočila in bančnega uradnika Novaka, Ki za-vzema v mladočeški stranki vodilno mesto. ki bosta izpovedala, da jima je neki mlad mož povedal, da ve, da so ti dokazi veljali zelo mnogo denarja.
Sodni dvor sklene, zaslišati te priče.
Nato se še enkrat zasliši soproga dr. Švihe, da izpove, kdo da je prišel po one, že večkrat omenjene cigare. Priča izjavi, da ni niti ona, niti njena tašča dala komu cigar.
Izpoved dr. Švfhe.
Kot naslednja priča se zasliši dr. Sviha.
D r. R a š i n vpraša, ali naj se dr. Sviha kot priča zasliši, in zahte-va sklepa sodnega dvora.
Sodni dvor sklene. da se privatni tožitelj zasliši kot priča.
V dvorani vlada tihota, ko pokli-čejo dr. Sviho \n ko ta viiscle.
Govori zelo tiho in v nervoznem tonu. Njegovo govorjenie Je tupatam nerazumljivo. Opetovano ga prosijo predsednik, odvetniki in porotniki, naj govori glasnejše.
Dr. Sviha pravi med drugim: Mene so »Narodni Listy« obdoižili, da sem konfident praške politične policije in da dobivam od te fiksum 600 do 800 kron, za kar poročam policiji o internih dogodkih v čeških strankah. Dolži se me, da sem poro-čal policiji o nameravani vseslovan-ski razstavi v Petrogradu, kakor tuđi o notranjih političnih vprašanjih čeških strank. Izlavljam pod častno ne-sedo in v popolni zavesti svojega da-našniega položaja, da prvič nisem bil nikdar konfident policije, drugič, da nisem nikdar dobil od praške policije denarja, da nisem imel nikdar zveze ž njo, da ]i nisem dal nikdar na raz-poiaganie porocila, da tega nisem storil niti nasproti dr. Klimi, niti nasproti drutim nastavljencem praške policije. (Velika senzacija med poslušalci.) Šviha je na to natančno opisal svoje prijateljstvo z dr. Klimo, ki je fungi-ral kot referent pri razlicnih zboro-vanjih državnih uradnikov in usluž-bencev ter se tuđi udeleževal števil-nih političnih shodov. Svihove zveze z dr. Klimo so bile vedno korektne. »Jaz poznam dr. Klima še iz diiaških le:. Gre za prijateljstvo izza mladih let, ki sva ga nadaljevala kot zrela moža. Vendar na je popolnoma na-pačno, da sem bil na katerikoli način v službi policije ter izdajal vladi posebno interne češke zadeve, ki bi morale ostati tajne. Neresnično je, da sem kedai zapravljivo živel, da sem imel neprimerne zabave in da sem izdajal več, nego kar bi odgovarjalo mojim dohodkom.«
Pri nadaljnem pričevanju je dr. Sviha omenil tuđi tiskarniško koncesijo za »Češko Slovo«. Govorii je o tem s Klimo, ki mu je že večkrat iz-kazal majhne prijaznosti. Dr. Klima mu je obljubi, da bo pomagal. Med temi pogajanji je priča večkrat pisal dr. Klimi. »Midva«, je rekel Sviha, »Klofač in jaz, sva imela večkrat viisk, da mora nckdo eksistirati, ki prenaša razna malenkostna zaupna poročila iz narodno-socijalne stranke policiji in sicer tn.ko zavito, da je vedno le jedro resnično, vse drugo pa samo prazno klepetanje. Enkrat sem govorii s Klimo o tem, da se omenja ćela vrsta Ijudij, ki difamirajo stranko. Stranka, tako velika in dobro organizirana, kakor je naša, si ne srne dovoliti, da stori nekaj, kar bi ogro-ževalo državo. Tuđi Klima mi je marsikaj izdal. Večkrat mi je rekel: To aii ono smo glede vas dobili in jaz sem imel potem nalogo, da sem ovr-gel te neumnosti, kajti kaj drugega ni bilo. Če je šio v resnici za zaupen sklep stranke, tedaj izjavljam z vso odločnostjo, cia nisem tega niti z eno besedo omenil, da, o mnogih stvareh v stranki sem izvedel še ie od dr. Klime. Sej iz\ rševalnega odbora sem se le redkoma udeleževal.
Šviha tuđi zanika. da je dal spravni materijal vlade nemškim listom na razpolaganje. O belgrajskem potovanju pravzaprav ne ve mnogo. Le Klofaču je tedaj popolnoma prijateljsko pisal. da ne soglaša z nacrtom korporativnega izleta v Belgrad. Klofač naj to, če se že hoče peljati v Bdgrad. sam s:ori in naj ne jemlje drugih s seboj. da ne nastaneio kake govorice, specijelno v nemških ča-sopisih.
Dr. Šviha: S Klimo nisem nikdar govorii telefonično. Tuđi nisem nikdar slisal, da se ?e oglasil kot Wie-ner, tuđi jaz se nisem nikdar oglasil kot W?ener, marveč vedno kot Sviha. Gospe VVoldancve nisem nikdar videl pri državni policiji.
Glede cigar izjavi Šviha, da je hotel dati Klima te svojemu očetu za božično darilo. O sestanku v cesar-skem vrtu pravi Šviha, da je bil v grozni situaciji. Do trenutka, ko je slišal o izpovedbi gospe Woldano-ve, je popolnoma zaupal Klimi. Hotel je le izveden, odkod izvirajo poročila o njem. To je bil edini vzrok, zakaj je prišlo do sestanka v cesarskem vrtu.
Potem govori šviha o svojem potovanju v Trst ter izjavi, da je slučajno dobil svojega zastopnika dr. Trauba, ker je šestnajst odvetnikov v Pragi 7avrnilo njegovo zagovarja-nje. Z eno besedo, konca dr. Šviha svoja izvajanja, storil sem vse, kar sem le mogel storiti. Hotel sem dose-či vsaj javno razpravo o mojem slučaju, da se mene samega zasliši in hočem mnogo raje, da se me tu zasliši nego pred narodnim sodiščem. Meni ne gre za drugoga, nego da se ugo-tovi, da nisem kriv, kar sem in bom vedno trdil. To je zaenkrat vse. .
Nato priđe do kontroverze med dr. Rašinom in dr. šviho.
Dr. R a š i n: AH veste, na kakš-nem giasu je dr. Klima? AH veste, da je skušal dobiti tuđi med socijalnimi demokrati konfidente?
Dr. Sviha: O tem ne vem ni-česar.
Dr. Rašin: V poštanskih kro-gtfh je bilo že davno znano, kakšno vlogo igra Klima. Ce se je kdo poka-zal s Klimo, tedaj je bil takoj na sumu, da hoče izdati svoie tovariše ali prijatelje. Ali ste slišali, da je Klima poskušal, pridobiti poštne uradnike za svoje namene?
Dr. Sviha: To sem včeraj slišal.
Dr. Sviha izjavi nadalje: S svojo soprogo sem se peljal v Trst, da se nekoliko odpočijem ter pripravim za tožbo proti »Narodnim Listom«. V Trstu sem napravil neum-nost, da sem odložil svoj državno-zborski mandat v pismu na predsed-nika dr. Svlvestra.
Nato vprasata dr. Bouček in dr. R a Š i n Šviho, ali je podpisal me-nice za Klofača. Šviha pravi, da je s Klofačem podpisal za 6000 do 7000 kron menic. On sam ima kakih 30.000 meničnih dolgov.
Klima je iskal tuđi med soc. demokrati konfidente.
Dr. Smeral ie bil nato zaslišan, ali je on interveniral zaradi neke tiskarniške koncesije pri državni policiji. Dr. Smeral izjavi, da ni on interveniral, marvec dr. Meissner. On je bil le enkrat na policiji, ko so ga zasledovali zaradi nekega politič-nega delikta. Tedaj je imel vtisk, Kakor da bi imel dr. Klima roko vmes. Priča je namreč napisal članek proti Klimi, v kateri je izjavil, da se Klima vedno zelo angažira za policijo in je najsposobnejši mož, da vigilira doraščaioče češko dijastvo. Nadalje izjavi dr. Smeral, da je Klima opetovano poskusil, dobiti med socijalnimi demokrati konfidente. Iz tega se lahko sklepa, da je Klima vstopil k drž. policiji z določnim namenom, špijonl-rati politično gibanje. Ko je bil Klima nekoč vprašan: Vi ste bili vendar kot dijak eden izmed nairadi'Kalnej-ših! Ali vam to ne škoduje? je odgo-voril Klima: Zakaj? Nasprotno, to gospodom zelo ugaja.
Ni vsak konfident slab človek. Priča Krnanskv izpove o razgovoru, ki ga je imel 1. 1911. z dr. Šviho v Ustju. Dr. Šviha je rekel tedaj. ko se je govorilo o špicelstvu, da ni treba, da bi bil vsak konfident slab človek.
Dr. Šviha zanika to.
Dr. Kramar drugič zaslišan.
Nato se dr. Kramar drugič zasliši. Konstatira, da se mu je nekoč pri zborovanju poslancev v Pragi sporočilo, da želi namestnišKi svei-niT" baron Braun ž njim govoriti, na kar Je šel iz sejnice. Baron Braun ga je vprašal po naročilu namestnika, ali se bodo Mladočehi udeležili izleta, ki ga nameravajo prirediti narodni socijalisti v Belgrad. Kramar ni vedel za ta nacrt in je bil zelo iznenađen, p.o ]e to slišal. Na to je prečital baron Braun iz nekega porcčila par stav-kov, ki so govorili o sklepu narodno-socijrlne stranke, potovati v Srbijo. Ko mu je pozneje pravnik Paštika pokazal blanket, kakoršni se vporab-Ijajo za taKa poročila drž. policiji, se je priča spomnil, da je bilo poročilo barona Brauna napisano na enakem formularju. Nadalje izjavi priča pod častno besedo, da Paštika ni ničesar dobil za svoje poročilo, marveč le prosil, da bodo gospo Woldanovo, Če bo izgubila svojo službo pri policiji, drngače preskrbeli. Policijski uradniki ne   stnejo   pričati.
Ko priča dr. Soukup izpove, da je bil samo enkrat na policiji in da je ledaj napravil dr. Klimi velik kra-val, se prečita pismo praškega policijskega ravnateljstva, v katerem se sporoča, da se okr. glavarja Chuma, pol. kom. dr. Klime, detektiva Ponde-ličKa in gospe VVoldanove ne odveže-uradne tajnosti.
Dr. Bouček sporoči, da je brzojavno prosil notranjega ministra, naj se odvežejo omenjeni uradniki službene prisege, da pa ni dobil odgovora na to brzojavko.
Nećakinja dr. Švihe.
Nećakinja dr. Švihe, gospodična T y 1 o v a pripoveduje, da se je se-znanila z generalnim tajnikom mla-dočeške stranke, Sisom. Ta jo je pozval. naj mu kaj pove o dr. Švihi, posebno o njegovih finančnih razme-rah. Rekel ji je, da je mladočeška stranka bogata in mogočna. Če bi dobil interesantna in važna poročila, tedaj bi imela priča lahko bogat do-biček. Nato je pretrgala vse zveze s Sisom. Občevala je že njim le pol-drugi rnesec.
Priča se konfrontira s Sisom. Sis izpove, da se je le slučajno seznanil ž njo. Govorii je ž njo o Svibovi aferi, ker je vedel, da je Švihova nećakinja; sicer ji pa ni ničesar povedal.
Natb se raUiučI dokazUno postupanje.
Vprašan)* porotnlkom.
Porotnikotn se stavilo sledeča vprašan}a:
Glavno vprašanje: AH ie dr. Ser-vac Heller kriv ali nekriv prestopka razžaljenja časti vsled priobčitve članka v »Narodnih Listih«.
Dodatno vprašanje za slučaj, če se potrdi glavno vprašanje: AH se ie doprinese! dokaz resnice?
Nato je govorii zagovornik dr. Traub. Po dupliki zagovornika dr. Rasina je predsednik reasumiral rezultate dokazilnega poštovanja, na kar so odšli porotniki k posvetova-nju.
Razsodba: Dr. Heller oproščen.
Ob en Četrt na enajst ponoči je predsednik porotnikov naznani! pravdorek. Obe vprašanji: vprašanje o krivdi, kakor tuđi vprašanje o do-prtaešenem jdokazu resnice, so so-glasno potrdili, na kar j<^ predsednik sodnega dvora razglasil.
oprostilno razsodbo obtoženega urednika dr. Servaca Helieria.
Po razglašeni razsodbi se je na-bralo pred sodno palačo več tisoč oseb, ki so burno pozdravljali dr. Hellerja.
Sfoiersfeo.
Iz politične službe. Slovenjgraški okrajni glavar dr. Ernest Poiger je poklican k namestniji; na njegovo mesto priđe namestniški tajnik dr. Neugebauer. Upravitelj mozirske ekspoziture dr. Pavel Hohl priđe za vodjo okr.glavarstva vKonjicah in na Hohlovo mesto priđe okr. komisar dr. Marko Michel iz Celja.
Iz poštne službe. Trgovsko mini-strstvo je prestavilo poštnega ofici-jala Antona Mischana iz Maribora v Trst in poštnega asistenta Ernesta Jagritscha iz Trsta v Maribor.
Cvetlični dan v Celju. Pri kolodvoru stala sta slov. trgovski pomoćnik in trgovski potnik, pristen Ne-mec, kateri se je pritoževal s plavico na prsih, kako da so te dame vsilji-ve. Še ni dobro končal. že priletita dve dami z blaženimi cvetlicami proti njima, seveda najprvo k Slovencu, ki je bil brez plavic, na kar se je razgovor razvilkakor ga spodaj dobesed-no navedem. Dami: Der Herr wird auch bestimmt kaufen. Slovenec: Hvala lepa! Na to sta se dami takoj obrnili. To zapazivši vprasa Nemec slov. tovariša: Jetzt haben Sie sie ge-wiss abgeviesen. ter \q3raša Slovenca naj mu še enkrat pove, kako je rekel in jih odpravil. Slovenec: »Hvala lepa«. Nemec: Gut, gut, jetzt werde ich auch gvala lepa sagen, wenn noch eine zu mir kommt; die geht dann gleich davon.
Iz Celja. Čisti dobiček schulve-reinskega cvetličnega dneva znaša komaj nekaj nad S00 K, kar je znamenje, da celjski nemškutarji.mnogo raje jemljejo, nego dajejo. Vsota je namreč za celjske razmere vendar smešno majhna.
Iz Zavodne pri Celju. V četrtek popoldne je došel v gostilno »pri ze-lenem travniku« neznan, boljše oble-čen človek. Moral je razmere v hiši dobro poznati, kajti kakor hitro je opazil, da je žena Teppevevega po-slovodje Končana z otrokom spodaj, se je splazil v Končanovo stanovanje, ležeče v prvem nadstropju. Slučaj je hotel, da ga je neki dečko opazil v stanovanju in sklical ljudi. Vlo-milec je na to bežal po cesti proti Podgoršku. Letelo je za njim kakih 15 ljudi in še bi bil pobegnil. ako ga ne bi prijei Janez Slokan. Po krat-kem ravsu, pri čemur je neznanec grozil z orožjem, so ga prijeli in od-dali roki pravice. Pravijo, da je vlo-milec neki agent iz Celovca.
Iz Prekope pri Vranskem. V sredo, dne 13. t. m. ob 10. uri zvečer se je vnel ogenj v podstrešni sobi pri gospodu Antonu Cizeju ml. Na srečo je takoj opazila dim domaća dekla in zaklicala na pomoč. Prekopska požarna bramba je bila takoj pri rokah in ogenj ustavila. — Veselica gasil-nega društva, ki se v nedeljo zaradi slabega vremena ni mogla vršiti v polnem obsegu, se prihodnjo nedeljo, 17. majnika ponovi. Torej vsi prijatelji, v nedeljo na svidenje na Heg-genbergu!
Iz Žalca. V sobotni številki »Slo-v^enskega Naroda« z dne 9. maja se v poročilu o koncertu pri Sadniku na prav neumesten način žalijo žalska narodna društva. Društva se zaveda-jo, da so v pretečenem društvenem letu v polni meri vršila svojo nalogo, kar dokazuje 12 dobro uspelih prire-ditev, pri katerih je pevsko društvo »Edinost« marljivo sodelovalo. Toliko v odgovor na »drem, drem, dre-maia<^. Na nedolžno preganjanje pa naj gospod Schmidt javnosti odgovori sam, ker ie podal že žalskim društvom zahtevano zadoščenje. — 2al-ska narodna društva.
Sankcionirana deželna postava. Cesar je sankcijoniral novo deželno postavo glede ustaaovitve nadaljnih meščanskih šol na Štajerskem. Ustanovilo se bode, kakor znano, 5 nem-
111. šiev.
.SLOVENSKI NAROD*, dne 16. mtja 1914.
Stran 5.
ških in 1 slovenska   tneščanska Sola y 2alcu.
Iz Selnice ob Dravi Odsek Mari-borskega »Sokola« priredi v nedeljo, dne 17. t. m. majniški izlet k sv. Are-hu na Pohorju, kjer se istega dne otvori »Ruska koča«. Vabimo vse članstvo, naj v čimvečiem številu pohiti z nami, da se nasrka svežega gorskega zraka in vsaj za nekaj ur pozabi na vsakdanje skrbi. Odhod je točno ob 7. zjutraj od kolodvora v Rušah. Izleta se udeleži tuđi bratski slovenjebistriški in »Mariborski Sokol«. V nedeljo torej na svidenje na slovenskem  Pohorju!   Na zdar!
Kako Je prav Marbeg ali Maren-berg? Slovenski časopisi dosledno pišejo Marenberg, ali pa Marnberg za nemŠki Mahrenberg. Zdi se mi pa to napačno. Uradna označba za ta trg se glasi Marbeg, ki Je pa tuđi ved-no bolj redka. Tuđi ljudstvo — posebno starejši Ijudje — še govorilo, da so bili v Marbezi, ne pa v Marn-bergu. Na vsak način je oblika Marbeg bolj prikladna in boli slovenska, kakor pa druge oblike. Naj bi se je posluževali naši časniki in tuđi drugi, ce imajo žal ondi kaj opravka.
Dramatično društvo v Mariboru ima svoj redni občni zbor v cetrtek, dne 28. majnika 1914. v restavracij-skih prostorih Narodnega doma. Na sporedu je: 1. Pozdrav predsednika, 2. čitanje zapisnika zadnjega obene-ga zbora, 3. poročilo predsednika, tajnika in blagajnika. 4. volitve, 5. predlogi, 6. slučajnosti. Zanimiv bo ta občni zbor; zaradi tega nai pride-30 vsi elani in prijatelji društva!
Vprašanje na mariborsko državno pravdnistvo. V št. 20 »Slov. Go-spodarja« z dne 14. maja 1914 najde-mo na strani 4 pod naslovom ^Hoče« in na isti strani pod naslovom »Pol-zela« notice, v kateri se naravnost in še ćelo z grožnjami poziva na bojkot nekaterih trgovcev in obrtnikov. Ali znabiti mariborsko državno pravdništvo teh notic ni opazilo, ker ni »Slov. Gosp. zaplenilo? Naši ljudje so tuđi državljani in Še povrh veliki davkoplačevalci ter imajo pravico zahtevati za svoje obrate postavno varstvo.
Od Sy. Trojice v Slov. gor. nam pišejo: Vdova Marija Mulec v Ye-ranjah živi že kakih 20 let skupa] s svojim 52 let starim svakom Filipom Mulcem. Sinova Franc in Janez pa ne moreta tega maternega razmerja trpeti in je prišlo zaradi tega že več-krat do hudih prepirov. Žadnjo nedeljo sta se 29Ietni Franc in stric Filip Mulec znova sprla. Stric je vzel v roke revolver in je ustrelil dvakrat v nećaka; ta je še mogel pobegniti iz sobe. pred hišo pa se je zgrudil. Ena kroglja ga je zadela v prsi, druga v trebuh. Poklicani zdravnik dr. Bruno Weixl je konstatiral. da sta obe rani smrtno nevarni. Filipa Mulca so orožniki odpeijali v zapor.
Št. Vid pri Ptnui. Šentvidski Schosteri:sch namerava prirediti v cetrtek, dne 21. t. m. veliko tombolo baje v korist gasilne^a društva, ki se še bode le ustanovilo. Društvo še ni ustanovljeno, a Schosteritsch si je dal že napraviti štampiljo društva, da sedaj lažje berači prispevke v *:nu društva. — Tuđi lani je prire-Schosteritsch tcmbolo v prid ubogim šolarjem. Po lastni izjavi in izjavi njegovih pristasev je naberačil v denarju in blagu v ta namen več kot 300 K. Kart se je predalo baje okoli 1500. Z ozirom na to bi morali dobiti ubogi Šolarji precejšnjo vsoto. Dobili pa so le malenkost v blagu iz Schosteritscheve trgovine. Kam je šio drugo? — Ljudie seveda radi da-rujejo v takšnje dobrodelne namene. A pri takšnjih prireditvah bi morala biti od strani oblasti strogu eviden-ca, kajti ljudie zaćnejo sicer različno govori i. V Št. Vidu pa tega ni! Schosteritsch dela na lastno pest. — Za toKrat pa vprašamo pristojne oblasti: Kdo je dal Schosteritschu dovoljenje. da srne prirediti tombolo v prid gasilnemu društvu. Kdo nad-/ira to prireditev, in kdo je dal dovoljenje Schosteritschu beračiti prispevke v ta namen in kdo jamči za to, da se bode vršilo vse v redu? — Slovenci obeh strank uvidevamo potrebo gasilnega društva za Št. Vid in hočemo tuđi sodelovati pri njem. Zahtevamo pa poprej, da se nam jamči redno delovanje. Ce oblast pri javnih napravah pripušča, da nasto-r»ajo kakšni Schosteritsch popolno-ma na svojo roko, potem pa naj dru-srič ne jadikuje, da Slovenci nočemo sodelovati pri javnih dobrodelnih napravah.
Obrtniški shod priredi na bin-koštni ponedeljek. dne 1. junija Zve-* za južno štajerskih obrtnih zadrug v Ljutcmeru, da pokaže pota in sredstva, romagati toli zanemarjenemii .spodnještajerskemu obrtništvu. Spo-red shodu je: 1. Obrtna organizacija na Sp. Štajerskem, poroča g. BI. Župane: 2. obrtnik in narodni boi: obrtnik in kredit, poroča g. Jak. .Volk; 3. Stiokaraa obitnjšta organi-
zacija, poroča £. J. Rebek; Naš obrtni naraščaj in šolstvo; obrtni ŠkodU ljivci, poroča g. J. čretnik,
Kle le Muta? Mislili srao, da Je trg Muta dovolj znan na Stajer-skem. Govorilo in pisalo se je Že dovolj o njem, če dobrega ali slabega, to je za danes postranska stvar. Lahko bi jo pa vsaj poznali naši poSt-ni uradniki, kar bi bila le njihova dolžnost. Temu pa ni tako. Nedavno je bilo na Muto nekemu poslanih iz Trbovelj nekaj časnikov pod slovenskim naslovom. Nekje na pošti pa je pristavila brihtna glava imenu Muta Še en »t« v sredi ter pripisala natanč-nejso označbo »Deutsch - Ostafri-ka. . Menimo. da tista brihtna glava, ki je to storila, res bolj spada med afrikanske Crnce, kakor pa v službo c. kr.1 avstrijske pošte.
Drobne novice. Iz Maribora. Okrajno sodišče je obsodilo 671etno vedeževalko in perico Marijo Kodrič na 14 dni zapora, ker je s pomočjo nekega dedca iz Dobrenja nad Mariborom osleparila kočarico Pahernik iz Dobren?a za nekaj petakov, češ, da ji bo povedala, kdo ji je meso in špeh ukradel. Iz te zadeve je napravila »Marb. Zeit.« velikansko »afero« in govoriči o »zaostali slovenski k'jlturi«. Smešna in malenkostna klepetavost! — Iz Podčetrtka. Zupniio OHmie ie dobil župnik Janez Lorbek pri Sv. Primožu nad Muto. — IzGrcdca. V zadnji seji osred*-njcjra odbora štajerske krnetijske družbe ie bil izvoljen poslanec dr. Verstovšek za čtora v štajerski že-lezniski svet. — Od Sv. l.ovren-c a na D r. p. poročajo »SI. Gosp.«, da ie hud mraz pomori! rani krom-pir in tuđi oškodoval brajde.
KCFGŠho.
Nadomestne občinske volitve v Celovcu. Včeraj so se vršile v Ce-iovcu nadamestne občinske volitve za prvi razred. Vseh volileev v tem razredu je 610. Od teh se je udeležilo volitev samo 205.
Pri Iskaniu šmanric se Je pone-srečila. Kakor smo že poročali, se je odstranila dekla Frar.čiška Cergonia, vslužbena pri nekem gozdarju v Tr-bižu pred par dnevi od doma, češ, da ^re iskat v bližnje skale šmarnice, a se ni vrnija. Iskanje ie sedaj dognalo, da je Ćcrgonja padla raz skalo, približno 30 metrov visoko ter pri tem padla v vsled dežja zelo narasli potok. Ker pa je še sedaj voda potoka zelo motna. nišo mogli do sedaj najti njenega trupla- Tuđi ni izklju-ćeno, da je voda odnesla njeno truplo v Dravo. — FrančiŠka Cergonja ie bila stara sele 16 let ter doma s Mrvaškega.
Drobne novice. S 1 e p a r s k i k v a r t o p i r e c. V Volšperku je pri kvartanju osleparil zidarski pomoćnik I. Taferner kočarja I. Tačla za približno 500 kron. Tačl ie bil vsled izredne izgube silno razburjen in je naznanil sleparskega kvartopir-ca, posebno še, ker so mu ljudje za-gotovili, da se je Taferner pri igri posluževal nedovoljenilf* sredstev. Policija je Tafernerja priieln in vlo-/lia proti njemu ovadbo ra-M siepar-jenja. — P o ž a r. V blizini asi Vaj-re je izbruhnil pri posestn u Emilu Kochu požar, ki ie vpepel hišo in gospodarsko posloDJe. Šk<^ !a znaša 1300—150fi K, zavarovalnin i pa samo 50T> K. Kako je nastal genj, se se ne ve. — Sirovi h I a ;• e c. Pri Sv. Tomažu se je sprl hiapec Jožef Janeš s sinom svojega gospodarja Jožefom Taušicem ter ga med pre-pirom ranil z nožem na obrazu. Po-sestnik Ivan Taušic je prisel svojemu sinu na pomoč, a ga je hiapec napa-del z -enoJnimi vilami. Sina Jožef a Taušica so prepeljali vsled poškodb po obrazu v deželno bolnišnico, Ja-neša pa oddali deželnemu sodišču v Celovcu.
Primorsko.
Nedeijske demonstracije Italija-nov v Trstu nišo bile tako nedolžne, kakor se poroča. Poulična druhal, ki je pridrveia od dveh strani pred »Narodni dome, je bila oborožena s kamenjem in z revolverji ter je v ulici Fabio Severo tuđi trikrat streljala. — Pred kavarno »Cornmercio« je stalo več Slovencev, ki so na psovanje Italijanov reagirali s klicem: »Evvi-va Ia coltura italiana«. In glej jih laske junake. Kljub temu, da je druhali bila za petami policija, so pričeli groziti z revolverji, palicami in dežniki. Pač lepa je ta laska kultura, radi ka-tere se tako vznemirja tržaški »Pic-colo^<.
Pokajanja med tržaiko občteo in podjetiem Soške elektnrne« raz-l)i ta vsled poizkusa podkupl}eata. Predsnočnjim je bil sklican mestni odbor, da razpravlja o ponudbi pod-ierja »Soške elektrarne« za dobavo električne sile tržaški občini. Dotični i>o4od$ek ^ p/ipravil ves materijal
ta predlagat, da se sklcne pogodba s tem podjetjera. Tuđi bi morala prtti pri tej seji v pretres prošnja podjetja »Soške elektrame«, da bi ji dovoUla občina napeljavo električne energije po tržaških tleh do openskega in rocolskega predora državne železni-ce in do Udjedelnice pri Sv. Roku. Pred sejo pa ie naznanil župan, da je izvedel za nekaj, kar onemogočuje vsako pogajanje med občino in pod-jetjem. Neki član upravnega sveta »Soške elektrarne« je namreč oblju-bil nekemu italijanskemu mestnemu svetovalcu, da da družba 20.000 K za laško liberalno stranko, če dobi družba dovoljenje, da napravi napeljavo elektrike po tržaških tleh mimo navedenih predorov v Istro. — Na predlog mestnega odbornika Archa se preide preko vseh predlogov glede pogodbe s podjetjem »Soške elektrarne« na dnevni red, da se zavrne-jo vse njene zahteve in prošnje in pretrga vsako pogajanje s to družbo.
—  S tem so vsa pokajanja podjetja > Soške elektrarne« s tržaško mestno občino pretrgana in dasi je bila me-stna občina pripravljena, skleniti pre-cej ugodno pogodbo s tem podjetjem, je padlo vse skupaj vsled škandaloz-nega poskusa podkupljenja, v vodo.
Podržavljenje policije v Tržiču. V najkrajšem času se podržavi policija v Tržiču in to vsled dejstva, da občinska policija ni več kos vedno naraščajoči    industrijalizaciji Tržiča.
—  V merodajnih krogih govore tuđi o    podržavljenju    policije v Piranu, zlasti z ozirom na bližnje kopališče Porlorose, kamor zahaja vedno več tujcev in kjcr ne vrši dosedanja občinska policija kopališkim razmeram primerno svoje službe.
Otrpnenje tilnika na avstrijski vojni ladji. Vsled otrpnenja tilnika je obolelo na avstrijski vojni iadji »Zen-ta* več oseb. Tako leži v vojaški bolnišnici v Dubrovniku vsled otrp-nenia timika ladijski učenec Nikolaj Halter, v Kotoru vsled iste bolezni ladijski učenec Heune je že umri; v Pu?.iu na so v bolnišnici iz iste ladje ladijski učenci Andrej Ludwig, Av-gust Potočnik in Aleksander Cabero. .Vornariško poveljništvo je poklicalo vojno ladjo »Zenta« v Pulj. kjer mora prestati karanteno. Vsled obširnih varnostnih odredb se do sedaj ni pri-petil noben nadaljni slučaj otrpnenja tilnika in je upati, da se je s tem ta nevarna bolezen za enkrat zopet zatrla.
Demonstracija Italijanov v ko-^ališču Portorose. Kakor znano, so priredili angleški častniki tuđi izlet v Portorose, kjer je njim na čast raz-nbesilo prebivaistvo hrvaške troboj-n ce. Seveda je to bodlo v oči razne Italijančke. ki so prinesli na trg veliko italijansko trikoloro in jo pod hu-lonskim vpitjem vlhteli. Sedaj pa je uvedlo sodišče v Piranu raJi teh dry-prodkov preiskavo. kajti pri tej prili-ki je bilo baje slišati tuđi več veleiz-dajalskih Kiicev.
Drobne novice. Poizkušen s a ni o m o r. 191etna Marija PlinČič, stanujoča na Belvederu št. 69, je iz-rila v samomorilnem namenu več karbolne kisline. Prepeljali so jo v deželno bolnišnico. Vzrok samomo-rilnega poizkusa je haje Ijubezen. — Ona Marija Pavletič, ki se je zastru-pila s karbolno kislino, o katerem poizkusu smo že poročali, je včeraj ob (S. zvečer umrlo. — N a si 1 e n p r o s i I e c. Neki 491etni pleskar Av-gust Lucnesich, doma iz Trsta, je pri-šel te dni v mestno ubožnico in tam-ka] na prav aroganten način zahteval dcnarne podpore. Tam službujoči ob-činski redar ga je skušal zlepa odstraniti, a Luchesich ga je ozmerjal ter mu ćelo grozil s smrtjo. Vsled tega ga je redar aretiral. Luchesich je prišel sele pred par dnevi iz koprske kaznilnice. — VI om. V Pulju so \ lomili neznani tatovi v odsotnosti gospe Ane Ulm v njeno stanovanje ter odnesli vse. kar je bilo žanje ko-ličkai kake vrednosti. Napravili so škode za več nego 500 K. O storilcih nimajo še nobenega sledu.
III. Slov. vscsskolski zlet
i [jDkljni 1.19».
Pripravljajte se za zlet!
Še kratek čas in y Ljubljani bode zbranih tisoč in tisoč slovanskih Sokolov, da manifestirajo za veliko sokolsko idejo. Veliko in težko nalo-go je prevzeio slovensko Sokolstvo, ko je prevzeio prireditev vsesokol-skega zleta v Ljubljani. V svesti smo si odgovornosti, ki smo jo prevzeii ne samo napram Sokolstvu, ampak tuđi napram celemu narodu in zato je naloga vsega slovenskega Sokol-stva, da sodeluje pri tem velikanskem delu. Malodateofd hi obMpqivwU m sae biti t Mi* vrstah. Vcra v lastno moč, up na dober končni uspeh in bratska Ijubezen, Ijubezen do domovine in naroda nas mora vesti v boi«
—  Obupljivcev   ne   potrebujemo v Mfihvntali miajvečii  motmm
sokolski ideff, največji sovražnik naroda je oni, ki v tako važnem trenot-ku vrže puSko v koruzo in z malo-dušnim nasmehom motri ćelo vrve-nje in življenje okoli sebe.
Slovensko Sokolstvo slavi SOlet-nico svojega dela in to delo je danes ćeli slovenski javnosti odprta knjiga.
Ravno radi tega pa, ker je to delo javno, ker ne zatajuje svojega cilja, ki je nravni in telesni preporod slovenskega naroda, ker je to edini in pravi cilj stranskih, tajnih name-nov, ravno radi tega nam je mogoče proslaviti to 501etnico na tako dosto-jen način.
»Naša stvar ni za stranke, ampak za ves narod«. — Imejmo pred očmi te besede velikega Tyrša in poj-dimo na delo. Edino delo je naša re-Šitev, bodočnost je delavnega in smelega.
