w gotovini UfO 1X1. Sw. Z65 0 UoW'phi. v nonetfellrt 19 iKvembro 1928. Ceno Din Y SLOfEN Uhaja dan popoldne, trvzemši nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst 2-50 Din, večji inserati petit vrsta 1— Din. Popast po dogovora. Inseratni davek posebej. •Slovenski Narod» velja letno v Jugoslaviji 240.— Din, za inozemstvo 420.— Din. Rokopisi Se D6 vračajo. OređniStvo: Knaflova utica št 5, L nadstropje. ~ Telefon 2034. Upravmšrvo: Knaflova ulica št 5, pritličje. — Telefon 2304. Nadaljevanje proračunske razprave v ljubljanski oblastni skupščini - Vse bolnice so prenatrpane - Državni prispevek je mnogo premajhen - Za delavstvo klerikalci nimajo srca - Ljubljana, 19. novembra. Oblastna skupščina je danes nadaljevala podrobno razpravo o oblastnem proračunu za L 1929. Razpravljala je o VI. in VII. po* glavje o zdravstvu in socijalnem skrbstvu. Predsednik finančnega odseka poslanec S k u b i c je omenjal, da so postavke za zdravstvo največje postavke v novem ob* lastnem proračunu. S socijalnim skrbstvom presegajo 30.5 milijonov od 70 milijonov, kolikor znaša ves proračun. Kdor pa pogle« da te zavode, bo brez nadaljnega že iz Iju* bežni do bližnjega glasoval za te izdatke. Kaos v zdravstvu Referent oblastnega odbora za zdrav* stvo in za skrbstvene zavode, dr. B r ec el j je podal obširno poročilo o sanitetni poli* tiki ter o poedinih postavkah proračuna. Najprej je poskušal zavrniti očitek opozi* cije, da je oblast postopala prenagljeno in lahkomiselno, ko je prevzemala in prevzela obširne zdravstvene in skrbstvene ustano* ve ter zavode brez zadostnih dotacij od »trani države. Govornik zatrjuje, da se na* haja v mučnem položaju, da mora tovariše svoje stranke dolgočasiti s tem, da daje znova pojasnila, ki jih je predložil že lani Oblast se je že 1. 1927 upirala prevzemu zdravstvenih ustanov, ker so bile bolnice in ostali zdravstveni zavodi tedaj zelo zane* marjeni in ker so imeli okrog 7 milijonov dolgov, vrhutega pa so bile državne dota* cije prenizke Mi smo tedaj izjavili, da smo pripravljeni prevzeti te zavode in ustanove šele ko jih država uredi in ko ugodi zahte* vam državne oblasti. To se od strani dr* žavne oblasti ni zgodilo. Ko pa je bil nato ukinjen še inšpektorat za narodno zdravje, je v našem zdravstvu nastopil popolen kaos. V Ljubljano je p• nacijonalnem in go* ■fxvrrsknr pogledu. Polovica našega ljud* rtva nima prav nič drugega, nego svoje de* lovne moči. In če mi skrbimo, da se delov* na moč našega ljudstva ohrani in pomnoži, potem je to produktivni potrošek. Referent se nad.i, da bo mogel Žc prihodnje leto pod* krepiti s statističnimi podatki in dokazi, kakšnega gospodarskega pomena je nego* ▼ar*je zd-avj» Bolnice so prenapolnjene Proračun bivše kranjske dežele za 1. 1914 j* znala] 7-5 milijona kron. Ako odštejemo 2.5 milj. za šolstvo, ki ne spada v našo opravo, vidimo, ia je znašal proračun fak-lično okrog 5 milijpnov Din. Od tega je bilo predvideno za zdravstvo in dobrodelnost približno 1.4 milijone, kar pomeni 27 odstotkov splošnega proračuna. Naši sedanji izdatki pa znašajo napram celotnemu proračunu 44 odst., to se pravi, da so se potrebščine pomnožile za 17 odst. Toda tudi to lahko reduciramo. Leta 1913 so potrebovali v splošni bolnici 166.000 oskrb. dni, v umobolnici 179 tisoč. Leta 1927 v splošni bolnici 256.000, v umobolnici 337.000 dni, torej skoro 100 odstotkov po viška. Razen tega so danes bolnice prenatrpane, kar niso bile pred vojno. V bolnici je n. pr. 950 umobolnih, dejanski prostor pa zadošča komaj za 400. Žalostno je nadalje, da smo morali z dotacijo od strani države prevzeti tudi obvezo, da nudio brezplačno oskrbo III. razreda vsem državnim uradnikom, ki jih država tako slabo plačuje. 7 milijonov primanjkljaja Ker pa imamo pričakovati od tako zvanth samoplačnikov 5.5 milijonov, vidimo, da ima oblast okroglo 20 milijonov dohodkov napram 7 milijonov izdatkov za zdravstvene ustanove. Govornik navaja številke o razdelitvi teh 7 milijonov na zdravstvene ustanove v posameznih okrajih. Mariborska oblast nam dolguje 2.5 milijona, iz česar pa nočemo delati spora, ker je zedinjena Slovenija, ako nas znamenja ne varajo, na vidiku, na pohodu. Nekaj prihrankov bo mogoče doseči z racijonalizacijo kurjave, nadalje namerava oblastni odbor preurediti razrede tako. da bo poleg splošnega, ki bo za vse enak, obstojal še oddelek za one, ki bodo hoteli sami plačati in imeti posebno oskrbo. Nova umobolnica in zdravilišča V prvotnem proračunu smo predvidevali obširne investicije. Tako stojimo pred nujnostjo, da napravimo novo umobolnico, ki bo stala 35 milijonov. Nujno s tem v zvezi je potreba zavoda za manj nadarjeno mladino. V ljubljanski oblasti je nad 200 otrok, ki duševno niso normalni in ki potrebujejo javne oskrbe. Potrebno bo nadalje zdravilišče za alkoholike, zlasti za mladinske alkoholike. Oblast namerava zgraditi nadalje pomorsko zdravilišče, ki je nujno potrebno. Pogrešamo nadalje zavod za telesno pohabljene otroke. Referent pravi, da bo za tako ortopedsko bolnico zainteresiral neki red, ker bi le ta bil za tako človekoljubno delo najpripravnejši. Vsa ta nujno potrebna investicijska dela so bila odložena, ker bi zahtevala 3.5 do 4 milijone anuitet in bo treba s takimi investicijskimi posojila počakati na boljše Čase. Kdo naj zatira nalezljive bolezni Govornik omenja, da si je država pridržala higijensko medicino, kljub temu pa nalaga oblasti, okrajem in občinam naloge, ki zahtevajo velike izdatke. Zato predlaga oblastni skupščini sprejem resolucije, v kateri se ministra za narodno zdravje ponovno opozarja, da oblastnemu odboru pri prevzemu državnih poslov niso bile poverjene higijenske ustanove, še mani pa da bi bil predel potrebne kredite za pobijanje bolezni in za pospeševanje higijene. Zategadelj oblastna irprava ne more prevzeti in obenem nalagati zdravstvenim okrožjem in občinam izdatkov za naloge, ki jih vsebujejo razne uredbe ministrstva narodnega zdravja, predvsem pa uredba o zatiranju nalezljivih bolezni, ki je v ostalem tudi v nasprotju s členom 27. ustave. Mladinsko skrbstvo Dr. Brecelj je podal še referat o mladinskem skrbstvu. Oblastni odbor bo v tem pogledu uvedel potrebne reforme ter predvsem poskrbel, da bo mladina v predšolski dobi, ki je potrebna javnega skrbstva, oddana v domače skrbstvo na kmete, kjer bo kolikor toliko deležna rodbinskega življenja in v stanu, da se priuči koristnemu delu. Znano je, da lrrriTitf in tako preprečiti še večjo nesrečo. 74.682, 75.524, 75.758, 79.846, 82.603, 84.601, 86.171, 86.418. 91.075, 93.982, 93.468, 94 950, 98.034, 98.772. 99.966, 101.601. 102.380, 102.593. 104.144, 105.665, 112.525, 113.192. 116.388. 117.209. 117.978, 118.885, 119.577, 122.001, 123.238, 123 077, 124.307. Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA Devize: Amsterdam 0—22.8875, Berlin 13.5475 —13.5775 (13.5625), Bruselj 0—7.9112, Budimpešta 0—9.927. Curio 1094.10—1097.10 (1095.60) Dunaj 7.985—8.015 (8.00), London 275.74—276.54 (276.14). Newyork 56.825—57.025 (56.925), Pariz 0-222.50, Praga 168.37—169.17 (168.77). Trst 0-298.37. Efekti: Celjska posojilnica 158—0, Ljubljanska kreditna 128—0 Praštediona 920—0, Kreditni 175—0, Vevče 110—0, Stavbena 56—0, Sc*ir 105—0, Ruše 260—280. Les: Tendenca neizpremenjena. Zaključenih fc vagonov neobrobljene bukovine. ZAGREBŠKA BORZA Devize: Dona*! 800. Praga 168.77, Neujork 56.925. Curih 1095.6, London 276.14. Milan 298 37 INOZEMSKE BORZI: Curih: Beosjrad 9.126. Loodofl 25.1925. Pariz 20.30. MSIan 27.22, Berlin 123.75. Praga 15.3^5 Budimpešta 90.55, Newyork 519.45. 640925 Stran X tSCOVENSKl NAROD* dne 19. novembra 1928. Stev. 2b5 Rezhnovci se boje ljudske sodbe Vladi ne zadostuje za zatiranje svobodne besede samo strogi tiskovni zakon, ampak grozi z izgonom novinarjem, ki si upajo kritizirati njeno delo* — Režimovci v bojazni pred resnico. — Brezupnost boja režimovcev proti svobodni besedi. Ljubljanski dopisnik zagrebških »Novo-stic in beograjskega »Vremena« Je poročal svojima listoma o ljubljanskih manifestacijah ob obletnici rapallske pogodbe, kakor jih ie sam videl in kakor se mu je zdelo primemo po novinarski dolžnosti. Zagrebške »Novosti< so ostro obsodile postopanje policije pri ljubljanskih manifestacijah. Razumljivo je, da kritika nasilja ni bfia všeč tistim ki so odgovorni zanj. In tako se je zgodilo, da je veliki župan dr. Vodo-pivec pozval k sebi dopisnika omenjenih dveh listov g. Otona Ambroža ter ga zaslišal, ali je avtor omenjenega poročila v zagrebških »Novostih«. Ko mu je g. Ambroz to potrdil, mu je dejal s povzdignje-nim glasom: »Opozarjani vas službeno, da se bo proti vam. ako boste tud! v bodoče pisali v tem duhu, postopalo po zakonu. Kot prv! nkrep bo odrejlen vaš izgon Iz LJubljane v vašo domovinsko občino Krško.« Gotovo ie to prvi slučaj, da se pri nas preti z izgonom novinarju, ki ie vršil svojo novinarsko dolžnost. Pod režimom dr. Korošca smo doživeli že marsikaj, kaj takega pa vseeno nismo pričakovali, ker celo ustava določa, da se nihče ne more pregnati iz enega kraja v drugega razen v primerih, ki jih zakon izrecno določa. Pod režimom dr. Korošca se že itak vrše konfiskacije listov vsak dan, tako da so celo beograjski vladni listi protestirali proti njim. Večina konfiskacij je bila sicer od sodišča razveljavljena, kar pa na stvari ničesar ne izpremeni, ker nasprotno samo potrjuje neupravičenost konfiskacij. Režimovska gospoda se boji resnice in hoče preprečiti, da bi je širša iavnost ne zvedela. Boji se resnice Iz istih razlogov, kakor se boji svobodnih volitev, ker se boji ljudske sodbe. Zato smatra za potrebno zatirati svobodno besedo In svobodno kritiko s policijskimi ukrepi. Doslej je režim preganjal samo liste, Kakor pa kaže primer g. Ambroža, je začel preganjati tudi novinarje. Pri nas imamo tiskovni zakon, ki Je gotovo eden najstrožjih v Evropi. Povsod drugod je tiskovna svoboda, ki je ena najvažnejših pridobitev demokracije, mnogo večja kakor pri nas Pri nas se tiskovni delikti mnogo ostreje kaznujejo, kakor pa prestopki ali zločini po kazenskem zakonu. Vsakdo, ki se čuti žaljenega po tisku, ima dovolj prilike, da si poišče zadoščenja ali s popravki ali s tiskovno tožbo. In nad interesi države in ugledom državnih oblasti Čuva razen tega še državno pravdništvo, ki ima moč za-pljenjevati liste. Ako poročila o demonstracijah v Ljubljani niso bila zaplenjena od državnega pravdništva. je to samo dokaz, da nI bilo nobenega Povoda za zaplembo na oodlag? V noči od sobote na nedeljo so neznani vlomilci obiskali ameriško poslaništvo v Zagrebu, ki se nahaja na Zri-njevcu v palači Francosko-srbsfce banke. Vlomilci so odprli z vitrihi vrata v poslovne prostore. Vrata vodijo najprvo na hodnik, na obeh straneh hodnika so pa pisanne. S hodnika ie vlomilec prišel skozi nezaklenjene vrata v pisarno samoga konzula. Š škarjami, ki jih je našel na pisalni mizi, je odprl predal nisalnefca stroja, v katerem so bili razni papirii in nekaj denarja. Vlomilci so vse premetali, toda odnesli niso ničesar. Tudi nekai drobiža, ki Je bil v predalu, so pustili. Dosedaj še ni ujrotovlieno. ali so vlomilci morebiti odnesli kake papirje. Spisi v predalih pisalnega stroja pa itak niso imeli posebne vrednosti. Važnejše akte imajo zaklenjene v blagajn:. V konzulovi pisarni ie tudi jeklena blaeajna, katere se pa vlomilci niso dotaknili. Tz konzulove pisarne so vlomilci odšli v pisarno nekega konzularnega uradnika. Ta soba ima okna na dvorišče. Tudi tu so vdrli v oredal pisalnega stroja, odnesli pa niso ničesar. Ni še -pojasnjeno, kako so vlomilci prišli v poslopje konzulata. Mogoče ie, da so odmrli vezna vrata s ponarejenim ključem, ali pa so se vti-hotarjfrli v konzulat čez dan ter se skrili na dvorišču. Tudi še ni jasno, kaj so iskali v poslopju konzulata. Policija je našla v prostorih razne sledove, ki ji bodo olajšali izsleditev vlomilcev. Sam konzul si ne more misliti, kaj so vlomilci prav za prav iskali v konzulatu. Najverjetnejše je, da so iskali štampilj-ke, s pomočjo katerih bi ponaredili kake dokumente ali potne liste. Te so pa vedno zaklenjene v blagajni. ♦ Iz Osijeka poročajo, da je poštar v slavonski vasi Šlivoševci ujel roparja, ki se je skril v njegovi hiši. Poštar, ki je tudi gostilničar, ie hotel ob 10. zapreti svojo gostilno. Tedaj ie začul sumljiv ropot, potuhnil se je pa, kakor da ne čuje ničesar. Zaklenil je vrata in upihnil luč ter odšel v spalnico. Tu je vzel samokres ter se vrnil v gostilno, kjer je zopet prižgal luč in začel iskati pod klopmi, od koder je slišal ropot. Pod klopjo je res naše! mladega moškega ter ga pozval, nai zleze Izpod klopi. Neznanec le res zlezel izpod klopi in takoj navalil na oboroženega gostilničarja. Postat Ferdinand Zeleznifc strogega tiskovnega zakona. In. kam pridemo ako ne bo dovoljena kritika naše uprave? Ali služijo morda državni uradi sami sebi aH državljanom, ki tvorijo državo? Deistvo je, da Ima vlada dovolj sredstev na podlagi tiskovnega zakona nastopati prot! listom, ki prinašajo moTebit! neresnične in kažnjive trditve o njej. Na vsakem listu je rudi podpisan odgovorni urednik, ki odg-ovarja pred oblastmi za pisavo Hsta. Samo tega in nikogar dragega lahko kličejo oblasti na odgovor. Nikakor ne gTe. da bi klicali na odgovor druge novinarje, ki niso odgovorni za pisavo lista in ki opravljaio svoje delo tako. kakor zahtevata lastništvo Hsta in interes ravnosti. Po metodi, ki jo je začel uvajati veliki župan dr. Vodopfvec, bi bilo vladi mogoče razgnati vse redakcije opozicijskih listov, ker ne pišejo tako, kakor bi bilo njej