Političen list za slovenski narod, Vo poŠti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljfi: Za celo leto 12 gld., za pol leta (5 gld., za četrt leta 3 gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom poiiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2. ■Naznanila (inseratil se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat; 13 kr. že se tiska dvakrat: 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Kokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vreduištvo je v Semeniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob l'a6. uri popoludne. SsJtev. 7 Ljubljani, v petek 23. marca 1888. I .etažiU .X/V i;. Et aiieiasisiisse juvat. (Dopis z Notranjskega.) Dobro mi je še v spominu, kako je za sedauje šolske postave govoril v XI. seji deželnega zbora kranjskega dne 12. oktobra 1878 g. dr. Zamik. Gosp. doktorju gotovo nobeden ne bo očital, da je pristaš klerikalne stranke. Ne bode torej škodovalo, če njegov govor čez dobrih devet let vsaj v posameznih točkah posnamemo. Kdor bi ga rad v celoti bral, naznanim mu tukaj, da sem posnel iz knjige: Obravnave deželnega zbora kranjskega od 12. septembra do 16. oktobra 1. 1878. po steno-grafičnih zapisnikih 19. zvezek. Tu se torej bere na strani 243: „Med drugimi je bil tudi ta nasledek nesrečne bitke pri Kraljevem gradci za Avstrijo, da se je takrat ,fraza' rodila, in od takrat do danes v Avstriji kraljevala. Takrat se je reklo, da je bil pri Kraljevem gradci koukordat tepen, akoravno je vedel najbolj neumen človek, da so bili liberalni Italijani pri Kustoci in pri Visi od konkordatovcev tepeni. Druga fraza je bila ,die preusischen Schulmeister haben gesiegt', to je šlo potem po vseh deželah od ust do ust, in takrat se je vskliknilo: brez novih šolmaštrov ni sreče za nas. To se je preinljevalo po vseh ustavovernih časnikih — toda v celi Evropi se v žurnalistiki nikjer ni tako kultivirala puhla ,fraza', kakor ravno v Cislajtaniji in posebno na Dunaji. In čuditi se je, da niso, ko so bili Busi dvakrat pred Plevuo tepeni, dunajski listi rekli ,dass haben die tiirkischen Schulmeister gethan'. (Dobro! na levi.) To bi bilo vsaj konsekventno, vsaj se je trdilo — da se Turki bojujejo za kulturo in civilizacijo. V Bosni so imeli Nemci iu Madjari priliko prepričati se o tej kulturi, ker so znake o njej na odrezanih nosovih in ušesih nazaj prinašali. Takrat je torej zavladala povsod fraza, izreklo se je, da se zdaj mora šolstvo reformirati, ker je pruski šolmašter zmagal pri Kraljevem gradci; skle- nilo se je, da moramo napraviti nove šolske postave. Pri tem se pa ni pomislilo, da je trajala liberalna vlada pod Šmerlingom skoro šest let, v kateri dobi pa ni nikomur na um prišlo napraviti nove šolske postave. Ali ko se je rodila .fraza', začelo se je od vseh strani vpiti: naredimo nove šolske postave! Seveda, ker je bil pri Kraljevem gradci kon-kordat tepen, vedelo se je precej, kakovo ost bodo imelo te nove šolske postave, namreč naperjeno zoper cerkev. Jaz sem danes na istem stališči, kakor sem bil od nekdaj, ali izpovem tu, da se je fraza .liberalen' in .klerikalen1 tako preživela, da se dandanes vsak smeje, ako jo čuje, ker vemo, kaj pomeni. Največi pravi liberalec je gotovo v Evropi Gladstone. Ali ker se je ta mož zavzel za to, da mora katoliška cerkev ravnopravna biti na Irskem s protesfantovsko, ker se je zavzel za to, da morajo prosti biti Slovani v Turčiji, psujejo ga naši ustavoverni liberalci bedaka. Gospoda moja! liberalizem bi kaj pomenil, ko bi ta beseda kaj veljala, ali to je čisto prazna fraza postala, za katero še berač s strgano mavho ne mara. če bi se hoteli liberalizma v šolskih zadevah držati, morali bi iti v iste dežele, kjer je liberalizem doma, na Angleško ali v