Ves slovanski narod in tuđi drugi tuji narodi bodo zrli na našo prireditev v Ljubljani in naj ostanemo pred temi v resnici slabi in majhni? Zato bratje, proč z malodušnostjo in veselo na delo! Pripravljajte se v društvih, skrbite, da bo udeležba častna!
Malo je še časa do zleta, zato na delo, da ne bo prepozno!
Kupujte sokolske zletne razglednice! Slovenska Sokolska Zveza je založila dosedaj sledeče vrste raz-glednic:
I. Zgodovinske razglednice in sicer:
1.   vaditelji    »Južnega   Sokola« leta 1864;
2.    Članstvo    »Južnega Sokola« leta 1866;
3.  deputacija ljubljanskega Sokola v Varaždinu 1. 1874;
4.  deputacija    ljubljanskega   Sokola na I. ČešKem vsesokolskem zle-tu v Pragi leta 1882;
5.  prvi   vaditeljski zbor ljubljanskega Sokola pod načelstvom dr. V. Murnika leta 1896;
6.  dijaški   vaditeljski zbor ljubljanskega Sokola leta 1898;
7.  prvi   ženski  telovadni odsek leta 1898;
8.  proste vaie članstva na TI. vse-sckolskem   zletu v Ljubljani 1. 1904.
II. 4 vrste barvnih razglednic, de!o slikana J. Vavpotiča; 5 vrst novih dospe prihodni teden v Ljubljano.
Zgodovinske razglednice stanejo 10 v, barvne pa 12 v.
Pri večjem naročilu velja nasled-nji popust in sicer: 100—200 razglednic 15T. 200—400 razglednic 20%, od 400 dalje 259ć. Društva in privat-niki morajo poslati znesek za naroče-ne razglednice naprej ali se jim pa posije po povzetju. trgovci jih dobe v konrsijsko založbo.
Bratje in sestre! Kupujte in za-htevaite vsepovsod samo sokolske zletne razglednice. Pazite, da ne bo-dete kupovali razglednic. ki jih ni založila   »Slovenska Sokolska Zveza«.
Razglednice naročajte samo pri finančnem odseku »Slov. Sokolske Zveze« v Ljubljani.
Ravnotam se naroča tuđi: God-ba k prostim vajam Članstva za III. slov. vsesokolski zlet v Ljubljani — zložil Stane Vidmar in sicer za klavir, ki stane 1 K in pa partitura na pi-hala, ki stane 1 K 50 v.
Zbirajte za zletni fond?
S stavbo telovadisča se zaČne še ta mesec. Stavbni odsek sedaj marljivo izpopolnjuje nacrte za telo-vadišče, ki bode največji, kar jih je bilo kedaj v Ljubljani. Proračun za stavbo znaša blizu 90.000 K. — Na telovadišču bode prostora za 20.000 gledalcev in 2500 telovadcev. Telo-vadišče bode postavljeno na lepem prostoru v blizini artilerijske vojaš-nice (za Bežigradom), odkoder se nudi gledalcem krasen razgled na ljubljanski grad in na planine. Za članstvo y kroju je določena posebna tribuna, ki bode ravno nasproti re-prezentančne tribune od koder se bode nudi! lep pogled na rdeče srajce slovanskega Sokolstva.
Zletni znaki so že dospeli, ter se dobijo y predprodaji pri »Ljubljanski kreditni banki«. V kratkem se začne tuđi z predprodajo vstopnic!
Bratje preskrbite si zletne znake takoj, ne odlašajte na zadnje dni.
Veliki plakati so razposlani. Opozarjamo društva, da naj skrbe, da bodo viseli plakati na vidnih me-stih. Ne skrivajte plakatov po telo-vadnicah. Plakati so bili razposlani na župe. Dolžnost župnih odborov je, da jih takoj razpošljejo med društva. Mali plakati se razpošljejo koncem junija.
Tajniškl odsek naznanja, da bode v informativne svrhe — za sedal — uradoval v zvezni sobi v Narod-nem domu I. nadstr., vsak ponede-liek te iredo od 1. do 3. popoidne, v tobotak pa od 2. <fc> 3.
Za zletni sklad darovali so: Ne« imenovani 500 K; br. dr. J. Tičar, Kranjska gora 10 K ter br. Fran Trt-nik zbirka slovenskih ter srbskih So* koto* i* Zagteb* na izletu y KcSkmi.
Podpisano predsedstvo izreka vsem darovalcem iskreno sokolsko zahvalo. Na zdar!
Predsedstvo Slov. Sokolske Zveze.
Dnevne vesti.
+ Nad spominl bivšega finan-čnega ministra dr. Kaizla se še vedno zgražajo — Nemci. Seveda je vse to »zgražanje« umetno uprizorjeno. Po katerih načelih je ravnal Kaizl? Za Čehe češko uradništvo, za Čehe češki uradni jezik, za. Čehe njihovemu številu in njihovi veljavi primerno stevilo češkega uradništva v centralnih uradih. Ta načela je zastopal pri svojem poslovanju, in reci moramo, da teh načel ni samo smel zasto-pati kot češki minister, ampak jih je moral zastopati prav kot avstrijski minister, ki mu morajo vse narodnosti biti enakopravne. On je stal na istem stališču, kakor Nemci na če-škem, ki zahtevajo za Nemce nemško uradništvo. Nemci zahtevajo pa ćelo več, ko pravijo, da nemško uradova-nje ne velja samo za Nemce, ampak za vse nenemške narodnosti v državi. Kdor to krivično načelo podira, stori le državi koristno delo. Teh krivičnih načel, nemški jezik za nenemške narodnosti, ali pa ćelo nemško uradništvo kakema slovanskemu narodu — pa se drži vseh 7 nemških luinistrov v kabinetu in vsa nemška birokracija. Seveda, nad tem se nih-če ne zgraža. Ali je morda le slučaj, da sedi toliko nemških ministrov v: kabinetu, ali je slučaj, da je 90?b uradništva v centralnih uradih nem-ške narodnosti? Ne, to ni slučaj. To je intenzivno delo nemških ministrov in višje birokracije, ki skrbno pazi ob vsakem imenovanju, da se ne vri-ne in je ne okuži kak nenemški urad-nik. In nišo vedno najsposobnejsi elementi, ki prihajajo s pomočjo višjega nemškcga pritiska na boljša mesta. Aliznice naših nemških uradnikov bi vedele povedati zanimive zgodbice u Ijubeznjivih biljetih glede kompe-tence za to ali ono mesto. Prav pred kratkim se je zgodil slučaj. Raspisano je bilo mesto okrajnega sodnika v Idriji. Termin je potekel in oglasilo se je več slovenskih, jako sposobnih kempetentov. toda ni bilo nobenega nemškega prosilca, ki bi ga radi spravili kot vodjo okrajnega sodišča v Idriji. Tu dobi že po terminu nemški sodnik v Ljubljani direkten poziv, nai kompetira, da bode imenovan. Dotič-nik se ni odzval pozivu, ker ni hotel v Idriio. Nato je bil imenovan slovenski prosilec. Takih slučajev je sto in sto. Pa nad tem se nihče ne zgraža. To ni brezvestno, to ni nobena korupcija. Seveda quod licet Jovi . . .
+ Dr. Zajca in njegove somišlje-nike, ki se iz »slovenskega patrijoti-zma« bore za nemški pouk na ljubljanskih ljudskih šolah, opozarjamo na članek v današnji »Tagespošti« — »Die Slovenen und der deutsche Sprachunterricht«. Ce bodo pazno prečitali ta članek, bodo pač prišli do prepričanja, da njihov zadnji nastop v občinskem svetu v prilgtg nemške-mu jeziku na naših ljudskih šolah ni bil baš srečen, kar zlasti dokazuje zaključni stavek: »Posebno poučna je vsebina zadnje seje ljubljanskega občinskega sveta za koroške Slovence, katere skušajo z vsemi sredstvi zapeljati k temu, da bi se odpovedali blagrom izborno uspevajočega šol-skega sistema radi raznih panslavi-stičnih namenov.« Zlasti opozarjamo klerikalno gospodo na stavek: »De* želni šolski svet bo skoro gotovo od-ločil v smislu utra kviza čije.« — Torej v Ljubljani utrakvistične sole, na mejah pa se naj borimo proti tem šolam!
-f Iz Knežaka se nam piše: Pri-hodnji teden borno pri nas volili dr-žavnega poslanca. Kar nas je volilcev, ki znamo misliti in se ne damo komandirati, borno glasovali za ne-odvisnega kandidata gospoda Josipa Lavrenčiča, župana v PostojnL 2e v deželnem zboru se je potegnil za pre-ložitev okrajne ceste iz Knežaka da Parij in nam je s tem dokazaU da se zanima tuđi za naše kraje in pozna naše potrebe. Zato pa kličemo vsem volilcem, ki so dobre voljet ne pustite se begati in glasujte za neodvisne-ga kandidata g. Lavrenčiča.
Iz Krškega. Od pamtiveka stoji y našem mestu ob Savi lična stara ka-^ pelica, posvečena sv. Janezu in PQ zgodovinskih virih postavljena pa naših prednikih v spomin velike po-vodnji 1. 1605. Popravljali so do sedaj ta nad 300 leto staro stavbd me-ščani s prostovoljnimi prispevki, y ta namen med seboj nabranimi. Ken je stara stavba vnovič potrebna popravila, nabirali so Krcani zadnji čas med sabo prostovoljne doneske. Pri-čelo se je s popravilom, a na ukaz županstva se je morala ustaviti to delo, in sicer posredovanjem tukajš-njega društva za pospeševanje tuj-skega prometa, kojega odbor je skle-nil delati na to, da   se   starodavna
stasjbt ofetrMi i« Moddft m mmm*
Stran 6.
.SLOVENSKI NAROD« iat 16. »aja 1914.
111 stev.
ljeni ta posel pridoblleni materijal zidarskemu mojstru — Lahu. Kcr ta kapelica v nobenem oziru ne   ovira
tujskega prometa in ne povzroča rje vzdrževanje občini nikakšnih stro-škov, je v interesu, da se obrani stara stavba. spomin nekdanjih dnu s tem tukajšnje županstvo javno na-prošeno, da prekliče svoj ukaz in do-voli, da se renoviranje neovirano na-daljuje. — Več prijateljev S t a r i n.
+ Iz hrenoviške občine na No-tranjskem se nam piše: Nikar ne mislite, da imajo klerikalci našo obči-no kar v žepu. Tuđi pri nas je dosti volilcev, Ki so ođločeni, glasovati za neodvisnega kandidata gospoda po-stojnskega župana Lavrenčiča. Poznamo ga dobro in poznamo tuđi njegove gospodarske zmožnosti in njegovo veselje za delo. 2e zdaj, ko ni bii naš poslanec, se je krepko poteg-nil za uravnavo Nanošice in s tem pokazal, kako resno se zanima za vse potrebe v našem okraju. Takega moža rabimo za poslanca in zato bolno vsi, kar nas je mož, ki s svojo glavo mislimo, glasovali pri volitvi za neodvisnega kandidata g. Josipa Lavrenčiča.
+ Iz Senožeč, Za naš okraj je železnica Postojna-Štanjel, ki ima steci mimo Senožeč in Dolenje vaši in s katero se ima zvezati tuđi vipav-ska železnica najvažnejšega pomena. Za to železnico se zavzcma postoin-ski župan gospod Josip Lavrenčič, ki je zdaj kandidat neodvisnih volilcev za notranjski državnozborski mandat. Ševe da borno pri nas glasovali za g. Lavrenčiča, toliko raje, ker ve-mo, da bi imeli v njem izvrstnega poslanca, delavnega. marljivega, po-strežljivega in v gospodarskih kaKor vseh javnih stvareh izvedenega poslanca. Kaj nam bo dr. Pogačnik, ki je menda sele zdaj spoznal Notrani-sko, prej pa se žive dni ni zanio brigah Rabimo poslanca, ki res pozna naše potrebe in naše želje in ima voljo in zmožnost delati za nas In zato borno glasovali za neodvisnega kandidata g. Lavrenčiča.
-1- To nam pa silno imponira, kar je »Zarja« danes povedala o naši ne-doslednosti. Ta naša nedoslednost je jes strašna. Priobčili smo že več člankov »Naši žulji«. v katerih se borimo zoper razsipanje državnega de-narja, zoper krivice in pristranosti, ki se gode z žulji davkoplačevalcev in navedli smo stvari, ki so bile do-slej v naši slovenski javnosti malo ali nič znane, stvari, ki kriče do neba. Toda v očeh *Zarje*< nima to nobene vrednosti in nima nobenega pomena, da smo javnosti pojasnili, kako se godi z ljudskim denarjem, kajti sto-rili smo stra.šen greh, da smo pricb-čiii naznanilo mornariškega društva o njegovem izletu. To nam pa imponira! To pa drži! Mornarisko društvo je sicer privatro društvo, ki nima nič vpliva na to, kako država porablja davke, ali to »Zarje«  nič ne ženira
—  ker smo naznanili izlet tega društva, nimaio naši članki nobene vred-ncsti.  Znamenito'   Spričo taki  notic se seveda ni čuditi, če izhaja »Zarja« samo se dvakrat na teden in prinaša le kaki dobri dve strani teksta in tuđi nič se ni Čuditi, če bo se bolj    nazadovala.
H- O bedočnosti naše monarhije se v zadnjem času mnogo razpravi]a v sveto vnem časopis ju. Pojavljajo se proroki, ki napovedujejo naši sta-roslavni državi skoraišnii razpad, drugi zopet prorokujejo. da je naši monarhiji še zagotovljena sijajna bo-dočnost. Med te spada tuđi neki Oktavij, ki je v Krakovu izdal Knjigo s tremi zemljevidi, v kateri napove-duje habsburški državi še veliko pri-hodnjost. Oktavi) prorokuje, da bo 1. 1918. izbruhnila vojna med Avstro-Ogrsko in Rusijo. V tej vojni bodo Nemčija, Francija, Anglija in Italija neutralne, na strani Avstro - Ogrske kot njene zaveznice pa se bodo borile Bolgarska, Turčija, Romunija in
—  Albanija. Prišlo bo do dveh velikih bitk: pri Kijevu na Ruskem in pri Kragujevcu v Srbiji. V obeh bitkah bo zmagala Avstro -Ogrska s svoji-mi    zaveznicami.    Avstrijska   vojna mornarica bo vdrla pod   tursko  zastavo skozi Dardanele v Crno morje in bo tamkaj uničiia rusko črnomor-sko brodovje.   Meseca decembra   h 1918. bo sklenien mir na Dunaju. Ta-koj po vojni se preosnuie Avstrija v federativno državo, ki bo segala od Kijeva na severu do Skoplja in Skadra na jugu. Vzhodna Srbija pripade deioma Romuniji in deloma Bolgar-ski.   vsa Makedonija pa   Bolgarski. S površja izginete Srbija   in    Crna gora, ki obe pozoblje Avstrija s svo-iimi zaveznicami.  Na papirju je  na nacrt zelo lahek, ce bo   pa   tuđi   v praksi tako lahko izvedijiv, to je pač drugo vprašanje.
H- Avstrliska vlada in fraocoske
volitve. Pri francoskih volitvah so zmagale stranke, ki so tako odločno protiklerikalne, da se je osrednje gia-jilo avstrijskih klerikalcev, duaajska
»Reichspošta« kar raziokala. Vele-oficijozni »Fremdenblatt«, glasilo naše vlade pa je s toplinu beseOami pozdravil izid francoskih volitev in zmago najbolj zagrizenih protikleri* kalcev. Kaj pa pravi k temu »Slove-nec«? AH smatra za dopustno, da se avstrijska vlada dobrika francoskim ubijalcem cerkve, samo da bi prišla v boljse razmerje s Francijo in dobila pri francoskih bankah kaj denar-ja na posodo?
+ Za nove občlnske volitve v Idrtji so volilni imeniki sestavljeni in od danes naprej skozi tri tedne v ob-činski pisarni vsakemu na vpogled razpoloženi. Po površnem pregledu imenika, nima nobena stranka v ka-kem razredu absolutne večine. Relativno večino pa ima v prvem razredu narodno - napredna; v drugem S. L. S. in v tretjem socijalno - demokratična stranka.
+ Oseboe vesti. Ekscelenca flm. Rudoli K r a 1 i č e k je danes prevzel poveljništvo od generalnega majorja Scottija.
4- Od državne železnice- Pristav Leon Breytnann je bil pre-stavljen iz Ljubljane k ravnateljstvu v Beljak; pristav Aloizij Potočni k s Podbrda kot načelnik v Črno-melj; asistent Josip Znidaršič iz Stanjel - Kobarida kot načelnik v Metliko.
—  Knjižnici Gospodarskega na-prednega    društva    za   šentjakobski okraj sta darovala lepe knjige    gdč. Anica Knoblehar    ter   g. Anton S c h w e i g e r.   Knjižnica se    rodoljubni darovalki in    požrvovalnemu darovalcu najiskrenejše zahvaljuje za plemeniti čin in prosi    še   nadaljnih darih — Hrvaške in srbske    knjige radevolje sprejema knjižnica Gospodarskega    naprednega    društva     za šentjakobski okraj, ki otvori    jeseni dostojen   oddelek   za to   literaturo. Pred vsem prosi za dobre povesti in romane, kar    Ijudje    najrajši    bero. Snrejemajo se te knjige ob knjižnič-nih urah vsak torek, četrtek in sobo-to od 6. do 9. zvečer v knjižnični sobi Vožarski pot 2, koncem Florijan-ske ulice. Seveda so dobrodošle tuđi vsake druge knjige.
—  Postaiališče Vila   Kosler   na Karlovški cesti električne cestne že-ieznice. Gospodarsko napredno dru-š:vo za šentjakobski okraj se je na željo prebivalstva obrnilo na vodstvo te železnice, da bi se omenjeno po-stajališče premestilo proti Karlovšk. mostu. Zdaj ie dobilo odgovor, da je taka premestitev iz tehničnih vzro-kov neizvedljiva. Tuđi železniško mi-nistrstvo, ki mora tako   spremembo železničnega tira odobriti, da bi   ne moglo dovoliti to   premestitev.   Na-znanjamo ta odgovor    Šemjakobča-nom, ki so se obrnili na društvo in ki PODrašujejo. ali    se bo    postaiališče premestilo ali ne.
—  Športovni klub — češka tehnika (Brno) proti F. S. Iliriji. Dne 24. t. ni. prva velika nogometna obenem otvoritvena tekma na novem igrišču, namreč na bivšem dirkališču, ki    se je primerno splaniralo, tako da smo tuđi v Ljubljani prišli do krasne ure-jenega igrišća. Češki tehniki so eno najboljših moštev na Moravskeni, o čemur pričajo tuđi   rezultati   raznih večjih tekem z domačimi   in   tu mi moštvi. Upamo, da jih   bode   ot in-stvo istotako prijazno sprejelo    kot lansko leto »Slavijo«  iz Prage.  1*0-drobnejše podatKe še objavimo.
—  Dijaski   izlet   na   Jadransko niorie. Prosijo nas, da objavimo to-le^ naznanilo: Ker se za prvi letošnji di-~ jaški izlet na Jadransko morje, ki ga priredi ljubljanska    podružnica    av-strijskega mornariškega društva, dne 19., 20. in 21. maja t. h. še vedno pri-glašajo novi udeleženci, javljamo, da je za prvi izlet število udeležencev že dopolnjeno in se zato žal nikogar več ne more sprejetl. Pač pa je za drugi letošnji dijaski izlet na Adrijo, ki je določen na dan 28. maja t. 1., še ne-kaj mest na razpolago, ki   se   zanja lahko oglase tišti, ki so se sele v zadnjem času odločili za izlet. — Poto-valni nacrt prve ga izleta se je glede na povratek v toliko predrugačil, da prispe nočni vlak, ki odide iz Trsta ob že naznanjeni uri, v Ljubljano že ob 2. uri 40 minut in ne, kakor je bilo rečeno, ob 3. uri 30 minut. — Spo-ročamo tuđi, da se da vsak udeleže-nec luhko na 5000 K zoper   nezgode zavarovati, če plača   pristojbine  20 vinarjev. — Vsa potrebna   pojasnila daje reditelj izleta gospod postni ofi-cijal Franc L e v a r t.
—  Pripravljalo! odbor   kramar-
jev, sejmarjev in branjevcev, nadalje vseh prodajalcev na stojnicah, pro-dajalcev sadja, slaščic, zelišč, zeljar-jev, maslarjev itd. vabi na sestanek, ki se vrši v ponedelfek 18. t. n. ob 3. popoldne v gostilni pri Perlesu v Prešernovi ulici. Gre za ustanovitev stanovske organizacije v obrambo naših interesov, za to pri caku jemo, da bo se tega sestanka udeležil vsak, ki je na stvari interesovan! Priprav- i lialni odbor.                                         *
i*o4\ v Ljubljani v hiSi, ki Je last pri-stašev S.LS.V soboto je prišel neki tujec iz Zagreba v trafiko v po-slopju hotela Union ter zahteval vži-talice, ker mu Je dalo dekle veliko škatijico, jo je prosiU da naj mu da malo Skatljico ciril - metodovih vži* galic. V tem hipu ie pristopila proda-jalka ter tujca nahrulila v nemškem jeziku, da naj gre« če mu nišo vžiga-lice prav. Ker se je tujec izrazil, da je žalostno, da se more kaj takega zgoditi v Ljubljani, ga je prodajalka nagnala z besedami v nemškem jeziku: »Ne izzivajte, tu je c. kr. trafika. Poberite se.« Take vijudnosti so de-ležni tujci v hiši, ki je last pristašev S. L. S. PriporoČali bi dr. Zajcu, da bi tuđi tu noter enkrat povohal in svojim pristašem predavai o potreb-nosti slovensKega jezika.
—  Stavbno   dovolienje    je    dal magistratni gremij:    Karli    baronici Schwarz    za    zgradbo    enonad-stropne vile na Erjavčevi    cesti št. 11., Davorinu Rovšku za zgradbo enonadstropnega poslopja na stavbi-šcu na Miklošičevi cesti med yLloy-domc in Bambergom, v katerem po-slopju namerava namestiti   foto^af-ski atelije in nov    kinematograf,    in Ivanu Bahovcu za prezidavo njegove hiše, na vogalu Sv. Petra \v Ra-deckega cesti v   kavarniške   svrhe. Zadnjemu se je dalo   to   dovoljenje pod istimi pogoji, kakor svoječasno Počivalniku.
—  Kanalizacija na Karlovšk! cesti le polagorua napreduje,   ker je v tleh, kjer se kopljejo rovi, večinoma skalnat teren. Ker je kanalizacija ve-likega pomena za Karlovsko cesto in vso okolico, pozivamo občinstvo, naj ne bo nestrpno in naj uvažuje, da tuđi Rim ni bil zgrajen v enem dnevu.
—  Stoinice na trgu. Magistratni gremij je dovolil te-le stojnice na trgu: vrtnariu Iv. Jemcu za prodajo cvetlic in rastlin, Ant. Skerjancu za prodajo svežega   mesa,   mesarju K o p r i v c u pa za prodajo bivolske-ga mesa. Cene bivolskemu mesu bo določeval magistrat.    Prošnja Lucije Gutnikove za stojnico na trgu je bila odklonjena.
—  Tari! za   ?vtomobilsko  vožnjo, ki ga je predložil Pavel Stele, je magistratni gremij odobril.    Po tem tarifu znasa voznina po dnevi   za   3 osebe za prvih 500 m 1 krono in za vsakih nadaljnih 500 m 50 vinarjev. Črtal se je poseben tarif za vožnje na kolodvor, na vese4ice in v gledališče. Avtomobilu se je   določilo   stojišče dapoldne pred kavarno pri »Slonu«, popoldne pa pred Magdičevo trgovino na Fran Josipa cesti.
—  Senožet na Pasjem brodu   je dal magistrat v najem »Sokolu    II.« za le:nih 115 K. Senožet se porabi za telovadišče na župnem izletu.
—  Izkuharska obrt    v   Kolizeju. iMairistratni gremij je odkionil prošnjo Urše Klančarjeve za prenos izkuharske koncesije z Rimske cesre v Kolizej na Mariie   Terczije   cesto, ker v to nišo pripravni prostori.
—   Grobarju    Zormanu pri  Sv. Krizu so se pristojbine za pokop me-stnih revežev zvišale, in 5icer na 3 krone za odrasle in   na 2 kroni   za otroke.
—  Na mestni klavnici se nastavi  vs^cd   sklepa  mestnega    gremija četrti hlapec.
—  Mladeniči. ki imajo zrelostni izpit kakšne srednje §ole, Inhko dobe dobro javno službo v naši motiarhiii. Informacije daje uredništvo    našega lista.
—  Konkurz. Nad zapuščino dne 22. januarja t. 1. umrlega    zdravnika dr. Evgena Galatie je sodišče razglasilo konkurz. Pokojnik je imel od doma jako lepo premoženje.
V Spodnji Šiškl je umri po kratki bolezni gosp. Janez Z o r m a n, nosestnik in trgovec v starosti 63 let. Pogreb bo jutri ob pol 5. popoldne. Počivaj v miru!
Naša industrija. Gospod Josip Lenarčič na Vrhniki je opustil svojo tovarno za lesne izdelke.
Belokranjska železnica. Priprave za otvoritveno slavnost so v polnem tiru, posebno se pripravlja Metlika, Črnomelj in Novo mesto, da kolikor mogoče slavnostno pozdravi odlične goste in prvi vlak. Pripravljalni odbor je razposlal na županstva ob progi Ljubljana-Novomesto en oklic, v katerem jih naprosi, da naj na dan 25. majnika t. 1. zjutraj med 7—9 uro okrase hišni posestniki ob železniški progi svoja poslopja s slovenskimi zastavami. Slavnostni vlak odhaja iz Ljubljane okoli %(a 8 uri zjutraj. V Novem mestu se vrši blagoslovljenje, katerega bode »zvršil ljubljanski knezo-Skof dr. Jeglič sam. V Metliki je daljši premor in prirede Metličani veliko ljudsko slavnost, od vseh strani se ttdeleže Đelokranjd v narodnih no$ah, Ttidi Vlahi in Bojano se ndeleie tega slavlja; v Črnomlju se vrši velik slavnostni banket in sprevod narodnih skupi n.
B«lokran tka MmMoc Ravna« tdjrtvockr. šdtondk Mtmk randaia i
Proga Rudoliovo-Metlika dežclna ne|a (Bubnjara) s postajami Birčna Vas, Uršna Sela-Toplice, Toplice, Semič, Črnomelj, Gradac na Kranjskem, Metlika, s postajališčem in nakladiščem Kandija, s postajališčem in obratnim ogibališčem Rožni dol-Pribišje in s postajališčema Dobravice in Rosalntce se izroči 27. ma|a 1914 javnemu prometu. Postaje Birčna Vas, Uršna Sela-Toplice, Semič, Crnomelj, Gradac na Kranjskem, Metlika in postajališče in nakladišče Kandija se otvorijo za ves promet, postaialižče in obratno giba-lišče Rožiii Dol-Pribišje za osebni in prtljažni promet, postajališči Dobravice in Rosalnice za osebni promet, za prtljažni promet pa potom naknadnega nega plačila pristojbin.
Požar. V četrtek zvečer je pričelo iz neznanega vzroka goreti pri Peter-linu v Kosezah pri Ilirski Bistrici. Ker je bilo mirno in tiho vreme, se je požar kaj hitro širil in kmalu je bila tuđi ?osedova domačija Franc Peter-lina v plamenu. Na lice mesta je prišla takoj ilirsko-bistr*' * r t Itrna bram-ba, z r^ čelnikom « . Jos. Balistom. Spretno? i vrlih   $             se je   posre-
ćilo po trudapoli             u ogenj loka
lizirati, tak0 da ]<■ » vsaka nevar-nost odstranjena, t bno moramo pohvaliti načelnika, Giije vodo br z-galne Rajmunda Tomšča, ;r*-5^r "a Smuka in krčmarja Seunika. Svo c-časno je priporočil slavni dežclni odbor deželni vladi nujno razpustitev našega gasilnega društva. Danes naj pa posije dežclni odbor svojega zaup-nika v klerikalne Koseze in siišal bode na vsa usta le laskave in zahvalne besede o našem prekoristnem društvu!
Novice iz Logatca. Vojaški na-bor v Logatcu, je bil letos slabo obi-skan. Več mladeničev se ni zglasilo, ker so jo popihali čez lužo. Videlo se je, da je letos med rnladeniči mnogo škari; potrjenih je bilo polovico za manj kaKor minulo leto. Na naborno komisijo sta prišla tuđi dva posebna mladeniča in sicer ima eden eno samo nogo, drugi je pa 90 cm visok in 26 kg težak. — Mladenič Ferdinand Kozina, ki je bil 12 let star, si je sam vzel življenje; kakor je bilo sodnijsko dognano, je bil vzrok samomora slabo šolsko spričevalo, katerega je še sam potem popravljat in radiral.
Novice iz Amerike. V Stauntonu, III., je 23. aprila umri Jožef Zorko, rojen 1. 1888. v Gorici pri Rajhenbur-gu na Stajerskem. — V New JorKu je umri 2Sletni rojak Ivan Srne, po domače Jurčkov, rojen v Domžalah. Pokojnik je bil oženjen osem mese-cev in je prišel pred sedmim! leti v Ameriko. — V Clevelandu je umrla za pljučnico Frančiška Ogrinc, stara 33 let, doma iz Zerovnice.
Mister Gould je dospel v Ljubljano in bo od danes naprej predvajal v kinematografu ^Ideal« originalni Edison Kinetofon, t. j. govorečo sliko. Ne vidi se torej samo nemo sliko, marveč sliši se tuđi glas govora, sploh vsak najmanjši šum. To najno-vejšo iznajdbo slavnega Amerikanca ne bi smel nikdo zamuditi, da si jo ogleda. Predvajala se bo samo 6 dni. Priporočliivo je, da si obiskovalci preskrbe pfavočasno vstopnice. ker, kakor smo izvedeli, so za današnje predstave skoro razprodani vsi se-deži. Od danes naprej je odprta blagajna kinematografa tuđi dopoldne od pol 11. do 12.
Nezgode. Ko so predvčerajsnjim na Tomanovem dvorišču skladali z voza surov kamen, je spodletel lesen kol ter kamnoseškega pomoćnika Jakoba Borštnarja tako udaril po glavi, da mu je prizadel precejšnjo rano in je moral iskati zdravniške pomoći ter bo par tednov za delo ne-zmožen. — Dne 13. maja je 271etni delavec Jožef Gušek pri tvrdki Sarn-massa žaj^al na cirkularni žagi neko desko. Pri tem je prišel z levim pr-stancem tako blizu, da mu ga je na-mečkalo in je moral tuđi ta k zdrav-niku, potem pa ostal v domaći oskr-bi. — Dninar Anton Ogrin pri tvrdki Zajc & Horn je hotel odstraniti pri iz-delovanju betonske cevi model, pri tem se mu je odtrgala vrv, na kateri je bil pritrjen pločevinast model. Vsled tega je Ogrin padel z visočine 1 m na drugo cev. Poškodoval si je levo ramo tako, da je moral k zdrav-niku.
Novo trgovino s šivalnlml stroj! v Ljubljani otvori gosp. Josip Pete 1 i n c, dosedanji poslovodja tvrd-ke Singer će Co. Glej današnji oglas.
Lepo se čita današnji oglas glav-nega zastopstva srečkovnega oddel-ka »Češke industrijalne banke v Ljubljani«, s kojim se naročnikom turske srečke obetajo glavni dobitki po 400.000 in 200.000 zlatih frankov. Opozarjamo!
Zlmt prstan se Je našei v Sodni ulici. Dobi se v vili »Wettach«c II. nadstropje.____________^_______
trostran BaziflRila.
„Narodn« ditelnioa0. Č. gg. člaai M Tijurtno obvt stajo, <ki «o vabljrai nm dM 17. 1*. a« ktmpko dirka c iakr.
dragonskeg* potka carja Nikolaja §t. 5. Za slučajno legitimacijo velja člaoarin-ska pobotnica. Začetek ob 3 uri zjutraj. Odbor.
Dramatično društvo v LJubllanl ima svoj redni občni zbor v sredo dne 27. maja 1914 ob pol 9. uri zvečer v posebni sobi restavracije pri „Novem svetu" na Marije Terezije cesti. Dnevni red: 1. poročilo predsednikovo, 2. po-ročilo tajnika, 3. poročilo blagajnika, 4. poročilo odsekov, 5. poročilo pre-glednikov, 6. volitev predsednika, čla-nov odbora in preglednikov, 7. mo-rebitni samostalni predlogi, 8. slučajnosti.
Z eza dramatičn h drušiev po-življa nujno vsa včlanjena društva, ki še nišo poslala članarine in zapisnika arhiva iger in glasbenega materijala, da store to brez odlašanja. Po 1. ju-niju t. 1. se vpisovanje zaključi in ne-vpisana društva prepuste svoji usodi brez podpore. Predsedstvo Zveze je pozivljalo in pojasnjevalo koristi Zveze dovolj. V kratkem iziđe l.zvezek „Tali je". Brez stroge organizacije in disci-■ pline Zveza ne more delovati. Vabimo 1 torej zadnjič. Pojasnila daje Predsedstvo v Ljubljani, magistrat.
Sokolska župa Ljubljana I. vabi ljubljansko in dolenjsko okrožje k po-poldanskemu delno župnemu pešizletu 24. maja v Šmarje pri Grosupljem. Zbirališče Sokol I. trg Tabor 2, od-hod 3A1. uri; Sokol II. Cojzova cesta, odhod ob 3M. uri; Sokol v Most ah — Mali, slon, odhod ob V2I. uri; Sokol v Štepanji vaši, od telovadnice ob V2I. uri. Skupni odhod izpred Mestnega doma točno ob 1. uri. Ženski odseki obeh okrožij se morejo udeležiti korporativno in uradno (ne kot posameznice); odhod za ženstvo ljublj. okrožja od dolenjskega (Karlo vega) mosta ob V2I. uri. Sent Vid in dolenjsko okrožje se ravnata glede odhoda po lastnih dispozidjah.
