Poštnina plačana v gotovini. Leto XXIV. Lendava, 27. junija 1937. Štev. 26. Cena 1 Din. Naročnina: doma na sküpni naslov mesečno 2 D., na posameznoga 2 Din. 50 par. V inozemstvo mesečno 6 Din. Z M. Listom, M. Ogračekom i kalendarom letno 100 Din. Plačati se mora bar mesečno naprej. Štev. polož n i c e 11806. Rokopisi se ne vračajo. Vredništvo v D. Lendavi hš. 67, uprava v Črensovcih, Slov. Krajina. Cena oglasov: cela stran 800 Din., pol strani 400 Din. i tak niže. „Poslanoˮ i med tekstom vsaka reč 2 Din. Mali oglasi do 10 reči 6 Din., više vsaka reč 1 D. 50 p, i oglasna taksa posebi. Popüst pd dogovori. Ka nam pišejo naši iz Portugalskoga od Španije. (iz dnevnika „O Seculoˮ povzeo J. Lebar.) 1.) Grozodejstva devetnajst letne dekle. Almunecar (čti Almunjckar) je bila edna ves veroborcov. Nazlük tomi njej je bilo dugo prizanešeno. Padec Malage i Metrio-la je razčemerio auarhiste, ki so eden den pridivjali v dostistimao mirno ves na dvajsetih avtomobilaj pod povelstvom Karmine Sacuz, devetnajst letne dekle. Taki so zahtevali živež. Začnolo se je iskanje. Najšli so jako malo. Te neuspeh jih je razkačo i začnoli so pokolj. Odkrili so župnika v svojem skrivališči pa ga obglavili; ista usoda je zadela tüdi pobiraša; pobirašovo ženo so pa privezali k drevi poleg cerkve i jo po trebühi razparali. Karmina je skakala po vesi, kak nora na čeli razbojnikov i morilcov. Lastnoročno je razmesarila Rosito Sam José, župnikovo sestrano. Zažgala je tüdi vojaško postojanko. Potom je skočila na avtomobil i od tam z šatanskim veseljom gledala strašen ogenj, ki je zajemao celo ves. Ob strani njej je stao njeni zalüblenec, Rafael Souviron. Krik nesrečnih žrtev, ki so žive gorele, je tak veselo vplivao na njo, da je poskaküvala od veselja pa vzkrikala: — Rafael ! Rafaelček moj ! Polübi me zdaj! No, hitro ! Dale nekša žena — edna mati etak svedoči: „Potom so prišli k nam. Razbili so vrata i pridivjali v hišo. Moj mož je taki spadno zadeti od revolverskoga strela. Jaz sem zgrabila mojega sineka pa štela zbežati. Prijeli so me i odpelali pred Karmino, ki se je na vse grlo Smejala i režala mojemi strahi. Naročila mi je, naj zakričim: „Živijo F. A. J.!“ (Zveza Španskih anar-histov. Vr.) Spüstila sem se v joč i njoj pokazala detece. — „Zakriči Živijo !“ se je zdrla nad menov zelena od čemerov. Zavolo joča, ki mi je trgao srce, ne sam mogla spregovoriti niti edne same reči. Tresoča se, sem spadnola na kolena, ne zavolo sebe, nego zavolo deteta. Te je skočila z avtomobila, mi iztrgala dete iz rok pa njemi je razbila glavo. Siromaček je taki vmro. Ka se je nadale godilo, ne vem. Zgübila sem zavest. Kda sem k sebi prišla, od naše hiše i od možinjinoga mrtvoga tela ne ostalo drügo kak küp pepela. Vsa ves je bila v plameni. Že se je zorilo. Mučilci so odišli. Avtomobili so šli prek tela mojega deteta i ga vsega zmečkala Siromaška ženska je obnemila. Krčeviti joč njoj je ne püsto nadalüvati. Preteklo je nekaj časa, potom pa znova nadalüvala: — „Ona je vmorila mojega sinka, šteroga sem jaz na prsaj nosila. Vidila se mi je nora ! Po žganici je smrdela!ˮ Kakša razlika med sestrov p. Pilar, od štere smo že prvle pisali i med tov zverinov. To sta dve nasprotüjočivi ženskivi sliki iz Španske revolucije. Edna sama lübezen i vsmilenje, drügo samo sovraštvo i živi pekeo! Keliko je šče drügih takših primerov, za štere se ne ve. Je to človekolübje ? Gasilska drüštva majo dvojni namen: človekolübje i izobrazbo. Pomagati ščejo i so dužni bližnjemi v nesreči i poleg toga se poglobiti v znanost, ki je potrebna i hasnovita dnesden človeki poprek, predvsem pa kotrigam gasilskoga drüštva, da svojo nalogo morejo popolnej vršiti. Oba namena sta tak tesno zdrüženiva, da eden brez drügoga obstati ne more. Kde nega človekolübja, nega tüdi izobrazbe i gde nega prave, srčne izobrazbe, ali kulture, tam nega lüdi človekolübja. V Slovenskoj krajini so se gasilska drüštva jako naglo razširila, bole naglo, kak bi se smela. Prle, kak bi se v namen drüštva poglobili vnogi kandidati, so bili že kotrige drüštva, ar jih je vlekla Uniforma, ali pa so je vlekle plesne veselice. Gasilska drüštva so najmre s tem postala znana v Slov. krajini, da so edna za drügov prirejala plesne veselice. Od tistimao, kak mamo ta drüštva, je naša krajina plesnih veselic več mela, kak inda v petdesetih letaj. Naj nam ne zamerijo tista drüštva, štera so ostala na ravnoj poti i vršila svojo dužnost verno. Tüdi takša mamo, hvala Bogi. Mi sa- mo poprek gučimo. Gučimo, ne da bi grajali, gučimo, da bi popravlali, da bi na pravo pot spelali iz krive naša drüštva. To pa smo dužni, gda gledamo mrtvoga gasilca na Tišini, ki ga je pred par dnevi vmorila gasilska plesna veselica na Petanjcih, To pa smo dužni včiniti, gda si zmislimo na ogenj, ki je vničo štale martjanskoga plebanoša, ki ne mogo iti na proslavo gasilcov blagoslavlat, še menje pa kak dühovnik, na njihovo plesno veselico. To pa smo dužni včiniti, gda si predočimo gasilsko plesno veselico v Dolini pred kratkim, ki je bila puna krvi i puna spake, ar zvün osem šolarov so ovi vsi bili iz dolinske šole nazoči i gledali plesale i razbijalce. Ne krivimo tü gasilcov, krivimo njihove plesne veselice v teh treh i vnogih drügih slüčajaj. Je to človekolübje? Je to izobrazba, kultura? Je bitje plemenito? Je vmor hvale vreden? Je pijanstvo gda koga navčilo na poštenost? Ali ples koga na junaštvo? Pozivamo naša gasilska drüštva, naj stopijo doli z poti Plesnih veselic, naj si poiščejo drüge nedužne zabave, na šterih se poglobijo v človekolübje i se njim srca oplemeniti. Kak se plačüje agrarna zemla KRALJEVSKA BANSKA UPRAVA DRAVSKE BANOVINE. III/6 No. 268/2. Gospod KLEKL JOŽEF dühovni svetnik in član banskega sveta v ČRENSOVCIH (Prekmurje). Na Vašo vlogo z dne 20. februarja 1937., da bi se dovolilo prekmurskim agrarno-reformnim subjektom od plačevanje zaostalih anuitet za agrarno zemljo v majših obrokih, Vas Kraljevska banska uprava obvešča, da je danes pod III/6 No. 1099/1 dostavlja vsem davčnim upravam odlok naslednje vsebine: „Čl. 42. uredbe o finančni likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih br. 28.000/VI-33 z dne 26. sep- V Ljubljani, dne 16. junija 1937. tembra 1933. objavljene v Službenem listu št. 89/33 z dne 4. novembra 1933. se je izpremenil s finančnim zakonom za leto 1937/38 (Slüžbeni list št. 31/37 z dne 17. aprila 1937).