ljubo Kje naj ostane potem še možnost svobodne besede, svobodne kritike dela Javnih oblasti? Na ta način bi se vTnirl v čase Merternicha pod Avstrijo, za 100 let nazaj, ko se je smelo pisati samo to, kar so diktirali od zgoraj. Proti postopanju velikega župana dr. Vo-dopirca ne protestiramo samo iz stanovske solidarnosti, ampak tudi zaradi obrambe načel demokraciji*, katere najvažnejša pridobitev je svoboni tisk. Mi sicer vemo, da je bil klerikalizem od nekdaj sovražnik svobodne besede, da je najbistvenejši njegov znak nrj-Črnejša reakcija in da je korak velikega župana dr. Vodopivca samo odmev tistega duha, ki ga je naSa javnost označila za duha glavnjače. nikakor pa nismo pričakovali, da bi bil režim sam tako nepreviden, da bi se lotil ukrepov, ki ga morejo preo* civilizirano in demokratično javnostjo pokazati v pravi luči Zdi se nam, da je to dokaz, kako se sedanji režim čim dalje bolj zaveda krivde, ki ga teži tako da izgubljajo njegovi eksponenti vsako razsodnost. Ta dokaz sprejemamo kot znak njegovega propadanja in v tem smislu ca tudi pozdravljamo. Upamo, da bo Udruženje jugoslovenskih novinarjev storilo svojo dolžnost z ozirom na grožnjo, ki jo je izrekel veliki župan dr Vodopivec napram njegovemu Članu. Veliki župan in tisti, ki stoje za njim. naj tudi vedo, da bomo ▼ obrambi novinarskega stanu /nali tudi potom mednarodnih organizacij novinarstva zaščititi tako interese svojega -Janu kakor svobodnega tiska, ako se bo le komu izmed glasnikov svobodne be*ed«> skrivil na nezakoniti način las na glavi. Naj zve tudi kulturni evropski svet. da imamo pri nas najbolj reakcijonarni režim, pod katerim je ogrožena celo osebna svoboda tistih, ki vrše svojo dolžnost napram -avnosti. se je iztrgal iz napadatčevih rok in ustrelil nanj ter ga pogodil v prsa. Pri tem je pa obstrelil tudi sebe v roko. Na streljanje so prihiteli sosedje, ki so pri-ieli ranjenega napadalca in ga izročil osiješki policiji. Na stražnici ie fant priznal, da se p;Še Ivan Jankovič in je 24 let star. po poklicu kniigoveški pomočnik. Izjavil je, da je brez službe in da ima sokrivce, s katerimi ie nameraval oropati pošto. Za vlom v pošto se je pripravljal s tovariši že dolgo Suknjo in čevlje ie pustil v bližini pošte za grmom, kjer so iih tudi našli, ter se ie splazil v gostilno. Po zaslišanju se je ropar onesvestil in so ga oddali v zdravniško oskrbo. Policija išče še njegove komplice. ★ V soboto se je vršila pred sodiščem v Mitro vici razprava proti trem članom neke družine, ki so bili obtoženi očetomora. Za proces se je občinstvo tako zanimalo, da je napolnilo razprav-no dvorano do zadniega kotička. Obtoženi so bili 38 letna Kata Erdeljan njen 20 letni sin Nikola in niena 17 letna hči Paveta. Vsi so iz Pume. Obtožnica navala, da ^e Kata Erdel'an s po-močio sina in hčere zavratno umorila svojega moža. 43 letnega Jurija Prde-liana. V noči od 25. na 26. septembra ie b;l Turii Trde^sn zaposlen na skednju. Niegov sin Nikola se ie splazil od zadaj do njega in ga napadel. Zagrabil ga je za vrat in ga začel daviti. Jurij ni vedel, kdo mu streže po življenje in ie poklical ženo in otroka na pomoč. Žena je res prihitela in zagrabila moža za roke, da se ni mogel ganiti, hčerka mu je pa med tem vrgla okoli vratu zanjko in >o zadrgnila. Tako je nesrečneža zadavila njegova hči. Potem so Erdelja obesili na gredo, kakor da si je sam ko.nčal življenje. Morilci so nato mirno odšli spat ter so drugo jutro razširili po vasi vesti, da se je stari Erde-lian obesil. Zdravnik ie dal dovoljenje za Erdel.ianov pokop in tako bi bilo vse v redu. če bi brat umorjenega Erdelja-na ne sumil, da je postal Jurij žrtev zločinske roke. Svojo slutnjo ie povedal orožnikom, ki so uvedli preiskavo. Oblast ie pa odredila ekshumacijo Er-deljanovega trupla. Sodna komisija je takoi ugotovila, da ie bil Erdeljan zadavljen. Policija ie takoi aretirala njegovo ženo, sina in hčerko. Pri razpravi sta Kata in stn Nikola takoj priznala umor. Saveta je pa odločno zanikala vsako krivdo. Sprva je vse tajil tudi Nikola, ko je pa orožniški narednik, ki ga je aretiral, izpovedal, da mu je Nikola priznal umor, je fant nehal tajiti tudi pred sodniki. Po govoru državnega pravdnika in zagovornika je bila prečitana obsodba. Kata Erdeljan je bila obsojena zaradi premišljenega za-vratnega umora svojega moža na smrt na vešalih. sin Nikola na 20 let ječe, hči Saveta pa 10 letno policijsko nadzorstvo. Pred tedni smo poročali o strašni tragediji v Zagrebu na Magacinski cesti, kjer se je zastrupil delavec Gjuro Švabek in njegova ljubica Nada Šču* kanec ter njena prijateljica Božena Cvek. Božena Cvek in G juro Švabek sta bila takoj mrtva. Nado Ščukanec so pa v težkem stanju odpeljali v bol* nico. Vzrok tragedije treh mladih živ* Ijenj je bila ljubezen. Gjuro in Nada sta bila zaljubljena, starši so jima pa branili, da bi se vzela. Zato sta skle* nila, da gresta v smrt. Da bi Nada laž* je prenašala srčne bolečine, se je pre» selila v neko kolibo na Magacinski cesti, kjer jo je mogel fant nemoteno obiskovati. Njena prijateljica Božena, ki je delala v isti tovarni, je pa tudi živela v neznosnih družinskih razme* rah, ker je imela mačeho. Zato se je tudi ona preselila od staršev v kolibo k prijateljici. Guro in Nada sta bila torej nesrečno zaljubljena, Božena je pa bila nezadovoljna z življenjem. Ta* ko so bili vsi trije samomorilni kandis dati. Nepojasnjeno je bilo vprašanje, kdo je prišel na misel skupnega samo» mora. Božena in Gjuro sta mrtva in tudi pred smrtjo nista črhnila besede. Božena je v bolnici samo prosila, naj ji pošljejo izpovednika. Umrla je pa, preden je ta prišel. Edina še živeča pri* ča te tragedije je torej Nada Ščuka* nec, ki je že dva tedna v bolnici. Nje* no stanje se boljša, zato tu pa tam pove kaj o strašni noči. ko je sklenila z Gjurom in prijateljico umreti. Vsi trije so bile nesrečni. Najbolj nesreč* na je pa bila Nada, ki je prva prišla na misel skupnega samomora. Usodne* ga večera je tudi razdelila strup. — Ljubčku Gjuru in prijteljici je nalila večjo količino ocetne kisline v koza* rec, katero sta izpila do dna, kar sta še iste noči plačala z življenjem. Sama Nada pa ni držala besede in si je nali* la manj strupa ter ga takoj po zavžitju izpljunila. Zato je ostala pri življenju. Zdravniki menijo, da bo Nada kmalu okrevala in mogla zapustiti bolnico. — Svojega fanta in prijateljice pa ne bo več našla. Oba že krije nad dva tedna zemlja. Prosveta Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani DRAMA. Ponedeljek, 19. nov.: «Kukuli. Red D. Torek, 20. nov.: «Tajna dolgega življenja». (Stvar Makropulos). Red C. Sreda, 21. nov.: Zaprto. Četrtek, 22. nov.: »Herman Celjskih. Red B. Petek, 23. nov.: Zaprto (generalka). Sobota, 24 nov.: «rživi mrtvec*. Premier* ski abonma. \Tedelja, 25. nov.; Ob 15. uri pop. «Dobri vojak Svejk». Izven. Ob 20. uri «Živi mrtvec». Izven. Ponedeljek. 