Napredno oolit crto in izobra-ževalno društvo za Kolize ski okraj priredi v nedeljo dne 14. junija t. 1. veliko ljudsko veselico v korist društvene knjižnice. Veselica se bode vršila v večjem obsegu in v lastni režiji na vrtu in v areni Narodnega doma. Odbor se resno trudi da bode veselica nudila dovolj zabave in razvedrila. Sodeloval bode tuđi orkester „Sokola I*. Opozarjamo že sedaj narodna društva, da se ozirajo na zgoraj imenovani dan in prosimo da ta dan ne prirejajo konkurenenih veselic.
Društvo slovenskih profesorov opozarja gg. tovariše, da se vrši nocoj ob 8. zvečer v restavraciji „Narodnega doma" prijateljski sestanek.
Slovenskega lovskega društva redni občni zbor se vrši v nedeljo 17. t. m. ob 3. popoldne v restavraciji glavnega kolodvora v Ljubljani.
Ljubljanski športni k ub naznania svojim članom, da so vabljeni k jahal-nim tekmam dragonskega polka carja Nikolaja dne 17 in 18. t. m. na igri-šču v Tivoli Začetek ob 8. uri dop.
Slovensko trgovsko društvo »Merkur« v Ljubljani opozarja vno-vič na poučno - zaba\Tii izlet, katerega priredi skupno z društvenim pev-skim zborom na praznik, dne 21. maja v Zagorje ob Savi. Odhod iz Ljubljane ob 7. uri 40 min. zjutraj. Ob 10. ogled teklarne in vrhnjih naprav tamošnjega premogokopa, ob 1. kosilo. Popoldne ob 4. priredi društveni pev-ski zbor s prijaznim sodelovanjem zagorskega seksteta v »Sokolskem domu« koncert, katerega vstopnina pripade ubožnemu zakladu občine Zagorje. Vstopnina 50 vin. za osebo. Povratek v Ljubljano ob 7. uri 50 minut zvečer. Izlet se vrsi ob vsakem vremenu. Dotičnike, ki se namerava-jo udeležiti izleta, vabimo, da čim prej priglase svojo udeležbo, da mo-remo slede kosila in drugo potrebno ukreniti.
Prostovolino gasilno društvo v Mostah vljudno naznanja, da je bila namenjena veselica 10. t. m. radi dežja preložena na dan 17. t. m. ob ravno istem programu v Mostah pri Magi-gistru prej Zakotniku, samo dopol-danski program odpade, ker cerkvena oblast ne dovoli blagoslova. Streljanje se prične ob 10. dop. Ker ima društvo ogromne stroške radi priprav za 10. t. m„ vabi vljudno na mnogobrojno udeležbo odbor.
Pposveta.
Slovensko gtedaMšče v Ljubljani. V četrtek, (na praznik) dne 21. t. m. se vprizori v deželnem gledališču pod vodstvom režiser ja g. Povheta, sijajna burka „Maks v škripcih* z gosp. Povhetom v naslovni in glavni vlogi, na kar že danes opozarjamo. Vaje za ^tq predstavo so v polnem teku. Vstop-"nice se dobe že od danes naprej v trafiki ge. Češarkove. Začetek predstave ob 87* zvečer.
Že četrtek, dne 28. t. m. se erične gostovan e ljubljanskega ansambla pod vodstvom režisera gospoda Milana Skrbinška. — Prva predstava se vrši v Kranju, kjer se vprizori v četrtek, dne 28. t. m. ob fcV* 2večer tridejanska burka »Maks
111. Stev.
.SLOVENSKI NAROD*, dne 16. maja 1914.
Stran /.
v škripcih* z gospođom Jos. Pov-hetom v naslovni vlogi. Nato gostuje ansambl zapored v naslednjih krajih: Tržič, Je seniče, Celovec, Maribor, Ptuj, Ljutomer, St Jur, Celje, Žalec, Vransko, Zagorje, Trbovlje, Krško, Brezice, Novo mesto, Metlika, Karlovec,   Črnomelj,   Ribnica.
Razstava vezenin. V veliki dvorani »Mestnega doma« priredi te dni tukajšnja zaloga Singer Co., Sv. Petra cesta 4, lepo razstavo, ki bo v
vseh onih krogih, ki se zanimajo za umetnišKo izvršene vezenine, zbudi-la živahno zanimanje. Ne gre tuka] za prodajno razstavo, nego razstav-iieni predmeti na| bi občinstvu predočili, kakšna tehnično dovršena dela se v malo časa in s komaj omembe vrednim trudom dajo doseli na origi-nalnem Singerjevem šivalnem stroju -.Razred 66«. Izboren je ves aranžma razstave, kjer so objekti okusno in pregledno razpostavljeni deioma v vitrinah, deloma izloženi v razstav-nih omaricah. Vidimo tu dela filet-nih, madejrskih, teneriffskih in irish guipurskih imitacij. pointlace, angl. mrežaste vezenine, gobelinske in s križnim vbodom ploščate, pridvižne in vezenine z zlatom, dela s trakovi in španske čipke. Posebno pozornost zbujajo bele vezenine. Kakor leđni prtići, preprožniki, garniture ovraini-kovt blazine in perilo, takisto tuđi Čudovite pisane vezenine n. pr. maih-na pahliača, pompadura, cerkvene vezenine (n. pr. prekrasen pluviale s štolo), na belem svilnatem blagu z rumeno svilo očarljivo vezena gle-daiiška avbica in drugo. Naravnost ohčudovanie zbuja svecanostni na-mizni prt z angleško mrežasto veze-nino in filetguipuro, dalje dva z mre-zasto vezenino izvršena žametasia 'aslonila, neprekosljiva po okusu in .udoviti izvršitvi. Ako preudarimo velikansko      tvorimo     zmožnost    in
nogostransko porabnost. s katero n je dovedel originalni Singerjev Ši-valni stroj »66« do naravnost tehničke popolnosti, in ako premislimo, kaj :o porceni za naše gospe in gospice,ki 7. ročnim delom s prenaporom oško-duiejo svoj vid in zdravje, ko se pa nasproti pri modernem stroinem vezenju poleg vseh drugih prednosti gre za precejšen prihranek časa. ne rao-remo dovol] občudovati tega popol-nega stroja. Vsekako bodi vsem go-spein in gosnicam vLubljani ter vsem Ntrokovnjakom in prijateljem lepih in
raktičnih izđeikov na tem polju opio priporočeno, da v svojo lastno korist obiščejo to razstavo, ki vsake-mu nudi nekaj in mnogo lepega.
Razne stvari.
*  Parnik se je potopil.    Parnik *Turret Hill« iz Newcastla se je pri Southwoldu potopil. Prvega strojni-ka so resili. Boje se, da je ostalih 14 liiornarjev uronilo.
*   Avstrijska znanstvena ekspe-HcHa v Albanijo. Dunajska akademici znanosti je odposlala znanstveno ekspedicijo, da v zoološkem in bota-"iičnem oziru preišče Albanije
*   Kuga v Hongkongu. »Times« pnročajo iz Šanghaia: V Hongkongu so v zadnjih tednih konstatirali 210 ^lučajev obolenja in 173 smrtnih slu-:aiev kuge. Od začetkoma    leta    je oholelo na kugi 1228 oseb, umrlo pa 1112 oseb.
*  Grozna panika. Iz New Yorka poročajo: Ko so devali na mrtvaški oder ponesrečene mornarje v Bosto-ru. oziroma v Chicagu, je prišlo  do velike gneče. V Bostonu so pohodili Vakih 100 žensk, od teh so bile ne-: atere težko poškodovane. V Chicagu so pohodili 12 oseh.
*   Obsoiena sufragetka. Na šest mesecev zapora    je    bila obsojena Mifragetka AnselK    ki    je v muzeju Roval Academv s sekiro   raztrgala portret pred kratkim umrlega slikar-
a Huberta pl. Herkomerja. Slika je predstavljala vojvodo wel!ington-"kega.
*  82 revolucijonarjev pred sodi-ćem. Iz Varšave poročajo, da se je
ie  12. maja pričel v Varšavi pro-
s proti 82 revolucijonarjem, ki so ' li že dalj časa    zavrti v trdnjavi.
htoženi so 26 terorističnih    činov.
ovabljenih je več nego    200 prič.
agovornikov je 30. Proces, ki bo "aial tri tedne, se vrsi pri zaprtih Ourih.
*  Obsoiena   agitacija   duhovni-'iv. Iz Rima poročajo: Na soglasen
predlog verifikaciiskega odseka je državna zbornica sklenila, da ne po* trdi izvolitve generala Imbriaea v volilnem okraju Valle Lucania, ker so duhovnlkl^ z nasUnostei agMkatl za generala. Če bi se to pri nas prakticiralo, tedaj bi se morali razvelja-viti vsi mandati* ki jih imajo naši klerikalci.
* Mnogi plvoplvci trpe stalno na zlati žili, kakor bolečinah v križu, tesnobi v prsih, utripanju srca, omo-tici, nagnenju k bljevanju, krvavenju črev in bolečem sečnem pritisku. Kupica prirodne »Franc Jožefove« grenčice vsak dan na tešče zaužite, uredi odvajanje voljno in trajno, v mnogih slučajih dovede do popolnega ozdravljenja, vedno pa prijetno olaj-sanje. Tajni zdravstveni svetnik dr. Varrentrapp v Frankfurtu na M.f član ces. državnega zdravstvenega urada, je dognal, da se spričo izred-nega bogastva žveplenasto kislih soli Franc Jožefova voda pred vsem priporoča tam, kjer je treba želodcu dovajati samo inajhne množine teko-čin. Dobiva se v lekarnah, drogeri-jah in trgovinah z mineralnimi vo-dami.
Telefonsko in brzojavna poročila.
Bolezen našega cesarja.
Dunaj 16. maja. O cesarjevem zdravstvenem stanju je bii izdan da-nes zjutraj sledeči bulletin: Noč je bila motena vsled kašlja. Katar kakor včeraj, splošno razpoloženje za-dovoljivo.
Delegacije.
Dunaj, lb. maja. Avstrijska delegacija bo najbrže 27., ogrska pa 28. t. m. končala svoja posvetovanja. Dne 30. t. m. se bosta vršili sklepni seji obeh delegacij.
Vojni minister Krobatln.
Dunaf, 16. maja. Vesti o odstopu vojnega ministra Krobatina so za se-daj se prenagljene. Listi označujejo kot njegovega naslednika inspektor-ja kavalerije grofa Huvna, ki je pose-ben zaupnik prestolonaslednika.
Gafiški deželni maršal.
Dunaj, 16. maja. Cesar je imeno-val poljskega konservativnega poslan ca Ni kolala Niezabytow-s k e g a za gališkega deželnega maršala ter mu podelil obenem dostojanstvo tajnega svetnika.
Afera Šviha.
Praga, 16. maja. Snoči so bile v mestu razširiene vesti, da se je Šviha ustrelil. Vesti nišo resnične, res pa je, da je Šviha zbolel. Šviha je vložil ničnostno pritožbo.
Protiavstrijske demonstracije v Italiji.
Rim, 16. maja. Na zahtevo av-strijsKe vlade je odredila italijanska vlada proti prefektom vseh mest, v katerih so se vršile protiavstrijske demonstracije, preiskave. Kot prva žrtev je padel prefekt v Neapolju Sorge, ki je bil snoči odstavljen.
Nemški brambni prispevki.
Berolin, 16. maja. „Tagliche Rundschau* poroča, da znašaio do-hodki iz nemskih brambnih pri evkov do sedaj že 1200 milijonov mrk.
Belgijske  iole.
Bruselj, 16. maja. Senat * spre-jel klerikalni šolski zakon z ve no 68 glasov. Liberala in socialni demokratje so protestirali proti zakonu in zapustili dvorano.
Španski dreadnoughti.
London, 16. maja. „Standard* izve, da je naročila španska morna-riška uprava tri dreadnoughte pri neki angleški tvrdki.
Trije požarji v Moskvi.
Moskva, 16. maja. Snoči je iz-bruhnil istočasno na tren krajih v Moskvi ogenj. Uničeno je dekoradjsko skladisče carskega gledaliŠČa. Škoda znaša nad 1 milijon. V Petrovskijevem parku je zgorela restavracija Maurita-nija. Na tretjem kraju je zgorelo pri požaru 6 ljudi.
Irska.
Gfasgow, 16. maja. Carinski urad urad je zasegel 500 bajonetov, ki jih je bil pripeljal neki parnik iz Londona in ki so bili namenjeni za Irsko.
Mehika ia %mšlmlmmm šrimv*.
El Paso 16. maja. Guverne* di-strikta Paral je izdal  oklic,   da bodo
zapađli rudokopi, ki jih vzdržujejo tnfei v tem đistriktn v prid mehikanski državi, če se ne bodo tekom dveh tednov vrnili posestniki mdokopov, ki so pobegnilt. Uiozemski kapital, ki je naložen v teh rudokopih, znaša nad 30 milijonov dolarjev.
El Paso 16. maja. Neka angleška firma je intervenirala pri konstitucijo-nalistih v Monterrvju radi aretacije ne-kega zastopnika Eagle-Oil-Companyje. Vstaši so zahtevali, da ga izpuste za svoto 10.000 pesov.
London 16. maja. „Times" poročajo iz Veracruza, da so vstaši v Tampicu uvedli vzorno upravo in strogo disciplino. Nekaj vojakov, ki so poskušali pleniti, je bilo takoj ustre-ljenih. Promet v mestu je še vedno ustavljen. Trgovine, uradi in javni lokali so še vedno zaprti. Vstaši zatrju-jejo, da bodo prihodnje dni že zopet pričeli z delom v okolici mesta.
Dogodki na Balkanu«
Srbska skupščina. Belfradp 16. maja. Notranji mi* nister Protić je izjavil v skupščini, da je po vojni opažati ojačenje vojaškega duha, zato je dolžnost demokratične vlade, da ščiti pravice civilne oblasti. Preiskovalna komisija bo konstatirala, ali zadene za pasiva častniškega društva koga kaka krivda ali ne.
Amnestija v Srbiji.
Belgrad, 16. maja. Kralj je pod-pisal ukaz, s katerim se pomilosčajo vsi do 25. oktobra 1. 1. obsojenci, ki so bili obsojeni zaradi vohunstva, raz-žaljenja veličanstva, razžaljenja skupščine ali oblasti, zaradi hujska-nja k vstaji in odpora proti vladnim organom. Amnestija se razteza tuđi na tuje državljane, ki so bili že danes izpuščeni.
Naseljevanje v Srbiji.
Pariz, 16. maja. Iz Belgrada po-roČajo: Srbska vlada je dobila do sedaj iz Avstrije 2000 prošenj za odka-zanje zemljišč v Novi Srbiji. Iz Amerike se vrne 10.000 Srbov. Doslej je pobegnilo iz Srbije že 90.000 ljudi in to število se vedno veča. Vlada pre-poveduje izseljencem prodajati zemlji-šča, daje jim pa znižano vožnjo.
Albanija in Epir.
Milan, 16. maja. „Corriere della sera" poroča iz Brindisija, da je od-plulo 9 torpedovk v Sv. Ivan Medovo. Baje so izbruhniH v Albaniji revoluci jo narni nemiri.
Rim, 16. maja. Albanski ministrski predsednik Turkan paša je v nekem razgovoru razložil italijanskemu zuna-njemu ministru, da prosi Albanija Ita-lijo zato za podporo, ker je mlada država vsled napetih razmer napram sosednim državam, to je Grški, Srbiji in Crni gori, prišla v nevarno situacijo, da ne more urediti svojih notranjih zadev.
Rim, 16. maja. Turkan paša je sprejel včeraj zvečer ruskega poslanika. Trdi se, da je ruski poslanik v imenu svoje vlade opozoril Turkan pašo, da naj ne otežuje spravna pogajanja na otoku Kriu. Turkan paša bo obiskal po svojem obisku na Dunaju Še ostala evropska glavna mesta ter se bo vrnil v Albanijo iz Petrograda preko Bu-karešte.
Dunaj, 16. maja. „Albantsche Kor-respondenz" poroča, da vlada v se-vernem Epiru vsled divjanja grških čet silna beda. Vaši v okraju Fraskeri so požgane, 30.000 beguncev je pri-bežalo v mesto Skrapari, begunci umirajo drug za drugim vsled lakote.
Arnavtski delavci.
Belgrad, 16. maja. Pri prištini se je vnel med albanskimi cestnimi delavci prepir. Delavci so se med seboj stepli. Srbska vojaška patrulja jih je prepodila in zasledovala. Ko se je nato patrulja vračala, pričeli so Albanci iz hiš streljati nanjo ter je bil pri tem en srbski poročnik smrtnonevarno ranjen.
Solun.
Atene, 16. maja. Venizelos je izjavil neki grški deputaciji iz Soluna, da se bodo še letos po leti pričela dela za prosto pristanišče v Solunu.
Grški moratorij.
Solun, 16. maja. Ker bi lahko prišlo v trenutku, ko se prekliče moratorij, do težke finančne katastrofe, se je 1. maja ustanovit pri Narodni banki oddelek za zemljiški kredit Sedaj se vrše pogajanja za ustanovitev posebne zemljiško-kreditne banke na Grškem*
Darila.
Upravništvu naših listov so poslali :
Za Ciiil - Metodovo družbo: G.
Vekoslav Krajne, c. kr. notar v Smarju, 10 K, povodom smrti pobratima Vatroslava Holza; Spiro Vran-ković, lekarnar v Crnomlju, 12 K, nabral v veseli hiši brata Steve Bo-jančanina na dan sv. Jur ja, dne 6. maja in A. Trobej, jurist v Gradcu, 16 K 60 vin., zbrali ob priliki nem-škega cvetličnega dneva »Taborja-ni«. Skupaj 38 K 60 vin.
Ziveli nabiralci in darovalci!
^•*JU*J«r
LjTat>lja.ini Nameravani izlet v ^kofjo Loko se
vrši Jutri v nedeljo. dne 17. mala.
Bratje jezdeci   udeležite   se   tega izleta polnoštevilno. Zbirališče točno ob 7. uri na dirkaliŠču, odhod ob pol 8. uri. Na zdarl Načelstvo.
Današnji list obscga 22 strani.
Izdajatelj in odgovorni urednik: dr. Vladimir Ravnihar, drž. poslanec. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
Za   prebfvalce  mest,  urađnike   itđ
Proti težkočam prebavljanja in vsem nasledkom mnogega sedenja in napomega duševnega dela je uprav neobhodno potrebno domaće zdravilo pristni „Moll-OT Selđllts praiek," ker vpliva ni prebavljanje trajno in uravnovalno ter ima olajševalen in topilen učinek. Skatljica velja 2 K. Po poštnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj na DUHAJIJ, Tnchlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati Moll-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom.                                                 3 25
R9DIUM strapozin tkanine
tovarne B, SP1EGLER in SINOVI  Hronov
so izdelane iz najiinejše Amerika-preje, ter v lepoti in trpežnosti ne-pre'kosljive. Imajo prednost, da osta-nejo v perilu snežnobele ter so znatno ceneje kot konkurenčni izdelki. Dobivajo se v poljubni širjavi in de-belosti za vsakovrstno životno ali posteljno perilo v manufakturni trgovini J. Ciuha, Ljubljana, Pod Trančo. — Zahtevajte vzorce za pralne pre-izkušnje.
Žitna oene v Budimpešti.
Dne 16. maja 1914. Termin.
Pšenica za maj 1914.    .   .   za 50 kg 13 88 Pšenica za oktober 1914    .   za 50 ks? 1221 Rž za   okt 1914   .   .   •   .   za 50 ks:   9*83 Oves za oktober 1914   #   ,   za 50 kg   8*10 Koruza za maj 1914  ...   za &0 kg   7*23 Koruza za. julij 1014      .   .   za 50 kg   7-45
Meteorolosično poročilo.
!   Cas    Stanje;  A^,  i ¥ >o^#-:iSi l-s! Vetrovi   Nebo van^a    * mm   £S 15. 2.popJ 736-9-     10*6 1 si. sever t     dež „   9. zv.  733 3       7 8 |  si. vzh  j oblačno 16.   7. zj.    7376      64    brezvetr.     megla
Srednja   včerajSnja  temperatura   8*5°. norm.   14*0*    Padavina v 24  urah mm   33,
Potrtega srca naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem Žalostno vest, da je naš dragi in ljubi oče, gospod
Janez Zorman
trgovec in posestnik
v petek, dne 15. maja ob 8. uri zvečer, po kratki, mučni bolezni, previđen s tolažili sv. vere v 63. letu starosti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega ranjkega ,bo v nedeljo, dne 17. maja ob polu 5. uri popoldne iz hiše Žalosti v Sp. Šiški v rodbinsko rakev k Sv. Krištofu.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi oo, frančiškanov* v Ljubljani.
SP. SISKA, dne 15. maja 1914.
hMMt9 Vlnkog Tontf sinovi. Anica Pogačnlk   roj. Zorman, bcX
Fran Poga6nlkf zet
Hudoben gost
Gost, ki vedno priđe nepozvan ^ ki ga nikjer ne marajo videti, to je "tvmatizem. Večkrat priđe popolno-^a nepričakovano in naenkrat in se ^a je težko iznebiti, ko se je vgnez-
dil. To se pa ne more zgoditi, ako revmatične bolečine, nevralgije, trganje po udih itd. vslej takoj odstranimo s Fellerjevim bolečine tolaže-čim rastlinskim esenčnim fluidom z zn. »Elsafluid«. Tuđi pri prehudem naporu, izpahnenju, izvinenju, otek-linah, opečeninah, ozeblinah, trese-nju telesa in živčni slabosti zaneslji-vo pomaga s svojimi poživljajočimi, jačečimj, bole^in^ tolaŽeCinu last-npstmu^
Evo nekaj zanimivih speročih »Dalj časa zaradi protina nisem niogel hoditi, poskusil sem mnogo zdravil, izdal mnogo denarja, pa nič ni pomagalo. »Elsafluid« mi je pa bo* Iečine tako ublažil, da zopet lahko opravljam najtežja dela, Tisočkratna hvala.« Leopold Melak, s, r.f Deutsch* Landsbcrg št. 43, Štajersko,
»Prosim, pošljite mi zopet svoj izborni »Elsafluid«. Imela sem protin v obeh nogah, da nisem moda hoditi
pa je to trpljenje, sedal, odkar rabim »Elsafluid«, popolnoma izginilo. Tuđi pri glavobolu, zobobolu, bodenju in bolečinah v vratu se je izkazal kot takoj bolečine tolažeče sredstvo*« Marija Parlitsch, s. r., posestnica, Siissenberg, poSta Weitersfeld.
»Rad bi priobčil, da mi je Va§ iz-vrstni »Elsafluid« pri odstranitvi kro* nrčnega želodčnega katara prav dobro služiL Tako se je tuđi pri drugih osebah v mnogih   stačalih   obnaSal
prav dobro, tako n, pr. pri glavobolu, bolečinah v spodnjem delu telesa.« Franc Volgger, s. r.f železniški urad-nik, Ories am Brennert Tirolsko.
Naj si naši bralci ta poročil^ obrnejo v korist in naroče FellerjeM fluid z zn. Eisafluid od lekarnarja E. V. Feller, Stubica, Elsatrg št. 238 (Hrvatsko). 12 steklenic stane frank« samo 5 kron, majhna izdaja, ki d(xia-» Sa velik dobiček.            ^ f ff ekrtr* J
Zahvala.
I Vsem onim, ki so kakorkoll laj-I Sali zadnje ure naSega Ijubega, ne-I pozabnega sorodnika, gospoda
Fran Zajca
I se zahvaljujemo najiskrenejše. I Zlasti bodi zahvala si. Ci ta tn i ci I v Sp. Šiški in nje pevskemu 2boru I za ganljive žalostinke, vrlim tovar. I Sišenskim fantom svetilcem in no-I sačem krste, ter za lepi poklonjeni I venec, cenj. gg. c. in kr. podčastni-I kora in moštvu 4. stotnije pehot I polka št. 17. za številno udeležbo I in venec, č. o. FeJiksu za tolažilni I obisk, ter pogrebnemu zavodu Roji-* I na za prireditev lepega sprevoda. I Zahvaljujemo se tuđi vsem, kl I so pokojnika spremili na zadnji poti, I darovalcem krasnega cvetja in vsem, I ki so nam izkazovali sočutje.
I         Bog povrni vsem !
I         V Sp. Siški, 16. maja 1914.
I                   Žalujoči ostali.
Dobro iđoča      1930
gostilna
se takoj odda.
Kje, pove upravništvo „Slov. Naroda*,
Iznpga akviziterja
proti začetnemu mesečnemu prispevku 300 K in primerni proviziji spre]me Glavno zastopstvo srečkovnega od-delka Češke industrijalne banke v Pragi, Ljubljana. — Posije naj se najprvo pismena ponudba.        1932
Trgovec
oženjen, 33 let star, prosi za takoj službe kot prodajalec, skladiščnik, pot-nik ali v pisarno. Dobro izurjen v govoru in zastopstvu. Zrnožen slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi ter železninske, tehnične, špedicijske in kolonijalne stroke. — Ponudbe pod „Celje 1943" na upr. SI. Nar.      1943
NatečaJ.
Podpisani kneževski dobodarstveni urad
išče v hrvatskem   in   nemškem  jeziku
r govoru in   pismu veŠčega
pisarja.
Letni dohodki znaŠajo 1350 K zaČetne plače, s poviŠanjem od 120 K, odnosno 150 K vsaka 3 leta, ako bode službovanje zadovoljivo, 300 K stanarine. Prošnje morajo biti v obeh jezikih sestavljene, s prepisi izpričeval o do-sedanjem službovanju, opremljene s popisom glede osebnih, obiteljskih, vo-jaških in zdravstvenih okolnosti, dalje z naznačenjem glede mogočega nastopa mesta ter se imajo do 28« ta !&■ tu 1934                    vložiti.
V Karlovcu, 14. maja 1914. Dohođarstveni urad kneza Thurn in Tališ?.
Stran B.
.SLOVENSKI NAKUD«, dag 16. »•)• 19U.
111 štev.
JUjvečja zaloga

a tsabmhu M&a  ittiSla  fetrshu ktaUtete po brczkonknrenčnih cenah
priporoča
manufakturna trgovina
J. GROBELNIK, Ljubljana
Mestni trg štev. 22, nasproti lekarne.
Nogavice in druge pletenine, dalje perilo, ovratnike in v to stroko spadajoče blago dobite najceneje v specijalni trgovini
A. & E. Skaberne
Mestni trg IO.                               &22
•Velika   Izblra!              »oll*»a   »Mtreib«:
u
Slavnemu   obžinstvu   uljudno   naznanjam,   da   bodem   letos   o    r
priliki 25Ietaice obstoja svoje tvrdke prodaial                             jj
kabor ore, verižice, obeske, prstane,  |
===== nhane i. t. d,               =  |
po  znatno  znižanih  cenah.    j
Edina zdcga najbeljših nr z Ustao zmmko „Illp".    j
[    Lastna delavnica z električnim obratom za popravila in nova dela.     n
LUD. ĆERKE
juvelir in trgovec                      |
LJUBLJANA,   Wolfova    ulica   štev.   3.   |
j~rioo?Qta s
specialna v!/                ------modiv
trgovina za gospode in dečke
J. KETTE
Ljubljana Franca Joiefa cesta št. 3.       (
.                 L«pa, v«Uka           18»
mcsećno Sflbfl
z   električno   razsvetljavo   in    zasebnim vhodom, eventuelno z vporabo Havirja, |
se oihU ni Kongresnem trp Stev. 14. j
K.   LINHART
urar
fjukljana, JKarijc Terezije cesta 7.
Zaloga vseh  vrst  žepnih ur, zlasti
„Omega", nikljaste in srebrne, dalje
ure na nihalo, stenske ure in budilke.
Specialist za   popravila.
Mm Mđ wk
Kakor na solnca belieno — i2gleda perilo po po'urnem kuhanju s primes^o
^*s    ^^^^m ^^ ^5 -^r JL ^^»1 ^'^s Kj
Per?il ne  vsebuje — kljub svojemu hitremu   učinku   —    nikakih   perilu škodljivih snovi. Zajamčeno neškodljivo pralno sr-dstvo.
Goillieb Voith
DUSiAJ III. 1.
Naprođai   po  vseh  trgovinah.
Ee*        ^?^^^^^B         tM^^        Svi        h&        p(^         jJ^^      i,     ""         ^^      * ^T^ii        C^Sf       9"         JwA        Čftf3

,         Pri   nakupu   različnega   oblačilnega   blaga   se blagovolite obrniti na tvrdko                                523
A. & K. Skaberne
Mestni trg 10.
■ Na debelo in droboo.                  Obstoji od leta 1833.                    Izredao nizke cene!
i
i ——---------—---------------------------------------------------------------""-~              ~~     "~
Krasne spomlađanske novosti
dobro blago in po že priznano na]nižjih cenah dobite
▼ modni     BAAAvft     Gtttnlr    *^yl^* trgovini     » W &VI      0 IVI 1&   Stari trg 18
Specijalna   trgovina    najmodernejŠih   bluz9   jutranjih   oblek, Ia   kakovosti   moško,   žensko   in   otroško   penilo,   najmodernejši moild klobnkiv Čepiće in Slamnibi. Čeoice za dame, deklice in     > otroke, razni   nakiti, vse potrebšcine za Sivilje ild.
i
I A. Hauptmanna nasledniki A. ZANKL SINOVI ——. LJUBLJANA. == Tvornica kemičnih barY, lakov in Jirndev, priporcča:
Oljnate
barve
j   Suhe barve
Emajlne barve
IFasadne barve
Vse vrste 1 5:   firnežev,    s: |
::   čopsčev,    53 ! sa   I a k o v ,    s:
iyiavec
(Gips)
Olje za pode in stroje
Karbolloel
Mari|in trg št. 1.
Naslov   zadostuje;                  131
A. Zankl sinovi v Ljubljani.
Ceniki zastonj!                              Ceniki zasloni!
^^J   p«aasa fadovito kot aedo-^^^r       aeial  „uttovalee   mri«««". ■*dP        «r MJten samo ? stefelenlcali. ' Naprodaj, kjer so obešeni plakati.
111 5tcv.
•SLOVENSKI NAROD*, dne 16. maj« 1914.
Stran 9.
Hmelj.
»Saazer   Hopfen-   iind   Đrauer-Zeitung«    ima v svoji    19. številki z
dne 7. maja 1914 sledečo poročilo: >Prvi teden meseca maja je bil glede hmeljske kupci je se preče j znamenit; prodalo se je obilo hmelja. Neki ino-zemski pivovar je na kmetih in tuđi v mestu kupi! večjo množino hmelja ter placal od 240—280 K za 50 kg. Nekateri tukajšnji hmeljarji so prodali domaćim trgovcem manj vrednega hmelja po znižani ceni. Na tukajšnjem trgu so kupovali tuđi tu- in inozem-ski kupci ter plaćali žateški hmelj po 242—2S5 K za 50 kg; razpoloženje je torej boljše, cene so sicer nespreme-njene, vendar nekoliko Čvrsteje. Tu-jega hmelja se je le malo prodalo in sicer se je plačal hmelj iz Ouštja po 220—240 K, drugi avstrijski limelji pa po 150—220 K za 50 kg. Obče se lahko trdi, da se bode kupčija zopet oži-vela in da se bodo ostanki lahko prodali. Dasi smo imeli v tukaišnjem okolišu nekatere nevihte. vendar po-manikuje deža. Vreme je hladno in hmeljski rastlini neprikladno; osobito bi naj noči bile toplejše. Dne 2. maja smo imeli slano, katera pa hmelju ni Škodovala. Zgodaj obrezani hmeljniki imajo 1 do 1 in pol metra ćolge, krepke in zdrave poganjke, kateri so dosedaj se brez mrcesa. Pozneje obrezane hmeljnike je pa — kakor vsako leto — napadel bolhaČ. Hmeljniki, katere je lansko !eto na-padla hmeljska ušica, pa imajo le slabe poganjke ali so pa brez njih. Vendar se še danes ne more reci, ali bode :o vplivalo na letošnji pridelek; v tem oziru je vreme druge polovice meseca junija in julija merodajno in se še lahko vse popravi.
Boihač — shod!]!vEC naših hmeljnifeou.
Kakor vsako leto, tako se je tuđi fetos že prikazal ta neljubi gost naših hmeljskih nasadov. Dasi tud: škoda, katero povzročuje, ni vsako leto enako občutljiva, vendar postane boihač nadležen in škodljiv, kadar se prikaže v obili množini in kadar se loti tuđi kobul. On prezimuje kot ke-ber v zemlji in v drugih pripravnih skrivališćih. se prikaže v prvi spcm-ladi in pričenja takoj s svojim unicu-jočim delom. Sredi meseca maja po-laga svojo iajeeca in pogine. Po preteku 8 dni izlezejo  iz  jajčec ličinke
—  prav drobni in kcmai vidljivi crvi
—  kateri žive tuđi na hmeljski rastlini. Ko so dorastli, se v zemlji zabu-bijo in koncem meseca julija ali za-četkoma avgusta se prikaže nov za-rod, novi bolhači. kateri se lotljo po-tem tuđi kobul, Ves ta razvoj škod-ljivca se pa le takrat tako izvrši, kadar so mu vremenske razmere ugodne in kadar so mu sploh dani vsi živ-ljenski pogoji. Vsied tega zamoremo na hmeljski rastlini opazovati dve ali pa_tudi le eno generacijo.   V pokon-čavanie tega škodljivca se priporcča več sredstev: tu hočemo omeniti le dveh: 1. V 10 I vroče vode (mehke) se razstopita 2 kg mazavega mila; <ia mešanica se vlije potem    v    90 1 mehke vode; naposled se pridene še 21U kg tobakovega ekstrakta in vse
skupaj se končno dobro pomeša. 2. Na 100 I mehke vode se vzame pol kilograma kontrafina (neko angleško sredstvo, katero se dobiva 1 kg po 2 K v drogeriji Viktorja Krausa — Žatec — Češko) in pol kilograma to-bakovega ekstrakta; vse se dobro pomeša in tekočina za škropljenje ie pripravljena. Za škropljenje se vpo-rabijo navađne škropilnice, kakor jih imajo vinogradniki. Škropljenje se naj izvršuje pri suhem vremenu; rastlina ne srne od rose ali deža mokra biti. Ker so bolhači jako plašljive živalice, se naj škropljenje izvršuje mirno, brez trušča in ropota; bol-hača preplaši ćelo škropilčeva sen-ca. Tobakov izvleček stane 1 kg 1 K 60 v, 1 kg mazavega mila pa 40 do 50 v. Ložje izvršijiva    in    sigurneje
i učinkujoča so pa ona sredstva zoper vse hmeljske Škodljivce, o katerih se je govorilo na občnem zborovanju hmeljarskega društva; io so takozvana zabranjujoča ali profilaktična sredstva, med katere spadajo: 1. nasadi na žico, 2. sežiganie   vseh   od-
' padkov in ostankov hmeljske rastli-ne, 3. oranje prahe, 4. uničenje škod-Ijivčeve zalege v hmeljsKih    drogih
i potom ognja ali potom vode in 5. jesenska rez in visoko nasipljenje hmeljske rastline. — Natančneja pojasnila glede teh sredstev podaja vodstvo hmelj, društva v Žalcu.