“ Ta zakon določa v § 72 točka 6 sledeče; „Rok za plačilo prve anuitete začne teči 1. oktobra tistega koledarskega leta, v katerem je postala razlastitvena odločba pravnomočna. Prva in ostale dospele anuitete se morajo vplačati najkasneje do dne 30. septembra prihodnjega leta, 6% -ne zamudne obresti pa se morejo računati od dne 1. oktobra istega leta Ta skrajni rok za plačilo anuitet se sme na dolžnikovo prošnjo iz opravičenih razlogov podaljšati za največ 6 mesecev; o tem odloča privilegirana agrarna bánka. Ker so se od 1. oktobra 1933. dalje predpisovale agrarnim subjektom začasne letne anuitete v smislu naredbe ministrsva za poljedelstvo br. 28.019/VI v z dne 28. maja 1934. v dvakratnem iznosu letne zakupnine, je Privilegirana agrarna banka vse plačane zneske knjižila posameznim agrarnim subjektom v dobro ter bo vse plačane svote obračunala, ko bo izdana razlastitvena odločba Po odredbi bana, šef odseka za agrarno-pravne posle. To na znanje vsem agrarnim interesentom, ki so zaostali z letnimi obroki za odküp agrarne zemle. Pismo slovenskoga dühovnika, g. Orešnik Franca iz Pariza, v šterom odkrivajo, kak vpliva pobožnost naših delavcov tüdi na Francoze. PREČASTITI GOSPOD ŽUPNIK! Sami dobro veste, da jaz ne pišem rad v časopise; napaka ali čednost : ne vem. Ali danes se ne morem premagati, da ne bi Vam napisal par vrstic, ki jih lahko objavite v Vam poljubni obliki; jaz Vam dam le tvarino. Slovenska nedelja v severo-zapad ni Franciji. (Pont-Audemer, departe-ment: Eure. 13. junija 1937.) Redko sem doživel tako prijetno iznenadenje, kot je to bilo včeraj in če bi moral še bolj jasno govoriti, bi moral menda dejati, da še kaj takega sploh nisem doživel. Pred dvema dobrima mesecema sem zvedel, da je v severo-zapadni Franciji precej naših ljudi. Vam je že znano, da mi je pisala Anuška Terplan, naj pridem v njen kraj, češ da bi lahko prišlo tam krog 40 ali 50 Slovencev. Obljübil sem ji takoj. Priporočil sem ji, naj da v „Novineˮ tako dan, kakor tudi spored naše Slovenske nedelje. Obenem sem stopil v stik z enim izmed tamošnjih gospodov župnikov. Tedensko glasilo tamkajšnje škofije je objavilo naš praznik ; enako tedenski časopis „La Croix du Nordˮ. Osebno dopisovanje z gotovimi, Vaše „Novineˮ in pa dobra volja francoskih župnikov, vse to je bila prav Važna Priprava za 13. junij. Vse je kazalo, da bo nas gotovo krog 40. Ali ni veselja brez težav! V zadnjem času je bilo treba spremeniti kraj; sam le s teskočo zapustil Pariz. Že pred enim dobrim mesecem sem dobil sebi namestnika v Parizu; ali zadnji dan mi je odpovedal je bilo preveč in prezgodaj. Ali hvala Bogu, da sem v zadnjem trenutku dobil eno „dobro voljoˮ; in tako sem lahko zapustil Pariz. Proti večeru sem bil v Blacarville, 4 km. od Pont-Audemer. Ostal sem zvečer tam radi spovedovanja; prišlo jih je 13. Veselo je bilo srečanje. Računali smo, da nas bo gotovo krog 30—35. Drugo jutro sem bil že ob osmih v Pont- Audemer, kjer sem našel že par Slovencev in Slovenk ; začel sem takoj spovedovati. Ko sem jih spovedal že kakih 30, potem sem vprašal enega, ali jih ja še kaj; pravi mi: kakih 9 ali 7. Ali ko sem jih že zopet spovedal kakih 8 ali 10, takrat sem zopet vprašal, če jih je še kaj. Nisem mogel zakriti dobre volje, ko mi odgovori le-ta lepo po domače: še sploh grejo „kcojˮ. In vedite, gospod urednik, da so šli tako dolgo „kcojˮ, da sem jih spovedal Čez 80. Človek ne bi verjel; pa je bilo hvala Bogu res tako; saj sem ostal v spovednici do svete maše ob ¾ na 12. Pri sveti maši, h kateri je prišlo veliko Francozov, so naši Slovenci prav lepo prepevali. Kako ginljivo je | bilo gledati krono čistih src zbrano 57, Bd. Voltaire, 14. junija 1937. krog oltarja, da sprejmejo sveto obhajilo. Čez 80 svetih obhajil ob tako pozni uri, to ni šlo v glavo Francozom. Po sveti maši sem jim napravil majhno pridigo. Po pridigi smo pa šli na skupni obed; bilo nas je 60; drugi so šli s svojimi gospodari k sorodnikom ali pa domov. Lepe Slovenske večernice, kjer smo prepevali litanije Matere Božje, so do solz ganile navzoče Francoze. Gospod župnik ni vedel, kako naj nam izrazi svoje zadovoljstvo. Prosil me je, naj povem svojim Slovencem, kako globoko je prevzela Slovenska pobožnost njega i njegove župljane. En mlad gospod župnik, ki je prišel iz bližnje župnije, sploh ni mogel najti besede, da bi izrazil svoje začüdenje. Povábljen smo, da pridemo zopet in pogrejemo s svojo pobožnostjo francoske duša. V slovo smo zmolili par češčenih Marij s posebno prošnjo, da nas naša dobra nebeska Mati čuva in pripelje zopet zdrave in vesele na duši in na telesu na prihodnji slovenski praznik. Po končani cerkveni slovesnosti smo pred cerkvijo prepevali Slovenske pesmi. Komaj smo zapeli prvo pesem, že se je veliki trg pred cerkvijo napolnil množice, ki nas je prosila, da naj še pojemo. Ali vsega je enkrat konec; kmalu so zaropotali motorji na automobilih, roke so se stiskale, marsikatero oko se je zrosilo, klici: Zbogom in na svidenje prihodnjič in to kmalu, so polnili ozračje; mahanje belih robč-kov in ostal sem sam. Da, ostal sem sam na zunaj; kajti v resnici smo bili še tesneje združeni v duhu. Vsem, ki ste bili 13. junija v Pont-Audemer, Vam kličem: ohranimo živ spomin na ta dan; ostanimo vedno to, kar smo bili ta dan, to je bratje in sestre med seboj; čuvajmo skrbno ono ljubezen, s katero nas je napolnil naš veliki brat, Jezus Kristus, ko se nam je dal v svetem obhajilu. In da bo ta moja prošnja, kakor želja vas vseh, uslišana, molimo eden za drugega. GREŠNIK FRANC. Letošnja regulacija Müre. Kak vsakše leto, bo tüdi letos tehnični oddelek banske uprave izvršo več regulacijskih del na notrašnjosti Müre, ki je znana po škodi, štero dela posestnikom pol i travnikov na obeh bregovih. Pred kratkim je zavolo določitve letošnjih regulacijskih del obiskala najnevarnejša mesta kre Müre posebna Strokovna komisija banske uprave i pregledala obstoječe stanje regulacijskih zgradb i toka Müre ino določila, štera dela naj letos pridejo na vrsto. Ar je iz banovinskoga proračuna za letošnje leto i iz letošnjega banovinskoga fonda za javna dela za regulacijo notrašnjosti Müre na razpolago 330.000 Din, iz državnoga proračuna pa 100.000 Din., bo z 430.000 Din. mogoče napraviti nekaj važnih regulacijskih zgradb. Komisija je vpoštevala tüdi žele našega poslanca g. dr. Klara i naših gg. banskih svetnikov i je končno določila, naj se popravi vodilna zgradba v Krogi i napravita zgradbi zajede v bregi v občini Veržej i to edna duga 70, drüga pa 60 m. V Ižakovci bo na 60 m. dugoj traverzi napravlena krona, z ednim se napravi 150 m. duga vodilna zgradba. V Melinci, občina Odranci, se bo zgodila 200 m. duga vodilna zgradba. Tüdi na drügoj strani Müre se napravijo nove zgradbe v nešternih občinaj. Poleg toga pa bo izvršenih šče nekaj menših del. 2 NOVINE 27. junija 1937. NEDELA po risalaj šesta. Evangelij (Mark 8). Tisti čas gda bi vnožina velika bila z Jezusom i ne bi mela kaj jesti, prizvajoči Vučenike veli njim: milo mi je nad vnožinov, ar ovo že tri dni trpijo z menom i nemajo, ka bi jeli: či odpüstim nje lačne k njihovim hižam, pomenkajo na poti: ar so niki med njimi zdaleka prišli. I odgovorili so njemi Vučenicke njegovi: odket bi što nje mogo eti nasititi z krühom vu püstini? i opitao ja nje: keliko krühov mate? šteri so pravili: sedem. I zapovedao je vnožini doli sesti na zemlo, 1 vzemši sedem krühov i hvalo davši vlomo je: i dao je vučenikom svojim, da bi pred nje djali i djali so pred vnožino. I meli so malo ribic i one je blagoslovo i zapovedao je pred nje djati. I jeli so i nasitili so se, i nabrali so z ostanjenoga drtinja sedem košar. Bilo ji je pa, ki so jeli, okoli štiri jezero i odpüsto je nje. Razgled po katoličanskom sveti Okrožnica Pija XI. „Divini Redemptorisˮ o brezbožnem komunizmu. —Dosedanji odloki sedanjega popela. 5. Tudi Mi smo v času Našega vladanja že večkrat in z veliko skrbjo opozorili na to vedno bolj valovečo in grozečo brezbožno strujo. Ko se je 1. 1924 vrnila iz Rusije komisija, ki smo jo bili poslali bednim v pomoč, smo imeli na katoliški svet nagovor, ki smo v njem obsodili zmote in metode komunistov (Alloc. 