26. nov.: aRomeo in Julija* D. OPERA. Ponedeljek, 19. nov.: Zaprto. Torek, 20 nov.: cZaljubljen v tri oranže«. Premierski abonma. Sreda, 21. nov.: «Boccacio», opereta Red C. Četrtek, 22. nov.: Zaprto. Petek, 23. nov.: «Čarobna piščal Red A. Sobota, 24. nov.: «Bajadera», opereta. Ljud* ska predstava pri znižanih cenah. Izven. Nedelja, 25. nov.: «Aida». Izven. Ponedeljek, 26. nov.: Zaprto. Gledališko slavje v Radovljici Vsebina Maničine igre »Prisega o polnoči« je vsakdanja, zato ie tudi najširšim plastem naroda razumljiva in lahko dostopna. In romantična seveda, ker drugače ne bi zanima.a, en bi vlekla in ne bi zabavala. Na deželi ie zabava glavna stvar gledališča, ne razglabljanje Dosti mora biti vsega za smeh in za jok obenem. Same žalosti zdravje ne premore, ker ljudje na deželi niso mevže. Mani Čin romantični igrokaz, kakor g* je Špicar imenoval, je tragičen, vendar ie pa v njem toliko humorja in komičnih prizorov, da smeh skoraj prevladuje Se konec, ko se Ankin mož obesi, pravzaprav n? tragičen, ker napravi prostor ciganu Marku pri vdovi Anki Sicer je to velika napaka po pravilih klasično drame, a.življenje to resnica se za ta pravila ne brigata prav nič. Kmetje, ki nstopajo v igri. in publika sta gotovo na strani Anke. čeprav pade popolnoma nedolžna žrtev. In Manica tudi ne pozna teh pravil, ker ii h ji ni treba. Igro je pač napisala tako. kakor se ie zgodba dogodila. Pisateljica pač ni učena, pravi eden, drugi pa upravičeno trdi. da ni pokvarjena z učenostjo. Glavno je. da je igra všeč. zelo všeč onim, ki Hm je namenjena. Tu leže temelji in garancija njenega trajnega uspeha in tudi strokovnjaku se bo zdela nova igra prav interesantna, če jo bo objektivno analiziral 2e davno smo tako daleč, da spoštujemo narodno poezijo, narodno muziko in se vnemamo za narodno likovno umetnost, zakaj ne bi končno gledali tudi narodnih iger s tega stališča. •Prisega o polnoči« je gotovo narodna umetnina in rečemo, da jo le Manica samo spravila na oder Sicer je pa Manica nešo-lana, torej v pravem pomenu besede narodna umetnica Ergo! Na oder je postavila narodno življenje in polno pristnih narodnih tipov pravo narodno govorico, namreč ono slikovito, z or-namenti-ko navodnih rekel im pregovorov okrašeno govorico, ki je dosegla svoj po- polni izraz v gorenjskem dijaletku špicar-jevega gledahšča. Vsa igra le pa tudi jasna slika narodnih pojmov v morali. Revež Pavle, ogoljufani mož. mora od hiše. ker je Pritepenec in še vse obljubljene dote ni Prinesel na kmetijo Ne kaže mu druzega. kakor da se obesi. Maničine grehe Pa Izbriše njeno devetletno trpljenje In publika gre z zadoščenjem domu. češ: »Zdai bo pa lahko vzela cigana.« O. moralnih pomislekov narod ne rabi Polovico je dala Manica, polovico pa Spicarjevi igralci Uspeh le bil velikanski in tudi narodne dame. ki so prišle pod vodstvom dvorne dame ge Franje Tavčarjeve m ge Mmke Kroftove v velikem številu zastopat »Ateno«. kakor tudi člani narodnega gledališča ge. Danilova in Juva-novo ter Danila, starega prijatelja podeželskih odrov, vsi so izjavljali, da ie stvar mnogo boljša, kakor so pričakovali. Splošno mnenje Je bilo, na] Spicar pride s svojim teatrom v Ljubljano gostovat, če Narodno gledališče igre ne spravi na oder. Predstava, ki jo ie obiskala vsa Gorenjska, se fe tzpremenila v proslavo Manice Komanove in ^ptearla ter njegovih igralcev. Manica je dobila velik šopek nageljnov, roženfcravta in rožmarina ter dva zlata lovorjeva venca: enega od »Atene«, druzega pa od daljne Francije od častilca narodne umetnosti, šnicarju ie Pa »Atena« na odru izredno slvnostno izročila lovorjev venec, poklon in priznanie razvajene Ljubljane zaslužnemu podeželskemu odru Venec je vsa publika sprejela z burno zahvalo, sai ie vedela, da ie namenjen nje? Manica le morala govoriti. Špitcar ie pa že pred prl-četkom povedal svoie Aplavz ie bil neprisiljen, mogočen in močan Zmaga naprednega javnega dela na Gorenjskem. Prokofjev: ^Zaljubljen v tri oranže*. To delo slavnega ruskega modernega kom* ponista. ki ga je izvajala ljubljanska opera v lanski sezoni s tolikim uspehom v Ljub = Ijani, pa tudi na svojih gostovanjih v Za= grebu in Beogradu, pride tudi v letošnji operni repertoar. Prva vprizoritev tega ve* lezanimive£a opernega dela se vrši v torek 20. t. m. z g. Betcftom kot kraljem v glavni vlogi. Njegovega princa igra g Banovec. Trufaldina — g. Kovač, Pantalona, kralje* vega zaupnika — g. Janko, Magija Ćelija — g. Rumpelj, Leandra — t?. Berlott. moj* stra ceremoniarja — g. Mohorič, kuharica je g. Povhe, princesa Klariče — £a. Thier* rvjeva, Fata morgana — gdč Majdičeva. princese v oranžah so gdč španova, gdč-Ramšakova. in ga. Ribičeva. Nastopijo tudi čudaki, tragiki, komisi, liriki, puhloelavci. hudički, zdravniki, dvorianiki itd. Opero dirigh-a kapelnk g. Štritof. Režijo vodi pro* fesor Osip Sest. Predstava se vrši za premierski abonma. Ljubljana drama. V torek 20. t. m. se vprtzori v drami «Tajna dolgega življenja^ (Stvar Makropulos) za abonente reda C z go. Marijo Vero v glavni ženski vlogi. Danes v ponedeljek se igra v l j ubijan* ski drami veseloigra «Kukuli*> za abonente reda D. V soboto 24. t. m. bo v dramskem gle* dališču premijera Tolstega drame «Ž\vi mrtvec* v režiji ravnatelja g. Golie. Program simfoničnega koncerta, kate* rega izvaja v Ljubljani orkester Akadem* ske Filharmonije iz Prage pod vodstvom ing. Otokara Kozla: 1. Smetana: Višegrad. 2. Smetana: Iz čeških logov in gajev. 3. Fi* bich: V podvečer 4. Dvofak: Legende op 59. 5. Dvofak: Slovanska rapsodija. Vstop* niče so v predprodaji v Matični knjigarni. Muzika dravske divizijske oblasti je v našem kulturnem življenju važen faktor. Že osmo leto prireja njen voditelj višji ka* pelnik dr. Josip Cerin redne simfonične koncerte navadno po tri v vsaki koncertni sezoni. Kdor pozna veliko zaposlenost v o* jaškega orkestra, včasih pa tudi njegovo različno sestavo, mora priznati in ceniti na* ravnost idealno vnemo dirigenta in njego* vega zbora godbenikov za študij resne kon* certne glasbe. Veliko muzikalnih biserov so nam že podali na svojih koncertih in ob* činstvo je bilo obema faktorjema še vsik* dar hvaležno za resnični umetniški užitek. Tak koncert se vrši tudi danes dne 19. t. m. zvečer ob 8. uri v unionski dvorani in nanj naše občinstvo še prav posebno opo* zarjamo. Vstopnice v Matični knjigarni. Izjava Podpisani upravni odbor Športnega klu* ba «Slavija», Ljubljana*Vodmat, si usoja povodom demonstracij, ki so se vršile v torek dne 13. t m. zvečer v okolišu var» nostne straže št. IIL javnosti sporočiti, da ni imenovani klub z demonstracijami v ni* kaki zvezi, še manj pa so mu znani inici* jatorji