(^33B^k   Sanatorij   {
s knicem
edino prava
i irezdo s krilcem
napravi slabe   jolie, omake, soćivja L Li silno okus a e.
Najboljše, najudobnejše
in najcer.eje pomožno
kuhinjsko sredstvo.
V originalnih steklenicah po 12 v in vet povsod naprodaj!
«
I   Čuvajte se ponaredb!   |
^                           __________   ___ ..______  -j
BaikaS
Prospekte poSatja Aatm tmšmr9 lastnik
hotela   »Velebit«.   Sobe naj  se  izvolijo
naročiti pravožasno.         t&26
laVavnlik« prlp«ro£ea za krepčilo na že-lodcu in črevesu bolne, pri omedlevicah, že-lodčnih krčiti, nagnenju k bljuvanju, vročici in tuberkulozi. Izborno sredstvo za porodnice in rekonvalescente.                1011
KPO
sosplošno priljubljeni ker so nedoseini u teku in trpejnosti*
pjlagovolitc si Hh ogledati alt zakte* vajte cenifa
Karei Čamernik & Ko.
specijalna trgovina 5 koiesi, av* tomobiii, moiorji in posam. deh
Ji^ehanicna delavmca in garava
Ljubljana
Dunajska  cesta št. 9 — T2.
Xatinka Wi5raayer pri „Solncu" za vodo
pnporoča vdfko zalogo mšgnbnih vencev iz suhih cvetlic in trakove z napisan, dalje vezanje cvetlic po naročitih. — Priporoea tuđi belo perilo za darne, otroke in gospode in veliko zalogo trpežnih in elegantnih čcvijev.
T«tea fMtNtba.                    1012                     NIzke cene.
[MWIbM jfcaiin in mllnl
I razacr prodam     mmmmmm^^     hhh     mhhhbih |
drtmlarno žago in bencin-raotor za M konjskih sil.
Vse v najboljscm stanju, ker ie le maio rabljeno.   1776 franjo Lenareič, TCci^auoj  pri t^al^K^
i    Prodaja vina.
Zadruga hrvatskih vinogradnikov v Zagrebu ima v svojih kleteh 4000 hekto čistega, zajamčeno naravnega belega in rdečega vina, novega in starega nudi po kakovosti hektoliter za ceno od 35 do 100 kron, stavljeno na kolodvor Zagreb. Prodaja se od 100 litov naprej. Na vagone mnogo
ceneje. Vsa nadaljna navodila daje
ravnalel'. zadf. hm. nmtMi v Wi, Umu t i
■          i
priporoča svojo
veliko zalogo oblek
i  konfekcijska trgovina
1 Franca Jožefa cesta 3.
j    Solidna   postrežba.  —   Najnižje  ceae.
S7\NHT©RIJ
ICopališče Topolšica
„Biser Spodnjega Stajerskega."
Specialitete :     Lahmannova     zdravljenja.    ogljikovokisli     vrelec     (30°), obširne    zračne   kopeli,   odebelenje   in    shujšanje.
Šefzdravnik dr, Victor Hecht.                                     1638

I gumijevi poSpct-|       niki so       ' [   najboljšil   \
^^^^^^Dv^^^BsfjfivK.                                              j^TfT^^^tf^^         j^p^    ^H9^         c£w                                          ^B^l
LJUBLJANA,
Mestni trg št. 19-
Krasne novosti spomlađanskih in poletnih oblek, po vršni kov domaćega fzdelka. Za naročita po meri največja izbera
tu- in inozemskega blaga.
Brez konknrence!   Solidna postrežbal   Na]nli)e cene!
r  Zanesljivo blago!      Nizke cene!
Bazne laneslflvo Idoie ve, krasae ¥eriilcef obeske,   shaae,   ovratne   verlilce   la   ¥«a l7i0          .              draga prbmmrmm darlla sa   ^^^
BIRMO
kupiš najceneje In najbolje j
Prt
pre^ernora ulico 1.
FČUDEN
Stran 10.
„SLOVENSKI NAROD', dne 16. maja 1914.
111  štev.
* Ljubljani ali Si^kj.^-- Ponudbc pod Sfro jRmflBmm IŠtV* na upravništvo »Sloveoskega Naroda«.                     1927
HBfl no proto]!
Pioda se v Mostah pritlična hiša z 2 stano-vanji, pripravna za vsakogar. Kupna cena znaSa K 6800 — vknjiženo ostane lahko K 1500. Več se izve na St. Petra c at. 30.
m smjeita
E prakso ter z lepo In   hitro pisavo, prosi
službe y kakoršnikoli psarni. Nastop lahko
takoj ali pa  pozneje.  Naslov pove upravni-
štvo »Slovenskoga Naroda«.      192b
Prota se za 800 K izvrstnl, crni
KLAVIR
(Fl^gcl). firme Produktivgenossenschatt.
Naslov pove upravništvo »Sloven-ricega Naroda«.                                   1956
2a mu opcije kai otei, ::  UdroteroĐijo. manikoro   ::
se priporoča
z&ravnisko preizkuseni kopelšček
v hotela pri  Slona v Ljubljani,
soba šl 82, telefon št. 50.    1929
! 500 krcia !
Vam  plačam,  ako  moj  uničevaiec korenin
labM Bla Vaših kurjih očes, fcradavic, flK3 otiščancev ne odstrani v 3 dneh £^fl brez bolečin, Cena lončka z ga-aUl^B rancijskirn   pismom 1 K.   3   lon'ki
250K lemenv, Eascbao(Kassa)L,Poatl.
12,738 Ogrsko.                                     62%
Na Blete (Gorenjsko) ie lepa
dobro zidana vila
v krasni leji, z velikim vrtom in stavbnimi prostori (7600 m*) samo zaradi trajne odsutnosti posestnice za 32.000 K naorodaj. Vila ima 9 sob, kuhinjo, 6 verand itd. — Več se poizve pri posestnici. g. Marig! Klimah v Gradcu, Sparb*rsbech(»aMe 3.          1946
In stanovanje
3 sobe, kuhinja se odda za poletno sezono v lepem kraju na KoroŠkem po tako nizki ceni, cia se bo vsak ču-dil kdor Se oglasi. Kje pove uprav. »Slovenskega Naroda«.        1959
Elegantna, nova, samo 3 krat rabljena Iahka
BBBaaaa9 flS^^^H     ^^ESKIBUp      ^i^9rib«9lv    j^ac^a*     jđBu    ■I^^Hifl^2^^^K
je takoj naprodaj.
Naslov se izve v upravništvu .Sloven-skega Naroda".                                   1949
od  4  K  vsakema  fn   povaod I Kdor hočt ceao kupiti slat* ve-l 1 i žico in srtbtfio aro mJ pile I ako] na  B   iMaaaatr, aaafttafavj
a^^^^^h saaav.                                        'I -----J,bn    .hi 7^---1
otfij Hi nolL
Poizve  se na   D«aa|sfcd   eestf  4f9 L aaa4tatr*v 3 VMata iNMi
Spretna stamonfioja
z   večletno   prakso   fteli    ¥atppHi   V
notarako piaarao. — Naslov pod vStenoflraflaa|a/lM7' na upravništvo
»Slovenskega Naroda«.        1907 Spretnega in zanesljlve^a
poslovodlo
z dobrimi referencami, sprejme takoj trgovina s papirjem in knjigama v Trstu. Ponudbe pod: „Adrija", posto restante, Trst.                   1944
ta trgovd!
Radi opustitve trgovine se prodajo sodi od 35 1 56—65—125—400. Teht-nica deciiialka    voziček   galant   blago
čevljt;   Registrira a blagafna malo
rabljena, registrira kron 99 —99 vin. & čekornim kontrolnim pašom. Naslov pove upravništvo ,Slovenskega Naroda*
Ob  državni   železnici   Celje-Dravograd   v  Sa« vinjski dolini je pod roko naprodaj
restauracijo
z veiikimi kistmi, ledenico in dvema hlevoma. V restavraciji se nahaja velika kuhinja, jedilna klet, pet sob za tujce. veliki salon in dve sobi za domaće. Ćelo poslopje ie novo. Poleg je v blizini ribnik, sadni vrt, vrt za goste in za ze-lenjavo. Cena se izve v restavraciji pri postaji na Polzeli.                    1938
Garantirano naravna dalmatinska
m io topom
po jako povoljnih cenak razpošilja
CIRIL ZAMETA
posestnik vinograda*    i ^ Spljit (Dalm.).     Ceniki zašto nj in franko.
Kontiner se isec
za takoj za veliko žago na Kranjskem £ okoU 180 delavci. Prejemki: 1000 K plače, 11/2° o provizije od prometa in prosto izkuharstvo, dalje prosto st2r >-vanie in kurjava ter 50 K lero^^a pavšala za razsvetljavo. Znanje hr a-ŠkejTa (slovenskega) in nem^kega je? ka potrebno. Kavcije K 1500 v hra^il-nični knjižici. Detajlirane ponndbe, će mogoče v nem^lcem   jeziku   na   u^rav.
SI. Nar. pod „TrafM maste 1935".
Naznanilo.
Podpisani si  lisojam  slavnemu   občinstvu  vljudno  naznaniti,   te   a#OI
ot¥oril resf afracijB aa &lejsken orado.
Postrecal botn cecj. goste z dobro pijaco, mrzlimi in jTorkimi jedili, kakor tud x elegantno   opremljenim!  sobami   z   najlepšim  razgledom   na    jezero.   Strrmel bom za tem,  da svoje  cenj.   posetnike postrežem v njih  popoloo zadovoljnost in se pripcročain za obilen obisk.
Beležim z odličnim spoštovanjem
Joi*f la ABimri|a Mšmm,
|Q90                                                                               restavrater na  gradu, Bled.
PHnrike srećke!
^^M         6 žrebanj vsako leto. — Glavni dobitki v zlatih frankih:
■     400.000, mm, uiooo, 200,000, mm mm
^H        flV   Vsaka irečka «ora mmUHL   ^ttt
^H       POZOr! I         Prihodnje žrebanje:         L |WtfjAi
^m       Mesečni obrok 6 kron.
^H       1959           Pojasnila daje in narocila sprejema:
^H        SlavM zaatopatra ar«UwrMffa tiflfca ttšk*
J^^^           IniMMlata« banke v Prafl, LiaMlaaa.
^^^^^^      Naslov ja pisnu:  SročteiM* sasivpaiva UvMJmm ti
I LtXJBLUr\NA' KOMBNBKEGA ULICA <\ \\
9EF-ZDww«p»wijDRFR.r^RGAISK: V
saldokontistinjo
z večletno prakso aprtfflM sa ta-k«|te|i aaatop delniška pivovama na deželi. — Ponudbe s sliko pod Šifro:
„SaltfakaatlallBla ttMM na uprav.
»Slovenskega Naroda«.                      1886
»avtt yyal»aata ■•▼ik   191-
iz mecesnovega lesa, 2 25 X 1*05 m sve-
tlobe so pm BlsU atal mm pr*4a| pri J. FrMiićm, imtrmtmv trf 7,
G. Flux
mm- eosposka ulica 4, -v«
I. nadstropje, levo.            1799
VraiM 4#T«l|eiia, ie 20 lat •fcate-lata aalatarafia IJsUlanaka
NsrriovalDka stanovaDi in sinak
v   udobnost   cenj.    občinstva   zopet   v
sr«dliĆM  m«sta. b    Frlporota ta aaaieMa Ie bol|*e    n
M® Mm vsake viste
kakor
privatno trgovmfco i« poftinliko osofcle
Ixbira raslidalh slnieb, slasti za ieaske
¥estaa ta kollkor metao kltra peatretlia
safotovi|«aa.
Pn Tninjih voraJtnjih se prosi znaraka za odgoror.
Št 274.                                                   1911
Vabilo
na
1. redni obi zbor
DKr. iranilDite in posojilnire v Skofji Leti,
refistr. sadmge i aeomeleao Ufiio,
ki se bo vršll
v  torek,  «ae  M. maja   1914
ob 8. vri zvečer v seini dvorani „Saailnoga doma11 ▼ Skolll LoU.
Dnevni red:
1.  Potrjenje letne^a računa.
2.   Razdelitev čistega dobička.
3.   Izvolitev naČelstva in nadzor?tva.
4.  Privoljenje remuneracije  načel-stvu.
5.   Slučajni predlogi po § 36. pravil.
Oposanfat Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen, se obenem ražpiše druj^ občni zbor na isti dan, pol ure pozneje v istem kraju, ki bo v zmislu rrvega odstavka § 35. pravil sklepal brezpogojno.
V Skofji Loki, 14. maja 1914.
Matolahrt>.
Že •* I. iaea   sIJojmo pr«lxkuft«no
■ergerievo B«ttclaako
kotranovo milo
rvrtto •. mi * COMP.
ki gs priporoćajo odlični sdraTniki, tker« v wefo evroptkih dri«v«h t odličnim  uspehem Ofarvblm   freti
vtakt wrst« izpui&ajem
clasti proti kroničnim tn luskiimadm Hlajea >■ paratiMni* wp«iC«j«m, 1 uski nam   na   glavi ia ▼ bradi,   taM   v »ebi 19
vtcfc đraffpb kvtntnoTih mŠt ki m m**M* w tr&rtfmi. Pri   trdomcnili katnih   Menili  r«Wte jako  nafaaa«
Bcrgerjcvo kotranovo - iveplcno milo. Bergerjevo glicerinovo-kotranovo milo.
Dalj« bt« kunu jak« «Wvit*:
Bergerjevo boretoovo  milo
aai    aataVaMT   ■aMfe#i    aaBBBBaa aBaaaaaak         ^B^BBHB^BMma«mBf^pK       aaM^flH^|^eM_.     ■■a^^^Baja^a^^B^aBBh     B^bb
•   ——^^^bj   Vaa ^aaaaaa>aaaav apinal   ••  waaaaWBww«
aj^                ,       e^B-^BB^BB^BB^BfljjaA^BH^BaBak         4aaahBBBi;aaB^BBaBBa.        BBBBBBBBBBBBBBBBBBaBBBBBaBaBBt         BBBBBBaBBBBaB
PlOTO • iaV««^ar^^^e^pV^^V •aJWW^w aW»»^JwWW aala^v^^P ■ ^    la^aaa^-^.    uBiaiLM   —_-T  V^taB^^aaV aW^Lm^aBBBt«aW   laa*  a^Lam        .^aaV^aaaV       .^LaV
M aVrlHaNKlI  UCneBa DTl ataMaataVJ BOMa^tal Il.^^-^B^L _M
aaaaamaa f>rl «a tMUv «a« ** HVJVB
flaMBaW9   aaal faMK laaw«    StBaUMHBA  1  K «W »■ ^^^r^aaaaaLlH^^BaBaBal
aaaaVaataakiaahaak f^^B^BB_^_^___a_^B__^_ ■> iaaaaaaa>aaaaaai Baaaaaaa 4aal ^^aa^^^^^aa^3a^^^^^^aaa^^ •aaaVaJaaCaVaV    aaVaaafffaaVpBTvB     alOlf«BaVa*vV     IOTbbI    IV    A^^_JB0K ^^|L
tt«H§B9  «VB  pOK^  B^OJflCO  ^^aTBCT^e^O  BMaTPaiapej       ^^•^■aafce^Ba^^^
Odlikovan ■ «aaaat» dipl«aM» aa ,^r ^           * ^^^^P
Daaa|«   18M   kt s aaaaf  f»a>jyiir**T!*^^^!^M^^
■Baaa^V   ■■■»   Br^Wa^a^F^^^a   V^IHHaa^pM    w   e^a»«aaaaaBB»   •■^■aaaF   ^■a^a^^"*
Tvornica:
t M • Caa. law i kal U laajlaa*. %Vl
__ VIjaftOtalM <•»!«•?MfeMMki   ____
.VHaaaaaan   afc.   aaBaflHi   Vb a^aa^aaaV    ^^^aa^P >■**.
ejaaaaa^aaaaa*'4^ « ^a^aiaaBaaaa\ aaaaaaaaaa aal aTfaaBaaaaaal
a^a^aaaaaaaaaar aal v aBaaa} aaaa^aav aaaaavawa) aav ^^p^^^a^^^^^aj
1    Pctrauii zastnlek
Iza žene in deklice katereukoli stanu in %\*
■ cer s stalnim, garantiranim hiSnim defom, I mesečni zaslužek najmanj K 80*— Popolno-i) mm nova stvar. Vpra*anja s priloženim 60 v. ] v laamkah na JaaHtat Meieer, »aaa| v%
■                     ■ataejejaleaeaaaTaae S.         1900
Trgovina
▼   Ljubljani   na   prometnem  prostoru aa prada«                   1912
Pismene ponudbe pod šifro v9E. 0". na upravništvo »Slovenskega Naroda«.
V najem se odda takoj
kloduf arska odrt v meslu
Vrč  pove                   1922
Makso Roje v Kamniku.
Takol apreimem         1952
2 kniia pouka,
enega za veliko, drugega za malo delo
dal)e   vajenca.
Ivin Umekv   krojaški  mojster,  Hrastnik.
ii se restavrater
za dobro vpeljan hotel v Hrvaškem Primorju. Biti mora oženjen. Za na-daljne poizvedbe se je obrniti na Iniolla Vančina, Senj, Hrvaško.
1867
Proda se lepo vpeljana
sadavićanka obrt
z vso opravo. Sedaj priđe najboljša se-zija in ae proda zaradi preoblože* nja prav ugodno. Ako se vse plača, je nekoliko ceneje sicer je pa plaćati polovico, za drugo se poČaka. — Več pove upravništvo ,Slovenskaga Naroda'.
Belokrinjska staviMa in naseltilnska zadruga
t Ćrnomllu
na znanja, da se vr§i njen
■bM zbor a 1.1913
dne 4. fnnija 1914 ob 9 uri zve-
ior ▼ goatilni g. Ant. Spreizorja
¥ ČrnOaatlln.
DNEVNI RED:
1.) Poročilo načelstva.
2.) Poročilo revizije.
3.) Volitev Dovega nadzorstva.
4.) Slučajnosti.
Natelarvo.
a*esoi* trajerell                  Pesor tr^OTOlt
IIa giaraem trga ▼ Kamnlkn se oddafe v nafea                 1917
Imi irjmti Mali z opran vrti
Prostor je jako ugoden za vsakovrstno trgovino Pojasnila daje rr. Cvek v Katnuilkn.
]QBČavi^areJa     s :: delavnka ::
na starem, že 30 let obstoječera kraju,
se odda za avgnst V  Bebri U9   blizu   Starega  trga.
SfaBovanle se da v naiem
za 1. avgust            1953
in sicer dve sobi, kuhinja, kos vrta. Vodovodna   cesta   štev«  24.
Stalni                1773
broievni agenti
zmožni nemščine se sprejmejo ali pa na-stavijo s stalno piačo za prodajanje dovo-volienih srečk v Avstro-Ogrski. Ponudbe pod P9MERKURff| Brno, Neugasse Nr. 20.
Prodam po niiki oeni    1895
lepo, skoraj novo, angleško
taSHBaP^aaa^^^            aaaal                                  IH                                 '
išatr KO1O
s prostim tekom. Novo stane 280 — K. Rndolf Zore, Jesenice, Oorenjsko.
Pridne osebe
brez zaslužka dobe takoj    dobrega opravila.                                                1694
Ponudbe    slovensko    in    nemŠko
pod „Lohnend 1694" na   upravn. >Slov. Naroda«.
Krepkoga dečka,
ki ima veselje do mesarske obrti,
sprejme takoj MARS ROJC mesar In prekajevalec, EAMIfIK.                       1921
Ursdnlk
izvežban knjigovodja in trgovski kore-spondent v slov. in nemškem jeziku, išče za popoldan od V23. ore naprej postran-sko opravilo proti skromnemn honorar ju.
Naslov pove uprav. „Sloven. Naroda".
Portal
za trgovski lokal, modern, s tremi rolo in   senčno  plahto,   se   za   vsako   ceno proda.  Naslov v „Anončni ekspediciji v Ljubljani/1       is?o
:: Prva razpošiljainica sukna išče :s
za obiskovanje odjemalcev-krojačev spretno, stroke vajeno in prav dobro uvedeno
potovalno moč
za Kranjsko, Spodnje Štajersko in Slavonijo.
Ponudniki z znanjem potrebnih jezikov naj svoje natančne ponudbe pod ■aLofeOataatoUUif 1842M naslove na upravništvo »Slovenskega Naroda«.   1942
aaaaaajaaaaaaaaam^Baaaa.^Ba.Ta^MMH^^^^^^H^HB^iHi^^B^^^Hi^^i^HESEi^KB
paT^a^BaaaaHw^«aH^HM^^.JaM.H.^i.dkMHM^^^^l^^—^-rfaBaaaaaMiaMiB^ai^MHMM^HJlH
Hoznonilo in priporočilo!
Cenjenim daroani, obrtnikom in slavnemu občinstvu sploh, kde bo rabil res dobet
I          šivalnl   «s»t<*oj
vljndno priporočim, naj te obrne na mene. Skozi 61etno delovanje pri tvrdki Singer
sem si pridobil veliko izkušnjo^ tako da lahko danes priporočam Ie najboljše stroje,
ki so aritner la Vealer,  za  vsako  obrt  in domačo rabo,  kakor tuđi specijalni
stroji slovite tvrdke ro. OatamaBS« BaVlIa.   Moji strojl so vsi opremljeni z najno-
I    vejlimi iznajdbami, imajo krogličen tek (Kagellager), pletejo moško perilo in noga-
I                  viče in umetno vaejo. Padak |e pofefaiema areiplaeea.
I    Trgovina bo tuđi opremljena z vsead k atrafl spada|odiaU delL Na željo pridem na dom. Hustrovani prospekti poStnine prosti in brczplačno.  Tovarne obstojajo vse čez 45 let imajo in več kot 3 in pol milijona strojev že v prometu.
I    Obenem se zahvaljujem cenj. damam in si. občinstvu za vse dosedanje zaupanje ter
I    pKMfta, da mi ostanejo zanaprej v isti meri, upam ćelo, bolj naklonjeni,   la iole
i    fil atPaaltva pooeboa popaat. Se priporočajoč za čim največjo naklonjenost beležim
1                                                    z velespoštovanjenm
i M81P PETELIHC, eite zalna $if diili strUn Sritnif, Watir, firtnan
LJUBLJANA, Krilevnitka ufioa 7, %U nadat«*.
111 Stev.
»SLOVENSKI NAROD«, dne 16, maja 1014.
Stran 11«
Rado Huraik: Lovsfes bajto
in povesti.
V   knjižnici   »Slovenskega   Uu-strovanega  Tednika«   so   izšle   kot prvi zvezek »Lovske bajke in povesti« odličnega slovenskega   humori-stičnega pisatelja Rado Mufnika.   V knjigi je zbranih dvanajst zgodb in povestic iz Iovskega življenja,   ki so večjidel vesele in dovtipne vsebine, pisane s prijetnim humorjem in naivno, priprosto šegavostjo.    Lovska latinščina, ki jo Murnik pripoveduje z   razposajeno in jovijalno   komiko, čitatelju sicer ne izvablja   krčevitih salv smeha, ali je vendar jako prijet-no in lepo berilo in zabavno vsesko-zi. Jezik je bogat in obiluje vse polno pristnih  lovskih  izrazov    ter je tuđi v tem oziru knjiga pravcato lovsko besedišče.    V jezikovnem    oziru    je Murnik najbolj vesten slovenski pi-satelj, ki neguje in čisti naš jezik z liubeznijo in naslado. Izraza se plastično in  slikovito,    nikoli    mu    ne manjka pravega izraza, in se vidi, da Murnik ne uživa samo narave, am-pak jo tuđi studira, kar pričajo   ne-gteti opisi, polni barv in resnienosti. Zato ne bo slovenski jezikoslovec z nič manjšim užitkom bral teh Mur-nikovih bajk in povesti kakor navdu-sen lovec: prvi bo našel v njih mno-co pristnih, lepih in redkih izrazov, a drugi mične dopise zmeraj krasnega ^ozda poleg zabavnih    anekdot    in veselih zgodb. Zdi se ćelo, da Murnik zapostavlja fabulo načinu izraža-rija, kar se opaža tuđi v »Zaljublje-r.em jerebarju«,    ki    je beletristično sicer dobro obdelan, morda najbolj-se v vsej knjigi, dočim je opisana na-rava s pisano bohotnostjo. Opis jeseni na strani 41. priča o tem;    kaj takega je zmožen samo resnični ljubitelj prirod, lepot, ki pozna gozd od vseh strani in za vseh   letnih   dob. Murnik gre v jezikovnem oziru časih ćelo predaleč,    ter je  izražanje  že i^kano. vsled česar trpi slog, ki je cesto brez ritma in notranje muzike. Nekateri opisi so botanično pravilni, gledani s treznimi ocrni prirodoslovca, a ni v njih tište umetniške, sugestivne  sile, ki pričara Čitatelju pred oči pesniski  plastično  sliko,    ki mu vzbudi mehko ali živo občutje, ki se dotakne njegovega srca in ne gre iz spomina.    Pri    opisovanju     narave Murnik našteva, razlaga nam posa-meznosti, a ne poda celotne slike, ki bi učinkovala trajno s svojo umetni-žko toplino in ubranostjo.
»Na male kavke dan« je prizor v dialogu, ki ni ne bajka, ne povest. Ta način pripovedovanja se mi zdi zelo cen in lahek. a baš v tem spisu se mi vidi na mestu, kjer je na dnev-rem redu zborovanje zverin. Doktor Čuk bi zasluži! za svoje predavanje vsaj častno diplomo od društva za zaščito živali, ker je njegov govor <tatistično temeljit in vaien. Seveda, ce to spada v okvir humoristicnega spisa, je druga stvar. — Zelo prijetna stvarca je »Lovec rešitelj«, ki se cnovno naslanja na narodno prav-irico o očetu, ki je irrtel tri sinove. Istotako je »Brakada brez braka« vesela in dobra v svojem žanru; motijo samo nekatere banalnosti.
V   celoti je pokazal Murnik, da je  zlasti  mojster   jezika.   V   njem   je -'-rova moč. tuđi njegov humor ni
.-\O v situaciji in dejanju. kakor v fcesedi.      Vsekakor    so    Murnikove
Lovske bajke in povesti« lepa knji-ea, ki bo gotovo našla mnogo hva-icžnih čitateljev. — Naslovno stran je risa! gosp. H. Smrekar. Ne zdi se mi posebno srečna in ne napravi ni-kakega efekta. _________________________K. O.
Z želodcem ravnalo skoro vsl Hudje neskončno malomarno, kakor bi ne bil toiiko vreden, kakor vsak drugi raših organov, katerih ohole-Icst vsakega vznemirja, n. pr. pljuča. In vendar, ako želodec ne posluje redno, onemore delavna zmožnost vsega trupla. Zatorej je dolžnost vsakega človeka, da pazi na naj-manjše motenje ne gleda, da je od-^ravi čimpreje. V ta namen služi že 4<> let predobro preizkušeni dr. Ro-*e balzam za želodec iz lekarne B. Fragner, c. kr. dvorni dobavitelj v Pragi. Dobiva se tuđi po tukaišnjih iekarnah.                                    III. B
■iB^inifiKpiipnllff
je Scottova emulzija ia ribjega olja-Razloiena je stvar v tem, dno? Scot-toTem načinu pripravlja*)«, te dmt-letja preiskošeneai, popatoom* od* straojene slabe strani ribjega olja: teika prebavijivoet, zopern duh in okna« Scottova emulzija je ▼ retnici tako lahko prebavna in »lasto*, da se daje lahko tuđi doje ne a v zibeli in mu je ob otezkoČenem dobivanju zob prav posebno koristna. Tuđi zagotavlja Scottova emulzija iz ribjega olja malemu zemljanu krepke kosti in telo, najboljša —- opremo za poznejšnji šiv-* ljenslti boi.
\ Zat*re| •trakeai mm «alt« ri«]»fa tlla* ■•#• 8»«ttiiMt«-tUdk« SMt-t«w •■ivlilla rtMtfi ol|a, kl Ima p#l#« ta »•-ximl nikm ntlm*mvttBBL
Cena originalni neklenici 3 K fio v. Dobiva *e pa v*«h lekarnah Proti rt>ol'liatvi ^o t v pismenih *n»mkah dobite od trrdke Š>COTTABO\V>rE, d. *. o z na Duna-tu VII. mklicev*je »e na nai list enkrmtno vpoiilj»tev poiz-kuinie od kake lekarn«
PEOE   I
r|av« Itee. kiMca kata, bpa*-gofloa, eff«a te radikalao Tn trafne omraaijo s kp«nwn> tfFta> V 5 dneh zajamčeno neb. nefistosti kože vcč. Lonček samo 3krone, 3 lon£ki 7 kron WtOm 9jMm zraven 1 krono, mmšm ili— »Vj kroae RazpotUjanje diskretno, imm. mm $mm L tanvfe MfW, lp*
ii. išsi
s poslopjem v dvorilču in vrtom za zelen javo M pr^dbl pod zelo ugod-nimi pogoji z ali brez zemljišča in gozda. Hi^a stoji na ugodnem prostoru glavnega trga v mestu Šoštanj ter je pripravna za vsako obrt ali večjo trgovino.
Već   pove   PftMfilaleft   ▼   Šo-
fttmnja.                                           1754
MflRXOVE EMflIL
I in ^asnra sa tla tabora« 1 I q»«clalltete, U m hitro I I svio Is Jlh vsalc lahko rabi. I
I     Zaloga tovarne za lake     I
I  Lndvlka Marsa  I
I pri tvrdki brata EberL Liobliana. |
nWW^**^^^^|ijjyiyyryi|jJi|^j
Poskušnje    posije   na   zahtevo popolnoma  zastonj
Nestle9   Dunaj   I.
Biberstrasse. 6 k.
OzSrav-ljenje
in
oiajšanjc
Sezita: 15. maja do oktobra.
pri   vseh   k?tanh
sopil
Glelchenberikl
Emln in Konstaa-
tlaov vrelec.
D^hi*« se po vseh trgovinah * z miner»ln:mi vodami, lekar i  nah in od kopal?ike§a rsT>
satallstra Uoiohenberg.
Moiki   n ienake,  ki  so  pri boleznih   se£ne   cevi
(\ztok svež in zastaran) brezuspešno po-skusali vse mogoče, na) takoj zahtevajo brezplačnega pojasnila o popolnoma ne škodljivem, povsod lahko izvršljivem zdravljenju v zaprti kuverti, brez vsake^a natiska. Ozdravljenje v okoli 10 dneh. Cena jako zmerna. Ob neuspešnosti znesek nazaj.              4-564
Dr. med. H. Secmann, Sommcrleid 83. (Bex. rraskfnrt - Oder.)
Potrebna zdravila posije ob naročitvi du-
najska«li budimpeštanska razpošiljalnica,
v izo^ib vsem carinskim nepnlikam.
Nobena kapljica
ne koristi tako želodcu, kot pristni  želodčni liker
fi&°
Blizu In daleć Vse f a pt)»*i Kdor § a lati, Ima zitraTle dom*!
Z htevejte j^stni J JRlAr.
Zavračajte ponaredbe!
Kastav  za  oarotiia:  .FioHa«M. LjisljtM.
Postavao Tarovano.
\w""«*->«*■   Ceno   posteljno   perje!
1 kg. flivega* dobrega, pa]|eo«fa 2 K; boljšeira 2*40 K; prima polbeleea 2*80 K; bele^a 4 K; belejja nahastesra 5*10 K; kr velefitte^i sneinobelet^, paljenega, 6*40 Kf 8K; k^ puha, aivefa 6 K, 7 Kt belepa, finesa 10 K; najfineiši prsni puh 12 K. Narceila od 5 kr napr«i fraako*
-----------------—   IffTUIIinie POnCIJe    dre^,   be\^   ali    rumene^
naoldaga, Dcrnfea 180 cm dolga, 120 cm Uroka, s dvema u?Iavnicamat 80 cmdlg, 60 cm Jir, polnjena i novim, ti Tim, prav stancmtnim puhastim perjem 16 K; napol puh 70 K; puh »4 K; po saro crne pernice 10 K, 1* K, 14 K, 16 K, zglavnice 3 Kf S-50, 4 K. Pernica, 200 cm doiga, 140 cm Sir. 13 K, 14 K 70, 17 K 80, 21 K, zglav-nica, 00 cm dolga, 70 cm Sir. 4 K 50, 5 K 20, 5 K 70, spodnja pernica iz močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 116 cm Sir. 12 K 80,14 K 80. Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko. Lahko ae franko ramenia za neu^ajajoče se vrne denar — Natančni cenorniki   eratis in franko.       S Benischy Dešenice žt. 767, Češko.
Viaks, irtcnu pmlike, lepoto linli odobnost dajo samo Warner)a Rnst Proof
stezniki
(originalno amerik. izdelek).