18. dec. 1924: AAS zv. XVI., Str. 494—5). Prav tako smo v okrožnicah „Miserentissimus Redemptorˮ (8. maja 1928, AAS zv. XX., Str. 165—178), „Quadragesimo anno“ (15. maja 1931: AAS zv. XXIII., Str. 177—228), „, Christi“ (3. maja 1932: AAS zv. XXIV., Str. 177—194), „Acerba animi“ (29. septembra 1932: AAS zv. XXIV., Str. Str. 321—332) in „Dilectissima Nobis“ (3. junija 1933: AAS zv. XXV., Str. 261—274) svečano ugovarjali proti preganjanju krščanstva v Rusiji, Mehiki in Španiji. Tudi so še vsem v živem spominu govori, ki smo jih imeli lansko leto, tako o priliki otvoritve svetovne razstave katoliškega tiska, potem ob sprejemu španskih be-guncev, končno za božične praznike po radiu. Celo najhujši nasprotniki Cerkve, ki vodijo iz Moskve brez prestanka ves ta boj proti krščanski kulturi, pričajo ne toliko z besedami kakor z dejanji, da rimski papeži tudi v današnjih dneh ne samo, da niso nehali braniti svetinj krščanske vere, temveč da so tudi pogosteje in nujneje kakor katerakoli svetna oblast opozarjali na veliko nevarnost komunizma. — Potreba še slovesnejšega odloka. 6. Vendar kljub Našim ponovim očetovskim opominom, ki ste jih vi, častiti bratje, s pastirskimi listi, tudi skupnimi, vernikom tako zvesto sporočaii in razlagali, ta nevarnost po zvijačnosti prevratnih ljudi od dne do dne bolj narašča. Zato mislimo, da smo dolžni ponovno dvigniti glas; to storimo s tem še bolj svečanim dokumentom, kakor je navada Apostolski stolici, učiteljici resnice, in sicer tem rajši, ker vemo, da je to želja vseh katoličanov. Upamo, da bodo to našo besedo radi sprejeli vsi, ki so brez predsodkov in ki iskreno žele dobro človeške družbe. To Naše upanje je nekako še večje radi tega, ker potujejo. Naše opomine prežalostni sadovi, ki smo predvideli in napovedali, da bodo izšli iz teh prevratnih idej in ki so res izšli in se po deželah, kjer te ideje gospodujejo, vedno strašneje množe, drügod pa groze. — 7. Hočemo torej ideje in metode, kakor jih širi zlasti boljševizem, še enkrat na kratko označiti in razložiti; tem blod-nim načelom nasproti postaviti svetli nauk katoliške Cerkve in zopet nujno pozvati vse, da porabijo vsa sredstva, s katerimi bo mogoče ne le rešiti tako sramotne usode krščansko kulturo, ki brez nje človeška družba ni zares človečanska, temveč tudi vedno bolj in bolj pospešiti nje pravi napredek. (Dalje) Veliki tabor krščansko mislečih delavcov v Parizi. Vršo se bo julija 18. Okoli desetjezero zastopnikov krščanskih delavskih organizacij bo javno povedalo brezverskoj komunističnoj vladnoj strüji v Franciji, da Francija ne komunistična i tüdi ne bo, da milijoni verjejo v Boga i so pripravleni dati svoje živlenje za njegovo čast. Zbrala se pa bo delavska mladina. Odgovor na blatenje nemške dühovščine. Na blatenje nemške dühovščine od strani nemške vlade odgovarja dr. Gröber, freiburški nadškof On v odgovori pita: Zakaj se vodijo zdaj tožbe proti vsoj dühovščini, štere bi se že davno mogle? Zakaj ne pišejo listi od grdih djanj zastopnikov onih lüdi, ki zdaj vodijo nemško državo? Zakaj pišejo od grehov dühovnikov, prle kak so tej obsojeni? Zakaj se ne objavlajo obsodbe tistih lüdi, ki so v zvezi z ravnanjom držáve? Zakaj se objavlajo samo obtožbe dühovnikov, ne pa tüdi njihovi zagovori ? Zakaj se davajo deci v roke obtožbe proti dühovnikom, čeravno ti neso bili obsojeni? Na vse to je jasen odgovor, da zato, ar se kat. Cerkev šče preganjati, da bi se strla. A strla se ne bo, ar njej je Kristuš obečao, da jo vrata peklenska ne premorejo. Stalinov küš. Maja 1. so boljševiki obdržali veliko vojaško parado v Moskvi. Pri toj priliki je Stalin, diktator boljševiške Rusije javno küšno odposlance španjolske rdeče vlade iz Valencije. S tem küšom, ki je fotografiran, je od vseh dokazov jasnej posvedočeno, da španjolsko valencijsko vlado vodi boljševiška Rusija i tüdi to, da se Franco general zaistino bori proti brezbožnomi komunizmi i zaslüži ime s svojimi vojaki; veroborci. GLASI. SLOVENSKA KRAJINA. Navuk za tretjired je na Petrovo v Črensovcih popoldne po večernici. Beltinci. Sestanek JNS-arov se je vršo pri nas 13. junija. Vodo ga g. Hajdinjak, bivši poslanec. Pristašov je prišlo iz celoga lendavskoga sreza samo petnajset, vsi ovi so bili pristašje JRZ. Sestanek pomeni pokop JNS stranke v našem srezi. To posvedoči tüdi volitev, kda so ne najšli drüge Zavüpnike, kak dva dečkeca: Erjavca z Beltinec i Kolar Kalmana z Črensovec. Črensovci. Dnes tjeden nas je obiskala Marijina Drüžba iz Veržeja z svojim voditelom, župnikom g. Klemenčičom, ki so tüdi predgali i slüžili velko sv. mešo. — Naš kantor se je s pobolšanimi očmi vrno z bolnice domo. — Julija 11. nas obišče Prosvetno drüštvo iz Razkritja i vprizori v našoj dvorani igro „Revček Andrejek. V Nemčijo tri jezero, v Francijo dvanajsetjezero naših sinov ino hčer je odišlo. Vsi so brez dühovne oskrbe. O kak vroče bi bio potreben en dühovnik bar za počitnice, da bi šo med naše v Nemčijo, v Francijo pa eden stalen, ki bi več let bio tam. Znova i znova prosijo naši iz Francije dühovnika. V Ameriki blüzi Bethlehema sta se svadila Čuh Mihal i žena na farmi. Mož, naj postraši ženo, vzeme v roke nabito pükšo. Sin prileti materi na pomoč, pükšo strga oči iz rok i jo s takšov silov vrže stran, da je pükša počila i po nesreči zadela 11 letno sestro Franciko, ki je taki Vmrla. Gederovci. Proslava 25 letnice kapelice v Gederovcih. Tak lepi ino nepričaküvani svetek nam Gederovčarom, ostane dugo v spomini. Obhajali smo najmre 25 letnico naše kapelice, štero so nam postavili naši ništerni že pokojni očevje i pa Vnogi, šteri so se šče na te den veselili z mladinov tomi velkomi svetki. Spomnili smo se na blagoslovitev pred 25 letmi, gda so nam naš nepozableni pok. Dr. Ivanoci kanonik blagoslovili kak novo kapelico, na čast Presvetomi Srci Jezušovomi. Zdaj pa kak ponovleno i pa novi križ, so nam blagoslovili isto naš prilübleni č. g. dekan Krantz Jožef, naš tišinski plivanoš. Zbrali smo se pri križi, šteroga so nam dekline lepo s korinami ovenčale, kde smo čakali na gospode. Po blagoslovitvi križa se je razvila lepa procesija proti kapeli, med spevanjom „O sveti križ, živlenja lučˮ pa z molitevjov. Nato so nam č. g. dekan blagoslovili kapelico, ponovlene podobe. Potom je bila predga. Vsebina njihove krasne predge i evangeliuma je bila: Z Bogom začni vsako delo i bo dober Uspeh imelo. Nato je bila sv. meša, pri šteroj je spevao lepo domači zbor, pod vodstvom g. Antauera. Z vsov düšov se zahvalimo gospodoma za trüd, šteroga sta nam izkazala pri toj priliki. Nadale se za- hvalimo našemi vučitelstvi, ki je tak lepo Vodilo našo šolsko mladino v procesiji ino skrbelo za red pri sv. meši. Zahvalnost smo dužni tüdi povedati vsem vernikom, ki so nas pri toj priliki obiskali. Vse je lepo bilo. Veselice pri naših gostilnaj ne bilo. Po večernici se je v šoli obhajao „Materinski denˮ pri vnogoj vdeležbi starišov ino mladine, za štero se moremo ponovno zahvaliti našemi vučitelstvi. Srce Jezušovo naj blagoslavla vse, ki so se trüdili za njegovo čast i naj bo kak smo spevali pri sv. meši: „Kristus mora kraljevatiˮ. Naj tüdi kralüje v naših srcaj i vrne vsem z neizmernim plačilom, šče tistim, ki že v grobi počivajo, za trüd ino delo, ki so ga meli, kda se je Srce Jezušovo vstoličilo 1912. leta v Gederovcih. Bajlec Franc, advokat, odpre svojo advokatsko pisarno v Murski Soboti v Kmečki Posojilnici dne 1. julija 1937. (kjer je imel do sedaj advokat Koder svojo pisarno) Proščenje sv. Ivana na Razkriži se bo obhajalo to nedelo, 27. junija. Dokležovje. 