severno Ameriko. — S frazo liberalizma seglo se je tudi v našo šolsko organizacijo, ost se je obrnila zoper tisto korpora-cijo, ki je poprej šolstvu največ koristila, namreč zoper cerkev. Jaz ne hvalisam tii cerkve s klerikalnega stališča, ampak zaradi tega, ker je bila njena šolska uprava najboljši kup. Nihče nepristranski ne bo trdil, daje bila šola zaradi tega, ker je bil duhoven v njej, reakcionarna. To mišijenje se je rodilo vsled fraze, da je duhoven že zaradi tega, ker je duhoven, bedast, nesposoben in starokopitnež, ter se mora iz šole odstraniti. Gosp. Dežman je v nekem svojih poprejšnjih govorov dobro rekel, da imamo že toliko avtonomnih korporacij, da se človek sam več ne spozna. Tudi meni se nepotrebni zde krajni in okrajni šolski sveti, odločevala naj bi o šolskih zadevah le deželni šolski svet in občina. Ko bi jaz imel tako postavo predlagati, kakor g. Vesteneck, ko bi na njegovem mestu sedel, in večine tako siguren bil, kakor on, nasvetoval bi, naj bo v ljudski šoli ravnatelj in ob enem šolski administrator kapelan ali župnik, ker ima že sedaj taisti prvi vpliv v krajnem šolskem svetu, če se le hoče za šolo brigati. Jaz bi ga ne naredil za ravnatelja zaradi tega, ker je duhoven, ker ima visoke škornje iu ker mašo bere, ampak zaradi tega, ker je osem šol študiral, maturo napravil iu kakor teolog ono vseučiliško fakulteto absolviral in ker je sploh že njegov poklie po cerkvenih postavah pečati se s šolsko mladino. Ko bi imeli nadalje dekane za nadzornike, opravljali bi taisti ta posel zastonj, sedaj pa plačujemo 400, 500, 600 gl. dotičnim nadzornikom ,fiir nichts und wieder nichts' — bi rekel Nemec." Ubogi „nemški princ"! ko bi ti kaj tacega nasvetoval v svojem šolskem načrtu, to bi še le padli čez te! (Opomba dop.) Dalje čitam: „Ali ni vsak dekan toliko izobražen, kakor vsak šolski nadzornik na Kranjskem? Jaz tudi trdim, da je mnogo nadzornikov v deželi, ki niso vredni, da bi kakemu dekanu, kar se splošne izobraženosti tiče, opanjke odvezali, ter bi tudi lahko nekaj tacih nadzornikov imenoval. Gospoda moja, to bi bilo dober kup šolstvo in mi nismo bogat narod, kakor n. pr. Francozi. Torej bi morali v poštev jemati tiste faktorje, ki jih imamo, če se nam dajo v to svrho porabiti. Zakaj bi si zavezovali z ruto svoje oči, da bi jasno ne gledali, kadar je treba videti. Nadalje tudi trdim, da nova šola nima veliko vpliva na ljudstvo. Če učitelj podhujskuje ljudstvo proti duhovstvu, če hoče biti liberalen — čeravno tako malo ve, kaj pomeni ta beseda, kakor za tiste vasi, ki daleč na Spanjskem ob reki Quadalquiviru LISTEK. »Jezičnik" v slovenskem slovstvu ob njegovi petindvajsetletnici. (Predaval v Katoliški družbi A. K a 1 a n.) (Konec.) Mil prijatelj Trs teniškemu, marljiv podpornik ..Novica m" bil je J o v a n Vesel Koseški, katerega delovanje opisuje „Jezičnik" v XXIV. letniku od 90. do 98. strani. V zvezde so ga kovali nekateri, drugi ga obsojali v „paklo", a na sredi med skrajnostima na zemlji je mesto K o-s e s k e m u , kakor sploh vsakemu človeku, kakor je razvideti iz razprave „Jezičnikove". Prav zato berem v „Jezičniku" na str. 98. besede „Zvonove" (1. 1884 str. 252): ..Noviška, Cigaletova in Wies-thalerjeva hvala, kakor Stritarjeva, Levstikova, Ruter-jeva in Žvabova graja, dali so Slovencem priliko pravično soditi K o s e s k e g a : hvaliti na njem, kar je hvale, a grajati, kar je grajo vrednega." In ako tudi dandanes Koseski ne stoji več na vrhunci slovenskega Parnasa, vendar slovenski narod na veke v svojem srci ohrani hvaležen spomin vsem in nogo v r s 111 i m in pravim z a s 111 g a 111 njegovim. Kot trombe glas, kot zvon doni Od vrlega moža spomin ! XXV., zadnji „Jezičnik" razpravlja na prvem mestu na 18. strani obširno delovanje