Se pere kakor vsako drugo perilo, ne da bi se odstranile vioge. BV^ ^a vsak kes se jamči. "^08
Edina zaloga v Ljubljani:
Josipina Podkrajšek,
L|nbl]ana. Čevlfarska ulica 2. Pnporoča moderne    bluzom spodnja
krila, damsko in moško perilo. Otroško higi-enično perilo TETRA« šivalne potrebščine, kakor tuđi vse druge modne predmete najb. kakovosti.
Poštna naročila se izvršujejo točno!
Mestni trg Z5      Ljubljana 4. |
Nlzke cene, solidna  In  dobra  postrežba.               n
Lastaa protokolirana tovarna nr v Svicl.              pl
Tovarnlska znamka „IKO".                           |j
■    Glavao  zastopstvo tovarae ur  „ZENITU".              11
Jlikeln. moške ure od K  410 naprej    m
Srebrne   „     „   „   „   7*80     „       II
Hkar.zL „     „    „   „ 40'—     „        II
Damske ure          „   „  7*90      „       ■■
Hkar. zl. Damske ure „   „20*—     „       II
Srebrne verižice    „   „   180     „       II
14kar. zlate verižice „   „ 20*—     „       ■■
Ceniki zastonj tn poštnine prosto.          11
!    Stanje denamih vJog na kuj. in tek. raftui 31.dcc* 1913:
\   ::       K 236,633.922-—.        »
O. kl?.
f>**i^r«
Stanje denara. vlog u bran. knjižice 30. aprila 1914:    I
u         K 89,882.810--.         »   |
Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Mayer
Centrala na Bniaji.-Ust«ot1iau im.-29 p^nž*.    |«| UH Ml Ml. tBU (f 0 JttlBM tofflD.                    »etaBId kapital ia restnre 65,000.000 kroa.
Preskrbovanic vseh bankovnih trtnsakcij, n. pr.: Prevzetnanje 4*mmnm w%m§ na hranilnt kniižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter irm konto-korent 2 vsak^dnevntm vedno ugodnim obre-stovanfem - Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovedt - Kupovanje '" P^^fflgJ "j"■ «"■■ pS strOgo v okviru uradnib kunnlh poročiL  -   Shranjcvaajc 10 upravljanje fdepoti) vrednostaib
rapfr ev in rosojHa nan},                                            v ^^ ^^m  9mmmm§M ,         ,   N > wmm^mm.....  f„           ^ta^v^: Fro*^a taO» M^U— - ***« ^ 41    I
Uttmena In piši«««* pi«|ai»iiw» wm ■■■■» •------   _________________ '        - ^——                  '                                                                                                                                                           '
Naikulantneiie izvrSevanje btnalfc ■■fflil na vseh tuzemskih in inozemskih mestiru — lzpla-fevaaje kuponov fai Izžrebanje vrednoatnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje dcvi2, valut in tujih norcev. — Najetnodaja varnih predatov samoshrambe (safes) *a ognjevarno shranjevanje vrednoatnih papirjev, 1'stiiL dracotia itd. pod lastni zaklepom $tranke. — BrezpUCna revizija izžrebanlh vrednostnih papirjev — Promes« ta vaa Žrebanja. lipliiitla ia ■■*■ Ha w liTttt ta fts AaMrlto.               1660
Stran 12.
.SLOVENSKI NAROD-, *m 1«. maja 1»U.
^—-—
111 Stev.
Modni salon
911. Sefie/~SfrnaS
priporoča cenjenim damam                un
: slamnike le najfinejše izvršbe. : Zalni klobuki redno na razpolago.
Ljubljana, Prešemova ulica. Palača Mestne hranUmce.
Peti! t Sneno ii Jkn liriku
se vozijo sedaj le po domaći avstrijski progi |
Avstn-Anenkna i
Trst — N*w Tork, Buenos Alres,  I Rio «e Jaoeri*, Saates itd.       I
i   najnoTejšimi   brzorarniki   i   dvema  vijakoma,   I električno razsveihavo. brezžiCaim brzojavom, na katerih   je  za vsakega  potnika   preskrbljeno, da ===== dobi đoTDlj domače hrane z vjoom,  svež kruh, posteljo, kopelj itd.                 =
ODBOD PARffIROf: V Seferno Amerika fsake sobota. f Juhi Ineiiki nakili U I«.
Vožnja iz Trsta i Kanadi: (Portlaiff, Oizebec iontral) m\\ nrcset e&krat.
■   Vsakovrstna pojasnila daje radevolje brezplačno in prodaja vozne tište glavat zistopnik za I   40                                            Kranjsko. Štajersko in Korosko
SIMON KMETETZ, Ljubljana, Kolodvorska ul. 26.
V skladišču blaga
Malvina VV'eisz
linblfana, Šelenbnrgova nL 1. nasproti „Razine".
Prosim, ozlrajte se na mo|o trgovino 1 \
- Stalne cene. Proti gotovini.
1 komad rjuha, 2 m dolga, brez šiva   * .   •.....K 1*99 1  komad namizni prt s 6 servijeti ...*•.....,  1'96 3 komadi brisače, izvrstne.........*  * ,  .   »  1*96 6 komadov platnenih prtov za steklenino .   .   .   .   ...   „  T95 1 komad klotasto spodnje krilo s svilenim leskom.   .   .   , 1'96 6 parov ženskih (dolgih) ali moških (kratkih) noga vic .   ,1*96 12 komadov moških in ženskih in moških žepnih robcev ,„ 1*96 1 komad moška srajca (bela ali barvasta)......,1*96 1 komad spodnje hlače iz kepra, francoskega fazona    .   n  1*96 2 komada moške spodnje hlače, kratke iz zefirja   .   .   .   „  1*96 1 komad ženska srajca s trakom obrobljena ali vezena.   „ 1*96 1 komad ženska srajca iz sifona...........„  1*99 1 komad ženske hlače iz sifona z volanom .   .  .  „ *i »   * 1*96 1 komad ženski reformni predpasnik iz kretona .  #  * .   »1*96 2 komada moderčkov (sifon), lepo nakinčanih....., 1*96 1 komad predpasnik iz klota, olepšan v vsakršnih fazonah   „ 196 1 komad povojna blazinica s trakovi in vezeninami .   .   »1*96 1 komad svilena šerpa ali ruta........~ .  •   » 1*96 2 komada platnene blazine s franžami za divan.   t ♦- •   9 1*96 1 komad svilen robec (ruta) prima.....•  »*.•» 1*70 1 komad moška noćna srajca, prav velika   ,,,,#,, 1'96 1 komad predpasnik iz listra, prav velik ..♦«#*,   „ 2*90 1  komad šal........,*......,*,, 250 12 komadov brisalk za prah........*..;,„ 1*96 2 komada dekliška predpasnika iz kretona   .   ♦  • ♦   /  .   »1*96 1 komad posteljna preproga.............1*96
Pošilja se tuđi po poštnem povzetju, 1939   ako blago ne ugaja, se denar vrne.
Glavni zastop
delniške zavarovalne družbe
FRAtICO nOHOROISE
VSZ „Haflonale" in Juujike lanmihK w
MFranco Hongrolft*", katera vzdržuje že 33 let zararovanje w alpskih deželah, proti škodi po toči, in je tuđi letos prevzela to zavaravanje po stalno 4°ločeoih premijah in pod najugodnejŠtmi pogoji, sprejema vaa-kovrstrffc zavarovanjc na človeŠlto življenje, rente in dote, zoper škodo po ognju, tatinskem vlomu, nezgodam na transportu, poŠkodovanju steklo vine. — „NationaJe" Ia „Dumlok*"  pm proti nezgodam in sa
dolinosti iz jamstev.                                   Id47
: Ta zmmaliiu U H&li ta tom kti 1«21 aM lm 1i.tn.M74 a M.: j
Zavar*T«nIa p* aa|a«««rM|Mfc umMmtk. Pr«all« ■■!■—|«. I
m m\n a im w* m Mk m a». i
]                 saatopalk It. Fttrl«.
Vsak wiitr
koncert
Izltn« h prflfiMjf« taiijskt tUtac lamke kaptlt L JL Jietrldt
WB~ *— »•* »4prte I
1769               Vstop prosti ~^BJ
tfcydlia/
NojboHe lb zob«
lesiina neindka!
Trgovec, star 28 let, z lepo, dobro vpeljano trgovino v lepem trgu na Gorenjskem, se želi takoj poročiti s simpatično gospico ne čez 24 let staro, ki bi imela veselje do trgovine in približno 10,000 K premoženja v gotovini Cenj. ponudbe naj se vpoŠljejo do 20. maja pod )fRenob&u na upravništvo »Slovenskega Naroda«. Na anonimna pisma se ne ozira.
Jfarodna
knjigama
v £jnblj»i
Jr&mvti alici Stev. 7.
priporoča   "
kance!i|ski, konceptni,   8okn-
menlniy ministrski, pisemski,
ovitni in barvani papir
Kuete s pbemsktm paplrjem.
Sr^oTske kniige
v vseh veltkostih, Crtane z eno ali
z đvema kolonama, vezane v papir,
platno ali polusnje.
Memaln« kn|ižicc *° £$?*
ZalagaSolsUh mzkot in risaak.
Zavitkc a araJe » vaeh veukostm.
____Velika izfctr-------
__«_     —■   i      lafci^     -a|-^fcim,
W#A      pilVIBU      piW>l«<l| lplalillfll<W,   pOTSSp   p0MSBlk#Vf
rmtlrk,     kuM^ktf,    tekli«. g^kta.taritalM.
-   ♦   ->-
Jartt n lole in umetnike.
------ lazglrtilce------
pokrajinske,   humoristične,    umet-
n»ke v»eh v«t, od »aipreproteiilh
do naJffineHUlL
Tom vpUla » aMie.
-----fKzjstt Mi|e.-----
FiMin a ftnfeL
Usahilota.MMAi.pMi, risihifinriU, tah; bpRt
MMol f« UMU.
Spr«ineg»
akvizicilskega uradnikč
ia trajno • prima referencami sprejme s stalni mi prejemki in provizijo prve Trite zavarovalnica za ii »ljenje. Poslovanje: Ljubljana pozneje dežela splob. Na-utičoe ponudbe  pod „AlU|Biftitton»beamter F 243" na Kienreicha anončno
pisarno, Gradec, Sakstrase.                                    191;
Anton Bajec
umetni in trgovski vrtnar
lauiijt s!. p. t obftcstvu. ta st nahaja njegoi 127
p cvetlični salon
samo pod Jrančo štev, 2.
poleg Cevljarskega mostn.
Ifelifia zalen su&ib vencev.
zdeloyan e šopKov vence?, trakov itd
Znaania naročila točno.
ttiia ni Iržai >M l %
Narodna hnjisnrna u Uu&liini
priporoča iledeče knjige:
Aleš iz Razora. f^'c.nkSi8*1
Cena broš. 1 K 50 v., vez. 2 K 50 vin., s pošto 20 vin. več.
Atilu   W Pm fini     Romanca. Napisal Allia Y  DmOIll.   Ant Aškerc   Cena
broS.   I K 40 vin., vez. 2 K 40 vin., s
pošto 10 vin. več.
Brodkovski ođvetnik. ^;
ĆeSki spisal V. Beneš-Sumavsky. Cena broS. 1 K 50 v., vez. 2 K 50 v.f s pešto 20 vin. več.
Cez trnje do sreče. Rs™"i
F. Senčar. Cena broš. 1 K 20 vin., vez. 2K?0 vin., s pošto 20 v več.
ftrph   in    QTHp1i    Zabeljene in oso-171 Cli   Ili   SIUCU.  ijene    kratkočas-
nice. Zbnl Tinček Hudaklin. Cena 1 K, s poSto 10 v več.
flncnnri   7qIiQ1*    Humoristično -sa-UDSpOa  AaUar.   tiriCne    in    resne
sličice iz sedanjosti. Spisal Luigi Calco.
Cena broš. 80 v   s pošto   10 vin. več.
fiftftnftil Rnrpir     Humoristično-sa-UUSipult lJUbt/&.   tirične   in   resne
sličice iz sedanjosti. Spisal Luigi Calco.
Cena broš. 70 vin., s pošto 10 vin. več.
ITroli    Uf a ti a 7   Zgodovtnski roman.
IVTdlJ    lUdlJČUi. spisal Fran Remec.
Cena broš. 2 K, vez. 3K,s pošto 20 v več.
Lepi striček.  (Bel-ami).
Roman. Francoski spisal Guy de Mau-passant, prevel Oton Župančič. Cena broš 3 K 50 v., vez. 4 K 70 v., s pošto 20 vin. več.
Ljubesen in junaštva stra-bopetnega praporščaka.
Zgodovinska povest. Cena broš. 80 vin., vez. 1 K 60 v, s pošto 10 v več.
Ljubezen Končanove   .'.
ITloitA Zgodovinski roman. Spisal Hlai D« Fr. Rcmec. Cena broš. 1 K 50 v, vez.  2 K 50 v, s pošto 20 v več.
Libera nos a malo. S'
roman. Spisal Vladimir Vesel. Cena broš.
1  K 40 v, vez. 2 K 20 v, s pošto 20 v. več.
W*li   lftitil   Roman za mladino in od-
Jliail   UHU. rasie.   AngleSki  spisal  F.
H. Burnett.  Cena  broS.   1  K 60 v,   vez.
2  K 60 v, s pošto 20 v več.
Vino   Socijalen  roman  iz ljubijanskega
mill<l. življenja. Spisal A. P. RuSič. Cena
broš. 1  K 20 v, vez. 2 K, s pošto 20 v več.
Nafhujši sovražoiki. ii;oal
Murniic Cena 60 vin.t s pošto 70 vin.
Narodni   kataster   Ko-
«I|XWa Spisal Ante Beg. Cena 60 v, 11IMLO« s pošto 70 v.
Oflftaillinffeali   Spisal Rozman. aOSlOjIlOSU. cena 70 v, s pošto 80 vin.
0 službeni pogodbi X?.
kov In drugih delojemalcev v podobnih službah. Cena 50 v., s pošto 10 v. več.
flKvhli vod dr2-   zakonika  St  89 z UDrUll rea dne   I6.   avgusfa   1907.
Ccnm 1 K, s pošto 20 vin. veC
Osnml lanki o narod-
■0B  g05pOdirStYO  tentnZun
Cena 3 K, s polto 3 K 30 v.
OpattT praporičak. *<£&
roman. Spisa] Pr. Rcmec Cena broS. 1 K •0¥,vtx.2K70v,»poito20vveč.
Pravljice  za mladino s
G Ilirom i (Prevodi čeških in hr-O11A.C11U1 vaških pravljic.) Cena vez. 5 K., s pošto 30 vin. več.
Prava ia neprava ljube-
■am Povest. Spisal Blaž Pohlin. Cena SCU- bro§> 1 k 60 v, vez. 2 K50 vin . s pošto 20 v več.
PpPlManatini    Novela.  Spisa!   Fran:
riUUldljdUUl    Remec.    Cena    brci
60 v . vez. 1 K 60 v. s pošto 10 v. več.
Hđnm    em&h   Ruski   spisal  Leonir.
nilCLl dUlSU. Andreiev,pre!ožil Vladimir Levstik. Cena broš. 1 K 40 vin., vez. 2 K 40 vin., s posto 20 v več.
Rienzi  zadnji   tribunov.
Zgodovinski roman v dveh delih. Spis^i Eđward Lytton-Buhver. Cena broš. 4 K., vez. 5 K 20 v., s pošto 30 vin. več.
Q ori Viri     Slike    iz    pari§kei?a    Življenja. Mdpilll    Frar.coski spisal Alphonse Dau-
det. prevel  Oton 2uDančić. Cena broš.
2 K., vez. 3 K, s pošto 20 vin. več.
Skrisnost biše št 47. mR£
Angleški spisal I. Storer-Clousten. Cena broš 1 K50v., vez. 2 K 50 v., s pošto 20 vin. več.
Skušnjave   Tomaža  Kr-
Tna^llJlir^Va    Spisal   Šepetavec,   2
UlU^ljdVU&đ. zvezka.CenabroS.2K
40 v, vez. 3 K   20 v, s pošto  30 v več.
Strahovalci   dveh   krrn
Zgodovinski roman v dveh delih. Spisa Fr. LipiČ. Cena broš. 2 K, vez. 4 K, s pošto 30 v več.
Olitra    UCVlbd. Oblak. Cena broš. 60 v, vez. 1 K 60 v, s pošto 10 v več.
Slovensko -nemška meja
na Koroškem.Bfgpiscentbroš.
1 K 40 v, vez. 2 K 40 v, s pošto 20 v več.
Stid rnske slike. ISs^K
Rendezvous.) Cena broš. 60 v, vez. 1 K 60 v, s pošto 10 v več.
IThn   in    <xln!l   Požudno znanstvena
UHU    1U    blUll. razprava.   Spisal   dr.
dr. Jos. Rakež. Cena 20 v, s pošto 30 v.
TTnfliTil    Povest. Francoski spisal AndrJ U1111111 d. Theuriet. Cera 90 v. s pošto 1 K
Ustoličenje koroških voj-
vnil Spisal Ante Beg. Cena 30 vin., VII U- s pošto 40 v.
VaSfra  krnuika Povesti !z D°-
V dalka BlI UlllA.«!. lenjske pretek-losti. Spisal Ivan Lah. Cena broš. 1 K 70 v, vez. 2 K 70 v, s pošto  20 v več.
VnorHUl Izbrani 5PJsi Frana Erjavca, **«141¥1« uredil dr. G. Sajovic. Cena
1  K 20 v, vez. 1 K 70 v, s pošto 10 v več.
V študentovskih nlicah.
Spisal Fr. Remec. Cena broš. 1 K 50 v, vez. 2 K 50 v, s pošto 20 v več.
Zadnji rodo vine Benalja.
Roman iz kranjske pretek!osti. Spisal Pr. Remec Cena broS. 1 K 50 vin., vez.
2  K 50 v, s posto 20 v več.
Zbrani spisi Josipa Jnr-
£iX«i 11 zvezkov. Cena vsakemu Ulbd. zvezku broš. 1 K 20 v, vez. 2 K s pošto 20 v več. (Zvezki IU., VHI. in XI. so razprodani.)
■•r#4iMi   knjlgarn«  ima v zalog! tuđi vse druge »totMMMlra kujiga tar paMja na zahtavo najnovejii
111  štev.
■SLOVENSKI NAROD*, dne 16. nuj* 1914.
•
Stran 13.
Krapinske toilice
diđd.)
zdraifla pfotti, pi?-
natin, iicUu.
Mnogo denarja prihranijo kotosarfill  •^T
K 85'— namesto K 125-   .  Za reklamo razpošljaa  500 novih koles  .Torpedo* s prostim tekom elegantne oblike s svezo pneuma-tiko in 3 letnim jamstvom. Ista kolesa z gorsko pnevmatiko ■ M>—. Svcži plašči a K 4—, 5—, 6—, zračne cevi K 2-80. fr—, 3*50. Popravila,   emajliranje,   ponikljanje in vse sestavine  po tvontiSktti o cenah. Ob sklicevanju na .Slovenski Narod" 5°/o popusta na moje 5             " ■ .           -------    nizke   katalogne   cene.            ■
f. Weissberg, tvorniška zaloga, Dunaj U, Untere Doiautr. 23S.
Cenovniki gratis.       W Kupčija na obroke izključena. "M       Slovenska korespondenca^
Posebno ploščata remontoarn«
i double-zlata kavaltrska ura
7 kron.
Po pristni zlati uri presci^-t jtvo ponarejena. Prekrasen, na roke graviran OdškeĆAl po-hrovec z lenimi risbami. Vtisnjen kovinast kazalnik z arabskimi štcvilkami in aekBMdnlai Kazalcem. NatnnCno regulirano in zajamčeno točno idoče pristno švicarsko kolesje. Originalni garasciiski list za 3 leta. Cor.-i 7 kr,~n (porto 70). Carine prosto po povzetju od tvornice ur Jakob Konfg, Dana} III 362 Lthvengasse 37 /L                              1715
NepremOČlfiVOSt   betonske in fcelcga apua snalta.                            3    1
Osilieaje    vlažnih rldov In prostora*.                                                   j
Proti   vrsmenn    OflOOrne  sfese, b3!*ior lile fel In fasado z HUa    I
kemične tvornice Traisfcirchen pri Ounaju, Lieblein 41 Co»         I
Pro^a'na pis/v    '     •   ■-'■-■* T   T*   V    :~ *. Co r I Icbljani.                                                         I

Uvoa? l«:^e*'^r<^v
110 podrnžnic — 200 zalog.
1792
Pods*užnicas
^ LJUBLJANA,
Šclenburgova ulica 7.
Pošiljanje    po    pošti   na   vse
kraje cesarstva od 5 kg naprej
= franko.               =^
JVzoTce   od   žgane   in   surove . ::    kave zastonj in franko.    ::
2OO  ssalcer.
±±O  pcd.r-cisriic5
Vv?  i   i^   rrn SiiliiiKđ £§1003 ODIBK
za gospode in dečke
LiuisSjana.
> Bogata zaloga blaga za
n&ročila po mei*L
Priznano najfinejša   izvrš iev.
iiajtiižje cene!     I
Ceniki na razpolago-     I
LilljMa  Fr. Š8Wdlb lMutl
puškar                              I
priporoča svojo VdllfcO zalogO raznovrstnih                   217  I
pnšk in samokresov
lasteaga izdelka, Uakor tuđi belgijskih, sulskili in Imikšh airof I
preizkušen!b pašk,   za katere   ianćim  za dober   strel.   Posebno   pripo-  I roćam  la&ke   trocevka  in puške Bock  s Kruppovimi  cevmi za brei- I
dimni smodnik. — Priporočam tuđi   ,         .                    I
veliko zalogo vseh lovskih potrebščin     I
f0F~   po najnižjih oenah.    "^H                      I
Popravila ia narobe m izvrin|e|o tmtmm te vmmm»IH^o.         I
Cenovniki nm »»htcirattj« x«««omj Im pmštmAm* pv«s«#-              I
__.                                                                                                                             —-——^——^^^^^_^_^^J
dbtauilije
T^^Cj^^      vsth vrst «* vvmđtv ^^^|^^^^    đntStva, trgo^ee itd.
L ^9  1 ^>tM Čcnet
^^^^~^^    grastr to toicUtamj ^^•■■^•^        ktfeakovih   iUapilij
MvMlaaa, iriMirim vHoa L
Ceniki franko.___________Ceniki franko.
Blaž Jesenko
I    LJablJana, Stari trg 11     1
I                        priporofa                        R
klobuke, slamoike
i   cilindre, čepiće itd.   I
9                                                                                                                                                                  MH
j       .       tiajfiovejft« faion« -----—   g
I        po najni^ji ceni.        B
I  Unstrovani ceniki zastonj in poitnine prosto   1
Popravila inpreobleke ::  točno in ceno.  ::
Popravila inpreobleke ::  točno In ceno.  ::
dežnike
in solnčnike
domaćega  izdelka priporoča
tvornica dežnikov in  solnčnikov
Jos. VMmar
Ljubljana
Pred Skofijo 19 — Prcšernova ulica 4.
Teodor Kom
(popref Benrlk Korn)
pokrlfalet strel io klepar, vpeljalec nrelovoln, fer instalater iodovođov
Ljubljana, Poliarcka cesta 9.8.
Priporoča se  si. občinstvu   za izvrše-vanje vsakrSnfh kleparskih dc! ter pokrivanje  z  angleškim,  franeoskim   in tuzemskfm Skriljem z
askesf-cmntBii Skrili« (EMt) mtnt Hitscbtk
z izbočno in ploščnato  opeko,  lesno-cementno in stresno opeko.
Vsa  stavbinska  in   galanterijska  kle-parska dela v priznano solidni izvr§ftvi.
lisni n Inkniska nnn. hstiklim pisala.
Poprave   točno in ceno. Proračuni brezplačno in post. prosto.
F.K.Kaiierji9[»
liitllaii SetaluioTa Blita it. i
prtporeči svojo bogit« laiogt raaonatafli
pušk in samokresov
tanU pitroa laijri Irin (Ittbi)
HRtaN mi n Miiii ml.
PoprmTila puUc, samokreaor in btciklov toča« in solidan
CERESIT
|Avstcc«resitna družba zex0ttnajxix.Etscnbahns»rasseNi6i.Te' 0- 252.
££ Varaždinske toplice (Hrvasko)
Železniška, poStna, telefonska in brzojavna postaja. — Kov zdrariliškl hotel B električno rmi«refljmvo. Staroinasa radioaktivna iveplena kopel 58° G priporočljiva za tffliniA Plinillll ifhlin itd' ntaa ■^•▼Uti^s za bolezni v vratu, krhlju, prsih, llDfllllc IbllUO IjDIIu jetrih' že!odcu in v črevesih. — Električna masaža, blatne, ^     *  *               *                 oglj. kislinc in soJnčne kopali, zdravljenje z vroč. zrakom.
Otfprto ćelo leto.                                                   Moderni komfori«
Novi hoteli. Krasna okolica. Vojaška godba. Prospekti zastonj od idravilttkega rav-aatelfstva. — Zdraviliški zdravnik dr. I. Lochert.                      14i3

Pazite etiketo!
1672
Zdravi Ma
Je posebnost želođčnega liker ja iz xđraTilath rasflin, kateri izborno vpliva riroti slabostim ▼ želedca ter radi tega ▼ nobeni dmiini   ne   bi   smel   man]katL
, Eđna posebnost] \    Hkerja je jj
Iv^a^a^^a^^^a^a^a^a^a^a^a^am^^^a^a^^^a^a^B^a^a^^a^a^B^B^Ba
Haikralša in nainiša poi U AfllCfikO
z modemimi velikimi brzopamiki iz
Ljoliijaoe In Antwemen f flew-York
I 13                         e pro^a
Red Star Line deča zvezda   |
Na naših   parnikih   Flnlanđt   Kroonlaod, Vađerland, Zeelanđ, Lapland tn Samland,
ki oskrbujejo vsak leden ob sobotah redne vožnje med Antwerpnom in Novim V'orkom je snažnost, izborna hrana, vljudna postrežba in spalnics po novem urefene kajite za 2, 4in 6oseb, za vsakega potnikt eminentnega pomena, ter traja vožnja 7 dni, i
Odhod iz f JDbljane vsak torek popolSne^
Naši oarniki vozijo  tuđi na mesec po večkratj ćez  Kanado v  Sevemo  Ameriko in  je  ta1
vožnja izdatno ceneiša kakor na Novi York.   j
Pojasnila dtje vladao potrjea   zastopnik
Franc Dolenc
v Ljubljani,        i
Kolodvorska ulica ^le-, stev. 35,
od južnega kolodvora na desno poleg predUnlCO«

mmm^^mmmmmmmW^t^mmammmmmmmmmmmmmmmmmmm^
S>676,                                                   '                                                        1875
Razpis.
Mestna občina  Crnomeij  raspisuje a
L slio kĐjlgofodie msstne hraoiloitr? Čmomlin
i letno plaćo   2400 K ia  pravico  do treh  triletnic po 200 K; prosilci z več-letno prakso imajo prednost;
II. sini If 2 liai raesi fi ra iite v (li u
z letno plačo 1000 K.
Prosilci morajo imeti vsaj spričevalo o dovršeni trgovski soli ali trgov-fld akademiji.
ProSnje  s prilogami  je vložiti  pri   mestnem   žopanstvu v Črnomlja
do t Innlla 1914. Mašino *upan»two v Crnomljuy
doe 10. rr^ja 1914. ŠL     I                                                                  Zupmn: Jaa« BaMafb
Stran 14.
.SLOVENSKI NAROD-, dn* 16. maja 1914.
111 štev.
Uli ste  oženjeni?'
Potem zahtevajte w*w fzorcc 3 za 1 K, 6 zi 1 K 80 h, 12 za K, 3 4i ilustrovan cenovnik i, zdravniSkimi nasveto gratis in franko (zaprtoV 30h^    -   L    fJBUi
•  taktvra,    Sssaf FI Wlesi»a*rstr. • V.   |
Spretna Uovoinla
z dobnmi sprićevali                      I
sg išže==—— j
za trgovino z usnjem na debelo v Gradcu.
Pogoji: nemŠki,   slovenski   ev. italijan-ski  jezik v besedi m pisavi,   stenogra fija.   Vstop  1. *Ii   15    juni ja.   Ponudbe pod   9tL   S.   fl-   lSfl9   na   upravniŠtvo »Slov. Naroda«.              1860
Nffdležne Kodne
na obrazu ali na rokah odstrani   v  5 minutah
|Dr. A. Rixa  1712
odstranjevalet kotin.
Zaj. neškodljivo,   gotov uspehe.   Pusica za 4 K zadostuje. Razpošiljanje strogo diskretno.
Kos. dr. A. Rix, laboratorij, Binaj DL Herggass« 17t
Zaloga v Ljubljani: Lekarna wpri zlatem
ielenu",   d-nn-orin   A.   K?rtc in ..Aci'i'i".
[eno tešKa sestellno perle |
1 k£ sivega očiSčenega 2 K, i boljše  K 2-40, napolbelo  K 3*60, belo K 4-80, prima mehke -   -v        K 6*—,vdepnmaK7'20. Nnj-boljše   vrste   snežno be!o perje  K 9*60.  —
IZuElđllB yu5iEHe medresa, bele^a ali rrne-nega postdjnega inleta. Prav dobro napol-njeno!   Pernica  ali  blazina,   180 cm dolga, 116 cm šfroka K 10"—, K 1>—, K 15'— in j K 18-—, 2 metra dolga,  140 cm  široka  fC i 13*-, K 15-—, K 18"—. K 21--. Zglavrnk | 80 era dolg, 58  cm širok K  3*—,   K  3"50 , In   K   4*—,  90  cm   dolg,   70   cm   Širok   K ; 450,  K 5-50 in K 6-—. Nepovoljno   se za- ■ menja ali den2r nazaj. — Natančni ilustro- , vani cenik gratis in franko.      3350
BeBediM Sachsel, Lobes St. 35, pri Pinija ez Cefteia.
■Atr d koto m • rtMFjti lnqpltl iaiq|£ok, n&j zahteva lzrecao
cigaretni papir Ottoman.
>prejema zavarovanja človeSkeea fhr-
tjenja po najraznovrstnejiih kombina-
cijah pod tako ugodnim!  pogoji, ka
nobena druga zavarovalnica.
Z lasti je ugodno zavarovanje na doživetje io smrt z manj^ajočimi se 12                     vplačilL
„SLAVIJA"
••• • .*.   fiaitMif  latarotalna  banka  v  Pragi.    .«.  -  ••-
l«Mrfil Im« B —tl—-7f*\%  —   Implai—  • tik mirnim* te kspttaUf« K 129,965.304-25
Po fdikosti dnifa vzajemBa nTironJiia Btie drtavt i neUozi slovansko-nirodno opravo.
mmr HiOTfc nrinaii t Uitfiai^Ss^ž i jtaitti Hici itw. iz. -mm
Zavaruje ooslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje tako i in najkulantneje. Uživa  najboljši sloves, kodei posluje,
Pozor! Sprejema tuđi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugod-nimi pogojL — Zahtevajte prospekte!
■akI^m   b^b   ^m^aIah^^ b   ^^^^^M|ŠMIA^k|^K '^ftnfl^^ft^L
:: HENRIK :: HT .  A TCT1^ MANNHEIM
PoIriJiici: Draaj TIH, Lamioag. 9-
LOKOMOBILE
Z VENTILN1M KRMILOM .SISTEM LENTZ*
ZA VROCO PARO NAJBOLJ PRIPRAVEN OBRATNI STROJ PREPROSTA STREŽBA. — DELA   DO   1000 HP. *
NAJVECJA ŠTEDLJIVOST.                       '                NAJVEČJA ŠTEDLJIVOST.
LETNEGA   IZDELKA    CEZ   2000   LOKOMOBIL. OBiSK INŽENIRJA JN PONUDBA BREZPLACNO.
L«nxov«   ¥r«l>paimy   mmaMmm Ihkommhtom
Zatoga pohištva in tapetmške&a blaga, ^/(i^arsivo.
&QQGina soalna seba, orehov   ali   hrastov   les
Jt 350'—.
Jiamči ss  za solidno  dalo. C*ne konkursnčne.
J. Pogačnik.  Ljubljana,  Marije Jerezije cesta št t3—18.
Sprejrae  se  takoj  vsestransKb  izurjena
prodajalka
za   takojšea   vstop   ali   po   dogovoru.
Prednost   imajo, katere   so   že sodelo-
vale v glavnih zaloga tobaka.
Spre|me se tuđi
uče nec
poštenih staršev ia s primerno šolsko izobrazbo.
PonudHe sprejema F. S- Skrabar
v Srani skl gori.                      1793
Za moškcin ženske.
Brez vbrizgavanfa
v  nekaj   malo   dneh   ćelo    najbolj
zanemarjene  toke   boleznl   sečne
cevi ozdravi
Ursin - Tecion.
1 škatlja  s 100 kroglicami   K 5'—.
Za popolno ozdravljenje zado-stnfeta 2 škatlji. Izdelovalec: The Crsln Chemical Co., London.
Naroča se v glavni  zalogi:
E. LEDERER, lekarnar, BUĐAPS&TA IV,, Mnseumring 21.
1 škmtk ■*■•■   ^0^^ deklice in   Žene  vsake  starosti, ako >    nnn nfvl   rabiio     moje     najnovejše     mazilo     za dCIJC U U!   Pr**»   ra^   se sam0 na zunaj, edino res-™    r         nično učinkujoče sredstvo, zajamčeno  neškodljivo.  Cena K 3, 5 in 8. Zraven spadajoče milo 60 vin. •   |^» dobe lepe, polne telesne oblike z mojo redilno moko VII111 »Kathe«, zajamčeno neškodljivo, mnogo zahvalnih JUUI P'scm Cena kartonu K 2'20 po povzetju. Od 4 kar-  | tonov naprej post. prosto. — Pošiljatve poste re-  \ -tante samo če se posije denar naprej. — Razpošilja ga
\'M Mtnzel Đnnaj VI., StDmpergasse 49 K, 2. Stol
mm        4i|mi      ft        V          najbolji!  plesk za  mehka tla.