24. maja nas je za večno zapüsto dober mladenec Horvat Ivan. Pri njegovom preranom grobi je meo slovo mladenec Pintarič Franc, štero vsebino objavlamo na tom mesti i se glasi: „Dragi Ivan! Gospod ti je dao živlenje i s svojim živlenjom si bio nam vsem vzor. Gospod te je odebrao, da ravno na tebi pokaže minlivost sveta, da nam pokaže, da Njegova vsemogočna roka lehko vtrgne cvet, tüdi gda najlepše cvete. Postao si žrtev jetike, te groz-ne morilke v najlepšoj dobi v 31 leti. Što te je poznao, je vido v tebi pravoga krščanskoga dečka: Že kak mali dečko, kak oratorijanec, si se odlikovao v poniznosti i boglivosti. S 14 letom si že nastopno na odri ino tak pošteno zabavlao svoje tovariše, bio si veren delavec na prosvetnom poli. Bio si tüdi veren sin Don Boskov. Ve je bilo tvoje najvekše veselje, če si mogo preživeti celi den v Salezijanskom zavodi v Veržeji, med mojimi prijateli z svojimi predstojniki. Zanimalo te je tüdi gospodárstvo. Izkazao si se vrednoga sina „Slovenskeˮ kmečke matere, bio si njoj vdani i poslüšen vse dni. V mladih letaj si prevzeo gospodarstvo, da si tak olejšao težko bremen svoje matere. Veren si bio svojemi kmečkomi domi, ve si žrtvüvao ništerno noč i mogoče je ravno ta prevelika lübezen do doma, do domače zemle, bila vzrok, da si legeo v prerani grob. Kda si spoznao, da nega več rešitve za tvoje živlenje, kda je tvoje srce trepetalo v bolečinaj, ne si obvüpao. Bog nam je dao na tebi spoznati, da tisti, šteri v najtežkejših časaj zavüpa v Boga, prenese najvekše težave. Bog te je lübo, On nam ja jasno pokazao, ar te je pozvao k sebi ravno na god Marije Pomočnice. Marijin si bio i zato te je Marija splela v svojo nebesko krono. Dragi Ivan, srce mi od žalosti poka, gda se spomnim onih lepih dni, kda sva šče sküpno popevala tisto tužno pesem: „Polje, kdo bo tebe ljubilˮ i kdá se spomnim ná to, mi zagrne düšo mrak i znova mi zazvenijo reči: „Ljubil žar me bo pomladni, ko boš ti pod zemljo spal, jaz pa bom pomlad naprosil, naj gre mimo tvojih tal.ˮ Dragi prijatel, truma mladih dečkov stoji okoli tebe, vsi srepo gledajo v tebe i se spominajo onih lepih dni, kda si šče živo med nami. Sprevodili smo te na zadnjo pot, da se poslovimo od tebe. »Z Bogom dragi Ivan, ti kličejo naša žalostna srca, telo bo zemla vzela ali tvoj düh ostane med nami. Želemo pa vsi, naj ti bo Bog smileni Sodnik. Zadnji večer pred tvojov smrtjov, kda sem bio pri tebi, si mi dao naročilo i to dnes izvršim, da se Poslovim v tvojem imeni od vseh, ki so te poznan. Ž Bogom vsi prečastiti gospodje iz Veržeja, Bog Vam plačaj za vse vaše žrtve. Z Bogom vsi dečki „Krožkarjiˮ otanite zvesti Marijini sinovje. Z Bogom vsi prijatelji i znanci, sosedje i vsi, ki ste me sprevodili na zadnjoj poti, Bog vam bodi plačnik. Odpočini se dragi Ivan v večnom miri, misli moje so pri tebi i ostale bodo, dokeč bom tü na tom sveti, kda tüdi moje oči vgasnejo, teda. teda, dragi prijatel, na svidenje! Tvoj nepozabni prijatel Pintarič Franc. Pregledovanje i žigosanje lagvov (sodov) se bo vršilo na osnovi ministerstva trgovine i industrije, osrednje uprave za mere i dragocene kovine v Beogradi z dne 26. I. 1937 Štev. 430/37 odobrenoga delovnega programa i to pri postajaj za kontrolo sodov: v Murskoj Soboti: dne 8. i 9. julija, dne 9. i 10. augusta, dne 9. i 10. septembra; v Gor. Radgoni: dne 6. i 7. julija, dne 5., 6. i 7. augusta, dne 3., 4. i 7. septembra. — Sreski načelnik: Dr. Bratina, s. r. Beltinci. Katoliško prosvetno drüštvo obvešča člane, da se 4. julija vdeležijo sprejema na kolodvori svojega marlivoga prosvetnoga delavca, g. novomešnika Rous Matjaša. Njegova prva daritev bo U. julija. Bog živi. — Nova občinska uprava je prevzela posle preminočo sredo. Novoj upravi Želemo, da bi hodila po pravičnoj poti. Toča, nevihte i Povoden. Preminoči tjeden je po našoj krajini divjala nevihta s točov i strelov. Nalivi so bili tak velki, da je Ledava na večih krajaj prestopila brege i napravila vnogo škode, ravnotak toča. S. K. A. D. »Zavednost" bo imelo v torek dne 6. julija 1.1. ob pol 10 uri v Soboti v Martini šču redni sestanek z dnevnim redom: »Delavsko vprašanje v Slovenski krajini". Za člane Udeležba obvezna, starešine vljudno vabljeni! Pred sestankom ob 9 uri v Martinišča inaša. — Odbor. Novine so meseca junija naraste za 46 komadov. Odpadno 1 komad. Čisti narastek 45 komadov. Iz srca se zahvalimo božima slüžabnikoma Antoni Martini Slomšeki i Frideriki Barago za pomoč i prosimo po sv. Cirili i Metodi sladko Srce Jezušovo, naj njima podeli čast oltara, njeva pa naj napunita s svojim dühom slovenski narod, naše liste i je razširila. Zborovanje slavne JNS v Beltincih. Komaj se je štab JNS zavedo, da je bio 5. junija pri obč. volitvaj tak poraženi, je šteo svojo stranko poživili na te način, da je v nedelo 13. junija pozvao vküp skupščino JNS za lendavski okraj. Na tom zasedanji je bilo okoli 15 do 20 njihovih lüdii ne 120, kak pišejo gospodje v Domovini. Če so gospodje od JNS vse tiste lüdi, ki so je vidili na cesti iti v cerkev, šteli za svoje delegate, je naša dužnost, da to laž v Domovini po-bijemo. Zborovanje je vodo bivši poslanec Hajdinjak iz Odranec. Slavnostni govor je meo poslanec lotmerčko-ga sreza, L u k a č i č, šteri je na vso moč poveličavao Slavno JNS, blato zdajšnjo vlado, dr. Korošca i vse, ka je JNSarom ne po voli. Tožo je, kakše preganjánje trpi Sokol i Vučitelstvo pod zdajšnjov vladov. Gospod Lukačič bi mogo prvle svojo vest iz-pitati i potom drügo. Za njim je gučao predsednik mladine JNS, gospodek Uršič iz Ljubljane, šteromi bi mi Bliža se 4. julij. Den tvoje sreče. V Murskoj Soboti na velkom šport-nom igrišči bo dne 4. julija popoldne ob pol 3 vüri velika tombola kakša šče dozdáj ne bila v Slovenskoj krajini 6 krasnih biciklinov svetovnih mark, nad 20 ženskih i moških oblek, ser-visi, porcelan, kühinjska posoda, manufakturno blago, specerija, fotograf-ski aparati ino dosta drügih lepih i dragocenih dobitkov bo razdeljenih med tiste, ki bodo deležni sreče. Sküp- no bo 1570 dobitkov v vrednosti nad 20.000 Din. Razstava vseh dobitkov bo v dneh 27—29. junija v staroj kavarni pri Fafliki. Tam se lehko vsaki osebno osvedoči, da tak lepih dobitkov šče ne bilo na niednoj tomboli v našoj krajini. Obiščite to razstavo, ve vas nikaj nede koštalo. Karte za tombolo po 2 Din. se dobijo v vseh trgovinaj v M. Soboti. 27. junija 1937. NOVINE 3 kaj drugo priporočali, ne ka hodi okoli po shodaj i kaže svoje nazore pa blati sveto vero. Njegova „sveta nacionalna idejaˮ je preveč zablojena i nesposobna za naše lüdstvo. Da so gospodje JNS ves čas Zborovanja meli na stoli v kupicaj vodo, so s tem šteli pokazati svoje trezno mišlenje. Jako bi nas veselilo, či bi gospodje JNS vsigdar vodo pili, mogoče bi je pripelalo na pravo pot. Gospodje so se cilo drznili pitati, či so zdaj kaj bogši časi, kak so bili pod njimi. Bili so, gda smo tržili živino i pridelke pod ničlo, davke pa plačüvali nad 50% vekše kak zdaj. Zobston ščejo svojo stranko Poživeti, ka je od lüdstva zavrženo, to je več ne za svet. Naše kmečko lüdstvo že zna, što deli pravico i što gleda za njega. Drž. meščanska šola v Lendavi proslavi 80 letnico rojstva dr. F. Ivanocija z uprizoritvijo igre Pavel Gobe : „Princezka in pastirčekˮ. Predstava se vrši 26. t. m. v dvorani hotela Krone. Začetek točno ob 8. uri. — Vabi upraviteljstvo. GRAD — GORNJA LENDAVA Občni zbor Prosvetnoga društva se je vršo 13. junija v drüštvenoj sobi. Po odhodi g. Škrabana je bilo drüštvo brez predsednika. Ednoglasno je bio izvoljeni za predsednika g. kaplan Gomboc Franc. Drüštvi Želemo obilo