plemenitega Antona J a n e ž i č a, ki je tiho in marno kakor bučela delal za prospeh književnosti slovenske. S svojo slovnico in slovarjem, s „Slovensko Bčelo" v štirih tečajih, z ..Glasnikom", ki je prejenjal z jed-najstim tečajem, si je pridobil J a n e ž i č zelo odlično mesto v novejšem slovstvu našem. Bolj skrite, a zato toliko večje so njegove zasluge za ustanovitev in blagonosno delovanje Mohorjeve d r 11 ž b e, kateri je Janežič kot tajnik daroval mnogo moči in drazega časa. In tudi to manj znano delovanje Janežičevo opisuje nam „Jezičnik", ki piše v uvodu: „Pri prvem (Janežiču) sem razun „Cvetja iz domačih i 11 t u j i h 1 o g o v" ob kratkem opisal „ Društvo sv. M o h o r a" v dobi od leta 1852 do 1859, in „D r u ž b o s v. M o h o r a" v dobi od leta 1860 do 1S68, dokler jo pokojni bil jej tajnik ter oskrboval njeni knjižici „K o 1 e d a r-ček" pa „Večernice", da se popolnoma pokaže velika pomemba njegova v našem slovstvu." Mož neprecenljivih zaslug je bil J a n e ž i č posebno skromen: Nikdar za prazne nisi maral sanje Nikdar za blišč neumnega sveta, poje o njem po pravici Umek-Okiški. Kakor vrtnar, ki se trudi bolj za svojega gospodarja nego za-se, tako je delal Janežič bolj za svoj narod nego za-se, in zato ga prav primerja Stritar vrtnarju (,,Zvon", 1876, str. 282) rekoč: Vrtnar si nam rodil so v Rožnem dolu Sadil, gojil cvetice poezije Nam po dobravi, pusti prej in goli. Zdaj, ko zelena te gomila krije, Žaluje dom, ne zabi te nikoli; Hvaležno zdaj li slave venco vije! Njemu slede v „Jozičnikovi" razpravi bolj in manj znani, bolj in manj važni pisatelji slovenski najnovejšega^ časa. Spomnimo se nekaterih le imenoma: dr. Štefan Kočevar, dr. Jan. Ivrizostom P o g a č a r, Karol M e 1 c e r, Štet'. Kocijančič, K a f 6 1, Ant. Lesar, dr. E a z 1 a g, dr. U1 a g a, Božidar R a i č, dr. Gosta, J. P a r a p a t, Lav. Gorenjec-P o d g o r i č a n in zadnji med njimi je pokojni Fr. Ser. Cimperman. Ogledali smo si, čestiti gospodje, zgradbo vele-častno, kamor so predniki naši od prvih početkov pa do današnjega časa pokladali svoje duševne proizvode. To zgradbo, kakor ste uvideli, nam je „Je- A. stoje — pride potem gotovo v nasprotje z župnikom , in taka šola, ki ni na pravi podlagi, to je na podlagi prijateljstva učitelja z duhovnikom, ne more prosperirati. Šola na kmetih — in le o ljudski šoli je tu govorjenje — bo le takrat prosperirala in jo bo ljudstvo z veseljem podpiralo, če je v zvezi z duhovenstvom". Ali ravno tega ne zahteva L. Liechteusteiu? Tii veliko več tirja dr. Zarnik za ljudske šole, kakor sedaj nova postava. Takrat je bilo vse dobro, vzorno, vsaj je govoril in priporočal liberalni doktor; sedaj ko to v malem le zahteva konservativni poslanec, je vse napačno in škodljivo za slovenski narod! Dalje lahko čitaš: „Rekli bote, to je proti duhu novega časa. Ali kaj pravi državna šolska postava? Državna postava pravi, da je namen ljudske šole, die religios-sittliche Er-ziehung der Jugend." Državna postava torej odloča, da mora biti odgoja otrok na religiozni podlagi. In naj bo človek tega ali onega mnenja, darvinist ali nihilist, to bo vsak priznal, da naša mladina, ki začne hoditi v šolo, mora se vzgojevati na verski podlagi, in „ole Vilern" je sam priznal o priliki Nobilingove afere, da brez vere ne more obstati država. Jaz ne govorim tega iz klerikalnega ali celo reakcijonarnega stališča, temveč s stališča državniškega in finančnega, ker bi bila potem cela stvar najboljši kup. Moje mnenje je, da ravno župnik ali kapelan bi bil najboljši ravnatelj šole. Niti ne bi bilo to nedostojno za učitelja. Bog varuj, da bi jaz govoril o mežnariji — ker to se mi zdi nepristojno za vsacega učitelja, nepristojno pa ni, če je ravnatelj šole mož, ki je gotovo