■V  MfellOV      I Ml li       Keii-ova Del a glazura za umivalne mUe   .   90 v WM  nil           IH II        Keil-ova voščesa pasta za parkete .       •    90 „
■ ■■r||                  III |&       Keii-ov lak za pozlatenje okvircv    ...   40 n
I^V^H            |||^      Keil-ov lak za slamnike v vseh barvah                 :
Keil-ova pasta za čevlje......30 ,   ;
3059         Dobiva se vedno pri Leskovicu A Medenu w Ljubljani.
Krani: Franc Dalenz. :: v. Idrifa: Valentin Lapajne. Noto mesto: Ivan Picek-R.doVliic«: Oton Homan. Zagorie: R. E. Micheldć. Koćevje:1 Franc Loy. :: :* Kamnlk:   I. Petek                Irttice: Uršič & Lipej.         Cniomell:    Anton    Znrc-
Kdor hoče i meti                                   1598
8 katero   se   ni   potreba   mučiti ter   se   lahko   z enkratnim   klepanjem  kosi   z lahkoto vsake vrste trave cei dan, naj se obrne na tvrdko:
J. Krašovic v Žalcu
katera je prevzela ecino   zastopstvo   svetovnoznanih   kos   znamko  »poljedelsko orodje«, katere zastopstvo je imela dosedaj tvrdka A. GE1S  v Žalcu.          •
Pri naročitu 10 komadov se doda 1 komad brezplačno. Za dobro kakovosl kos se jamči. KOS Ga               Cenik na zahtevo brezplačno!                 KOSCi
11     ' "                           i
SHIH9 § šini!! z brzoparniki franeoske družbe.
Najhitrejša in najkrajša vožnja iz
HS¥r£   ¥   NeW   Y0rk ođbod iz Ljubljane vsaki torek Vožnja iz HEVT© V K&D&uO odbođ vsak raesec enkrat In iz
Bordeaux f jož. Aaeriko.
Veljavne vozne liste (Sifkarte) in  brezplačna  rniasnila  izdaja adino
Ed. Šmarda
kooces. potovalna pisaru
v LjublianUDBBaiska cesta18
Veljavne vozne liste za pot-
ni^e iz   Amerike  nazai   v
doaoTino po oajnižji ceat.
V llmepiko in Kanado
CUNARD LINE.
1       Rađen ladijski promet
iz Trsta v N*w York
po nlxkih cenah.
Potnlki III. razreda dobe med vožnjo prosto vino , in tadi v Trstu do odhoda ladie brano in stano-,  !                               vanje prosto.                          26
-            Pojasnila, vozne karto?    =
Andrej Odlasek, Ljubljana, SlomSkova al. 25 Cuaar* Une, Trst, Via Mtravar 7.
(Krvna boiezBH ( 1: ni sranita.:'
Vsi smo Ijudje in vsem prete vene-rične bolezni (sifilis), škrofelini, kožne bolczni in druge od slabe krvi izvi-rajoče bolezni. Vseh ieh neprilik — nai   bodn   stare   koltkor    hočejo   se
zdSravtjeSnj^m   s KROGLIUII KMH.
Prospekti zastonj. Škatljica z natan-čnim navodilom za zdravlje  6  kron.
Izdelifiln: Itkarnar Fnrlo, Piriz.
Naroča se iz glavne zaloge: S. Lederer,  lekaraar,  »aJapa Ma IT, ala»#a]i ■!■!  Msv. ti.
803
Razpis.
S*kf)l V LogatCU naznanja,
da odia stav&iia dela jokolskega doma vLooatEB*
potom pismene dražbe.
Nacrti so na vpogled v   trgovini Avg. Kraigherja v Dol. Logatcu vsak dao od 10.—12   ure dopoldne, kjer se dobe tuđi druga pojasnila.
Pismene ponudbe je vložiti do 24. t. Bi« 11. ure dopoldne.
Oddala se bođo sama dela brez materijala.
Logatec, dne 16. maja 1914. 19?3                                                                                                Hodnik, starosta.
Kmetska posolilnlco ljubljanske okolice v Ljubljani.
/13/ 0/ 1 /4 IO
■ssssf                                                                              ■&£■    j|.
obrestnje hranilne vlogc po čistih Rezervni zaklao na) X 800.000.
brez odbitka rentnega žavka. Ustanovljena leta 1881.
111 štev.
.SLOVENSKI NAKUtT, «Bt *e. BU)a Mi*.
Stran 15*
V nii se li li
I s stanovanjem, trgovino in vsemi po-I trebnimi shrambami v Dobu ob dri. I cesti na prometnem kraju s 1. junijem I 1914.   Poizve   se pri  lasto i ku   Astm«
I ttdemiek ▼ Dobu pri Itouialah. I ^npim dva te nekoliko obrabl{eaa
koleselja.
Josip Kordoi, pošta Sent Vid nad L|«a4}ano.                 1887
!■•"   Zlćno steklo   *w
■ gtedko hi ripljaao, skoro bclc barvc, ♦—* »n debelo xa rti—ki okaa v I deUvstcah, 6—V, 8 ia 10 mm dctolo sa gornjo srctlobo vsch mt, 16—80 mm I   deb«te «• kMMtrakcij« podov.   Povsod   Mjbolj« preiskutono in ■ ado ■ rtu u proti
MuMH rth jnailaiSw itefcUBi rtffliilraiioi
I   — oblaatveno ▼arovaui — sa   okna, »tene, kritje obokov vennd, timskih rrtov,
I    kio»ko»,    pred«tr«iic,   kopaliič,   bolnic,    tvornic   ledu,    ledenice,   vrelne    kleti,
I   kleti m pobijanje, klavnice, kolodvorska poslopja. lokomotivne remtse, I                                               tvorniike naprave i. t. d.
i    ^B^^^b^^aflH a^avAsavalk   flrl^^^l^ka^  I^b 4t^kv^BMttsft_  vs^^^h  ^fc^^BAi     'H^k^^^h^tv^^A ■tA^b^K^^^b • ^vl#fc
I   1B—•• hm. — »*•*• ■*««■. gUih«  te rtptfaB«. — tkodail««  sa foto-l   •^»«. — Hpi«l«i pUMft u iUmlM   - Tantvtaa stekla pri naprarah w^bpn ^svavajVi — MHNBV traw ■■ MpUBv MM lal VMU» 0T»6 fMi VPMb
i,___
MaleeaelH "fc"
otroških vozičkov
pri tvrdki
J. Pogačnik
tjsMjana, >Urije fcreztje cesta 13—18.
Zaloga pobištva ia tapetniškega blaga.
Za takojSnji nastop se itte samestojna
koresponDentinja,
starejša moč,  popolnotna zmožna slovenščine,
nem. in italijanščine,   kakor  tuđi   slovenske in
nemške stenografije. Ponudbe: poštni predil 54.
Ljubljana.                      1780
Prva dolenjska posojilnica
registrirana zadruga z neomejenim poroštvom
v   AJLetlilci.
pn občnem zboru „Prve dolenjske posojilnice v Metliki41 registrirane zadruge z  neomejenim  poroštvom  dne 7. maja  1914, se je računski sklep z bilanco  za   osemintrideseto ^nv/no leto 1913 sledeče potrdil:
BILANCA (STANJE),
AKTIVA  (lafETJE).
i Št                                                Predmet                                              II K               v i ;   Posojiia........ ; ; .'ti;*... . .                     !: 2,173.579   32 2 !    Zaostale obresti.................                                  |     106.565    03 3 i     Naložen denar in vrednostni papirji........                                   !     394.992 ( 36 ^       Vrednost dveh srečk...............     1                                        56 | — 0       Knjižice in tiskovine  ...•........#..                 600    31                      i 6 |    Odpis iz dobička 1912........,.....                  200    —              400    31 7 ,    Inventar..........«.#. ♦ .  .  •  .                                           923 ; 54 8       Vrednost hiše št. 15 v Metliki     .......$  .   .                                         15.500    — Q       Vrednost grada in sokolske dvorane .  « ♦*....                          ,               56.500    — i«        Vrednost posestva št. 33 v Metliki.........                         {              20.000    — )  ;          Gotovine koncern leta 19l3...........  .                          :               47.529    48 f                                                                                                       V                   I        J! 2,816.046    04 j ii"                                 ili
PASIVA (DOLGOVI).
\   ć.                                                                                                                                                     .i      Z n c s e k st-                                                Predmet                                     .------------------j------- 1                                                                                                                                                                               K         l   v |    1       533 glavnih deležev po 36 K .  . .  t i < S % * - ,           19.908    — 12       1167 opravilnih deležev po 2 K .   •  • v #* •- t '. V ♦              2.334    — |       22.242    — ;    3       Hranilne vloge..........: i ? ^ si i % m                                K 2,589.674 j 02 4 ;    Predplačane obresti    ....»..♦•** v v  . ^                                         6.636    36 ,    5       Rezerva: glavni rezervni zaklad   . 7 '•   .   .7777? 7 J \           166.271    — pripis iz leta  1912      ...........- ,   ♦   •                3.029     — obresti za leto 1913........, 4 2 V j ;              7.482    20 vstopnina......%.  ir ••••'••• !J- *;'.                     6 ' —        176.788    20 ,    6       Posebni rezervni zaklad: 1                 koncem leta 1912   .   .   .   .   . V .' . 7 7 v t  * š r.              4.505 ; 38 j                  pripis dobička iz leta 1912   ...,♦, i* 1 h % i               1.027     98 L.             obresti za leto 1913.......•  •  * "2 "•  * -                  249 ' — F"            vstopnina..........   .   .   . v V V 7 .   .                   57 1 —           5.839    36 I    7       Čisti dobiček   .  . p ^ *  • 9. •_••.*•• a % « *  -   ■                                 \       14.866 i 10 i                               2,816.046 l 04 1                            lili
DENARNI PROMET.
PRCJEMIM.
i      Znesek      ' St.                                                 Predmet                                              i----------------------- K                \' 1 1 l    Stanje gotovine koncem leta 1912.........                                       23.057    09 ! ,    2       Vr—  losojila.....•...........                                        460.393     96 j [   3       H          . vloge:                                                                                                                            | i   prejete.........•   .   . ".  7  -   .   .   .   .           769.649     23                                , i                 b) k. pitalizovane obresti.......;   .  .   .   .           100.552     95 i|     870.202     18 , -   4       Prejete obresti posojil    .  ,  f......t  .  %  .  •     j                                129.691     95 ■    5       Vplača li glavni deleži   ...,,.#,......                                             252    — 8       Vstopr-ina.......%•.#««•#•«.....                                               57    — ! ;    9       Prodaja zemljišc......   •  ...#  ......                                          7.000    — j 10       Prodaja inventarja  .......##•«•••••                                              1^2    — ; i 11        Vzdignjeni naloženi denar    ...  p   •  ^   ......                                         92.430    43 j 12       Obresti naioženega denarja ..♦.;♦#...-.                                        15.607    52 ; ! 13       Prehodni zneski ......•«•••  f  .   .  .  .   .                                          2.467    24 14       Razni dohodki,   .   .  ^ > ^ % .?.••..• 1 h.....                                          7.357    60 ■~"                                                                                                                              ! 1,608.798    97 •
IZDATKI.
:>|                                                                                                                                                                              u       Znesek St. !                                               Predmet                                              )----------—-,------ 1            K         i    v t -j    1        Dana posojiia.....^   .U  f iffHH,  •                                          441.583     37 i    2 '.    Izplačane hranilne vloge......  ♦  .  ^   r .   !   .                                        723.424     17 ;    3       Izplačane obresti hranilnih vlog......   .   .   %  .                                            6.094    24 |    4 i    Kapitalizovane obresti hranilnih vlog za leto 1913 .. .                                       100.552    95 5       Upravni stroški: plače..............» .' 3 S V V V              5.595    33 kurjava in svečava ........  t' V | V *& v lt                220    15 poštnina   ....,.',.....,'; '.' V 'J V .                 180 ! 02 |                 razno.....* , ^ •  .' .  .   : v V ;i *,* li% *.              2.864    —           8.859    50 6       Naložen denar_______w J C^ V 'i V ' - 2 ? ? - "                                       219.776    74 7       Za dobre namene   .   .   .  .- i £ 7 .' y 7 V * k' # » '•                                           ^790    — 8       Izplačani glavni deleži   .   .  •  i » . S; » i3 J^ i? t | \                                               324    — 9       Izplačani opravilni deleži .  •_ i •, ^ •! !* 5 V ?4 5 , ^                                             30    *— 10       Davki: rentni    .   .   .   .   4   . ^ ? ? ? 3 ? 5 J " • V • ? •              L505    ~ pridobninski.  .  .  . • ^ V V ? !i: V V V tf 9 :j * 'i             8.683    96 hišno-najemni .  . * i V 7 V >' 4.? 9 ^ ® f-i V v V i             1.266    66 zemljiščni...... 2 V V 5 V 3 « V 7 ^ 2 1* '.'                 137    36 odstotna pristojbina   .  i i* V • V y r^ V V « g y V              1.451     42 pristojbinski namestek   . V 7" S 7 ^ ? rJ ? > f: *-? ';                   45    62 pristojbine    ..... ^ C; ,J W 5! 8 U t« tt U £ .  .                   46    85         13.136    87 11       Razni izda:ki    .   .   .U^^^^^^L                                              937    9Q 12 ;    Prehodni znesek .   . • L i i  J V 2 V. £ ^ *J D 8 & .                                            2.467    24 13 i    Nakup posestva......Z £ ? V V V P ?J t1 5 >                                         28.846    -^ 14       Popravila in uprava poslopja  .  . i t y ?; V i1 & t! i                                         1.076    51 15      Tiskovine...........♦ $ ''J 2 £ H y i ft                                           720    — 16      Dobiček zadružnikom iz leta 1912 .  ; W '? 5» E! đ ?. i                                        9.450    — 17      Bilančna nagrada........: : V v S ^ 7 J                                           200    — 18       Za meščansko solo iz dobička leta 1912  • 9 5J tf 7 •                         /                2.000    — 19 '    Gotovine koncem leta 1913 .  . * * * * V ;.! 2 V! c.  •                                     47.529    48 1,608.798    97
Denarno gib a ufa i
Prejemki.........1,608.798-97
Izdatki..........1,561.269*49
Torej  skupni denarai promet   3,170.068*46
Zadruga je obstala koncem Teta 1912 iz 319 glavnih in iz 1125 opravilnih zadružnikov, izstopilo jih je 15 ia na novo pristopilo 57 in je koncem leta ostalo 1483 zadružnikov Glavnih društvenih deležev ie bilo koncem leta 1913 553 in opravilaih druaveaih delciev leta 1913 1167.
Prva dolenjska posopialta
fcjistrirui itdrngt z aeomejeaia poreJtro«
==     «  Mvlliki,     =
Stran 16.
»SLOVENSKI NAROD0, dne 16. maja 1914.
111 štev.
^                                                                                                                                                                  —    -i-^^™™— ...                           ...      v^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ap^|Bii^|^ii^i^|^|>i*i*||*iiii>^|>|>iiiMii^ii^i^ii^B^BaaajaaaBjaaaaajBajBajBajB
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani!
■   O«lwlfcfc» gl«wwl«a »,000.000 ta»«.   m                 1J2                OtrltTJMIf JI    lllJOa   SteV ■  2«                                    W«««r»wl fow<l   ekroglo 1,000.000 fcren.
Poslovalnica I. c. kr. avstrijske državne razredne loterije.
Podružnice v Spljetu, Celowcuy Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju.
Sprefema vloge na knjižice la na tekott radna    M_ 1   0)    Kapn|e In prodaja srećke In vrednostne paplrje s   ter |ih obrestafe od dne vloge po čistih   s  ^W   2  |0 :   s   s   vseh vrst po dnovnem korzo.   ::   ::   :;
hBHsnnnniBniBnnBi^BMiHiHHii^iHBi^HBf^^^i^H^^BBMHHi^^^^i^HM^Mai^Hi^^BMHi^i^^H^^HHH^H^^H^iMM^HHH^^^^^^ii^^HiBa^H^^^^^^^^^^Mr
Kneza Ancrspcrga    TI*                                      U   I       #   1
.jr^ Toplice na Doiiski.
Dolenjskih  Zeleznic postaja Straža-Toplice. Goiki  vrelec 38° C, čez 30.000 hektolitrov radioakt termalne vode vsak dan, veliki  basini, posebne  kopali, iin^ine  kopoli,,
elektroterapija, masaža, konfortno opremljene sobe, izborna rcstavraciia.
Zdravi se: revrnatizem,  protln,   nenralgilo (Uchias),   menrastoftlja,  Materija,
tenske bolezni itd. Prospekte razpošilja topl.sko ravnateljstvo
Sesija od 1. maja do 1. oktobra.                        1480
11-50      Velika zaloga    15-50
najfinejših,  trpežnih   in   nog^i   naibolj   priležnih
č@¥ljev
za dame, gospode in otroke*
Viktortja Sterniša
Ljubljana, Jurčičev trg št. 3*
I    Gg.    učiteljem,    uČiteljicam    in "     dr?    uradnikom   15<* o   ropusta
Svetovncz??ai?a najboliša
Pncb
vozna  koleia  se dobe   samo    pri
)IGN.  VOK
tovarniška   zaloga Siv« itrojev in kolu
Ljubljana. Sodna ulica štev. 7
Priporcčamo  žtpeclisilrLO
dcifisKo In oiroška konfekcijo
zeSo solidne tvrdke
NI. Krisf^fis-Bučar
Ljubljana,  Stari   trg   žtev. 9. — Lastna   hiša.
Naino?e]še       W    EOSTBME    *&&       NatneTejia
BV  VffSH   : Bomsče obleke. :   11 ^fc 11    ■■
E    s|7C        Prašni plašči.      WM Q I I    II
i    |||   f   Moško. damsko, perilo.   II  IV I I    U
JM W? IsŠ fri    Sportne čepiće, moderce.    li lm A JMaw»-
Otroške oikite ■ ott n mladenko.
Higieničnc   perilo   in   druge   potrebšcine   za  tiirvorolentkt.
9*~ Pcšilja na izbiro tuđi na deželo. -»■
Hiša na prodaj.
V Solkmnu pri Carici na glavnem trgu in najlepši legi je na prodaj hiša z velikim številom sob in gospodarskih prostorov pokoj-nega Antona Mozetiča z renomirano gostilno s prostornim vrtom in vinogradom zraven.
Kdor želi to priložnost porabiti v svojo srečo naj se blagovoli oglasiti pri posestniku Ivana Oblokar;n ¥ Soikaau,              1413
OPEKARHA
¥ Čermošnjicata    13'H
m zaoesljive delavce.
"     1 MiLjUb    '
I  Alofzl| Maggioli, f
I  karat v Piezzo (pošta Creto,  l
1 ■                  Tirolsko)                  ■ I
i               je bil po               1
[ tlnMlori ia Min!
" lekarnarja Piccolija ' I v Ljubljani, Dunajska cesta I
E ozdravi jen trdovratnega čre- 1 1 vesn^ga katara ; to sredstvo I i je pomoglo mnogim njegovim i \ znancem do zopet dobije- i p               nega zdravja.             ^
Steklenica 20 vln.
p> liioiži raMjo proti <s
Ikašlju]
I   hripavosti, kataru in zasle-   I
I   zenjui krčnemu In oslovske-  I 1        mu kaplju, nego slastne        I
Ks^ Kaiserieve
I prsne  karamele
I         s „tremi  ielkaml",
■V^Ib^^^'   CflCflnot     poverjenih
■    jamčuje gotov uspeh. Izredno prijctni I I                 in slastni bonboni.        1562 I
|   2avitek   20  in  40 rtn.,  ikattfa I  60 t.  Prodala flb  w Llmblfaal:
I    LThald pl. Tmkoczv, lekarna. Rih. Sušnik, le-
I    kama.    Dt. G    Piceoli.   lekama.    Deželna  le-    I
■    karna   Mr. Ph. And   B«hinc, lekarna pri kroni     I I    Mr   Ph   Jos. ĆfŽmar, lekama. Ant Kane, dro-    1 I         srerija. B  Cvamćara, drogerija ^Adrija*          I
I    Daniel Pire. Itkama   Idrija.   J. Bet^mann, !e-    I
■    kama.   Novo »esto.   C AndrMančic,   lekarna,    I I    Novo mesto. Ju Hus, lekarna pri Mar. P VI-    I I    pava. Mi an W«cha,  lekarna. Metlika. A   Ro-    I I    blek.   lekarna,  Radovijica.    Hlnko   BrilH,   le-    I E    kama, Litfja.    p<are1 Savnik. lekarna pri .Sv     I I    Trojici". Kranj. Fr. Baccarcich, tekn  Posvojna.    I
■    Jos.  Moćnik,    tekarna, Karnnik.    F„  Burdvch,    ! I     ekama v Šk, Loki. Mg. Ph. B. Lavicka. lekarna,    I I    Tržić.    Ph. Mr   E. Ko^Hj.   lekarn.i,   Jesenice     I I    V. Arko, trtrovec, Senožeče   Jo«. Rudolf   drog     I
■    T itija. J. Kandušar. tr? Mengeš. Jos  Ancfk, le-    I I    1<arna v  Rlbnci   I R   Hočrvar. t«k    na Vrhnik     I
■     —iMfiMn—r^——■^■^---------------------— i......umu ■■■ ii ii i ■«!—t—^^——wmad
■  Najnovejše   steznike,   različnih  krojev,   Tango,   brez  palčić,   rije } prostih, kratkih, dolgih,  trikot, elastičnih  a jour,   držee za prsa,
životke (Miederleiberl)  kakor vse hygijenične otroške, dekliške in damske   potrebščine   priporoča Č. damam ta in   na deželi svojo
bogato izfcero eđlsa specijalna trgovina         93S
I.  OORJANC.   preje   ICocjan
| sv. Petra   cesta  28,  nasproti „Zlate kaplje"
■  kjer se   tuđi   izdeluje   steznike,   pasove,   ravnodržalce
I         po meri, Čisti in popravlja. — Posebna soba za pomirjevanje.
I           Naznanilo.
Dovoljujem si   slav   občinstvu   kakor tuđi   gospodom stavbnikom na?nanjati. da imam   veliko zalogO doma                                         1221
:s     izgotovljenih šfedilnikov.     ss
i Delo je prav solidno izgotovljeno. Priporočam se tuđi za vsa dru^a v mojo stroko spadajoča dela kakor vrtne, stopniščne, balkonske ograje, rastlinjake itd. ter vsa popravUat katera se točno in ceno izvršujejo. Ceno   zinemo.                                                                  Cens   zmerne.
RUDOLF GEYER9 ključarski mojster Cesta   na   Rud. železnico štev. 10, Ljubljana.
Za vkahavan|e sadja in povHntn      |
s so   priznaao   najboljše   in   aajcene|še   steklenice : tvrdke   dr.  med.   Bareš   in   mag.   Ph.   K.   Tili.
Ceniki se   dobijo   na   zahtevo   poštnine   prosto   pri   glavni   zalogi za
■    jugoslovanske dežele                                     »
Lovro Petovar, Ivanjkovci, Štajersko.
Opreme moškega perita.
Opreme moškega perila.   i
Opreme mobkega perita.   I
Specialna trgovina
za nojboljše perilo za gospode po meri
\      \     lastnica Jadviga Sare
Ljubljana     Se/enburgova ulica 5     Ljubljana
Veđno novosti v bar tast em zefiru, batistu in panama blagu, žepnih rut,
nogaviCj kravat, ovratnikov in manšet.      \
\
I      Opreme moskega perila.      |
Trgovina s špecerijiUm blagom.
Velika praiaraa sa kavo la slia za dliavo
i elektrftelai •Itratooi.
Trgovina z moko in deielnimi pridoiU.
■feloga špirita in vsakovrstnlh iganlh pilai.
A. ŠARAB0N, Ljubljana.
}(i drobao in oa debelo.
J(a frobito ii na debelo.
G-1sltt3^.si,  zsilogpSL1 r"b.d.zii3a.s3fc©  TTod.e.
Apenta.
Fran Jožefova.
FHedHchschalska«
Herkules.
Hunyadl Janoševa,
Pflllna.
Rakozyj«wa palma.
Saratlea«
Sterttov.
Zaječltfca (SeidschiUer).
Billnska slaUna.
Bonlfaclj«v vrel«c
Contresavllle.
EaiMia Krloicaaaj.
af^aB^Ra^fta^^klK^BM                                               *
F Ba^BiaB^ki^MBVa^VaVBV1^)^^    B^h^^kS I Saai
QI*ssMfc*lsfca slatina.
Biihtrifca mrmhrmwlcm. NaMsini i**mwm voda.
■arlavavtikl vralcl« Kr«M««rfskl St«f. vr^. Latrfcat (močna in lažja.) Marljlnavarakl vralae.
tlarflnskl jcdravlliil vralac. lla#ia)aM CUaaHn prala«.
Raa. aaka alatina. Danati - vralac StyHa*vralac
Saivatar*
8«Ntr (kraljevski). Vlta«wral«a.
Vlcfcy.
Vildunftkl Helenln vrelec. Darkavaka jodova sol. Karlovovarska    vrelčeva
1697         aol v  kristalih ali v praSku.
Hattonijeva  močvirska         j
sol.                                        |
ili  štev.
„SLOVENSKI NAROft«, dne 16. maja 1914,
Stran 17.
Za krateft čas.
Na Pogačarjevem trgu v Ljubljani pri branjevki 27. aprila:
—  Pomaranče so lepe; odkod jih pa dobivate?
= Iz Trsta.
—  Pa osem vinarjev velja ena? Pri tobačni tovarni sem pa davi do-bil ravno tako pomarančo za šest vi-narjev.
= Je že mogoče, saj je od tobač-ne tovarne tuđi dosti bližje do Trsta, kakor od Pogačarjevega trga. *            *
Na morskem obrežju.
Gospodična : Poglej, ljub-cek, kako lepo je mcrje, kako voljno se zibije, kakor bi bilo olje . . .
Gospod : To se morajo sardine dcoro imeti.
*      •      •
M o ž : Ti ... to je pa sumlji-vo . . . kaj pa pomenijo te škatlje . . .
2 e n a : Nove klobuke sem dobila na izbero . . . ker si rekel, naj bi enkrr.t kupila kak klobuk po tvojem okusu.
M o ž : No, da ... ta beli klo-huk . . .
2 e n a : Poglej, rdeči klobuk sem izbrala, ker se ta meni dopade . . . Če i pa se cnile beli klobuk tebi dopade •.. bom pa obdržala oba.
*             *
—  Mamica, kupi mi za deset vinarjev bonbonov.
=~- Nimam denarja.
— A? Potem se je pa papanu res dobro izplaealo, da te je vzel.
*      •      *
Policija ni prav nič vredna, prav
nic . . .
= Kako to?
—  Jaz sem že sedem   mesecev pod policijskim nadzorstvom,   pa bi ine Hi ravnokar avtomobil skoro po-voziL
ri.                   ♦        .        •
—  Veš,   Olga.   pa to me 5e tuđi vprašal, če imaš pristne lase ali bar-vane.
;= In kaj si mu rekla?
—  O, jaz sem se dobro zmazala! Rekla sem. da nisem bila zraven, ko si svoje lase kupila . . .
—  Ne vem.   kaj  naj to pomeni; era je sele enajst.   jaz   sem pa tako Jačen. da kar omedlevam.
= Najbrž gre tvoj želedec za eno uro prehitro.
*
—  Otrok je kakor spomlad.
—  Da, da!    En čas se smeje, en čas je moker . . •
*      *     *
—  Kako . . .   dote ne mislite nič dati svoji hčeri.
—  Ali — lepo vas prosim! Moja hči ne poie, ne igra na klavir, ne hodi na pleše in vi hoćete s tako ženo še
doto?
«            •
Gospod: Slišal sem, da je policija ujela tistega tatu. ki je iz moje spalnice odnesel zlato uro.
Policijski uradnik: Uje-H smo ga. Ali hočete ž njim govoriti. Ure nima več.
Gospod: Nič zato! Jaz bi ga le rad vprašal, kako se je mogel splaziti v mojo spalnico, ne da bi se bila moja žena prebudila. Jaz nam-reč poskušam to že petindvajset let pa se mi ni še nikoli posrećilo.
*
—  Kako je neki to, da dajejo re-veži vedno    večje napitnine,    kakor bogataši.
—  Zato ker reveži nečejo pokazati, da so revni, bogataši pa nečejo
pokazati, da so bogati.
*              •
Ne vesta: O, ljubljeni ženin, kadar bova poroeena, bo tvoja radost moja radost, tvoja slast bo moja slast, tvoja žalosr bo moja žalost . . .
Ženin : Da, Jjubljena nevesta, in tvoj denar bp moj denar, in tvoje prijateljice bodo moje prijateljice . . .
*              *
S o d n i k : Obtoženi ste, da ste na velikonočno nedeljo ukradli de-narnico, v kateri je bilo dvajset kron.
Obtoženec: Vidi se, gospod sodnik, da ste liberalec! Jaz sem pa dober kristjan in ob nedeljah in praznikih nikoli nič ne delam.
*      *      *
.                                                                            ---------------~—
P o t n i k : A, slišite, spreved-nik, zakaj me pa niste zbudili v Po-stojni. Saj sem vam dal krono, da bi
me v Postojni zbudili.
S p r e v o d n i k : Vi ste to bili. Zdaj razumem, zakaj je tako zmer-jal in zabavljal tišti gospod, ki sem ga v Postojni zbudil in iz vagona po
r.nil!
♦                *
Pri neki železniški nesreči je bilo več oseb uhitili in ranjenih. Ne-keinu gospodu je bila samo roka nekoliko poškodovana, a kričal je za deset drugih. Naposled se je na lice mesta prihiteli orožniški stražmojster navelical tega strašnega in neopra-vičenega kricanja.
—  Gospod,   nehajte   že  vender upiti, je dejal stražmojster. Saj ste le malo poškodovaiii na roki . . .
—  Ali mislite, da zaradi tega nimam pravice kričati . ..
—  Ne,   se je razhudil stražmojster. Tu leži sedem mrtvih in če ti ne kriče, tuđi vi ne boste kričali.
7a1aJ«mm jta*M«* ' °- Kieso*a * ABgstaH-Rii pre-J lUllfirfiSI   nrnnrvl  dobro pre<*k«**«a pri teiavahpre-
LKIUIiLIIu LJlIILO b"vc in fclodc*' telećem ia|uiju, MVlUHbllM   VVVUbN   porn*«jkaaiu  slast],   aravnava
presnavljanjo. — Po vseb leUrnah po K 1 JU in 240
Kdor   je   izpostavljen    mokro ti,
trpi večkrat na revmatizmu, trganju in ozeblinah. Dobrodejno, točno učinkujoče vteralo, ki se hitro priljubi je Contrheuman iz lekarne B. Fragner v Pragi. Glej inserat.
II. b.
SM               in   modno  blago   zsl  go-
I1|IMW| spode in gospe dobe za-II KIlM ~et>n*k> najbolje iz prvo-1SliIIU       vrstne uvozne hiše
WUI!H    Prokop   Skorkovsky   &   Sin Humoolec, Češko. Velika izbira. Vzorci nazahtevo franko
Ka željo damo napraviti  moike  ob'eke tukaj.
Vi jrga št;ibikg.i zdrav-
nika in fizika dr Schmi-
da znamenito
: olje zn sluh:
odstrani   hitre in temeljito nastalo
gluholo, tečenje iz : u$es, šumenje po : ušesih   in   nagluhost
tudiako ježezastarano. Stcklenica stane K 4 — z navodi lom o vpora^i. Dobiva sesamo v lekarni
na Um trga t [elmtn.
Za otroške bolezni
od zdravaikov prav rada priporočena.
—    i^B ^^Cb BStt^b. 7m i^a\ id ^h& ^B ^am Mb^Sl ^"   ^aa^  *^B v^n
£f^^   IH    -vj;     V&  vM   «Pk ^^   nLB   ^H  ^B  UrW  9b     ^B      JS. QH
^1               „i  ■ ii                                       naravna
-*'--------aSkalična Icislina
0b želodčni kislbi
škroieljnih. rachitis oteklosti žlez
katarjih
oslovskem kašlju. Zalcge ? Ljtfjni: iituel Rastner, Peter Ussmk in i Sarabon
Proti            9
ioifl in ili ii zob
izborno delnie do^r    xnana
antiseptičr a
Melusine ustna in zobna voda
ki <itr£i dlesno in ođstranfuie neprlfetno sapo U a«t
1 steklenlca z narodilom 1 krono. Dežeina lekarna Milana I.ensteka
v LJnhlJani, Reslieva  cesta fttev. 1
polejj Franc Jožefovc^a jubilejnei^a mosta. V tcf lekarni dohi?ajo zdraviU tadi ćhni botniških blatra jn jož. Želernfct. c.kr. tobične tovarne  in  okr. bol blagajne v Ljnbijani.     ;
Melusine-nstna ta sobna voda.
Sunja,   Hrvaško.   22.   februarja   1908.     •
Blag. eospod Ickarnar1 Prosim vKiidno, pošljfte mi zopet tri   steklenice   Vaše   Izborno   delujoče     I antiseptićae melnslne-nstne tobne vode, katera io neprekosljivn sredstvo zoper   zobobol,   utrja   dlesno  in   od-     ; stranja   neprijetno    sapo   iz   ust    Za obranjenje zob in osveženje ust jo bom vsakomur kar najbolje priporočaL           ;
Spoštovanjcm Mato Kaurinović, kr. pošte meštar
! H—1 UN Hdlll!
si lahko vsakdo igrale lahko zasluži s pro-dajanjem moje povsod dobro uvedene ržen« kave. Gospodje in dame, ki stalno obisku jejo svoje odjemalce, naj se oglasijo poc šifro „B. B.M na aaoneao eks««d!clfc !■>. »raaa, Prnoaj I, KofatamtratJf t
I Franc Furlan j
j               us!(i8ik Fastltinga« lim               i,
I kllačavničarstvo \
K                               ia                               i
i zaloga štedUnlkov}
*    -             se aahaja:            172 ^
I yhnbrožev trg štev. 9. i
904
Stn^ep       ^K^B^iFto       Sin||6F
šivalni    stroj i JB^^^^B   Ovalne  stroj e
so   neprekos- %iH>^S^L__   dobite    samo
ljivi   v    traj-   ^^S^ffS  v naših  pro-nosti in   vse- k   .J<K3l/!jH    dajalnah z stransko upo- Erttf^1^^    n&* izve-
SINGER Ko.
deln. družba iivainih   strojev.