teh demostracij. K tej izjavi ga sili sledeče: Pri teh demonstracijah so na nam ne» znan način bili smatrani krivcem nekateri naši člani, ki se trenotno nahajajo v pre* iskovalnem zaporu. Čim je upravni odbor gornjega kluba zaznal za zadevo, je seveda smatral vse to za malenkost, ker je bil mne* nja, da po večini, v sličnih slučajih posta* nejo žrtve vedno oni, ki prisostvujejo zgolj iz radovednosti. Ker pa so na to prihodnje dni (t. j. v četrtek 15 XI. 1928) bili deloma posamezni odborniki kluba, v kolikor niso bili shfžbe* no zadržani, oziroma odsotni, po policijskih agentih zaslišani, in je s tem celo postopa* nje vedno boli zadrgovalo mrežo okoli klu» ba, radi tega se čuti upravni odbor primo* ranega, da v obrambo svojega programa, kot športno društvo, izda sledečo izjavo: Kot športno*vzgojno društvo smatramo, da je naš program v prvi vrsti nuditi naše* mu članstvu, sedanjemu času primerno te* lesno*dnševno vzgojo in v tem duhu je klub doslej tudi vedno deloval. Od svojega ob* stoja 1. 1921 in do sedanjega slučaja ni imel SK «Slavija» doslej se nikdar opravka z oblastmi in vse doslej je veljalo v svo* jem okraju kot jako agilno. Ker smo uverjeni, da vzgoja, katero smo nudili v polni meri svojemu članstvu, ni mogla roditi pri posameznih članih ravno nasprotnega uspeha, zato smo trdno prepri* čani, da vsi trenotno prizadeti člani nimajo niti malo pojma o programu in idejah ko* m trn i zrna, zato želimo in prosimo merodaj* ne faktorje, da se zadeva čimpreje reši, že z oziTom na to, ker so vsi osumljenci še nedoletni. Z ozirom na ta okoliš in naš khib, v katerem tvori, kar je umevno, večino član* stva mlajša generacija, se sicer ne čudimo, da je bilo naše društvo takoj osumljeno kot leglo komunizma. Apeliramo na obla* sti. da v svojem interesu, kakor tudi naši želji, to zadevo čimpreje rešijo in vse osumljence izpuste, če pa smatrajo kate« rejf* izmed njih resnim krivcem, demon* stracij, naj v zadevo ne zapletajo vsega društva in njegovih članov. Za športni klub Kukuli<. D. Kino Matica: >Smrtna pentlja«. Kino Ideal: »Zenac. Simfonični koni-t»rt arodbe drav?ke divizije ob 20. v Unionu. Dežurne lekarno. Danes: Sušnik, Marijin trg; Kuralt, wo-s|,osvetska cesta. pozor: po^oh Danes ob 20. uri v mali dvoram Kazine predavanje univerzitetnega lektorja g. dr. Nikolaja Preobraženskega o tem Tolstoj ob stoletnici 2241 ZVEZA KULTURNIH DRU$m Sokol Sokolstvo in šola Pod tem naslovom je napisal brat F. Vajda profesor Pomorske vojne akademije v Dubrovniku in mednarodni sokolski delavec v »Sokolskem Glasniku« članek, ki zasluži, da pride tudi v širšo javnost. Članek se celasi v prevodu dobesedno: V dneh, ko slavimo desetletnico našeza narodnega ujedinjenja in osvobojenja, so se ponovno razvnele plamenske strasti radi nesrečnih političnih trzadic Nase jusoslo-vensko Sokolstvo stoji Čvrsto na teine1.jn narodnega in državnega edinstva vseh Jugoslovenov, overjeno, da ie samo v edin-stvu zagotovljena srečna bodočnost celokupnega naroda. Na žalost. Sokolstvo stoji v svoji težnji za idehrm ujedinjenjem precej osamljeno, a ne uživa podpore od strani državnih ustanov, ki so v prvi vrsti poklicane, da zrade temelie narodne bodočnosti, in to so nase šole. Sokolstvo ni samo telovadna organizacija, marveč ono spaja s teleseno vzgojo intelektualno in moralno vzgojo vseh svojih pripadnikov od nainežneiše dece do odraslih članov in članic s končno svrho, da postane vsak Jugosloven dober, telesno, duševno in moralno harmonično razvit zdrav človek. Ta svrha ^e tako plemenita in tako važna za bodočnost naroda in države, da potrjuje najvišji predstavnik države, naš kralj, važnost Sokolstva s tem. da se smatra in priznava Sokolom. Isti svrhi morajo služiti vse šole v državi. Če služijo isti svrhi, potem morata delati šola in Sokolstvo složno In sporazumno, morata si medsebojno pomasrati. Toda na izdatno pomoč šolskih oblastev ča» kamo ?k)koli zastonj. Res ie, ministrstvo prosvete je s skromnim aktom dovolilo dijakom, da smejo telovaditi v Jugosloven-skem Sokolu, toda kmalu nato Je bilo izdano dovoljenje za telovadne or^amizaciie, k! stoje na separatistično-političnem. plemenskem ali verskem stališču Tako so organizacije, ki razdvajajo narod, izenačene z iuscoslovenskim Sokolstvom. ki teži za popolnim ujedinjenjem naroda. Še več. podrejene šolske oblasti smatrajo včasih naše Sokolstvo za politično partijsko organizacijo. Tako je bilo te dni v neki gimnaziji, radi razdraženih političnih strasti in prilik, prepovedano dijakom sodelovanje pri vseh društvih in ni bilo posebej povdarjeno, da je delo v sokolskih društvih dovoljeno. En profesor je svojim dijakom na njihovo vprašainje dejal, da jim tudi v sokolskem društvu ni dovoljeno delo. Na posebno vprašanje poedinih dijakov je direktor izjavil, da vežbanje v Sokolu ni prepovedano. Medtem se čuje. da je ministrstvu prosvete stavljen predlog, da naj se prepove dijakom vstop v vsa društva v mestu, dokler se ne umirijo plemenske in politične strasti. Torej naj se zabrani tudi sokolsko društvo, ki že po svojem programu dela za izmirjenje političnih in plemenskih strasti. To pomeni, da se pri ognju za-dranjujejo delo ne samo onim, ki ogenj raz-pihavajo ampak tudi ognjegascem! Jugeslovensko Sokolstvo ne zahteva od državnih oblast} prepoved In preganjanje drugih telovadnih organizacij, toda te odločno proti temu, da šolske ohlasti postavljajo naše Sokolstvo v vdste partijskih in plemenskih društev Jn da zabranjujejo šolski omladini sodelovanje v nJem. Predsednik češkoslovaške republike dr. T. a Masarvk je zaklical 27. oktobra t. J. češkoslovaški deci: »Postanite Sokoli in vežbajte svoja telesa!« Kdaj se bo v naši državi rodil državnik, ki bo spoznal in zapopadel vrednost Sokolstva in ga tako odločno priporočal mladini?! najboljše, naftrafnefše zato najcenejše! ie iZ nas:. ših krajev Tajinstven vlom v ameriško poslaništvo. — Ropar pod klopjo. — Smrtna obsodba v Mitro vici. — Pojasnjena ljubavna tragedija. Stev. 265 tS H O V E N S K I NAROD« dne 19. novembra 1928. Strme 3 Dnevne vesti. — Z naše univerze. Na ljubljanski univer zi je položil geometerski državni izpit g. Milan šter iz Tržiča, sedaj v Bihaču pri sekciji za gradbo železnic. Novemu inžen-deru-geometru čestitamo. — Občinske volitve v Medvodah. Včeraj so se v Medvodah vršile občinske volitve. Pri volitvah je dobila SLS 7 mandatov, Hribovškova gospodarska, vezana s SLS 3 mandate, SKS, vezana s SLS tudi 3 mandate. G. Šušteršič, bivši župan, je dobil na svoji listi SDS in SKS 12 mandatov. Na listi Hribovškove gospodarske liste so trije absolutni pristaši SKS. ki bodo vsi glasovali za Sušteršiča. Na ta način bo dobil Šušteršič 15 mandatov, kar bo zadostovalo, da ostanejo klerikalci v manjšini. , S klerikalci sta se vezala tudi