več študiral nego ljudski učitelj. Ta ravnatelj naj bi bil šolski administrator, potem ni treba niti okrajnih niti krajnih šolskih svetov". No, ko bi se tako res vršilo, bi menda ne tožil šolski vodja — komaj teden dui je, kar mi je osebno pravil — da s predsednikom kraj nega šolskega sveta — je trgovec — ne more shajati — ker v njegovi prodajalniei ne kupuje. Dalje pravi g. dr. Zarnik: »Zaradi tega moramo računati s temi faktorji, ki imajo v resnici največ zanimanja za šolo in ki bi se dali lahko za to uporabiti. Cerkev, gospoda moja, je tak element, da ga v državnem življenji ne moremo ignorirati ali celo iz-bacniti. S takim faktorjem, ki zastopa v državi toliko inteligencije, tak faktor, ki je zastopan v nemškem državnem zboru po tretjini vseh poslaucev, ki ima na Bavarskem celo parlamentno večino, je treba računati in upotrebiti ga. Šola bo potem bolj napredovala in nas bo mnogo manj stala. Ti šolski vodje bi bili zastonj, kar imajo čas in bi radi delali, vedoči, da ne bi bili od strani le pri šoli naslonjeni, kakor so zdaj. Jaz sam priznavam, da je sedanja postava pomanjkljiva, pa ne zaradi tega, da bi jo ne bili takrat temeljito pretresovali, ampak te pomanjkljivosti pokazale so se kasneje in sicer zavoljo tega, ker nismo nobene prakse imeli in smo le po teoriji delali." Glejte, tii se prejšnja šolska postava naravnost pomanjkljiva imenuje. Poprava Vesteneckova je ni zičnik" lepo vredil, pojasnil in razkazal — Istinič — v istiniti podobi. Le memogredoč in po vrhu smo si vse ogledali, vendar upam, da smo si vsaj v glavnih obrisih načrtali podobo slovstvenega gibanja slovenskega. Prebirajočemu letnike »Jezični-kove" zdelo se mi je, kakor da b i g 1 e d a l fotografije naših s 1 o v s t v e n i k o v v glavnih, značilnih potezah, t a k o o b-j e k t i v n o in popolno se kažejo j> i s a-t e 1 j i s svoji m i deli. Le izpolniti te podobe, dati vsaki primeren kolorit in dovršena bo galerija slovenskih pisateljev. — Kakor je vsako človeško delo nepopolno, tako pravi tudi »Jezičnik" o sebi: »Kakor ni vse zlato, kar se sveti; tako tudi »Jezičnik" o srebrnem svojem j u b i 1 e j u, sta r XXV. let, o »Iv n j i g i S 1 o-venski" čitateljem njenim veli: Vse poskusite, kar je dobro, ohranit e. (I. Tes. 5. 21.)!" — Točno in verodostojno v kratkem mnogo povedati, to zna »Jezičnik" in to so posebno hvalili v s i njegovi ocenjevalci, med drugimi tudi Miklošič in J agi č. Po pregledu slovstva slovenskega, kakor smo ga posneli po »Jezičniku", smemo zadovoljni reči, da je glede nravnosti večinoma nedotakljivo, kar mu daje še posebno ceno in veljavo; zato imam k sklepu zboljšala. Sedanji vrednik »Slov. N." dr. Vošnjak pravi v isti knjigi stran 240: »Ali po tej postavi, — Vesteneckovi — se ne bo povzdignilo šolstvo, ampak nastala bo ne le apatija, ampak antipatija do šole. Zaradi tega bi obžaloval, ako bi deželni zbor sprejel to postavo." Se je li postava v teku desetih letih toliko zboljšala, da jo sedaj v svojem listu zagovarjate? y. Politični pregled. V Ljubljani, 23. marca. Jfotraiaje dežel«. Pri cesarji bil je dne 21. t. m. dvomi obed na čast njegovega gosta, kralja rumunskega. Navzoči so bili prestolonaslednik Eudolf, nadvojvode Karol Ljudevit, Ljudevit Viktor, Albreht in Viljem, vojvoda Nasavski iu dr. Gospodska zbornica je imela danes ob 12. uri svojo sejo: na dnevnem redu so bile štiri točke: I. Prvo branje postave glede plač katehetov. II. Drugo čitanje: 1. začasnega proračuna, 2. postave, kako zatreti pelagro in pomagati revežem na Goriškem in v Gradiški, in 3. postave o uravnanji zunanjih pravnih razmer židovskih verskin družb. Vest, da je ministerstvo ukazalo štajerski vladi, naj razpusti vseučiliščna društva, v Gradci, preklicuje graški uradni list kot