božega blagoslova pri težkom deli v borbi za mladino, kda se Cerkvi sovražna propaganda tak trüdi, da bi dobila Vodstvo mladine v svoje roke. Nova občinska cesta. Obiskovati Grada so težko prišli po lepoj cesti do cerkve i v ves, ar je ne bilo ceste. Zato je bilo trnok potrebno, ka je občina mislila na graditev nove ceste od Hartnerovoga marofa do gasilskoga doma. To se je tüdi zgodilo pod delavnim županom g. Baričom. Z velkimi težavami i ovirami se je delo začnolo. Banovina nam je prisko-čila z lepov podporov na pomoč i vűpamo, ka de nas šče nadale podpirala, ka se ednok v red spravi že tak dugo brezuspešno pitanje nove ceste. Opaža se pri nešternih lUdej nekše nezavüpanje proti domačim »Novinam". Tej lüdje se v svojoj ^vednosti i nepovučenosti oklepajo drügih — večkrat nekatoličanskih, veri sovražnih listov. Zakaj bi iskali odgovora za domače razmere v drügih listaj, šteri ne pišejo od naših razmer od naših nevol. Oklenimo se ráj domačih »Novin", štere nam vsakši tjeden prinašajo lepo zrnje iz domače zemle; štere nam tüdi prve dajo na naše potrebe. Zato naj ne bo v našoj fari hiže, štera bi z neprijaznimi očmi glédala »Novine". Či nemreš sam plačati, pa naročita dva vküper, pa ta gvüšno zadovolniva žnjimi. Nova cerkev v Küzmi. Od toga pitanja se dnesdén dosta guči, ne samo v domačoj fari, nego tüdi v javnost!. Či se človek Stavi na cesti i spregovori par reči s tüjim človekom, te že med pogovorom gvüšno pride reč od nove cerkvi. To nam tüdi posvedoči, ka je ekspozitura v Küzmi potrebna. Težava je samo v tom, ka so časi strašno nevugodni. Lüdje so tak Siromaški, ka bi z lastnimi stroški žmetno kaj takšega postavili. Zavolo toga pa šče človek nesmi obvüpati. Te reči posebno valajo tistim, šteri z nezavüpanjom gledajo na to stvar i šče s tem vzburkajo drüge, šteri so za to navdüšeni. Vsi si zapomnimo zlato istino: Brez bole pomoti nede što/ Gda je človek najbole zapüščeni i pomoči potreben, te je Bog človeki najhüše. S tem zavüpanjom moramo začnoti z delom. V meseci juliji bodo hodili domači g. kaplan pobirat milodare. Ne zapirajte svojih src, nego darüjte dar Bogi, ka si kem prvle postavimo božo hižo. Ka darüješ Bogi na diko, to ti Bog obilno povrne. Tüdi ví vsi, šteri ste odišli v tüjino i ste že dobili nabiralne pole, tüdi ví al-düjte svoj dar Bogi, ar vaši bratje, ki so doma, težko zmorejo sami tak velke stroške na sebe vzeti. Kratki glasi. Vtom v Marijino cerkev na Dobrovi. Preminočo soboto noč so neznani tolvaje vdrli v Marijino cerkev, gde so s pomočjov krampov vrata na segeštiji gori vtrgnoli, misleči, da najdejo tű peneze, ka se njim pa ne posrečilo najti. Nato so vdrli v tabernakel, gde so sv. hoštije vse po podi ta zmetali i po njih klačili. Niedne svete posode ne menkalo, ka je dokaz, da ne so prišli samo zavolo ple-na, nego zato, da cerkev oskrunijo. Gda čüjemo od telkih tolvaji] na cerkve, lehko mislimo, da so tej vlomi preračunani i naročeni od lüdi, ki ščejo vničiti vse, ka je svetoga, ka je božega, ka je v zvezi s Cerkvijov. To so tisti agitatorje, ne politiki, ki računajo pri tom nedostojnom deli na svoj dobiček. Zadnji cerkveni vlomi majo brez razlike tüdi zvezo z tistimi, ki podirajo eucharistične križe. Kun Bela osmrčeni. Iz Rusije poročajo da bio tam streljeni glasoviti komunistični agitator i organizator Kun Bela, šteri je leta 1919. na Vogrskom ustanovo komunistično republiko. Živlenje i delüvanje toga moža, ki je brodo v potokaj človeške krvi, je novi dokaz, kak šče vedno vala narodna prislovica: „Što meč nüca, bo z mečom pokončaniˮ. KJE VZETI DENAR? . . . Marsikateri izmed tistih, ki jim kdo Pogovarja. naj bi se zavaroval, vpraša: »kje naj vzamem denar za plačevanje premij ?“ — Odgovor na to vprašanje ni tako težek, kakor se prvi hip zdi. Odgovoriti se da z nekaterim! drugimi vprašanji, n. pr.: Kje se vzame denar za tobak, cigarete, pijačo, vino, obisk zabav, iger, koncertov itd ? Za vse to se vzame denar od zaslužka, ki ga ima vsak posameznik. Isto je z zavarovanjem. Tudi za plačevanje premij se vzame denar od zaslužka, odnosno prejemkov vsakega posameznika. Razlika je ta, da treba za plačevanje premij dosti manj, kakor za küpovanje tobaka, pijače, za zabave itd. Za to je dovolj mesečno že 5 Din, (ali za višje zavarovanje 10.-, 20.-, 30.- itd. Din.) In kako spraviti ta denar skupaj? Najlažje na ta način, da se vsakokrat, ko pride k hiši kak denar (ob prodaji kake stvari, ob prejemu plače itd.) da nekaj denarja v ta namen na stran. Pri takem ravnanju se mesec za mesecem nabere vsotica, ki bo zadoščala ne le za plačevanje« ene premije, marveč dveh ali treh premij. Kdor hoče sebi in svojim domačim dobro, se bo ravnal po tem nasvetu. »Karitas bo Šla Vsakemu na roko. Oua je že tisočem in tisočem pomagala. Ljudje to uvidevajo in se mesec za mesecem zavaruje pri njej 600 do 700 oseb, V zadnjih dveh mesecih se jih je zavarovalo 1301. Umrlo pa je v istem času 63 zavarovancev. Te številke mnogo povedo, zlasti služijo Vsakemu kot vzpodbuda, da se zavaruje. — „Karitas" ima skoraj v vsaki župniji zastopnika. Glavni zastopnik za Slovensko krajino je g. Šinko v Dolnji Lendavi. Vodstvo za Štajersko pa je v Mariboru (Orožnova u. 8.) Zavarujte sebe in svojce, da zasigurate sebi in njim mirno bodočnost. Pošta. Šimon L. Autenil. Mesečno 6 Din se plača za Novine v Francijo, tak je celo leto 72 Din. — Tanacek Franc, Vadarci. Šogor-ci poslali. Do novoga leta se plača 42 Din. — Gjergjek Ane domači Kovačevci 1. Vaše listi so prišli nazaj z Francije, dajte nam njeni novi naslov. — Casar Joško, Bogojina. Horvat Janoši pošilamo v Francijo Novine. — Puhan Ana, Grenonille, Francija. Sprejeli smo Din 116‘50. Piši nam na koj je Višek. — Širitelje! Polleta je minolo, prosimo Poberite celoletno naročnino i nam jo do konca julija dostavi. Po priliki dobite i ví i vadi naročniki račun, keliko je dozdáj Plačane naročnine i keliko je ešče duga. — Glavač Barica, Champs. Jot. Din 106 sprejeli Na koj je Višek? — Dominko Marija, Abbaye. Sprejeli Din 95 40. Odpiši nam točen naslov, zato ka je pri pošilanji penez dragi naslov napisan, kak je prle bio naznanjen. — Lipič Tilika, Cobernay. Din 95.40 sprejeli. M. List poslali. — Horvat Ivan, Moulin. Din 72 sprejeli. S tem na lansko plačano Din. 11'25, ostalo za novo. — Draškovič Marga, Glatigny. Din. 95.40 sprejeli. — Maršič Frančiška, Šenlis. Din 42 sprejeli i Novine poslali. — Balažic Harlicot, Viglain. Din 159 sprejeli. Na koj je Višek? Mogoče za Zver Ano v Genterovcih? Dajte nam glas. — Kuzmič Jožef, M. Sobota. Koroška 8. Naročnino na letos v celoti sprejeli, na lani je plačano samo 18 Din. nov. 10-ga. — Cőr Karol, Jesenice. Sprejeli Din 30 na lansko leto. — Toplak Stevan, Bajmok. Vsa naročnina plačana na letos i nazaj nega duga. — Krampač K. Hazebrouk. Pismo sprejeli, peneze razdelili, knige sv. Antona naročili. Javi nam, gda jo dobiš. Mogoče bo Višek od penez zadosta za njo. ODVETNIKA Fr. Koder in dr. T. Brumen v MURSKI SOBOTI sta preselila pisarno v NADAJEVO hišo, prej Sresko načelstvo. Arondirano posestvo 42 oralov 12 km. od Maribora ob glavni cesti se z inventarjem vred takoj poceni proda. Pojasnila daje gospod KOVAČ ANDRIJA, Razkriže, kovač. 