pristaša SKS Valentin Jankar in Martin Kozjak. — Resnica o dobičku gostilničarjev. Zveza gostilni carskih zadrug v Ljubljani nam piše: Po časniških poročilih zvemo, da je oblastni poslanec in oblastni odbornik dr. Adlešič ob priliki debate k oblastnim davščinam in dokladam baje izjavil sledeče: Ko se je lani uvedla oblastna do-klada 35 par na liter vina je Zveza gostil-ničarskih zadrug razposlala okrožnico naj se zvišajo cene vina za 1 Din. Gostilničarji nimajo vzroka, da govore proti naši dokladi, ker so bili oni tisti, ki so napravili dobiček iz te doklade. Ker ie ta izjava tendencijozna in namenoma tako szavita, kakor bi gostilničaistvo že za vsak gTOš, ki ga mora plačati k povišanim davščinam povišavalo cene kar na 200 odstotkov. Podaiamo tu dotično okrožnico, ki se ie glasila dobesedno: Cenjeni tovariši! Dejstvo, da je kljub našim protestom obveljala v Ljubljani po vladnem komisarju zavesena povišana občinska do-klada po 50 paua na liter vina. nova oblastna doklada po 35 para na liter vi:ia, ter da moramo plačevati od slehernega gosta po 20 para državne takse pavšalno, kar znaša skupno 1 Din 5 para. smo prisiljeni regulirati cene vinu navzgor za 1 Din pri litru. Naznanimo vam ta sklep sestanka gostilničarjev, da se po njem ravnate. Tako tedaj izgleda ta dobiček, katerega si ie izmislil sam gospod poročevalec in pri katerem imajo ljubljanski gostilničarji še vedno 5 para izgube pri stvareh zaradi katerih so morali iti s cenami kvišku, ker nima nikdo rudnika ali zaklada, iz katerega bi črpal vse te davščine, ne da bi jih vkalkulirai na cene blaga. — Zakaj so se razbila trgovinska pogajanja s ĆeŠkoslovako. Trgovinska podajanja med Češkoslovaško in Jugoslavijo so se razbila in naša delegacija je odpotovala iz Prage razočarana in nezadovoljni. Tudi na našo politično javnost je napravil neuspoh trgovinskih pogajanj zelo mučen vtis. Zahteve naše delegacije so se nanašale na znižanje carin in proti temu je odločno nastopila češkoslovaška agTarna stranka. Poleg tega je zahtevala naša delegacija nekatere olajšave, na katere češkoslovaška delegacija ni mogla pristati. Po njihovem mnenju v agrarni stranki ni moža, ki bi dal gospodarskim interesom prednost pred ozkosrčnimi političnimi in agitacijskimi interesi. — Proslava jugoslovenske^a narodnega pr&znika na češkoslovaških 50Fah. Češkoslovaško prosvetno ministrstvo je o-1 redilo, da morajo vse češkoslovaške šole proslaviti 1. decembra jugoslovenski narodni praznik. Na vseh šolah se bodo vršila predavanja o nsvo-bojenju in ujedinjenju .7u::i:>lovenov. PRIZNANO najboljša oblačita pn najnižjih cenah nudi renomirana tvrdka J. JVIaček Ljubljana Aleksandrova c. 12 — Ramietavanje državnega denarja. V anketnem odboru za proučevanje gozdnih pogodb je prišlo do spora. Dnevnice članov tega odbora znašajo po 1000 Din in mod njimi so celo taki, ki sploh niso delali, dnevnice so pa vendar dobivali. Pop Djoka Popović je nastopil proti visokim dnevnicam in zahteval, naj poedini člani predlože račune o svojem potovanju. Zanimivo je, da so bili nekateri člani odbora na počitnicah v Bosni, pa so si zaračunavali dnevnice po 1000 Din. Zdaj bo baje določena posebna anketna ko-misija? ki bo preiskala delovanje te famozne komisije. Tako se komisije množe in država razmetava denar za prazen nič. — Zakon o pošti, brzojavu in telefonu. Poštno-brzojavni svet v poštnem ministrstvu pripravlja osnutek zakona o pošli, brzojavu in telefonu, ki bo veljal za vso državo. Osnutek pride v kratkem pred ministrski svet in pred Narodno skupščino. — V naše državljanstvo je sprejet Čevljar z Bleda Ivan Berlot. — Proslava jugoslovenskega in češkoslovaškega narodnega praznika ▼ Pragi. Češkoslovaško - jugoelovnska Liga, Jugoslovusko Kolo ter akademska društva ijadraur, -Straža* in >Jugoslavija'; priredi dne 28. t. m. pod pokroviteljstvom prosvetnega ministra dr. Hodže in našega poslanika Laarevića v Smetanovi dvorani Mestnega doma v Pragi koncert v proslavo našega in češkoslovaškega narodnega praznika. Na koncertu sodelujejo primadona Zdenka Zikova, virtuoz Zlat-ko Baloković in prvi tenor Narodnega gledališča v Olomucu Stesanović. — Pojasnilo k odločbi o prodajanju inozemskih plačilnih sredstev. Finačna delegacija objavlja uradno: Finančni minister je izdal dne 7. t. m. sledeče pojasnilo: cZ odločbo J. br. 2437 z dne 24. septembra t. 1., ki je bila objavljena v izredni izdaji »Službenih Noviju («UradTii list* z dne 13. t. m. št 363-106) z dne 4. t. m., se zamenja odločba J. br. 35.610 z dne 13. decembra 1934 sjtem, da smejo poblaščene banke in pooblaščene menjalnice našim državljanom in inozemskim državljanom, ki žive stalno v naši državi, brez predhodnega odobrenja generalnega inšpektorata in samo na njihove osebne legitimacije prodajati za njihove osebne potrbe inozemska plačilna sredstva za največ 500 Din enkrat mesečno. Za večje zneske inozemskih plačilnih sredstev od 500 do največ 8000 Din enkrat mesečno morajo imeti osebe, ki so samostojne v upravljanju svojih osebnih potreb, legitimacije, ki jih dobe pri pristojnih finančnih oMastvih in ki bodo veljale leto dni.> Te legitimacije izdaja za osebe, ki stanujejo na podrsčju ljubljanske delegacije, finančna delegacija v Ljubljani na prošnje, kolkovane s 25 Din, upoštevajoč upravičenost in umestnost prošenj. — Železniškim provlzijonlstom, miloščin arje m in Invalidom. V svrho izstavitve novih listnih železniških legitimacij za režijsko vožnjo se imenovani opozarjajo, da morajo oddati slike od 20. do 30. t. m., in sicer: v Ljubljani stanujoči jih oddajo tam, kjer so jih oddajali vsako leto. izven Ljubljane pa vsak svoji najbližji postaji. Slike naj bodo čiste. Priložiti se mora zadnji poštni odrezek prejemanja pokojnine oziroma nezgodne rente. ŽeieznišTd invalidi, ki imajo samo nezgodno rento m njihova renta ni 100odstotna, morajo v svrho izstavitve legitimacije priložiti še zdravniško spričevalo, da so za delo nesposobni. Onim železniškim invalidom, ki so že lani predložili v to svrho zdravniško spričevalo, isto letos ni potrebno. Po uredbi ima le tisti pravico do železniške legitimacije, ki je bil v železniški službi najmanj 5 let. Kdor predloži novo sliko, mu stara legitimacija lahko ostane za uporabo do novega leta. Skrbite za pravočasno predložitev. — Društvo železniških upokojencev. — Esperantisti, ki niso včlanjeni v nobenem esperantsem društvu, se naprošajo, da javijo Čim prej svoje naslove v svrho statistike Jugoslovenski Esperantski Ligi v Mariboru. — Vreme. Vreme se je včeraj nenadoma obrnilo na bolje in dopoldne je bilo vedro. Proti večeru je zopet nekoliko deževalo, toda zvečer je potegnil sever in nebo se je zjasnilo. Krasen je bil pogled na naše planine, ki imajo že debelo snežno odejo. Vremenska napoved pravi, da bo