neistinito. Dne 18. t. m. vršila se je kazenska obravnava pred okrožnim sodiščem v Rzeszovu zoper gališke izgrednike zaradi nove cestne postave. Na zatožni klopi sedelo je 28 kmetov iz Kozine in Markove, izmed kojih je bilo mnogo več mesecev v preiskovalnem zaporu. Sodišče je vse zatožence oprostilo. Postavki o obdačenji žganih pijač, kojo je predložila vlada državnemu zboru, bo za gotovo sprejeta. Ugovori Poljakov vrše se le še »pro forma". Pri posvetovanjih med ministerstvom in pl. Gro-holskim izrazil se je finančni minister pl. Dunajevski, da je slučajno pripravljen dovoliti tudi izločitev samo-prodajo pijač. Pri včerajšnji seji dotičnega pododseka se je minister baje izjavil v istem smislu. Dopolnilne volitve v hrvatski sabor (dvanajst mandatov) vršile se bodo dne 25. in 26. aprila. Vi&aiaje države. Papež Leon XIII. bo dne 11. aprila t. 1. daroval povodom svojega imendana sveto mašo v sv. Petra cerkvi. Udeležili se je bodo mnogi romarji, med temi francoski in avstrijski. Srbska komisija, ki se je posvetovala o vojni preosnovi, izgotovila je svoje poročilo. Po njem obstoji srbska orožna sila iz stalne armade in ljudske vojne. Prva se ustanovlja iz stalnih oddelkov in rezerv, ljudska vojna pa iz prvega in druzega sklica ter je nekako domobranstvo. Vsled preosnove pomnožila se je zdatno orožna moč za slučaj vojske. — Krona ni popolnoma uporabila svoje pravice, da smč imenovati tretjino poslancev; namesto 52 imenovala jih je samo 40. — Pri prihodnjih volitvah v občinski svet bodo radikalci, ki do sedaj niso imeli v belgradskera svetu nobenega sedeža, bržkone prodrli z nekaterimi svojimi kandidati. — Kralj Milan je večino zaradi nedomoljubnega postopanja v srbsko-bolgarski vojski obsojenih pirotskih prebivalcev, namreč 24, pomilostil. Dunajski dvor se je neki izjavil, da bo uradno svetoval princu Koburškemu, naj zapusti Bolgarijo. Buski veleposlanik v Oarjigradu, pl. Nelidov, ni storil nobenega nadaljnega koraka. Ako se nadalju- le to željo, cla bodi naše slovstvo i prihodnje čisto in nepokvarjeno, da se v vsem klanjaj zakonom božjim! — In uprav v tem oziru ima »Jezičnik" neprecenljive zasluge, ker povsod povdarja, da, kakor vse stvari, vede in umetnosti, tudi leposlovstvo preslav-Ijaj vir vse lepote — neskončnega Boga! Pisatelju »Jezičnikovemu" pa želimo zdravja in dobrih misli, da Slovence tudi v prihodnje še razveseljuje in poučuje z novimi letniki. — Blagemu učitelju in plemenitemu boritelju za dobro, pravo in lopo, vskliknem gotovo iz src premnogo hvaležnih mu učencev in udanih mu prijateljev: Slava! Hvaležnost pri narodu! Pri Bogu plačilo! in končam s pesnikom: Daj liog, da krepek slehern hip Ustvarjaš nam še kip na kip, Da s pridnostjo le sobi lastno Zgradiš poslopje veličastno, Kjer narod vrl Na dede vrle bode zrli Tedaj pa on s čestjo in slavo Ovenča tudi Tebi glavo, A Ti si viješ sam spomin Iz duševnih vrlini jejo obravnave med Turčijo in Eusijo, vrši se to neposredno med obema ministerstvoma. Kakov bo izid teh obravnav, o tem ni mogoče dvojiti. Položaj je ruskim tirjatvam jako ugoden in razmere med Rusijo in Nemčijo prijaznejše, kakor sploh kedaj. Tudi notranji bolgarski dogodki niso Rusiji nikakor na kvar. Prišli so zadnje dui zopet drugemu izne-verjeuju pri žeuijskem oddelku vojnega ministerstva na sled. Natančnejši podatki niso še znani, ker se dotična preiskava vrši strogo tajno. — Vlada je poslala velike množine orožja in streljiva na vshodno-rumelijske meje. — Člani koburške hiše sešli se bodo v Mouakovem k posvetovanju, kako pregovoriti Ferdinanda in princesinjo Klementino, da bi zapustila Bolgarijo. Mati prinčeva napravila je veliko dolgov, kar vznemirja Koburžane. Misel o posvetovanji ima svoj izvir na Dunaji. Vzlic vsem tajitvam imela bo