3-1 1 1111)36 - S Dražbeni oklic. Dne 2. avgusta 1937 ob 9 uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 22. dražba nepremičnin zemljiška knjiga Dolgavas, vl. št. 277 B 19 a pare. št. 986 stavbišče, dvorišče in njiva s ½ ico na njej stoječe hiše in gospodarskim poslopjem, cenilna vrednost: 5.000 Din., vrednost pritikline: , najmanjši ponudek: 2 500 Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbe-nem naroku pred Začetkom dražbe, Sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal vdobri veri. — V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, dne 31. 5. 1937. 1 382136 - 10 Dražbeni oklic. Dne 2. avgusta 1937 ob U uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 22. dražba nepremičnin zemljiška knjiga Bratonci vl. št. 352 B Ia, ba)pare. št. 85 stavbišče in hiša z gostilniškim! Prostori in gospodarskimi prostorih, gospodarskih poslopjem, b) pare. št. 308 vrt in c) pare. št. 309|2 sadovnjak, v naravi Zdrüžene in v skupni izmeri do 24 oralov, cenilna vrednost: 110.000 Din., vrednost pritikline: .f. najmanjši ponudek: 73.334 Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbe-nem naroku pred Začetkom dražbe, Sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. — V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, dne 31. 5. 1937. Dražbeni oklic. 1 34 37 8 Dne 2. avg. 1937 ob '/a 10 uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 22 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Turnišče, vl. št. 38 B 36a 37a pare, št. 266 njiva, 437 B U 12 parc.šL21 hiša št. 15 dvorišče m vrt, 443 B 15a pare. št. 968 pašnik, sedaj travnik, 517 B 34a pare. št. 814 njiva in pašnik, 863 B 17b pare, št. 918 hiša št. 32 dvorišče, vrt i pašnik, sedaj travnik brez hiše, 1132 B 5a pare, št. 947b pašnik, pare. št. 948a pašnik sedaj travnik 318 B Ia pare. št. 103 stavbišče sedaj njiva i travnik, 279 B 27a, 28a pare. št. 794 travnik, 163 B 9a pare. št. 795 travnik, 859 B 41a pare. št. 793 travnik, cenilna vrednost: 52.550 Din., vrednost pritikline: .|. najmanjši ponudek: 30,037 Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred Začetkom dražbe, Sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. — V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, dne 31. 5. 1937. Dražbeni oklic. 1 1478136 8 Dne 2. avg. 1937 ob U uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 22 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Polana, vl. št. 255 B 6b pare. št. 471b stavbišče, vrt in travnik brez hiše 375 B lOb pare. št. 470 stavbišče, vrt in travnik, 851B 5 i 8 pare. št. 640 njiva 891B 2b i 5c pare. št. 536 njiva in travnik, pare. št. 738 njiva in travnik, pare, št 772 njiva in travnik,243 B 1393b in 1494 pare št. 679 pašnik, vl. št. 614 B 1502b in 1602c pare. št. 498 pašnik, 513 pašnik, 695 pašnik vl, št. 515 B 1329b in 1428c pare. št. 254 pašnik vl. št. 516 B 1325b i 1422c pare. št. 496 pašnik, cenilna vrednost: 4 200 Din., vrednost pritikline: [. najmanjši ponudek: 2802 Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred Začetkom dražbe, Sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. — V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, dne 11. 6.1937 1 35/37-y Dražbeni oklic. Dne 2. avg. 1937 ob 10 uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 22 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Turnišče vl. št. 347 B 6a pare. št. 80 b hiša, dvorišče in vrt, 348 B 6 a pare. št. 80 a hiša št. 48 dvorišče, vrt. Obe parceli sta v naravi zdrüženi ter predstavljala stavbišče s hišo in sadovnjakom dvorišča. Sadovnjak in travnik meji del tega zemljišča je ograjen s plotom iz šibja, cenilna vrednost: 15.000 Din., vrednost pritikline : ,|. najmanjši ponudek: 7.500 Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred Začetkom dražbe, Sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. — V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, dne 31. 5. 1937. I 76|37 Dražbeni oklic. Dne 9. avgusta 1937 ob 10 uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 22 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Lendava vl. št 1614 B 2 pare. št. 191|3 hiša in dvorišče, sedaj samo dvorišče, cenilna vrednost: 1.620 Din., vrednost pritikline; .|. najmanjši ponudek: 1.080 Din, Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred Začetkom dražbe, Sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. — V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, dne 14. 6. 1937. Jabočnica čista garantirano brez vode se proda po Din. 1.50 liter na Veleposestvi Hartner v G. Lendavi. POSESTVA. PREKMURSKA BANKA D. D. v Murski Soboti PRODA po ceni in pod ugodnimi plačilnimi pogoji sledeča svoja posestva: ANDREJCI: Hiša in gospodarsko poslopje iz opeke ter 8 oralov zemljišča; CANKOVA: 2 hiši na Glavnem trgu (Šadl) ter 7V* oralov zemljišča. (V hiši se nahaja trgovina); FOKOVCI: Gostilniška hiša in klavnica iz opeke z vrtom in sadovnjakom; GORNJA LENDAVA: Hiša iz opeke (bivša videnska šola) z vrtom in sadovnjakom; KOROVCI: 11 oralov prvovrstnih njiv in travnikov; MORAVCI: Hiša in gospodarska poslopja iz opeke ter 9 oralov njiv, travnikov in gozda; PORDAŠINCI: Hiša in gospodarsko poslopje ter 3y. oralov zemljišča; ROGAŠEVCI: Trgovska hiša s pekarijo, vrtom in sadovnjakom: SERDICA: Velika trgovska hiša s klavnico in vrtom ter 1 oral travnika; Sv. JURIJ: 2 orala lepega gozda. Zelo ugodna prilika za naküp nepremičnin) PRODAM 28 oralov veliko Umetno posestvo z veliko zidano hišo, gospodarskim poslopjem za 12 glav živine, stiskalnico in ločeno zidanim! svinjaki, vse z opeko kri to in v najboljšem stanju. Ima krasno lego v Slovenskih goricah. Cena Din 82.000. Plačilni pogoji zelo ugodni. Za del kupnine se čaka! Vprašati pri SATLERJU F R A N U, odv. pripravnik^ Sv. Lenart v Slovenskih goricah. 1 174|37 - 5 Dražbeni oklic. Dne 9. avg. 1937 ob 9 uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št.22 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Kapca, vl. št. 394 B 8 pare. št. 397 a njiva, 721 B 7 parc. št- 64 hiša, dvorišče in vrt, sedaj hiša št. 122 in gospodarskim poslopjem, pare. št. 194| 107 pašnik sedaj gozd, parc. Štev. 194|221 pašnik sedaj travnik, parc. št. 194|438 pašnik sedaj deloma gošča, deležna pravica iz sküp. gozda, cenilna vrednost: 16.542 D., vrednost pritikline: .|. najmanjši ponudek: 11.029 D. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. — V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, dne 14 6 1937. Dražbeni oklic. 129/37- 8 Dne 16. avg. 1937 ob 9 uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 22 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Turnišče, vl. št. 602 B 24c, 25b parc. št, 899 pašnik v naravi stavbišče in dvorišče s hišo št, 48 (v stavbi 1 |4inka) 617 B 85c, parc št. 769 njiva, 835 B 46c parc. št. 440 njiva, 1071, B 77c parc. št. 351, njiva v naravi Polovica njiva Polovica senikoš, k. o. Dobrovnik 292 B 29c parc. št. 723 travnik 456 B 31c parc. št. 805 travnik, cenilna vrednost: 1.490 Din., vrednost pritikline: .|. najmanjši ponudek: 995 Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. — V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, dne 18. 6. 1937. CENE. Živina. Kg na živo vago v dinaraj: Jünci debeli 4.50—4.75, poldebeli 3.75— 4.25, biki za klanje 3.20—3.50, krave za klanje 3—4, plemenske krave 2.90—3.65, krave za kolbase 2—3.50, telice 3.70—5.50, teoci 6—7.50, praščiči 5.50—7.25, plemenski prasci 5—6 tjednov stari 90—110, 7—9 tjednov stari 120—130 Din. po falati. Konji 3000—3500 Din. Zrnje. 