megleno, hladneje, vedro in lepo vreme Včeraj je bilo še povsod v naši državi megleno in oblačno. Temperatura je padla šele čez noč. Včeraj je bilo v Splitu 17, v Mariboru 14, v Zagrebu, Beogradu in Skoplju 13, v Ljubljani 11.6. Danes zjutraj je kazal barometer v Ljubljani 769 mm, temperatura je znašala 1 stopinjo. — Planinski koledar zopet izhaja, dobi s« ga lahko v društveni pisarni Slovenskega planinskega društva, Frančiškanska ul. 10/I. (dvorišče). Opozarjamo, da imamo le malo zalogo. — Planinski album. Slovensko planinsko dsuštvo v Ljubljani je izdalo krasen planinski album pod naslovom «Slovenija». V albumu je 24 različnih lepih bakrotiskanih slik iz naših planin; vezava je zelo elegantna. Dobi se v društveni pisarni v Frančiškanski ulici 10/1. (dvorišče). — Nezgode. Posestnika Frana Lešnjaka iz Želimelj je vol na paši sunil z rogom v desno oko. Lešnjaka so morali prepeljati v bolnico. _ Včeraj so v bolnico pripljali nad- sprevodnikovega sina Srečka Preglja, ki je v Zalokarjevi ulici tako nesrečno padel, da se je težko potolkel po obrazu. V bolnico so pripeljali tudi nekega starčka, ki so ga pobrali nezavestnega pred hotelom Štrukelj. Kdo je ponesrečenec, ki je najbrž padel, ni znano, ker je bil nezavesten in tudi niso našli pri njem nobenih listin. _ Mladenkam in mladeničem je priporočljivo, da pijejo zjutraj na tešče čašico pristne »Franz-Josef« grenčice. da si tako čistijo kri, želodec in črevesa. V otroških bolnicah uporabljajo »Franz-Josef« gren-čico pri malih otrocih, ki trpe na hudem zaprtin Dobi se v vseh lekarnah, drogeri jah in špecerijskih trgovinah. 16/T CDICDICDIOICDICDICDICDICDIC Premog, drva koks in oglje - .JURIJA' v'iittKiiev* cesta L* GL koi.i. Kialja Petia u^'* Miui. —'rpv- -esi;- - Telefon tev 2s'2< Iz Ljubljane —Ij kralj na poti skozi Ljubljano. Na svojem povratku iz Pariza je danes zjutraj ob 0.25 dvorni vlak s kraljem Alksandrom in kraljico Marijo pasira! Ljubljano. Na kolodvoru so bili zbrani predstavniki oblasti, toda kralj ni izstopil. Dvorni vlak je po dve-minutnem presledku nadaljeval vožnjo proti Beogradu. —lj Potrebna ugotovitev. V soboto smo poročali o nevzdržnih razmerah v naši bolnici. V poročilu pa je bilo pomotoma omenjeno, da je vladal neznosen smrad na oddelku 1. Pravilno bi se moralo glasili na oddelku 4. —lj Tudi malomarnost! V prisilni delav-nici se nahaja radi pomanjkanja prostora v blaznici na Studencu več duševno bolnih. V soboto je bil eden brez vsake kontrole in se je napil lizola. Takoj so ga prepeljali v bolnico, kjer so mu izprali želodec. Kako je prišel blaznež do lizola, ni znano, zdi se pa. d« bi morali na te sirom ike malo bolj paziti. —lj Volitve na ljubljanski univerzi. V soboto popoldne so se na ljubljanski univerzi vršile volitve v SSLU. Zmagala je napredna omladina. Glasovalo je 920 od 1400 na univerzi vpisanih dijakov. Prejeli so: Lista enotne napredne omladine 389 glasov in 3 mandate, klerikalna lista 340 glasov in 3 mandate, disidentska napredna lista 114 in 1 mandat ter lista marksistov 77 glasov in nobenega mandata. Izvoljen ie bil sledeči odbor: piedsednik Kosti Janko (napr. oml.), podpredsednik Zdolšek Jože (napr. oml.), tajnik I. Hribovšek Anton (klerikalec), tajnik II Babić Mihovil (napr. oml.), blagajnik Oven tone (kler.), arhivar Kozina Ljubo (napr. disident), odborniki: Potokar Mirko (kler.), revizor Ekar Dušan (napr. omL), Debeljak Milan (napr. oml.) in Ilija Alojz (kler.). •a o < op O Cl CA 3 o 5t o GRIČAR Si MEJAČ, LJUBLJANA. Kompletne pletene obleke 380 - 900 D Jopice, puloverji, žemperji 200—500 M Pleteni plašči .... 1200—1800 „ —lj Nova umetnina mojstra Riharda Jakopiča, pred dnevi je slikar Rihard Jakopič dokončal svoje večje delo v veži mestne hiše na Ahacljevi cesti. Mestna občina je mojstru poverila slikanje velikega veznega oboka. Jakopič je rešil poverjeno mu nalogo izredno ženijalno kot spreten slikar in se je ognil zgolj dekorativni obliki dela. V tem pogledu je njegovo delo menda edinstveno pri nas in velikega pomena v razvoju naše likovne umetnosti. Na straneh oboka so po tri skupine. Ob vhodu so na levi strani »Brezdomci«:, nasproti pa 2Domačija«. Za »Brezdomci« je simbolizirana »Selitevc, njej nasproti je pa iGradbac. Na koncu sta še »Dekx na desni in »Družina< na levi. Vse simbolične skupine so umetnine zase kakor tudi v celoti. Izredno harmonijo po motivih in v barvah z okolico in krajem. S to umetnino je mojster Jakopič dokazal, da je na vrhuncu svoje ustvarjalne sile, Slovencem je pa dal umetnino, za katero nas bodo zavidali tudi tujci v tujini. —lj Predavanje o Tolstem. Opozarjamo na današnje predavanje vseučiliškega lektorja g. dr. Nikolaja Preobraženskega, ki bo predaval o Levu Nikolajeviću Tolstem. Predavanje se vrši d revi ob 20. uri v mali dvorani »Kazine« pod okriljem Zveze kulturnih društev. —lj Simfonični koncert muzike dravske divizijske oblasti danes 19. t. m. v dvorani cUniona* se prične točno ob 8. zvečer. Na programu: Bach, Paunovie, Franck. Sodelujejo: pianistka gdč. poženelova, mariborska vojna muzika, dravska vojna muzika in člani orkestralnega društva. Povdarjam zlasti, da sodelujejo člani orkestralnega društva, ker je prišla v javnost vest, da je to društvo razpadlo. Orkestralno društvo še obstoja, a istina, žalostna istina je, da je nekdo začel razdirati to društvo, ki so ga skoz deset let skrbno gojili dr Karlin in njegovi zvesti glasbeni prijatelji, da se je povzpelo na leop umetniško višino. Z energijo se bori društvo za svoj obstoj in javno se jaa pridružujem društvu ter protestiram proti uničevanju te važne kulturne insl itueiie. Uverjen sem, da soglašajo z menoj vsi naši redni in resnični glasbeniki. -— Dr. Josip Čerin. SUKNO 223 6 za moške in damske športne obleke od . . . Din 48'— modni Kasha za damske obleke in plašče od . 95*— volneni popelin v vseh modnih barvah od „ 48/— razne barhente in flanele od Din 10-— naprej nudi: F. In I. GORICA R, Ljubi jana, Sv. Petra c. 29 —Ij Predavanje v «Pravniku». V sredo, dne 21. novembra t. 1. bo predaval na sestanku društva cPravnika^ gosp. univ. profesor dr. Rado Kiišej o predmetu: Cerkvena imovina in agrarna reforma v luci ustave*. — Predavanje se bo vršilo ob pol šestih popoldne na sodišču v Ljubljani, soba št. 79. S tem otvarja društvo zopet redna zimska predavanja in vabi nanje vse, ki se zanimajo za razpravljana temata. — Odbor. —lj Odbornice »Kola jugoslovenskih sester v Ljubljani« bodo nabirale tudi lotos za božično obdaritev ubožno mladine. Opozarjamo občinstvo, da blagovoli darovati le onim nabiralkam. ki bodo imele na nabiralnih pobih poleg društvenega žicra podpis predsM-uice in tajnice. Iskreno prosimo, da bi občinstvo radevolje prisepvalo v ta plemeniti namen. 