prestolna menjava v Nemčiji kot posledico bistvene spremembe v osebnih razmerah. Posebno se mnogo govori v Berolinu v tem oziru o treh osebah. Puttkamer izstopil bo iz ministerstva, da, poroča se celo, da je baje že vložil svojo ostavko; redarstveni predsednik pl. Richthofen bo izpuščen iz službe in dvorni pridigar Stocker prestavljen kot superiutendent v Kraljevec. Šepetajo si v ušesa, da je bil ravno Puttkamer oni, ki je v ministerstvu že za časa cesarja Viljema v neuradni seji priporočal spremembo glede prestol-nega nasledstva, čemur je pa odločno oporekal pravosodni minister dr. pl. Priedberg, da, celo državni kancler (?). Richthofen bo žrtva izgredov pri pogrebu ranjcega vladarja. Tatovi so med pogrebno svečanostjo z neverjetno predrznostjo kradli, da, izginil je celo križec, koji je položila velika vojvodinja bavarska svojemu ranjkemu očetu v roke. Koliko je resničnega na vseh teh trditvah, razsoditi je sedaj še težko, neverjetne pa niso nikakor z ozirom na sedanje razmere v Nemčiji. — Cesar je podpisal postavo o podaljšanji zakonodajske dobe. Obravnavo francoske zbornice v Boulanger-jevi zadevi so narod zelo razburile. Pred zbornico zbirajo se dan za dnevom razdražene množice. Bou-langistiški in sorodni jim listi razpravljajo to stvar s strastnimi besedami ter očitajo Tirardovemu ministerstvu, da posluša tajne opomine iz Berolina. Tudi zoper generala Logerota in Ferryja so zelo razkačeni. Vlada, koje podlaga je bila že jako omajana, utrdila si je z odločnim postopanjem zoper generala svoje stališče, in le ta okoliščina privedla je Cassa-guaca do tega, da je vložil znano interpelacijo, nikakor pa ne skupne koristi ali celo prijateljski čuti za Boulangerja. Čassagnac je propadel in se je prešlo vsled Tirardove zahteve na dnevni red z ogromno večino glasov. Vlada bo stalno umirovila generala, toda ker ga potem lahko volijo v zbornico njegovi čestilci, čakala bo skoraj gotovo dlje časa s tem korakom. V Adenu bivajoči dopisnik v »Independance Belge", Augusto Franzoi, poroča svojemu listu podrobno o dogodkih v Abesiniji do konca meseca februarija. Dopisnik ne veruje, da se bodo umaknili Italijani ter obžaluje to v interesu Italije. San Mar-zano hoče skoraj gotovo prodreti od Saatija do Aileta, kojega prebivalci so sprejeli italijansko pokroviteljstvo. Za to pa bodo Italijani potrebovali po njegovem mnenji štirinajst mesecev, akoravno je med obema krajema daljave le štirinajst kilometrov, kajti v zavarovanje zveze zgraditi bodo morali nič manj ko trideset trdnjavic. Vest, da bo odpotoval Menelik šoaški v spremstvu grofa Autonellija k ne-gušu, navdajati bi morala Italijane z nezaupanjem, ker bo skoraj gotovo kralj Janez v tem slučaji pri-držal grofa kot poroka. Dopisnik ne veruje, da se bo Menelik vzdignil zoper neguša, ker bi ga slednji prej pokončal, predno bi mu mogli priti na pomoč San Marzanovi vojaki. O splošnem politiškem položaji piše »Daily Telegraph": Nemška zunanja politika pod cesarjem Friderikom provzročila bo bolj prijateljske razmere med Berolinom in Londonom, kakor med Nemčijo in Rusijo, pred vsem pa se bo trudila, da obvaruje mir. Glede bolgarskega vprašanja bo krepko podpirala nemška vlada Eusijo toliko časa, dokler bo ta ostala v mejah berolinske pogodbe. Ako bi se pa odločil car, da bi šiloma odstranil Koburžana iz Bolgarije, odtegnil bo nemški cesar svojo prijateljsko roko ter bo Rusija ostala popolnoma osamljena. Angleška kraljica je odpotovala dne 21. t. m. v Italijo s princem in princesinjo Battenberško in velikim spremstvom. Izvirni dopisi. S Koroškega, 21. marca. Jedna večjih slovenskih občin na Koroškem je bekštanjska, ki obsega v podnožji Karavank in mogočne Jepe župnije v Ločah, v Štebnu, na Bernci, kjer ima znaui domoljub Julij