100 kg. v dinaraj: pšenica 180, žito 130—140, oves 110—120, kukorica 100 do 115, grah 250—260 Din. Vreme]: Hladno, oblačno, tűdi deževno, vmes vroče. Senje: Beltinci 26. junija; Kotoriba 28. junija; Čakovec 29. junija; Sv. Peter 29. junija; Draškovec 30. junija; Rakičan 2. julija; Gornji Petrovci 4. julija. 4 NOVINE 27. junija 1937. Pisma z misijonov. Kak so prišle naše sestre iz Junnanffija v Chaotung. (Nadaljevanje). Slabo sem se počutila na tepi autobusu, Čez okno je odletel oni petelin, ki je drugim tako dobro storil, škoda! Kmalu smo imeli ponovni autobusni incident. Ne vem, če smo bili mi evropski dühovi res pretežki, ko nam je počil kaučuk na kolesu. K sreči smo imeli enega v rezervi, ki pa je jedva vzdrževal do Jankai-a. Prenočili smo v nekem javnem a zelo umazanem hotelu, seveda v tej deželi je bilo to prvovrstno. Dobili smo dve sobi na razpolago. V eno smo se stisnile me, v drugo pa č. g. Kerec z dvema gojencema in dvema spremljevalcema. Mnogo radovednega sveta se je zbralo krog nas in izpraševali so g. K. o njegovi dolgi bradi in starosti, o nas, ki imamo tako zavezano glavo, če smo ženske ali moški, ker nimamo hlač kakor to Kitajke nosijo. Vprašali so tudi zakaj imamo Evropejci dolgi nos, ker oni ga nimajo. Zelo jim je ugajalo, da prihajamo sestre semkaj tudi lečit bolnike. Takoj so vse bolnike iz Jankaia pripeljali k nam in jaz sem morala odpreti svojo potovalno lekarno in lečiti. V poštev so prišle zlasti ljube kaplice, z katerimi sem zdravila želodec, člov. slabost, kakor so mi to v družbi radi ponagajali, — srčno bolezen, zobobol in drugo. Patientov sem imela toliko, da sta mi morale priskočiti na pomoč še dve sestri. Pozno v noč smo ordinirale. Ko smo večerjali, seveda za mizo nam je služila borna deska z podstavki, so se radovedni Kitajci kar gnetli krog nas. Poizkusili smo kako se bo spalo na kit. pričah (posteljah), pa komaj smo zatisnili oči, že je prihrumela tolpa nasilnih bolnikov, ki bi vdrli v sobo, ko bi ne šle z s. Virginijo poklicat na pomoč g. Kereca, ki pa jih je zastonj prepričeval, da je sedaj čas za spanje. Moral je postaviti oba gojenca oborožena z koli na stražo. Vendar, spale nismo preveč dobro, kajti postelje so bile pretrde. Drugega dne smo izročili naše odeje nosilcem. Nismo namreč potovali z konji, kakor smo nameravali, ampak sedli smo raje v nosilnice kar je mnogo bolje in varneje. Pot iz Jankaia je bila vsa po ravnini a zelo dolga. Prehoditi smo morali 100 ly do Kongšana. Bila je precej nevarna, zato so nas spremljali vojaki. Pred nami je bilo 500 vojakov z vojsko nad roparji, zato vse zasedeno in le iztežka smo dobili prenočišče pri nekem kmetu protestantu. Še precej dobro smo si odpočili tukaj, le deske, na katerih smo ležali, so pokale. Ne vem, če smo bili mi pretežki ali pa deske preslabe. Zopet smo morali prehoditi naslednjega dne 100 ly do Laitopo, po zelo vis. gorah in mimo temnih prepadov. Par dni poprej je bila tod vojska z roparji in videli smo razobešene tri glave razbojnikov na telegrafskih stebrih. Prosili smo voj. pomoči, a dobili nismo nobenega, kajti vsi so zgodaj odrinili v gore na vojsko z pirati. Vendar smo srečno prišli do cilja, če prav smo med potjo počivali celo pri roparskih kočah. Bili smo božji odposlanci in Vsemogočni dobri Bog nas je varoval na tej težki poti. Laitopo nam je postregel za prenočišče z nekim prašnim podstrešjem, ki se ponaša z t. zv. podgansko zalego. Polno živalic je mrgolelo, dolgo nismo mogli zaspati. Gospodinja se je sprla z gospodarjem in kregala sta se pozno v noč. Deca je čepela krog nas in gledala. Zatrjevali so, da smo lepi, čeprav smo bili pravi capini. Drugo jutro smo sopihali, seveda peš, kajti nosilci tod niso zmogli se dvigali nad 2600 m visoko. Končno se je razgrnila pred nami gorska ravan in zopet smo sedli v naše nosilnice. Toda, kmalu se je Vila naša pot zopet navzgor, na hrib, katerega vrhunec smo komaj videti mogli. Zopet smo sopihali, se dvigali in zrak je postajal zelo redki. Pod nami je bila globoka dolina a ob straneh še višje gorovje, pokrito z snegom. Nato so nas nosili dolgo časa po grebenu in pod nami črni prepadi, ki bi nas bili kaj kmalu požrli, saj je bil veter tako grozno močan. Zares je vsak čas protila nevarnost, da pade kateri v žrelo temnega prepada. Končno se je odprla pred nami krasna dolina. Ob izhodu prepada je bila mala vasica, bivališče roparjev. Tokrat ni bilo nobenega doma in, če so bili, se niso upali na dan, ker so jih vojaki zasledovati in preganjali. (Dalje) Pisma naših iz tüjine. Jezuš naj žive ! Morbecque, 11. VI. 1937. Prečastiti g. vrednik ! Dragi bratje i sestre Slovenske krajine! Oblübila sem vam, da drügoč bom pisala več, ali vremen mi ne dopüšča, da bi pisala dosta. Prečastiti gospod. Znájte, da zaistino veliko veselje i tolažbo občütim v tom tihom i samotnom kraji, gda dobim do rok naše prave krščanske i v maternom jeziki pisane Novine i Marijin list. V domovini nemre občütiti brat ali sestra tisto neizmerno veselje, kak ga čüti delavec ali delavka, štero prinašata Marijin list i Novine. Žmetno pričaküjemo soboto ali nedelo, da si pá lehko zgučavlemo z svojimi domačimi. Mislim si, da sem v naroči matere domovine. Srčni Bog plačaj Vam za redno pošilanje! Jezušovo Srce naj Vas ozdravi i podeli obilo božega blagoslova i trdno zdravje, da bodete nepretrgano delali za rešenje düš. Ar žétva je velika i delavcov pa menka. Tüdi zdaj bi nücala Francija dosta sv. Viannejov. Vse je navezano samo na vživanje toga sveta. O srce človeče kde blodiš? Po senci, po vetri, po praznoti? Ali se kaj zmeniš za Onoga, ki je vse? Za Onoga, ki je vsemogočnost, najvišiša modrost, neizrekliva dobrota, nestvorjena lepota, najvekša dobrotlivost ? Na potüvanji smo, spominajmo se zato, da se bližamo smrti z vsakim stopajom, šteroga napravimo. Če vidimo ptice, ki po zraki lečejo, ali tekočo vodo, mislimo, da šče hitrej beži naše živlenje k konci. I kda se vzdigüjejo silni viheri, ali če se bliska i grmi, spominajmo se strašnoga sodnoga dneva. Molimo Boga pa ga prosimo, naj nam podeli milost i čas, da bi dobro pripravleni stopili pred njegovo najvišje Veličanstvo. Bodimo pripravleni, ar ne vemo, kde bo naša Zadnja vöra odbila. Gl’ na poli. el’ na cesti, Bog zna, v kakšem drügom mesti?! Da že boža vola bo, Te de vsaki z sveta šo. Preminoči mesec Marijin maj, je bio za vnoge veseli. A za nas izseljence pa ne, ar kak že v navadi, smo srečni, či bar nedelo moremo posvetiti Bogi. Posebno pri nas je bio žalosten. Celi maj je dežüválo i to vsakokrat z nevihtov ino nesrečov. 20. maja večer ob 11 vüri šče ne sem popunoma zaspala, gda je strela vdarila v štale mojega delodajalca. Na nagli skočim gor, se prekrižim z blagoslovlenov vodov, križec stisnem v roko i Pokleknem: „O Jezuš, v tebe zavüpam, Ti si z menov. Jezuš, Marija, Jožef, Vam izročim svojo düšo, pomagajte miˮ. V tom hipi me vertinja zazvala: Ogen! Poglednem skoz okno i vidim velko svetloščo. Bežim doli i znova mi pravi vertinja: gori pri nas! Kama zdaj ? Idi, si vzemi, ka maš, pa nesi k sosedi. Bežim nazaj, hiža je bila že vsa svetla od ognja, štale so go- rele že vse povdiljen, Vročina je že notri silila nad okno v hižo. V velikoj nevarnosti smo bili, ar hiža je samo telko ločena, kak mamo vhod k hiži. Vsemogočni nas je občuvao, hiža je ne poškodüvana nikaj. Č. gospod, tü Vam pošlem sliko našega pogorišča. (Hvala, sprejeli obe. Vr.) Drüga slika istotak nesrečo kaže. 26. maja je na poli v tretjoj vesi od nas bio od strele mrtev sluga ednoga kmeta i dve kobili. V sosidnoj vesi so pa zgorele tri hiže. Boža roka! Svet drvi v prepad, v vrtoglavnom diri. Opomina nas Bog, da tüdi on ma vojsko i lehko konča celi svet v ednom megnenji, če ne bomo živeli po njegovih zapovedaj. — Drüga pesem pravi: Človek predragi, kak zajtra gor staneš, Ne si obvarvao, večer gda ideš spat, Zna biti vöra, da več se ne geneš: Svečo boš mogeo v rokah držat. 