879-a —lj Gozdovniki! Prosim vas. da gotovo pridete v torek vsi na sestanek. Sestanek je zopet skupen, obvezen za vse! Prične se ob 6.; bodite točni! Posebno važno je da pridejo zlasti vsi oni. ki so bili na taborenju. Pomeniti se imamo o važnih stvareh. Med drugim: S. decembra je ^veliki zbor . ki se bo vršil v Ljubljani, tr^ha se ie nanj pripraviti. _ Glavar. —Ij cMartinovanje*. ki sta ga priredili šentpetersk: Ciril Metodovi podružnici v Ljubljani, je prinesel družbi 7092 Din čistega dobička. Poles zneska sta izročila podružnici še vsaka po 100 Din. ki jih ic daroval c. L. Zupančič povodom svoiesa gosp. Leopold Zupančič povodni svojega godu. Vrlima podružnicama iskrena livala! —Ij Plašfke. otroške in dekliške, le dunajski krov, nudi eeno Kristofič-Bučar. Stari l»g. —lj Pevski zbor Glasbene Matice v Ljubljani. V Ponedeljek. 19. ob en č^trt na se,lem skupna skušnja za mešani zbor in važen sestanek. Vsi točno! Odbor. —lj Vsakvrstne trpežne čevlje kupite najbolje pri A. GorŠe, Slari trg \7>. 1O0-T —lj Posktfšena tatvina. V noči od 16. na 17. je neznan storilec preskočil ograjo pri hiši štev. 10 v Maistrovi ulici. Pred hišo je bilto namreč naslonjeno kolo dr. Zalokarja. Lopov je hotel kolo odpeljati, ni se mu pa posrečilo, da bi zvil ključav* nico. Zato je odšel z dolgim nosom, napravil je pa za 100 Din škode. —lj Tatvana perila. Iz ute posestnice Frančiške Perko na sv. Jorneia cesti v Šiški je nekdo snoči odnesel 6 srajc, 4 brisa- če, več robcev in par nogavic. Skupna Škoda znaša okrog 500 Din. —li Onemogla na cesti. Na Vodnikovem trgu se je včeraj dopoldne nezavestna zgrudila 671etna občinska uboga Ivana Štrukelj. Prepeljali so jo z rešilnim vozom na njen dom. Alahov vrt Iz Celja —c Smrtna Losa. V celjski javni bolnici je umrl 73Ictni prevžitkar Jemej Bevk iz Radeč. —c Tati ina v Lotelu. 551etnem>i trgovskemu potniku Maksu Kornitzerju iz Dunaja je v petek ob 7.25 zvečer neznan uzmo-vič ukradel iz portirske lože notela , ko se je za 4 minute oddaljil, u rago zimsko suknjo, vredno 2000 Din. Ko se je vinil, ni bilo suknje nikjer. Tatvino je takoj prijavil službujočemu detektivu. Talu »e niso izsledili. —c Avtomobil le povozil v petek popoldne pri Rakuševem skladišču na Kralja Petra cesti 7 in polletnega Gjoko Bogdaco-vića, sina fregatnega kapetana iz Zavedne. Kolo mu je Slo pod trebuhom čez noge. Dobil je lažje poškodbe in »o ga spravili ▼ bolnico. Samostojna organizacija slovenskih rezervnih častnikov Na sobotnem izrednem občnem zboru se je ljubljanski pododbor Udruženja rezervnih častnikov osamosvojil« — Vzorna disciplina naših rezervnih častnikov. V soboto se je vršil izredni občni zbor ljubljanskega pododbora udruženja rezervnih oficirjev in ratnikov. Udeležilo se ga je toliko Članov, da so bili vsi sedeži v veliki dvorani Kazine zasedeni. Mnogi Člani, ki so bili po nujnih opravkih zadržani ali ki bivajo izven ljubljanskega območja, so poslali pismene izjave, v katerih se solidarizirajo z vsemi sklepi glede spora s središnjo upravo. Zborovanje je otvoril predsednik uprave ljubljanskega pododbora ing. Ladislav Bevc, ki je v poročilu uprave pojasnil in utemeljil vse razloge, ki so prisilili pododbor, da skliče drugi izredni občni zbor in spravi mučni spor s središnjo upravo s sveta Obširno poročilo je bilo sprejeto z viharnim odobravanjem in ker se ni nihče oglasil k besedi, je takoj sledilo poročilo o izpremembi pravil, reniija pod «Decembeo/2202. L Miku! LJubljana, Mestni trs IS (jifpotta mit zfr •»Ms* in ■»— « bijtfift odRc }oprafiia se inrfuiijo tofoo in sttitao. Žaganje drv z motorno £ago. Uran Prane, Vil-harjeva cesta. Telefon 28-20. 16- T Stanovanje dveh sob, kuhinje in pri tik km, išče mirna uradniška družina. Vselitev takoj ali pozneje. Ponudbe na opravo Bsta pod cStanovan]e»/2200 Ekonom z večletno prakso, zmožen slov. ni nemške za Jezika, išče službo na večjem posestvo a i graščini Nastop 1. decembra. Ponudbe na upravo »sta pod t Ekonom»/2187 Ptičje kletke in kanarčke čistokrvne harcerje, najfinejši ro-lerji. kletke za samčke m valenle, praktično izdelane za čiščenje ta krmiljenje razprodaja po zelo nizki cent. Bohoričeva nI. 33 2235 Strojepisna dela prevzame Christofov učni zavod proti nizki odškodnini. Poučuje tudi strojepisje; učna ura 4 Din. 2225 Damski plašč za srednjo žensko postavo, dobro ohranjen, se ugodno proda. Ponudbe na upravo lista pod cPIašč» 2239 Telefonske in signalne naprave izvršuje po nizki ceni Sinkovič Karol. Ulica na grad 11, LJubljana- 2244 Odlični šlezijski premog in koks. promptno iz skladišča ter trboveljski premog dobavlja Cebin. Wolfova l, tel. 2756- 02/T \. & E. Skaberne LJubljana Zahvala. Za številne pismene in ustmene izraze iskrenega sočutja povodo n izgube naše srčno ljubljene mamice, stare mamice, sestre, tete in t^šče, gospe Antonije Žirovnik se vsem najtopljeje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni izreči vsem darovalcem krasnega cvetja in vsem onim, ki so našo nepozabno pokojnico v tako častnem številu spremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi godbenemu in pevskemu društvu „Sloga" za v srce segajoče petje in neumorno sviranje. Bog plati! Največja Izbira češkega in angleškega Mftkna, V LJUBLJANI, 19. novembra 1928. Globoko žalujoči ostali. Opremljeno sobo elegantno, z eJekitrično razsvetli javo in posebnim vhodom v centru mesta išče solidna gospodična. Ponudbe z navedbo cene na upravo lista pod eMirno»/2240. Šivilja začetnica, išče službo v damske m salonu evn. gre Šivat v trgovino. Nastopi lahko takoj aH kasneje Ponudbe na opravo lista pod •Dobro izurjena»/2218. Trgovski pomočnik izurjen v delikatesni in Špecerijski trgovini z večletno prakso, zmožen slov. in nemškega Jezika, šče službo Ponudbe na upravo «Slov. Naroda, pod «Dober pro-daja!ec»/2230. prenavlja, čisti to oavc kuje kri izboljša slabe jreHavo. tlabotnc delo» 'hd je čreves, napi bova* *ante, obolenj« mokraćne cisfine. Jeter, žolča br žolČni kamen. Vzpodbui« t peti t is izborne učttv a, • erib po Din 2(L— t na. pasom proizvajalca: LEKARNA BAHOVEC Uubtisna Kongresni frg Hob' «e » v«.« h lekarnah'1 -ozo*. 2237 POZORI Prva strokovna delavnica za pop avilo galoš. snežnih čevljev in čevljev z gumijastim podplati naznanja, da se le preselila v sosedno poslopje Igriška ul. št. 2 (Gostilna Usenik). AVG. ŠKOF Specijalna tovarna strojev za obdelavo lesa KLEIN & STIEFEL v Fuldi /astopnik i Peter Angelo, Ljubi ana Gledališka ulica, 4/1. Specijaliteta mizarski m kotarski stroji posamezni m v vsaki kombinacij« z vdelanimi elektromotori! (pogon brez jermena) kakor 'udi vsi stroji za jermenski pogon. Dolgotrajen kredit brez menične podlage Zahtevajte ponudbo an brezp'ačm obisk :as'opnika Urejuje; Josip Zupančič. - Za »Narodne Čislamo*: fran Jeaeršefc. - Za opravo 10 inscracuJ de) Usta; Oton Chriatot - Vaj t fcjobJJaeL