pl. Kleinmayr svoja posestva, in oddelke župnije št. lenardske in zilske. Prebivalstva je tu dobro katoliškega in slovenskega blizo 4500 duš. Pri vsaki volitvi, naj si bo za deželni ali za državni zbor, so se občinarji pokazali dobre narodujake, a samo v občinskem svetu zaradi neudeležitve pri zadnjih volitvah se šopiri nekak nemškutarsko liberalni duh. Vseh teh mož je morda v občiui 50 in ti so si pri pasivnosti narodnjakov izvolili zastop med seboj. Ker se pa kmalu bliža čas nove volitve in se že sedaj vse zanima za-njo, je gotovo, da tudi občinski zastop dobimo v svoje roke. Sramotno bi bilo, da bi križem roke držali, ker drugače v vsaki stvari napredujemo. V Ločah imamo n. pr. »požarno stražo" s slovenskim poslovnim jezikom. Ona je izvrstno preskrbljena z brizgalnicami iu njej na čelu so zgolj le slovenski možje. Pridružuje se njej precej brojna »požarna godba", ki večinoma le igrii narodne skladbe. V občini je sedež »podružnico družbe sv. Cirila in Metoda" za be-ljaško okolico. Naša podružnica je jedna najbolj živih in mnogobroječih; shode svoje ima pogostoma in šteje sedaj blizo 400 udov, med njimi nad 20 ustanovnikov. Tudi se snuje na Bernci, kakor ste že iz vabila in prošnje, priobčene po raznih slovenskih listih poizvedeli, »ljudska knjižnica". Rodoljubi so do sedaj mnogo knjig v to blago in vzvišeno svrho darovali, a želeli bi še bolj občnega zanimanja za nas koroške reveže.*) Posebno bi nam bile po všeči knjige poučnega ali pa lepoznanskega zrna; tudi zbirke raznih naših slovenskih pesnikov bile bi nam drage, kajti ljudstvo rado čita, kar je tudi dokaz, da ima »družba sv. Mohorja" v naši občini 102 uda. Pred nekaterimi leti pa smo si ustanovili »Bekštanjsko posojilnico", regi-strovano zadrugo z omejeno zavezo. Te dni smo priobčili računsui sklep za drugo upravno 1. 1887. Preteklega leta je imela naša posojilnica 77.497 gl. 48 kr., reci: blizo sedeminsedemdeset tisoč in petsto goldinarjev prometa. Pristopilo je k tej na novo S6 zadružnikov in šteje posojilnica sedaj 222 druž-nikov, ki imajo v deležih 3120 gld. na dobrem. Hranilnih vlog vložilo se je na 58 knjižic 164S5 gl., izplačalo pa 4273 gld. 31 kr. iu je njih stanje koncem leta z obresti vred 28.352 gld. 48 kr., kateri so vloženi na 112 knjižicah. Stanje danih posojil pomnožilo se je za 14.181 gld. 14 kr.; posojila so dana 191 zadružnikom. Čistega dobička je 260 gld. 50 kr., ki so se v smislu sklepa občnega zbora 19. febr. t. I. razdelili tako-le: 1. v nakup čistilnega stroja za žito 110 gl. in ostanek 150 gl. 50 kr. pridejal se je rezervnemu zakladu, ki iznaša sedaj že 308 gld. 48 kr. To nekako v kratkih potezah delovanje v naši občini, ki se dan za dnevom bolj zaveda in je živa priča, da še živijo Slovenci na Koroškem in da se svojih pravic zavedajo. Zadnjo pego, katero še imamo, to je našemu prebivalstvu in našemu napredku ne odgovarjajoči »občinski odbor", hočemo pri bodoči volitvi popravili. Treba nam je narodnega občinskega zastopstva, ki bo zavzet v gmotni in duševni naš napredek. Važno je to tudi v sestavo bodočih krajnih šolskih svetov, kajti v občini imamo dve dvorazred-nici in jedno trorazrednico in povsod je le nemška uprava. Slovenščine se učijo prvega poluletja v prvem šolskem letu in potem nastopi nemški poučni jezik. Imamo pa tudi učitelje, ki še besedice ne umejo slovenski; kaj pravite v to? Kako pa nas je nemška šola tekom let ponemčila, vidi se iz dauašnjega dopisa, ki vam živo in v kratkih vrstah slika velik naš narodni napredek. To vse v Beljaku in drugej ni po godu, a »Slovan gre na dan". Dolžnost mi je bila, da sporočam drugim Slovencem, da še cismo poginili in to s prošnjo, da nas povsod in vsigdar podpirajo; ob enem pa se obračam do vas, občinarjev, da že sedaj na