Ljubljana,  Sv. Petra cesta št. 4. Kranj,  Glavni trg   štev. 119. Novo me sto, Glavni trg  štev. 45. Kočevje, Glavni trg štev. 79.
pJELIKALli
fremier
t4.          |
Edina svetouna znanika.
Krasni    katalog    zastonj.    —    Zastopnika: A. Cerar, Domžale. — Mat. Pozmđn, StoŽice.
^ Za ohranitev /1
mroveso želodco]
I   za podDiranje in oravnavo prebave za od-   I
1   stranitev škodljivejca zncatenja,  kate-   I
I   rega posledicasomno^e bolezni, vedno   I
I   učinknje iako dobrodejno
dr. Rose im ia zelotiec
Znane posiedice nezmernosti, napačne dicte, prehlaienja in telesna zaprtja n. pr. vzpehavanje, goreČica, napenjanje, tvoritev kisline, čut polnosti in krČne boledne se omiliujejo in odstranijo in tako  zabrani  razvitek težkih  in  doi-
Igotrajnih bolezni. flvarilo! ~9R
%    Vsi deli emhalaže no<si-
1   io zak. vpisano znamko.
II  Nikjer si ne dajte vsi-
*^       liti  nadomestii.
Cvlnvn      K«l«»ffaa
B   CD I r U CD   c. in kr. đvorni dobavitelji 1e-. rilHullLIl, karna pri „Crnem orla", Praga Mala strana, št. 203. osrel  Nerudove ulice
W*t~ P» poM ■• raxp«iil|a vsak «an. "fH
Velika steklenica 2 K. — Mala stek-lenica 1 K. — Po pošti ako pošljete naprej I K 50 vin. dobite eno malo steklenico, za 2 K 80 vin. eno veliko, za 4 K 70 h dve veliki steklenici, za 8 K štiri velike steklenice, za 22 K pa 14 velikih stcklenic franko. Za-I        loga v lekarnah Avstro-Ogrske.        I
■         -                                          .^^k.     i
Modni salon
St«chly-)daschke _ Friporoča   cenj.   damam    tu   in   na   deželi   TSOh vrat   ^^^^ I                                najtiaejie In najmoderneffte
damske in otroške slamnike kakor tudi športne čepiće
po znano nlzklh cenah.
Zalni Iclobuki vedno v zalogi.
Popravila so točno Izvpftujejo«         203         Cone brez konkurence I
Dobro blago se samo hvali I               122
vglaševaiec   glasovirjev in  trgovec   glasbil Ljubljana, Poljanska cesta 13.
Zeloga prvovrstnih glasovirjev, pianin, harraonijev, gosli, t^itar, tamburic, citer, harmonik itd. Najboljše strane „Weichold- in drage ter vse potrebŠČine glasbil. — Jamčim pismeno 10 let.  - Zavod   za uglaševanje   ter popravila  glasovirjev in vsega
glasbenega orodja.
Najcenejsa posojevalnica.
Vglašujem »Glasbeni Matici«, »Mladiki« in drugim slovenskm zavodom. Svarim pred samouki in neiz-kazanimt baje-strokovnjaki, ki instrumente samo po-kvarijo. Edini sani9stojni strokovnjak    za   vglaševanje ter
popravila Tsen   glasbenih    inštra-
mentov je na Kranjskem boncesloniraaa tvrđka
}. 6. jurasek.
Ivan Bizovičar
nmetni In trgovskl vrtnar
Ljubljana, Kolezijska ulica št. 16
priporoča slavnemu občinstvu svoje bogato opremljeno vrtnarstvo, kakor tudi okusno t:      izdelane   vence,   Šopke in trakove,       !!
I   Dalje ima na razpolago
I   ::   za izposojevanje   ::
I   ob mrfraških odrih
I   drevesne   cvetlice,
I   kakor   tndi   najli-
I   neiše dekoracijske
I   cvetlice za dvorane
I   ::    in balkone.    ::
Imam tudi vsakovrstne sadike do najžlahtnej-Ših cvetlic in zelenjadi, Sprejemam tudi naro-čila za na deželo. Vsa narocila se izvršujejo :: točno in solidno. :: Brzojavke: I. Blzovlćar, ;:  vrtnar, LJabljana,   ::
theVera
American Shoe
za gospođe in dame
so dosoali
V       iz   Amerike.
Tnat-aMrl nilfterci.
MCClHDtCllillS^ Boston. Mass. U.S« A.
■    W.     Sdina prodaja     ^ L,^/        čcvijatnica
& S3ontner
Ljubljana Setenburgova ulica št. 4.
Botri!     ~^"^-19- Z-A.TEO,     Botrice!
Radi ogromne zaloge prodajam od danes naprej, po neprckosljivo nlzktli tovarniSkni cenak najboljSe ^ ^riOa.l^CSll^&     tOLjr^^     kakor  tudi  vso drugo     ^lCalil3LJLXlLO     i*     SaPel31TCLil3LO*
Nikelnaste mo§ke ure od K 3'SO  naprej — Srebrne  lrtoške ure od E T0!© naprej — 14 kar. zlat. moške ure od E M*M naprej — 14 kar. ilat dam.
ure od S !••— naprej. — Srebrne  damske ure od E 7B7§ naprej. — Srebrne veniice od E l"ff naprej.                                    tC
XTiz3&e cozxe!                          ScOidjcLa, laa đ.obrs, soetrež^beil                          ^Tlaslce ceziel
Zahtevajte cenike!
Ceniki zastonj I
Stran 18.
.SLOVENSKI INAKOU", dne 16. maja 1914.
111   SlCV.
Jalvaton
gumijevi podpatniki.     I
Ifeđosežai po tlasfiuesli. iabkctaestl triintl I
Glavna zalogai               I
Anton Krisper, Ljubljana. I
M —^—^M—^—————————————_■
■                                                                                                L.
I  Žigni polno jannenik in
I  stroji za obdelovanje lesa
I  TSeta vrst zlasti patentni
I   brzodelni jarmenik, jarmeniki
I   ceprlnlki, (samice), benečan-
I   /.   .'.   ski jannetiik   .\   .\
I       enolistni in dvolistni.
Vsf stre]* *a mlzarje,
kolarfe, strugar] e, so-darje, tesarje Ud. iteL
Vri stroll
za izdelovanje  pohištva
iz  vpognjeirega lesa. Stroji za lnplfen|e lesr j
Strofi xa lesno vclno.                 —,^-.^_^—^—^     ----- av^hib su. -----
1 Tvornica strofev G. TUNNIES, Ljubljana P.
turbireI
sa ¥>e vodne razmort)
z največjo izrabijivostjo.    I
Prccizijski regulatorji.
------Patent prijavljen.------
MODEftlfE       320
TBANSMISUE.
Prevzem  kompL  tvorničkih opraT za tso ::   lesno industrijo.   ::
NajfinejŠe reference mnogo-vrstnih obratov to in v inozemstvu. Sedaj se izdeluje turbfnska   naprava xa !. kranjsko elektr. cen-, tralo: 2 turbini po 1600 •-----  konfskih »U.   ___
Ivan Jax & sin
v Ljubljani, Dunajska cesta 15
I       priporoča svojo bogato zalogo
»e^ih koics. Mi strofi I
I                                ^         %                ^F         za rodbino In ©bri.        I
Brezu aCni korii za lezeaje v tiišL
Pisalni strofi ,,ADLER",
plctilui stroji
vseh   veilkosti.
Brez konkurence!      4
F. L Popper čevlji
za gospode in gospe 36 nogam najbolj prilezni, lični In najboijše kakovosti.    Napredaj   samo  pri
JULIJI STOR, Ljubljana
*             Preše rnova ulica št 5«
A      Goysserski  čevlji   za turiste,  higijenJCnl A   čevlji za otroke in Lawo-teaois-čevljL
\^     K 12*50—1650.          i
HAMBURG -AMERIKA LINIE.
Glavno zastopstvo:
FR.   SEUHIG,   LJUBLJANA
Kolodvorska ulica st. 28.
I    442 pamlkOT. „Vaterland"
58.000 ton,
„Imperator"
52.000 ton.
i----------------------■---------------------------------■                                                                             j
i     Nainovejša in B9fveč|a paraika aa sveta.     ,
Predno kupite vozne listke, pišite pu brezplačna pojasnila ter podobe teh parntkov, ! kajti nudijo vam z našo vožnjo danes najprijetnejSe In najsigurnejSe potovanje v :   medkrovju oaobito pa ▼ novem mesCaaskeam ramrota o*atol«ćiam i I, 4 ta •
poateliaml z popOlnO opremo. V obednicah pri pogrnjenih miiah se donaša hrana
po strežajih. Cena meščanskemu razredu 20—30 K višja.                       I
X* v*tal« f Vi, Mi*«* 7 —i <«■ — *M**n jmmmtj*.         j
Perle
za postelje in puh
priporota po najaižjlh cenah
EMIL   KRAJEC
preje F. Hiti
Pred  Skofijo  itev. 20.
Zunanja naročita se točno izvršujejo.
■^■TVP'VMie^N^^VBASiaHBlBieVBaB^BVMaflBKvV'^VVBVBeHBlBBBVSPejBBaBVBP^vVB^B]
Rairefja u\m m*M\\ to naifin'iJi!)
otroških vozičkov
• do naittnejB«
žimd
1 M. Paklč
▼ LJubiJani.
liZBtrifR) narefarhom s? Boffja s ftvrzetjein.
parno barvarstvo
ter kemično čišćenje in snaženje oblek.
Apretura sukna.
JOS. REICH
PoijansK! nasip - OiKa elita št. i Sprejemališče
Selenburgova ulica št. 3.
Postrežba točna. Solidne cene.
v ljaliiiaiii Binalski cesta 21
Velika zaloga
steklenlne, porcela-
na, svetilk, zrcal,
sipi kozar cc¥, vrčkov
1. t. d.
gostilniska in kavarnar-ska namizna posoda
po najnižjih   cenah.
■J^^IBHMMaHB^Be^BlB^B^ia^BlBaB^BBMa^š^B^B^BIBai
to, rdečelične oiroke
72     hoćete imeti?          !
|  Potem jim clajtc uživati izboljsino,   aro-    J
I  m^ti6io rlbfe ol]e iz lekarne pri zlatem    t
|   nrln. Vssik otrok uživa z lahkoto to ribje    n
j   olje iz katerc^a je popolnomn odstranjen    jj
I  zoperni duh in vonj. 1 steklenica K 180.    (
Zoper kaielj, zaslize-  :
nost  in   prehlajenje  ■
!   je v tem času  za  otroke  najboljše pre-    %
j   izkuSen    in    mnogostransko   priporočen    n
\  trpottow sok. — 1 steklenica 1 krono.    '
]  Zaloga   vseh   tu-   in   inozemskih   J
I  specialitet   ter   preUkušeoih   do-   «
]                     mačih sdravil.                   i
I Izborna toaletna sredstva „Ma".   !
leino neie pifp §petisl!tete    :
OMa|a]o se tuđi itravlla 1a   ;
ilane¥8ehbolslftliihblaga]o.   ;
I Rizpošilja se 2krat u dm na vse strani.    '
I             Pharm. Hag«             i
Vinko PrctiU}hn[
lekarna pri zlatem orlu;
LfvMlaaa, Jwt!6av trg it «.   |
Trgovina z orožjem in ckr. zaloga sraodnika Lecbner & Jnngi, Gradec Sporgasse 1.
> priporoča po tvorniških cenah kot najboljše branilno orodje avtom. Žepne pištole, točno zastreljene sistemov „Browning',   Steyr",    „Mauser"   in
,Bayard" samokresi najbogatejše  iz-                                        _^
bire že od K 550 naprej, floberti in karabinm ice,  dvocevne   lovske  puške od 36  K naprej.  Patrone,  patronske stročnice  Itd. iid Cenovnik gratis in  franko.                   55                   Cenovnik  gratis in franko.
pozor izletniki!               pozor izletniku I
HOTEL BELLEVUE l1 OUd
I tik ffioiia, a taraao In krasnim razglećom, 18 sob, izborna ! i      penzija s hrano se priporoča izletnikom za obtsk.
I            Z odličnim spoStovanjem                                                                              *
I 1699                                                       Fran Mersl&vit, hotelir.     j
Edino
od visokega c. kr. trgovinskega in finančnega ministrstva na -------------              Kranjskem koncesionirano               ___
jami sklip li prosto Mili!
Krisper I comažic, družba z om. zav., £jubljana.
V na]em se oddajo
tranzitna skladlšča In velike kleti.
Bančni  predujmi na  pridelke   in žito.   —  Pravica do   reekspedicije.   — Javno
.                      tehtališče. — Tima zveza z južno železnico.                           —
Pristojbinska tarifa in pravilnik na zahtevo zastonj.                  824
Nalniije cene.
Ustanovllena 1847.
lom nobištva J. 1 Was
Ljubljana, Kongresni trg št. 12.    K2
Hajveaa zaloga polilštva
za spalne In Jedilne   sobe, salone in gosposke
sobe.   Preproge,   zastorfl,  modrocl na vzmet
■w—-•« modroclf otroiU voslčkl Ud«
Najsolldnejše blago.
Ustanovljena 1847.   I
Zatt usoda
I   Je,   se čutiti slabotnega,   bolehnega,   nervoznega  in videti,   kako  gine  delazmožnos
I   Posebno žalostno ra mnoge,  ki morajo v težkem boju za vsakdanji  kruh proti mno
I   gim zdravejšim konkurentom braniti svoj zaslužek in obstanek.
I             Izginevanje življenske energije,  življenske moči temelji na tem, da vsled napa-
I   čne prehrane,   nepravega načina  življenja,   sla1x> prestalih bolezni,  potrtosti,   skrbi in
I   drugih duševnih vplivov kri polagoma izgubi pravo zmes, zlasti vsebino živil.  Spričo
I   tega oslabljenja  krvi priđe do  zastajanja kr\^nega obtoka in do vseh  mogočih obole
1   losti: glavobola.  pomanjkanja teka,  zagatenja, želodčnih in črevesnih obolelosti, po
I   apnenja odvednic in mnogih drugih bolezni. Ne moremo več tako delati kakor nekda
I   in obupno zremo v bodočnost.
I                Bolnif oslabljeni iiifci slabe voljo I
I             Pomanjkanje spanja, onemoglost,  hitro duševno utmjenje,  raztresenost, brezmi-
I selnost se nas loti in nam vzame zmožnost, da bi popolnoma izpolnili svoje mesto. I Ako naj se zaustavi prezgodnja izraba našega telesnega ustroja, ako naj zopet zdravje in
I                   dobra volja polniia naio duto,
I   se more to storiti samo s sredstvom, ki kri osvežuje in pomlaja, dviga presnavljanje
I   ter duhu in telesu daje ono visoko mero moči, ki je potrebna za premaganje bolezen-
I   skih motenj. Temu namenu služi Biodynf ki je že
I        tisočerim pripomogel do novoga divljenja.
I Z Biodynom dobi kri, ki mora preživi jati vse organe, tuđi možgane, hrbteničm* mozg I  in živce, najbolj neutrpljivo gradivo za telo in dela
I        mirne živce,  prožnost in livljensko srečo.
I             Vzemit: Biodyn in živci se Vam bodo ojačili in nova moč Vam bo prcvcvala tdo.
I                   Popolnoma zastonj poizkuSnjo
I Vam pošljem,  ako pišete ponjo. Sami se boste o tem lahko prepričali kako izborno
I je moje sredstvo.
I                               Jamčim   popolnoma                        1760
I da Biodvn ne obsega škodljivih sestavin in Vam obenem s poskušnjo pošljem popol-I noma zastonj svojo izredno poučno, dragoceno razpravo, ki Vam vse temeljito pojasni. I  Ne čakajte in pišite mi s polnim zaupanjem. Dopisnica zadostuje. — Naslovite jo na
I  S9"   EXpMIHI«« *•* Op«rfB-A|M»tlt*k«v Bud»peftta, HM. 45S-   ~m*
111. štev.
.SLOVENSKI NAROD*, dne 16. maja 1914.
Stran iy.
■■ ■                       ■     ■   ■ —^M-
DfcTetoti&SLO
visoko se đriga silna cenenort in bogatoat našega, ravnokar  izišlega cenovnika s ve8 nego  1500 slikami.  Na vsaki strani zapa-^ zite nedosežno zmožnost  našega »vetovno-mestnega   podjetja.   —   Pišite   §e   đanes   zi
dopisnico         | ponj,     nakar dobite knjigo brezplačno.
1385
Jlastsie/?&C¥ićerGrcvz.
@)lOfl   na|nove|si Jg| brzošivalni strofi
£3         so prlznano najboljši.
—------ Pouk Šivanja iu vezenja na stroj brezplačen.   -.------
DtstflttM ia:astvo. — CenlU sastonj in poštarine prosio. ^              ^f^vl       špecialna trgovina si valnih strojev in koles
l§fl»  VOK   Ljubljana, Sodna ulica štev. 7.
I Pisama  za   urejevanje   splošnih   gospodarskih   zadev. 1
J. EOZHHAN,  KRANJ.I
I. dcnarni promet:
Izposlovsnie posoji! v vseh oblikah. — Prevzem kapitalij in njih puptf.irnovarna Tialaganje. — Ranžiranje insoivcnc. — Eskont menic. — Nakup in prodaja ;:      državnih vrednostnih papirjev.      ::
II,  Informacijske zadevs:
Izdaja trgovskih in obrtnih informacij ter naslovov dobaviteljev in odiemalcev za ---------     vse blagome stroke.     ---------
III.  Zzterlevaafe ter]ater:
Izterjevanje trgovskih in obnnih terjatev. Inkaso menic.
HT. Promet z nepremićafnami In podjetgi:
Posredovanje pri nakupu, prodaji in za-mcnjavi ncpremičnin, industrijskih, tr-::        govskih  in obrtnih podjetij.        ::
V.  Tehnlćno-komercijelne zađsve:
Nakup in prodaja industrijskih, obrtnih in poljedelskih strojev vseh sistemov, — Oprema celih delavnic. — Instalacije. —
Nacrti in proračuni.
VI.  Strokovul nasvetl t vseh na*
vedenin sadevah*
Strogo stvarno poslovanje.  — Prospekti na razpolago.
A   ¥    1~* £\ HJ *¥       O T% !T  T \J I MZ     nihtVi Glasbene Matice   in eđini
AlFONZ BREZNIK j;^s-^l
Lfutolfana, Kongresni trg 15.
(Nasproti nunske cerfcve.)
Največja  in   najsposobnejša   tvrđlca  in  izposojevalnica
klavirjev In harmonljev
I na iu^u Arstrije. — Velikanska  zaloga  vsega :       ulasbenega orcdja, strnn in mnzikal{.
\ Edini založnik dvornih  in komornih tvornic: Bčsen-
__                           I dorfer,   Holzl & Heiizmann,   Forster,  Ehrbar,  Gebrflder
^*^                  Stingi, Pud. Stelzhammer, Czapka,   Lauber^cr & Gloss.
Kofmann in Hofberg famerk. harmoniji). Ocroki od S 15*— naprej. Najbogatejša izbira v vseh modernih siogih in Icsnih barvah Ogtejte si klavirje z angleško ponavljajoCo mehaniko. lOIetna postavno obvezna garancija. Fafeasnlaa najnižla. Zamena naj-ugodnejJa. Uglaievanle ter popravila strokovno in ceno. i Ker imam zgora] navedene prve fabrikate lzkljnčno le |as za Kranjsko v zalog:, svarim pred nakupom falzl* fikatOT in navideznega „pofelna" pri kričačih, k! se drznejo govoriti o „dobrern blagu", dasi nimajo ni jedne^a pomembnega fabrikata v zalomi.
I Najhitrejša I
in najsigui»nejŠa I
vožnja      I
i v Hl
I je z  ckspresnimi  cesar-I      skiml bno^arnlki:
„Baiaer   WIlh«lm  IL«S
-*mm^^                                                                       ■  „Kais*rWilhel»d.ar.H, V
„riroaprinc  TFilheim",  „Kronpriaceasia  CeciUe14,  in z največjimi  brzoparniki I "*     MPHnc Triedrih IVIlaclm", „George Washington*i, „Colntas" H4.       n
Vožnja 5 do 6 dni!
Posebno opozarjam na novo vpeljane kajute (kabtne). — HL rair.l V teh je prostora za 2—4__6 oseb, opremljene so čim najudobneje. Potniki dobivajo v posebnih
iedHaih dvoranah ob posraienlh mixab izborno hrano. Na razpolago imajo poleg druiatnih in kadilnih dvoran tuđi posebni setalui krov, kopolfl itd.   Na krovu im ijrra vsak drugi dan godba. — OdUod potnikOT Iz Li«Bl|aa« vaak t«r#k te ĆetTtek. — Polnikj ki kupi pri meni vozni list, dobi hrano in stanovanje v prista-  I nišču bre«pla^nol — Edino veljavne vozne listk. za    e parnike, kakor tuđi za vse I
proge amerikanskih Železnic pri                                          I
MDO UVČARJO V IMat KoMVHlll dio 5
nasproti obteznase gostilne „pri Starom TUttoy|mit.           I
izdajanje voznih lisiov tuđi za proge: Bal timor«, niaddllta, ■■! I •■•■■- ™"n""*"-  I AvstraUfa. — Zabavna potovanja v Italijo, Efipt, na s«veml rt itđ.              I
Aaten Mn
krojač
Ljubljana, Sv. Petra c. 16
pri poro Ča sfftjo
weliko zalogo gotovih oblek za nnspode in dečke, jopic in plaščev za gospe,nepre-močljivih havelokov itd. itd.
Obleke po meri se po najnovejših vior cih in najnižjih cenah izvrtujejo.
Vsak dan svež
Hi                                             aaa
ledena kava
se dobi                 I
v sSasčičarni
J. ZPUZIflK
Stari trg št. 21. J
5. Čadež
v Ljubljani
Mestni trg št. 14
poleg Urb&nčeve mannf. trgovine priporoča
klobuke
slamnike
isDitB. rano laoiko osrilo, kravate, omtiike itd. iti
Bla^o imam solidno, cene zmerne. Postrežem točno.
LH1KUSCH
Ljubljana, Mestni trg 15 I
pciporoča svojo veliko izber          I
deJtoikov in solnčnikow. I
Popravila se izvrSuje|o točno in solidno. I
■■■WM
1 nm
Titom oljoalili lan, laka in firaela
TiWw
AnUki
154.
BRATA
tttoslikarHL lalnraria, stavbDa
Prodajalnicai
Miklošičeva   ulica  št. 6. nasproti hotela „Union"«

■ 1 ■— V- — -~- -~ ■— —■■—*—*—■^—. — —. —. ^|
EBERL|
iq Dohištvena pleskana:.
Delavnicai        |
Igriška ulica štev. 6.   \
ElektriCna sila.               I

tlCLC&tUBfUCtm
đautnph tonaata
i Sferfifnifoop inpeei*.x.o.xlDets
■^■M^^^bv ^■m^HBB^B*    ^bihhu^b«^ ^^mktmm^^^    ■^■k^bvm^b« ^■^»^■■^■■■i    ■^■^^b^i^b^ ^mmm^mmim    ■■■■»•■■■■^ bbibb^bi^bbbi    ■^■■^■■■■vh ■hh^^^^m    ^mmhmv ^^^mm^mm^^
Hotel na deželii       Hotel na deiell!
Odda se takoj v najem stari, Bobroznani, ob državni cesti stojeći
U pri ,ln Orln" na IIUL
Na razpolago so lepi gostilniški prostori, kavama, vrt s kegljiščem in sobe za tujce. Po vseh prostorih je napeljana acetilenska razsvetTjava. Na drugi strani ce5te je lep hlev in poleg ledenica, napolnjena z ledom.
Pri hotelu je tuđi avtomobilna postaja, ter se lahko z malimi stroški priredi garaža. Hotel je zelo pripraven za letoviščarje.
Najemnik hotela upravlja k hotelu spadajočo mostno tehtnico za javno tehtanje in uživa nje dohodke.
Reflektanti naj blagovolijo staviti svoja vprašanja in ponudbe nai Jos. Lenarčlč, Terđ p. Vrbnika, (Kranjsko).                                           1802
■■ina ^rbbhibs^ manai anavav^ai bv^mbvbhi Kmaiaraai a«Haia«aai
Votkrat sukan?, iesMate, v ognju DGEinkane strojne žitne pleteni I
«—i——    s 13 — 120  mm   Sirokimi  prti jami  različnih   debelosti                    ■- i
I  807-IH                *--   ^                  r         *                  *        ^                       I
pripravne tu ogpaditva pfiptcov za divJAČino, *!no|r«dow, dr^vasnlot kot varstvo Jirot  I
zajcem,  za paalake. varstvo proti toči, fazanorije, voliere In Metke, sa igra-   I
liftča lawn-tennisa (''=> * ^ ^rokosti v t^oti , » Rabitzeve stana, monirtke oradnje itd.   I
Te ptetenine se iclf po spleten{ll W OJ|nJll OOOinkala -a utorci ne rjave in so tuđi trdnejSe nego vse   I
iz pocinkane lice napTavI'iene pieten.ne, dalie StlriOfllata zične atrojna «l*tenlne xa o^raiditve vseh   I
vr«t. okanska mrele in mrate za pesefc m framoi, v« oaradilni materijal. Jeklena   I
bodeča žica za plotove, žlčaate m litožetozne oiraja, stopniik«, okanake, grob-   I
nef grobniške, prOČelne ^  balkonske   Oet*aJe ter vse zađevne izđelke dobavljajo po niikih cenah   I
Hntter & Scbrantz d. d., Dnna] VI-, Wlndnflhlg. 26/42  I
tvornica titarakef a In klobu6evlnastoaa blaga.                     I
==   Naravni vzorci in pojasnila vsake vrste gratis in franko.             -   I
Dobiva   «0   pri   vaeh   wečjilt   trgovclh   z   zeleznlno.                       I
Brizgalnice
teti, telovaflno orollie in avtoDibile
kupujte santo pri
R. A. Smeku], Zfljreb
Vatera tvrdka se zđaj glasi:                        2093
Središtu* predaja ognfeganih brligalnic In potrebičla tolavada. orod}a In avtomoMlev d, s. o. 1. Pra§a-Smlekov E. A. .tetfcaL           ▼• L StratUak.           ¥. K. faiakaL
Opozarjamo
da v zadnjem času razpoŠiljajo razliČne nemške tvrdke po svojem za-stopniku t Zagrebu na gasilo* druitva B#n»ikt etnike in ponujajo svoje blago. — Ne podpirajte jih, ker imate svojo slovansko tvrdko.
Stran 20
.SLOVENSKI NAKUU*, đne lb. maja 1914.
lii   accr.
pripOTOfil  za  pOMlafclSk* ta letM  SCZMM Mit   ==—-    ■*•—_•*• i>^|e«le   =——__          ^                Jlaznowrstnega
J?   modnega sukna
^^           .-.         za gospode«         ■■■ I
J^*                                                                      I
"^r                Vzorcl na   ogled  na  razpolago |
In po&tnlne prosto.             |
__         %
JANKO ČESNIK, Ljubljana
===== Lingarjova-Stritarjeva ulica              ----
opozarja u svojo veliko zalogo p#rU»#fa fetaga li b#Mbaiovlaol kakor
!«■*§■• prtetMga plate* v tmU peljatal itr|avL ■ aillta* prapraga,  |ata,  kokoi, llaal#|p  tapastrl.
I        J^      za damske obl#ke, I        c^         koatume, bluza,
I     jX        svilnatega.volnenega
I                bombažastega blaga.
SAHATO&IJ ELISABETINUM
zdravilišče za notranje, kirureične in ženske boleznl Bolniška oskrba sester križark. — Prosta izbšra zdrav ni kov. — Cene zmerne. — Moderno opravljena Rdnigenova soba. — Udobno urejeno kopaliSce z vsemi zdravilnimi pripomočki.   V sanatorij se sprejemajo tuđi  porodniški slučaji.
Pollanska cesta 16.                    1059                   Telofon ii 141.
1
lIDUl llDj So8na ulica.
Specialna mehanična pletilna  industrija in trgovina   za površne in spodnje jopice, moderčke,  telovnike, nogavice,  ro-kavice, posebne obleke zoper trganie, pletilni  materijal za ■                     stroje itd.  na drobno in na debelo.
»    Pletilni stroj patent »VViedermann« je edina in najuglednetša I     prilika za dober zaslužek, pouk brezplačen, trajno deto sigurno
I    Ker delam brez agentov,  90 cene weliko  nižje.
Podairajte (lomačo ittdostriio!
Stare  n-^qavic«  se ceno podpletuiejo!
Prvovrstni, elegantni in ceno  I
so                                 I
naši                     I
1008                                                                                                                 I
svetoviioslavnl         I
TURUL
^         čevlji        I
Tvornica za čevlje yTURUL( Aif red Frankel, kom. dr.
Prodajalnica A. SELJAK, zastopnik
Ljubljana, Stritarjeva ulica.
i
Ljudevit Barovnik
puškar   v   Borjvliah   (Fer-lach) na Horoškeni.
*e oiiporoća v izdelovame vsanovrstalli 9«iek za lovce in strelce po n<jnoveših sistemih pod oopolnim iarnstvom Tuđi pr»-đelole stare sa^okresn^ce, spreiema vsako-vrsina ponrtvlla rer »ih točno tn dobro ♦zvršuje Vse nu^ke so na c. kr. pre^ku^e-vilnici tn od mene preizkuScne — Jiu*tro-■^1                v^nl  oenlki   <a«t*n|
f   Zivtnske in mm tetitmcs   :
I                 (Bruckenw«gen)
p  lid«lu|e n->tceneio io nsisolidnefe  ,
I    ;—         = domaća tvrdka              -  *
II          IVAN   REBEK          '-
l    Stavbeoo   in  umetao   kljućavnicarstvo,   Celje.
[Ccnilc brczplacao ia franko oa razpolago.             i" ------77T-----T".r_rT—__               r «             ■---------m--------,-------tt------
POZOR!
POZOR!
MM sali
Viktor Bajt
Mtitvggn il 6. mira glavne loilt
Sopki,  venci   s  trakovi   in  napisi   se lzdeluieio po oalaftflh cenah.  Delo
okusno vezano. Velika zaloga krasnih suhin vencev.
Priporoča se 2 odličnim spoštovanjem
Viktor Bajt
Naslov za brzojavi: Viktor Bajt, cvetlični salon, Ljubljana.
PATENTE^ vseh dežela izposluje inženit                                     33
M.m GmMLM^sMMMMJ^m^JS**-   oblastveno avtor. in zapriseženi patentni odvetnik na  Dunaju VI.f Mariahilferstrasse žt. 37.
IC. kr. priv. tovarna za cement |
Trboveljske premogokopne družbe v TrbovIJab
priporoča svo^ priznano izvrsten Portland-cement v  vedno enakomerni, vse od avstrijskepia   društva   inženirjev   in   arhitektov   določene   predpise  ejlede  tlakovne in  \ podorne irdote daleč nadkriljuioći dobroti kakor tuđi svoje priznano izvrstno apno,
Priporočila in  izpričevala             4355
•p"-ih    uradov    in   na j si ovite j ših    tvrdk    so     na razpolago.
Centralni urad: Dunaj, I., Maximilianstrasse 9.
r!zdelQvanig nevestiaskiti mm.
Uf
I j*s
Ustanovljeno 1870.
"Moško, damsko In otrciiko^
Pg r* i I o
B4T1"     lasinega   izdelka     ""98
daleč znano laradi izfcornega kroja, točnega dcla» zmernih cea
prlporoća
dobavitelj  perila ces. in kralj. Visokosti,
častniških   uniformirani,   zavodov,   sa«
mostanov i. t, d. v
LJUBLJANI.
Perilo po meri se izgoiavlja najhiirejea
Istotam prva kranjska
prolnica in likalnica
^^^= moškega perila. ^^^= Motorni obrat«
ifaivBtiB varcvanie gerila.       Majnoveigf struji.
Perilo se na način prve dunajske čistil-
nihe zlika  brezhibno   kakor novo in se
vse do srede   poslano   perilo   zgotovi v
soboto tistega tedna«
Priznano najpoštenejša postrežba.
Posteljno peiie, poli in kasok.
Kopalno perilo    : s    Dr. Lahmanna zdravstveno perilo.
Dr. Gustav Jftfrovo volneno perilo.   ::   Periio TETRA-
Mestna hranilnica lflnblianskc
Ljubljana, Prešernova ulica št. 3.
l^TsLJTrecja-  sloTreaa.is3s:sL ]n.rsLa3.Il3aicsiI
Denarnega prometa koncem leta 1913......   K 700,000.000—                                                  I
Vlog...................*    43,500.000 —
Rezervnega zaklada.............«     1,330.000*—
41/ "0/ I        I            brez odbitka.   Hranilnilnica je pnpUarno  varna in
/2   /O
stoji pod kotrolo c. kr. dai«lna vlado.
Hranilnica posoja na zemljišča in poslopja proti 5 lWU obrestim in najmanj */«% amortizacije.   Za varčevanje ima vpdjane lične
domače hranilnike.                 »
I
111  Stev.
.SLOVENSKI NAROD*, dne 16. maja 1914.
Stran 2L
Icseniške roiIcb.