0 Srce Jezušovo, v tvoje svete rane nas sprejmi, da ostanemo stanovitni do konca. Vužgi ogenj tvoje goreče lübezni v naših srcaj, da splamti i ogreje to mrzlo tüjino i vsa ledena srca. Srce Bože, ti samo lübezen zahtevleš: Z lastnov krvjov te napajam, Hranim düšo i telo, Edno, samo edno, le za to zahtevlem: Da me lübiš prav srčno. Tak dragi izseljenci, lübezen vračajmo z lübeznijov! Bratje i sestre, z veseljom na delo, čeravno v trplenji smo. Brez trplenja ne živlenja. Brez vojske ne zmage, brez zmage ne krone. Što zna trpeti, zna živeti. Bodite pozdravleni Vi č. g. urednik v Jezušovom Srci 1 ozdravleni! Pozdravlam vse sotrüd-nike naših listov, lendavske g. dühovnike, g. dekana Jeriča, vso dühovščino Slovenske krajine, svoje stariše, brate, sestre, prijatelice ino znance pa Prosvetno drüštvo v Črensovcih i našega bodočega izseljeniškoga dühovnika. Te trenutek je jako zaželjen, ali bo skoro prišo? Pozdravlam vse naše izseljence. Bog naj čuva našo krasno Domovino 1 Zahvalim se vlč. g. Zupančiči iz-selj. dühovski za iskreno lübezen do nas izseljencov. Srčni Bog plačaj za odgovor, ednako se zahvalim našoj rojakinji Agati Škafar za njeno pismo, ka mi piše na želo vlč. g. Župančiča. Spoved sem opravila že ob drügim 15. marca i 10. maja. Prišli so esi v Hazenbronek vlč. g. Georges Prevost. Bog plačaj. Bodite pozdravleni. Krampač Katica iz Trnja. POZDRAV POŠILAJO: Törnar Jožef i žena Marija, Pompardine, Francija z Turnišča. Želno čakata slovenskoga dühovnika. 150 naših lüdi čaka v departementi Cher na spoved. — Konkolič Marija, Viglain, Francija. Naši listi jo jako veselijo, žele zdravje uredniki, da bi za mladino dosta dobroga znali napraviti, je pri dobroj katoličanskoj drüžini i lejko ide večkrat k svetoj meši. — Kanič Matjaš i Elizabeta, Chateau Thierry, Francija iz Hotize. Frank ide dol, drágoča raste, en čas ešče zdržita, te se pa vrneta k deci, ki njima je na radost. Naše č. šolske sestre v Chaotungi na prvoj misijonskoj postaji na Kitajskom z svojim višjim pastirom i misijonarom g. Kerecom. Od leve na desno: s. Maršič Imakulata z Melinec, s. Rous Mihaela, prednica, z Črensovec, mons. Cheng Damijan, višji pastir, g. misijonar, Kerec Jožef, s. Schiller Virginia iz Beča, s. Sarjaš Konstantina iz Žižkov. Miha Kovan: Na počitnice. Vse bliže prihaja študent. Že zavija na pešpot, že stoji pred kapelico in se nasloni na strohnelo ograjo. V veselju se mu trese roka. Sname kapo, kot ga je učila mati, ko je še živela, ko so tudi cvele rože, in je sonce sijalo prav tako kot sedaj. Takrat ga je tega učila ni njemu to ni več šlo z glave. Ona sedaj že spi, leži tam prav blizu in misli na sina. Ozre se fant na polje, na oltarček in z tihim radostnim glasom začne: „0 grüda domáča, o mati, spet sem se vrnil k vam, spet sem srečen in ne želim si več drugega. Veš polje, v tujini je hudo. Tüj svet me ne razume kakor ti. Tuja postelja, ta čeprav je mehka, ni tako prijetna, kot tvoje naročje. Da, tukaj sem prebil svojo mladost, tukaj smo se igrali, lovili in podili za metulji, tukaj smo tebi, mati, spletali venčke, ko smo bili še v prvih hlačah. Lepo je bilo takrat, a sedaj je še lepše, še mnogo slajše. Leto dni je minilo. Leto dni sem v tesnih učilnicah hrepenel in mislil in sanjal o tebi. Dosti je dežel, dosti je bogatih in lepih krajev, saj so nam razlagali v šoli o sanjavih in bajnih deželah, toda ti si meni več. Čeprav si revna, zemlja domača, si mi kakor biser, ki ga ne morem pozabiti, si za sina bogata. Čeprav si z očetovim in dedovim znojem prepojena, čeprav si trikrat v srce ranjene, grüda domača, vendar si meni kot nevesta, ki čaka in nestrpno pričakuje ~ ženinina, vsa lepa in v najslabejši opravi. Tvoj jok je meni sladka pesem in tvoja solza je kot hladeče zdravilo za pekoče rane. Spet se bova radovala. Mnogo ti imam povedati, polje, dosti me tišči v grlu. Tuja zemlja je hüdobna in nepozna ljubezni, nepozna prijaznega pogleda. Njeni pogledi so pogledi mačehe. Da sem le pri tebi zemljá, srce. Šele sedaj čutim, kdo si, kaj si mi. Ne miče me hoditi po tujih, mrzlih in golih planinah, dokler sem živ, dokler imam tebe. Dokler diham, daj da diham tvojo ljubezen, diham tvoj zrak in prostost. Samo eno leto te nisem videl in skoraj bi zhiral ob tujem skvarjenem ozračju. Ozka si, dežela Prekmurska, a vendar široka kot pereče in besneče morje. V tebi najde izčrpan in izmučen tolažbe. Ko te enkrat vidi, ko samo enkrat uživa tvojo sladkost, pozabi na vse boli in se več ne more ločiti od tebe. In ko je na smrt bolan, ga sprejmeš ti, zadnja tolažba, razstres mu svoje krilo in_ga pritisneš v hladen objem, daš mu grob, pokoj. Šele takrat si mirno odpočije. Mirna si, krajina slovenska, pa vendar valoveča, ko zori zlatoklasa pšenica in ko med ponosno ržjo pedpedlka prepeva in vabi na žetév, na plačilo. Kot lastovičje gnezdo si.Mnogo ti je otročičev. Mnogo jih pošlješ v svet še z neutrjenimi perutmi, v svet za krutom. A ti se jočeš za njimi. In vsak se vrne k tebi, materi dobrotnici, nazaj v gnezdo, samo da se odpočije, ker brez tebe ni življenje. Spet je močan kot hrast, spet se lahko vrne v suženjski jarem tüjine. Kot zakladnica si, v kateri ni krize in v kateri sin vedno dobi v obilni meri tolažbe in miru. Čuvaš mi zaklade. Le jih čuvaj! To te še prosim, da boš tudi mene čuvala, ko bom prišel trüden, poten, ko bom iskal v tebi, zibelka sreče, — mir in počitek!" Nihče ga ni slišal. Le Pšenično in rženo klasje se je zibalo v prijetni Večerni sapi, in mu pritrjevalo na njegove besede. Strme so zrle rože v njega, takor da bi ga hotele pobožati. On je pa z lahkim srcem kar poskočil, prost, saj se je potožil polju in mu odkril vse boli. Ko je oddajal, se mu je zdelo, da se ozira Marija za njim in pravi: „Sin, ki ljubi svojo zemljo, naj ga sréča vodi!ˮ Odšel je. Par korakov in bil je doma. Sprejela ga je nizka bela hiša z zelenimi okni, veselo mu je namežiknila z enim očesom v pozdrav. Prav po tihem in priprosto ga je sprejela in mu dala to, kar si je celo leto zaslužil. Dala mu je vesele, mirne počitnice. Okoli kapelice je vse utihnilo. V bližni se je dvignila rjava gruda, bil je škrjanček, visoko pod nebo in zapela pesem zahajajočemu soncu. Zvečerilo se je. Jasno zvezdnato nebo se je smejalo vasici, ki je mirna in pokojna ležala raztresena med cvetoči sadnim drevjem. Iz gornjega dela vasi se je zaslišal prijeten glas pesmi: Reka Mura je šümela, Mesec milo je sija!. In še potem: Srečen bodi! Bog te vodi, Angelček presrečnih dni. Bili so fantje, ki so prepevali. V ozadju pa je šumela Mura, kakor da je slišala pesem svojih otrok. Iz bližnjih mlak se je razlegalo žabje regetanje. Odzvonilo je že Ave Marijo. Na vrhu globoko v vodo sklenjene vrbe je Slavec pravkar začel ubirati svoje strüne. Vse mirno, vse tiho. Ljudje so bili zbrani po trudnem delu okoli polnih skled in skoraj povsod se je govorilo, da je Zalesnikov študent doma. (Konec) Novine izhajajo vsaki četrtek za prišestno nedelo. — Za tiskarno Balkányi Ernest Dolnja Lendava. — Izdajatelj in uradnik, Klekl Jožef , župnik v pok.