Samomor ali   pooeM-e5en)e?    V
četrtek zjutraj ob pol 6. uri zjutraj so tovarniški deiavci zapazili v »Savic pod tovarno ležati moško truplo. Ta-koj došla komisija je spoznala pone-srcčenca v osebi Francetu Jenka roj. 1888. 1. v Mavčičah pri Kranju in bivšega tukaišnjega tovarniŠKega delavca. Jcnko je bil pozvan na orož-ne vaje, zadnji čas je delal v Ške-denjskih plavžih,ker je ,ia imel še ne-kaj denarja pri tukajšnji bratovski skJadnici dvigniti, je prišel osebno iz Trsta v sredo popoldne v tukajšnjo pisarno, koder je dvignil 27 K 86 v. Bil je malo vinjen, tako da ga je še uradniK opozoril, da ni lepo, ako v takem stanju po denar priđe. Brez ugovora je mož to sam pripoznal in še lastnorocno podpisal pobotnieo. Našli so pri njemu denarja okoli ,}0 kron, Sava je pa vzela njegovo <ie-lavsko knjižico, poziv na orožno vajo in klobuk. Na kak način je zabredel v Savo, je popolnoma nejasno.
Težko ponesrečil se je mornar. podČastnik Janez Mencinger. sin 2ft>-stilniČarja .Icžeta Mencingerja s Save. Imenovani je prišel pretekli teden za nekaj dni domu na dopust. Proti večeru preteklo soboto je vzel dolg kuhinjski nož. stopil na stol. hoteč odrezati kranjsko klobaso. ki je vise-!a na drogu. Pri tem stol spodleti in Mencinger pade tako nesrečno na nož, da se mu isti zabode na desni strani v pljuča in mu novzroči taKO smrtnonevarno rano. Mladi mornar baje ne bode okreval.
O binkostnih praznikih se bode blagoslovila zastava I. jub. veteran-skega društva za Jesenice in Javor-nik. Ta velika slavnost in parada se vrši na Jesenicah, a mi se je ne bo-demo udeležili radi raznih vzrokov, katere pa navedemo še le po slav-nosti.
jeseniški »Sokol« razvije svoj prar>or 7. junija t. 1. na Jesenicah.
Novo gostilno je te dni odprl g. Rudolf Zore na Savi. Za enkrat toči samo vino. pivo in žganje in prodaja piškote, kuhinjo pa vpelje. ko izpraz-ne pek Vidic svoje pritlične prostore.
Soc. đemokratičen duh so ne'Ka« teri elani hoteli vtihotapiti v »SI. de-lavsko izobraževalno in pevsko društvo Sava--. Atentatsko so nastopili proti cdboru in zahtevali. da vsak posamezen odbornik odloži svoj manda:, ker bi bilo potem mogoče na ta način doseći nove volitve in odstraniti dotične odbornike, ki se nišo strinjali z nazori teh nadutih domi-šljavcev. Člani pevskega odseka so v to svrho več tednov štrajkali pri pevskih vajah, hoteč s tem užugati odbor. Najznačilnejše je pa, da so ta štrajk vodili ceio 4 odborniki, ki so se kaj radi prištevali med boljše elane tega društva. Ker se njim pa končno stvar ni posrećila, pobrali so šila in kopita ter odpihali na razne strani. Slišali smo. da se nameravajo ti odpadniki — boljse rečeno izme-ček — pridružiti pevskemu zboru na Jesenicah; morda jim hode tam sre- | ča mila. — Pri te] priliki omenimo, da predsednik tega društva ni, kakor smo svoj čas radi slabih iniormacij poročali, ajmohtarskega mišljenja in duha, temveč danes lahko pripozna-mo, da z navdušenjem deluje za bla-gor tega narodno-naprednega, iz-obraževalnega in pevskega društva, kar je dokaza! najbolje s tem, ker je t prevzel zopet mesto predsednika. : Komur je ležeče na izobraževanju in pet!uf naj pristopi k temu društvu, ki , ima na razpolago tuđi slovenske časopise in raznovrstne knjige. Društvo si je v zadnjem času pridobilo tuđi nekai gg. učiteljev, kateri pre- i vzamejo pevsko solo in razna preda- j vanja. Vpiše se iahko vsak neomade-ževan delavec vsako nedeljo ob 10. dopoldne v društveni sobi.
Zelo nevarnega ptlčka po imenu Primoža Kajžnika iz Koroskega, ne- j da\no bivšega tovarniškega delavca, j je v četrtek orožništvo zopet radi go- ; Ijufiie aretiralo.    Kajžnik    je    komaj pred tedni   prestal 14dnevni zapor v Škofji Loki, radi razpečavanja prepo-vedanih amerikanskih zdravih Ko je prišel v četrtek v tovarno   na Savo, '• je hotel nekega uradnika opehariti za šihte,   a ta je bil bolj pameten, nego Kajžnik   in ga je ovadil   orožništvu. Sedaj se ptiček zopet nahaja v kletki v Kranjski gori.   Kajžnik je bii dose-daj vsega skupaj 7 let zaprt.
Izlet podružnice sv. Cirila in Metoda v Žirovnico se ni mogel vršiti dne 10. maja. vrši se pa dne 17. maja z istim sporedom, ki je bil prvotno določen.
Slobodne obrti. Iz Jesenic se nam piše: Po navadi imajo obrtniki davkoplačevalci križev pot, predno dosežejo kak prenos gostilničarske ali druge obrti. Vsi mogoči paragrafi so vladnim gospodom na razpolago, da zavlačujejo take prenose, ki so večkrat, takorekoč življenskega po-mena za družino. Po nekod se nasto-
pa s tako ofetrostio.   da   se Človeku
nehote vsiljuje misel na dvojno mero. \ In tako   je   pri nas.   Med tem ko se ! obrtna   oblast ne gane nič v zaščito ! obstoječih   obrtnih zakonov,   točilo ; ! pri nas gotovi Ijudje vse,   kar si kdo j ! izmisli,   vino,   pivo,   žganje,   mošt, < ! smeje se naprej — Češ — kdo   nara . kaj more. Take slobodne obrti so pri ; nas že v navadi in se prav pridno v ! kvar   drugim   obrtnikom izvršujejo. Če ne bo pomagalo to svarilo, pride-mo z imeni na dan.   Tuđi sobota ima pri teh ljudeli drug privilegij. Človek . bi v resnici raje molčal — ko bi rav- ' no ti Ijudje  pustili vsaj one pri miru, ki imajo   pravico do teh obrti   in ki morajo plaćati    visoke davke,    med tem ko ti Ijudje brez davka izvršujejo te obrti, k večjemu ako plačajo posebni   davek — boleto — kar jim pa še ne da nobene   pravice do tega izvršavanja.   Znan mi je slučaj, ko se je neKemu   obrtniku   z orožništvom zapečatilo lokal in ga obsodilo v veliko denarno globo,   čeravno je imel koncesijo,   vsled podlih   denuncijacij neke ženske — prepovedalo izvrše-vati nadalino obrt.    Ali ni-to dvojna mera?   Zadnji čas je torej, da se to enrat prepreci, ter da se pravim obrtnikom   pokaže   pot   do pravičnega obrtnega zakona.   Ce pa ne,  naj pa obrtriki svoje obrti odpovedo in to-čijo tako kot gori imenovani — slobodno obrt.
Razgled po slovanskem svetu.
— Ob gomili dr. Jovana Skerlića.
Včeraj smo poročali, da ie v Belgra-du nenadno umri vseučiliški profesor in poslanec dr. Jovan S k e r 1 i ć. — Podlegel je    smrti v nailepši    moški dobi, sredi v delu za uresničenje svojih mladostnih  idealov,    katerim    je posvetil vse svoje sile in moči. Pred dobrim tednom se je napotil na prošnjo jugoslovanskega dijaštva v Pra-go. da nastopi kot slavnostni govornik na Njegušovi svečanosti. Njegov govor, poln globokih misli in ideal-nega oduševljenja, je bil najglavnej-ša točka slavnostnega sporeda in je zlasti  med  mladino  izzval   nravcati vihar navdušenla. In kako tuđi ne! Saj je bil Skerlić ne samo sijajen govornik, ampak   eden   najodličnejših apostolov in    oznanjevalcev    novo-dobne jugoslovanske misli. A ta mož. ki je pred tednorn v Pragi še v polni moški  moči, pri  navidezno polnem zdravju  navduševal  mladino  za  jugoslovanske narodne ideale, je vče-raj za veke zatisnil oči! 2 njim je le-gel v grob znamenit srbski učenjak, glasovit srbski   književnik,    odličen politik  in  eden    najenergičnejših  in naibolj prepričanih boriteljev za ju-goslovansko    narodno    in    kulturno edinstvo. Kot učenjak je deloval na vseučilišču v Belgradu. kot književnik v »Srbskern Književrnem Glasniku^, čegar urednik je bil, in v »Srbski književni zadrugi*-, kot politik — pripada! je mladoradikalni stranki — v narodni skupsčini, v političnih ča-sopisih in v srbski javnosti, kot poborniku in propagatorju jugoslovanske misli pa mu je bilo v delovanje odprto vse prostrano polje    našega slovanskega juga.    In    povsodi,   na vseh poljih, je izpolnjeval ^voje mesto, kakor nihče ali malo  Jo drugi! Kot  apostol jugoslovansfc     vzajem-nosti in narodnega edinst\ 1 je bil tuđi  znan  na Slovenskem.    Prvič   je prišel v Ljubljano mesec    marca L 1909., ko se je pričel v Zagrebu znani »veleizdajniški« proces. V drugič je prispel v Ljubljano na jesen    leta 1911., ko se je tu vršil kongres jugo-slovanskih kulturnih društev. Tu je spoznal Slovence ter se    iih naučil ceniti in  spoštovati.    »Slovenci    so naikulturnejši  med narmV<    je često nagla.šal,  »in  ostalim Jugoslovanom bo se treba še marsikaj    naučiti od njih". Cesto sem ga srečaval na svojih potovanjih v Belgradu- Ko sem se poslavljal od njega, ni nikdar po-zabil, da bi mi ne dal na pot pozdrav: »Pa pozdravite  brate    Slovence  in jim povejte, da jim Slovenec Iz Srbije Skerlić želi največjega uspeha v junaški borbi!«    Zadnjič  sem videl dr. Skerlića dne 7. septembra 1912, točno mesec preje, predno je izbruh-nila balkanska vojna. Sprehajala sva se po Kalemegdanskem parku in raz-pravljala — za ono tajnost sem izve-del najprvo v Sofiji — o velikih do-godkih, ki so se pripravljali na Balkanu. Ob slovesu mi je stisnil roko in vzkliknil:   »Ko priđete vnovič  k nam, boste našli Srbijo veliko, moč-no in slavno!« »Ali ste o tem tako trdno prepričani? sem    ga vprašal. »Kakor  sem prepričan,  da  živim!« je bil oduševljen odgovor. Od tište-ga časa Skerlića nisem več videl . . . A danes Skerlića ni več med živimi, ugrabila ga    je neizprosna    smrt v trenotku, ko se je baš odpravljal, da prepotuje vse jugoslovanske zemlje, oznanjujoč povsodi blagovestje    na-rodnega edinstva, ljubavi    in    bratstva, Napovedal    je    predavanja v vseh iugofclovanskih centrih; v Bo-
[ sni, Dalmaciji in Zagrebu, začetkom ' junija pa bi imel priti tuđi v Ljublja-no. Toda u%oda je prekrižala vse na-; crte in Skerlić leži danes na mrtva-; škem odru. Za jugoslovansko stvar { je to najtežji udarec, ki jo je zadel, « odkar se je porodila. Zato tugujejo ob odprtem grobu dr. Skerliča    ne samo Srbi, marveč tuđi    Hrvati in Slovenci, to tem bolj, ker se je Skerlić z istim ponosom zval Slovenca in Hrvata, s kakoršnim se je imenoval Srba.    Slava njegovemu spominu v . Slovencih?
I — Iz Srbije. Vojno ministrstvo je razpisalo deset služb civilnih in-ženirjev in arhitektov. Od teh bodo trije arhitekti prideljeni vojnemu mi-nistrstvu, dva arhitekta in inženirja za staro in pet za novo ozemlje. — Prednost imajo po vrsti: Srbi, Hrvati, Slovenci, Cehi, potem sele prosilci neslovanskih narodnosti. Plača do 4800 dinarjev. Prošnje se naslavljajo na inženirski odsek voj-nega ministrstva. — Med onimi, ki so prosili ministrstvo za narodno gospodarstvo dovoljenja, da se sme-jo naseliti v novem ozemlfu ter kupiti potrebna zemljišča, je tuđi 500 madžarskih prosilcev. O prošnjah te vrste razsoja kolonizacijski odsek, Če-gar predsednik ie bivši ministrski predsednik Ljubomir Stnjanović. — Za tlakovanje belgrajskih ulic vpo-rabljajo švedski granit. Kvadratni meter tlaka velja 40 frankov, kar se zdi Belgrajcem zelo drago. Novosti« zahtevajo, naj se pogodba z Jo-bavitelji švedskega granita razvelja-vi, ker ni ugodna in je predraga. Bel-graiske ceste tlakujejo že od leta 1911. in je veljalo tlakovanje že ogromno vsoto denarja. — Vlada je oddala trasiranje trgovsko in strate-gično zelo važne železniske proge Požarevac-Prahovo do donavskega mostu, ki vodi v Romunijo, franco-ski družbi Lefevre in Komp. v Parizu, kilometer po 700 dinarjev. Trasiranje proge Priština-Prizren je dobila berolinska podjetniška tvrdka Lenz, ista firma je dobila tuđi trasiranje proge Bitolje-Ohrid. Trasiranje transverzalke Prilip - Veles - Stip-Kočane so dobili Angleži. Te firme bodo domle tuđi zgradbo dotičnih že-leznic, če se bodo zedinile z vlado glede cene. — Belgrad se je v zadnjih šestih letih pomnožil za 16000 prebivalcev. Vsled tega so se podra-žila stanovanja, ki so bila že zdaj zelo draga. To dejstvo povzroča, da so začeli graditi mnogo novih hiš.
— Ne vama neinška kolonizacija v Rusiji. V gosudarstveni dumi je pri razpravi o proračunu notranjega mi-nfstrstva naglašal poslanec profesor Lavašov, da stoji Rusija pred zuna-njim konfliktom. Nemčiia se obrožuje z vsemi silami in agitira za nujnost napada na Rusijo. Govornik je ome-njal izrek profesorja Mommsena o vlogi slovanskih narodov in vedno bolj se razširjajoce mnenje o hegemoniji Nemcev v Evropi in ćelo na vsem svetu. Bavi! se je tuđi z delav-nostjo nemške vojaske in momariške lige in resno opozarjal vlado na ne-varni značaj nemške kolonizacije v zahodnih in južnozahodnih guberni-jah, kakor tuđi na vedno bolj nara-ščajoce nemško ovaduštvo. Kolonizacija se centralizira predvsem v strategično važnih krajih, od katerih so mnogi popolnoma obdani od nem-ških kolonij. Govornik je pozval vlado, naj vrse potrebno ukrene. da ino-zemci ne bodo mogli kupovati zem-ljišč v zahodnih in južnozahodnih po-krajinah.
Veiezanimivo nogometno tekmo-valno igro stavijo Bersanove tvornice vsem interesentom za reklamno ceno 20 h na razpolago. Igra je velc-zanimiva, umetniško izvršena in ob-sega tuđi mednarodna nogometna pravila. — P. n. občinstvo dobi to igro pri vseh športnih nogometnih prircditvah, po vseh športnih trgo-vinah in pri vseh odiemalcih na debelo gumijevih podpetnikov ^>Ber- j son<^ po 20 h komad. Igra bo zagoto- I vo dosegla vsesplošno priznanje.
fhlUMIII)!
9legooanje(as s ćPigavonom
/tajvečja  debrota. # /o  mormtm ofaiati ponm las*m.
V nedeljo se vabijo vsi na
majnikov izlet
na
„Visoko na Gotovcu",:
kjer   bode   poleg vesele   zabave dobra  | • majnikova Dijača (Ma'bo\vle)   Za obilno udeležbo se priporoća
Alojzi] Elasek,
:  19H                               restavrater.
liši i trnoviDo,
traf iko in gostilno
se proda ali  da v najem
i pod ugodnimi pokoji. Lepa prihodaiost,
ker  se   bode  tukai   kmalu   rradila  zelenića.   PonuHbe na uirav   »S'-'V^n^'-^gra
Naroda pod „Lepa prilika 1335"»
1885
5 vinarjev
vas stane dopisnica, s katero lahko zahte-<   vate   moj    najnovejši,   4000   slik   obsegajoči
glavni katalog, ki vsebuie bogato vsebino ' potrebnih porabnostnih prech etov in primer-^
nih daril, ki ga pošijem vsakomur zastonj in -oštnine prosto.
Baspoillfa^nlca Jan Ronrađ, c. In kr. dvornl dobavitell, Most &i. 445 (Češko).
Prave niklaste žerne ute K 390, 5-— in več» Niklaste budilke K 2 90, harmon ke K 5-— vijoiine K 5 80.   samokresi K t* 80.  —  Raz
poši janje po rovzetiu Brez rizika! — Zamena dovoljena ali denar nazaj.
Pri  Sv.  Trojici   v Slov.  goricah
je pod jako ugodnimi pogojt
naprodaj enonađstropna
HIŠ ^^
pripravna za  zdravnika.   trgovca  ali pa
pekarijo.   — Proda   se   tuđi   lepa
lekarna za zdravnika.
Ponudbe   na   uprav.   »S\   ven^kega
Naroda« pod „Sv. Trojica 1882U.
1882
3     Resna     O ženltna ponndba.
Samostojni obrtnik,  27 let star,
išče gospodično ali mlado vdovo,  ki
bi imela veselje do trgovine in nekaj
premoženja.   Ponudbe   s sliko,  ki se
se vme, pod šifro
„Srečna bodočnost1887".
Na upravništvo .Slovenskega Naroda*.
Rimske lipta
:: pri Trtica (Monfalcoie). ::
Sezlfa od 1. fnni|a do konca septembra.
Na novo pnrejene in povećane vroče bromske io klomatriiske toplice. Ena-komerna toplina 38°—40° in naravne glinske kopeli, analizirane od dvornega svetnika prof. dr. E. Ludwiga ter od njega in naj*Javnejših zdravnikov Du-naia, Prage, Gradca in Trsta najtopleje priporočene proti bolezni ischias, kro-ničnemu in hudemu revmatizmu v skle-pih in mišicah, Živčnim boleznim vsake vrste, ter kožnim in ženskim bolezninv — Pojasnila daje radovoljno Uprava.
Cnntrhgmnon SSršs ContrhGumon ^i£i?zi
ConfrtlgUIBDfl £rdK5
^MHMMMMHm    itranjt   čut    gom»-
zenja nm vseblih mestih in oteklin v členklh.
Contrticunum sp^®
Ne dajte si vsiliti  kakih nadomestil. Lonček K 1-—
lb ptfljitt Mprcj I 1» tott fnto 1 MU .     -      „   . 5—   -     .5 Intkov. .    •      .    .r—   .     •   litattiT.
Izđelovanje in zaloga              I
B. Fragnerja lekarna
c kr. dtonii dobaritelji.               I
Praga lll.f it. 203.
Pazite   na ime izdelka in izdelovalca. I Zaloga v lekainah.                I
Pisarne
za notarje, Irgovce, zavarov. družbe ltd. v    sredini    najbolj    prometnem    delu mesta Ljubljane 86 takaj odđa]O. I         Ponudbe na pošini   pre dal 76.
1786
iz lastnega za trgovce, obrtnike, tvorničarje ( itd , za višje uradnike,  častnike in privatne uradnike,  strogo diskretno    Majhna  vračila.
Kornere pisama Sanđor Wieaer (prot.firma) Požnn (Pressburg.)          1873
CevljarsHl eonik
;   dobio    izučen,    priden,     pošten,     Sščo
služile.
Naslov: G&llfano Negro, Gerk-nica iU 234.                                 1797
za obisk a^entov se sprejstteio takoj
pri življenski  zavarovaloici   prve vrste.
Ponudbe v slovenskem in nem-škem jeziku pod 9$Inspektcrf< na uora»n.  »Slov.  Naroda«,                   1595
v Kamniku, z več orali zemljišča, obstojeČa iz 3 stanovanj s kuhinjo, kopališčem, lepim parkom in vsemi diugimi udobnostmi za letoviščarie. Krafna lega. Eventualno se vsa stanovanja oddajo.
Več se poizve v trgovini A. Šinkovic t nasL Soss & Co.                                 1548
: ki so jih zavarovalnice za življenje od-klonile, se pri prvovrstnem zavodu sprejmo pod ugodnimi pogoji. Brezob-vezni dopisi na upravništvo »Sloven-skega Naroda« pod „Odklonjeni 1693".
Kupee sem za            1868
III JU J IJUlJuillVU III
v kateri je gostilna in mesarija ali pa se da vpeljati. Hiša naj bi bila v bli-Zini kolodvora. Ponudbe pod ,,Kupec(l na upravništvo »Slovenskega Naroda«.
Slovenski zavosi.
Sanatorij Ji M
pošta Gornja Kungota pri Mariboru za notranje in iivčne bolezni.
Celo leto odprto, ^merne cene. Govori se slovensko.   Pojasnila daje dr. Fr. Čeh.
Posojila.
Brez porokov!          Brez porokovl
Brez poprejšnjih stroškov
častnikom, uradnikom, učiteljem, poduradnikom
in penzionistom na mesečne obroke z obrestmi
K 6-16 za vsakih 1000 K.
Posojila.
vsakemu proti porokom. Priskrbi]evanje polic ludi brez zdravniške preiskave do 70. leta. Brezplačna pojasnila daje bančna in zavaroval-niska pisama krakovskega Tza[emnega uvarovalnega društva v Gradca, Hans Sachsgassz 12, 3. nađsir. — Vprašanja v nemškem jeziku.                 1796
Pristoo teko blago. ]
Spomladanska in poletna sezija 1914. Knpoo m 3 10 dolg 1 lknpon 7kron
(suknja, hlače. telo?nik)    1 knpon 17 kron s     itaae samo     u    1 knpon 20 kron
Kupon za Crno salonsko obleko 20 K   I
dalje blago za   površni ke, turistovski   I
loden, svilnate kamgarne, blago za dam-   I
ske obleke itd. razpošilja po tvorničkih   I
cenah kot solidna in poštena vrlo znana:   I
Zaloga tvornice  sa sukno      I
Siegel-ImhoIvBrnn (BHknn). I Vzord gratis in franko.          I
Od tega, da  direktno  naročajo blago  I
pri firmi   Siegel-Imhof na tvor.iškem   I
kraju, imajo privatni odjemalci veliko  I
prednost Največja izbira.  Stalne naj-  I
nižje cene. — Tuđi najmanjša naročila  I
se   izvrše   naj pozorne je  in   natančno  I
po vzorcu.                 615  I
Stran 22
.SLOVENSKI NAROU«, dne 16. maja 1914.
111 štev.
Zajamčen uspeh StKJtalTuISrt^^JSSr Bujne,    lepe   f»*»«mi
dobite ob rabi med. ft*    Jt   VW% krMH# Ti  lirrf obUttveno pretakano,gtr. neškodljivo u
se zunanje.   Poizkusna pusica K 3,  velika pusica,  zadostna  *a  uspeh  K 8*--
Razpoštt janje strogo diskretna                               1684
Kos.  sr.  A.  Uz,  lasgrrtsflj a>sms|  U.,  lMf]Mll  1TI.
■v   ■    _^.            B-B^a^aAaaVB^fl ft    V^*^k^MMam«     ■^■A        VSs\S#^Sš     ^»^hmII      ^BV^B^aMafUa1      KJBb^A     kft     _Aa1bWAb^bI^
I W Beriiel        BerHe! "Wj
I  Predno   kupite   nagrobni   spomenik,   ti   oglejte   snojo
I              ==    veliko zalogo                ==
I najmodcrnejsih spomenikov.
Prevzamejo se vsa v kamnoseŠko obrt spadajoča dela po najnižjih cenah.                                                        I
Ker se  radi   opustitve  razproda   vsa  zaloga   spo-  I menikov, se prodajo pod lastno ceno.                                I
Priporočam se cenjenemu obisku                               I
1929                                              s spoštovanjem                   I
1                         L Čamernik-Brezovšek.
Za liti praiie.
Velika   prodaja   oblek
za gospode, dečke,   dame   ln teklfce, primerna Mntianska darila po  plobcko   zni-
tania cesali.
Priporoča   se
Englesko ____ skladište oblek
0. Bernatovič
Mestni trg it. 5-6.
Telefon 132.
rKrasna  umetniška  reprodukcija  v  več barvah ZXA^E\ITE GROHARJEVi: ^1,1 K
PSIM02ATRDBARJA
=    USTANOViTELJA  SLOVENSKE  KNJIŽEVNOSTI    =
Vlsofca 03 cm ln ttrofca 5» cm |e aa|-lspii okras vsak« glOT«nfce hite. Ta reprodahctl« 1« «>loh aajltpi* la naj-dovrienefia  kar  |U>  lm—O  llwe>et
Cena s pošto  kron 3*20
' " n Đ ft UN U W N1115IIDN U  * LJOBUAHI. WE-
i .ifiROĐnfl iinJiuARtiA imm n. n. 11
! Pozor! Košnja!
Kateri kosilni stroj je najboljši?
Brez ii nova kotta „ZNAJ",
i
ker je najtrpežnejši in dosedaj najlažje tekoči stroj.
Schneider Se VerovSek
!              trgovina i železnino in zaloga poljedelskih strojev
I Đunajska cesta 16 : LJUBLJANA : Dunajska cesta 16.
i   Istotam se dobe tuđi amerikioske kosilnice Me Cermlek In Dterlaf
ter obračilniki za mrvo in konjske grablje. — Velika aloga rezervnih delov.
[                  Peskuslte „Zmaj", predito kupKe hak strejl                  j
I A. KUMSTI
I  ZMmiska hIIo« ito«. 4.   I
I Velika zaloga obu val
I     ta drek* )• n«m mi lrtw.    I
I   VMkftaa ur«eila m Iroftijei« ♦•*»• *•  I
I  f liikt ceii Vi« nerc te fbrujijej« ii I
I  Mziuiijejo. — Pri zuiaijih lar^lii i«j I
I             te blag«Y*li vz*rc« fMiati.        40 I
Ramteinite
I umetniške/ I
I                  in                  H
I pokrajinske I
I        se    dobe vedno        ■ I        v veliki izbili v        H
„Hni wm" I
I prešernova ulica 7. I
Josip Stupica
jermenmr ln sedlar
v Ljubljani,   Slomškova  ulica št. 6.
Priporočam  svojo   bogato   talo^o  najrazličnejših
konjskih oprav
-       krasno  opreaij em   =====
kočije, druge vozove in najrazličnejšo vprežno opravo
katero imam vedno r zalogi, kakor tudt vse druce v sedlarsko obrt spadajoče potreb-■s ftćlne, že obrabljene vozowe in u ——^—   konjske  oprave.   —^—
Joj. ina
modni otelile
: za gospode :
Ljubljana,
Franca Jožefa cesta 3.
HapvejSi londonski kroj.
pristno angleško blago. Elegantna izdelava. Točno in solidno.
^v/             vr         ^             ^          ^           t*            w              i
:TOtlI:
JAQ€R
LJUBLJANA,
Židovska da H. l
Pretfttsluurlja     |
najnov*jiih   vzorc«« i
n leztie ohleke
! £ in bluze. 1*
Vila Ježića-Opatija.
Ntjmodernejša zgradba, v eentrumu, 3 minute od pomola, ob državni c«itit poleg *dr»filiškeg* park«. Postaja električne železnice. električna razsvet-I}«?«,  moderno urejeao tobo z balkonom iz razgledom na  morje.   Vodovod  z
gorsko voda  — Zmerne cene.
Za vroči letni čas
so najbolj&e  obleke iz          ^
aflilelkeDa JreSCO* in japonske svile 9Cbantlinyc.
Josip Rojina, krojač, Ijubljana.
C. kr. avstrljske
državne ieleznice.
Izvleček   iz   voznega   reda.
Veliaven od 1« maja 1914.
Postala: Linblfama gUvnl kolodvor. Orfhod.
8-00 zjutraj. Osebni vlak na Kranj, Tr-žič, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzensfcste, Celovec, St Vid ob Glini, Dunai.
6-51 zjutraj. Osebni vlak na Kranj, Jese-nice, Trbiž, Trst, Gorico itd. (Od 31. maja ob nedeljab in praznikih od 1. julija Ljubljana g\. kolodvor. — Jesenice vsak dan; od 15. julija do inkL 15. septembra RadeČe-Bela peč Trbi2 vsak dan.
8-05 dopoldn« Osebni vlak na Grosuplje, ! KoCevje,   Trebnje,   Št   Jan2,   Rudolfovo, Stražo-Toplice,   Crnomelj,  Metlika,   Bub- | njarce (od Novega mesta naprej od dne ot- i voritve)
9*09 dopoldn«. Osebni vlak na Kranj, Jesenice, (z zvezo na brzovlak na Beljak, Inomost, Solnoj^rad, Monakovo, K51n, Celovec, Linč, Dunaj, Prago, Draždane, Berlin,) [direktni voz Reka-Opatija-Solnograd.]
11-30 dopoldne. Osebni vlak na Kranj, Tr2iC, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzenfeste. Solnograd.  Celovec, Dunaj.
12-52 popoldne. Osebni vlak na Grosu-plje, Kočevje, Trebnje St. .Janž, Rudolfovo, Stražo - Toplice, Crnomelj, Metliko, Bub-njarce. (Od Novega mesta naprej od dne otvoritve.)
1*99 popoldne. Osebni vlak na Skofjo Loko, Kranj, Radovljico, Jesenice. (Zabavni vlak, vozi samo ob nedcljah in praznikih).
S-40 popoldne« Osebni vlak na Kranj] Tržič, Jesenice Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec,
8*30 zveĆer. Osebni vlak na Kranj, Tržič, jesenice, Trbiž. Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Inomost, Solnograd, Monakovo, Vlissingen, (London), Celovec, Linč   Dunai.
B'36 zvečer« Osebni v?ak, na Grosuplje, Trebnje, St. Jan2, Rudolfovo, Crnomelj, Metliko, Bubnjarce, (Od Novega mesta na-rrej od dne otvoritve.)
9-01 zvečer. Osebni vlak na Grosuplje, Kočevje  Novo   mesto  Crnomelj,  MetHko, ' Bubnjarce,   (Od  Novega mesta naprej od dne otvoritve.)                                            :
I0-2L Po noći- Osebni vlak na Kranj, Jesenice, Gorico, Trst. Na Jesenicah zv^za na brzovlak na Beljak, Franzenfeste, Inomost, Solnograd, Monakovo, Linč, Prago, Draždane, Berlin.
Prihod.
7-39 zjutraj. Osebni vlak iz Trsta, Gorice, Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Berlina, Draždan, Prage, Linča, (Londona) VHssingena, Monakovega, Solnograda, Ino-mosta, Beljaka), TržiČa, Krania.
8-56 zjutraj. Osebni vlak iz Rudolfovega, I St. Janža, Trebnjega, Kočevja, Grosupljega, i 9-92 dopoldne. Osebni vlak iz TrbiŽa, I Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Dunaja, 1 Linča, Celovca, Monakovega, Solnograda. lnomosta, Beljaka.
10a99 dopoldne. Osebni vlak iz S traže-To lic, Novega mesta, GrostiDljega in (od otvoritve) Bubnjarcev,   Metlike, Cmomlja
11-16 dopoldne. Osebni vlak iz Gorice Jesenic, Dunaja, Linča, Celovca, Beljaka TrŽiča, Kranja.
2-39 popoldne« Osebni fz Straže-Toplic, Rudolfovega, St. Janža, Trebnjega, Kočevja, Grosupljega, in (od dne otvoritve naorej.) Bubnjarcev, Metlike, Crnomlja.
4-33 popoldne- Osebni vlak oa Trsta, Gorice, TrbiŽa, Jesenic, Linča. Celovca, Solnograda, Franzenfeste Beljaka, TržiČa, Krahja.
7-53 zwečer. Osebni vlak iz Jesenic^ Radovljice, Kranja, Skofje Loke. (Zabavni vlak, vozi samo ob nedeljah in praznikih).
8-20 xve6er. Osebni vlak iz Trsta, Gorice Trbiža, Jesenic, Dunaja, Linča, Celovca Beljaka, Tržiča, Kranja.
9*3? P° nočl«   Osebni vlak iz StraŽe-To-plic,  Rudolfovega,   St  Janža,  Trebniega Kočevja,   Grosupljega.   in   (od   otvoritve naprej) Bubnjarcev, Metlike, Crnomlja.
11-31^ po noći« Osebni vlak iz Trsta, Go-nce,Trbiža,Jesenic, Celovca, Beljaka, Kranja
Postaja; L|ubijana  dri. kolodvor.
Odhod na Kamnik: 7-40, 11-50, 3-12, '       7-15, (11-£2 °b nedeljah in praznikih).
Prihod iz Kamnika: 6-42, 11-00, 2-41, :     6*!5i (10-30 ob nedeljah in praznikih).
Ckr. đrtavnO'želeinlško ravnateljstvo v Trstu.
■^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^■■^^^^■■BHBaaBBaa^^iHiH^BaiHB^HBBHi la^a1a«a^a«ala»a™a«a™ela^a»a^ii™aiBa«Ba«a^Baa»aaamaaaa^B^^^^e^^^e^a^^e^^»^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^«                  ■
V naročbo priporočamo
prvi slovenski leposlovni mesečnik
IMHUllH
kateri iznafa te 34. leto. I inklifmtlil *nan** **ele med »'•I*1111 sotradaiu
„LJUDUDiIMU   ZVOn      »»*•  nalboll*e  pripoveitadke, :==                       " '     :   pcialk« lo kritik«;
I fnkifMHPbi   ftian'*   poroia aeprlstraasko o vsah
»tLiiumunsiii zvon  »«^«1«* doTen«kiii m »10-
1                          vaMUh kalttavnib novoitlli;
I Inkllantlri  fllllll11   rt le t6k0m svojega 331et-
^tUiuumiiMii zvon  "o* i^*i«»ia pndobu»»a.
Ti       ——^—              -—-   fm siovstn  odlično  m—to.
Naroča se;
Opranifi „lit zrooa" Liiiaiia, Knailova i i
Cena: Celoletno K 9.20, polletno K 4*60, četrtletno K 2*30.