prihodnje občinske volitve mislite. Vsi za jednega, jeden za vse; tu grč za sveto našo stvar, tu gre, da izpolnimo željo našega ranjcega voditelja Andr. Einspielerja, ki nam kliče: »vse za vero, dom, cesarja". Kdor ni za ono geslo, je proti nam. Na delo torej 1 Z Goriškega, 20. marca. (Konec.) Tudi pri nas hoče se štiridesetletnica cesarjeva posebno praznovati. Kako se bodo letos zedinili vsi državljani ter vzajemno prosili z nebes najblažega blagoslova nad svojega deželnega gospodarja, kateri išče in najde pravo srečo in obilno tolažbo le v blagostanji svojih mnogoštevilnih narodov! Kaj je torej bolj naravno, kakor da tekmujejo posamezni avstrijski narodi ne le, kako bodo praznovali ono redko svečanost, ampak še več, da bi ohranili v častnem spominu tudi pri poznih rodovih pomenljivi dan 2. decembra tekočega leta. Po drugih deželah zidajo se že v isti spomin dobrodelni zavodi krščanske ljubezni. Deželni svet družbe sv. Vincen- cija Pavlanskega v Gorici tudi namerava postaviti letos temeljni kamen zavodu v trajen spomin proslave 401etuice, odkar je nastopil vladarstvo Njegovo Veličanstvo cesar Franc Jožef I. Ker pa bi ne mogla družba sv. Vincencija Pavlanskega z lastnimi močmi lotiti se tako potrebnega podjetja, še manj pa isto vzdrževati, pričakuje vsestranske podpore od kristijanskih in patrijotiških sodeželauov. Namen novemu zavodu bo skrbeti za kristijansko vzgojo zlasti uboge moške mladino ne glede na narodnost. V prvi vrsti in redoma sprejemali se bodo revni dečki z Goriškega. Osnovalni odbor, t. j. družba sv. Vincencija Pavlanskega, nadeja se tembolj vspeha, ker je odobril prevzvišeni knez-nadškof podjetje ter ga sprejel v svoje posebno varstvo in pokroviteljstvo. Pravila za ta zavod so se že sestavila ter stojč že na razpolago pri vodstvu družbe sv. Vincencija P. za Goriško. Naša družba sv. Vincencija P. za Gorico deli se v dva oddelka in sicer slovenski in italijanski. V teku par let imela je ista družba dovolj priložnosti spoznati, kako potreben je tak zavod za Gorico, kakoršno je n. pr. ljubljansko »Marijanišče". V tem zavodu pripravljali se bodo dečki tudi za prihodnji čas, v katerem jim bo mogoče služiti si poštenega kruha. Kako dobro delo usmiljenja je tako podjetje, za katero se mnogo trudi in prizadeva ve-lecenjeni gospod predsednik družbe sv. Vincencija, baron dr. Oskar Sommaruga, katerega je tako zasluženo odlikoval pred par tedni Njegova Svetost Leon XIII., imenovaje ga svojega častnega kamor-nika. Imenovani gospod je rodom Dunajčan in sošolec ministra Gautscha. Priučil se je popolnoma laškemu jeziku, tako da uraduje tudi v istem jeziku; tudi slovenski zna za silo. Koliko dobrega je že storil isti gospod in kako zdaj deluje, da bi se naša mejna dežela patrijotiški pokazala na čast in prospeh države in njenega slavnega vladarja, ve vsak veren Goričan. Dasi je zgubila sedanja »Soča" vse zaupanje v verne in poštene Italijane, kakor se je sama par-krat izrazila, vendar pristopijo verni Slovenci s konservativnimi Lahi v zvezo za tako sveto stvar, spo-minjajoč se, da je ravno »Soča" v prošli dobi večkrat priporočevala vzajemno delovanje s pravičnimi Italijani. Umetnost. Vatikanska razstava. Gotovo ustrežemo svojim čitateljem, ako jim vsaj v površnih črticah podamo sliko divne razstave po popisu g. Friša v »Kat. listu": Ako stopiš v to razstavo ter z očesom premeriš sijajno urejene izložene predmete, misliš, da je to izložba umetnega obrta, kakoršne se sedaj vidijo po svetovnih mestih; ako pa čitaš napise na predmetih, spomniš se hitro, da tu nima prostora sebična trgovina, nego da so to le darovi otrok svojemu očetu. Največ predmetov je za cerkveno bogoslužje, ter se je naštelo 15.000 kazul, 30.000 štol, 40.000 alb, 100.000 humeralov, 9000 kelihov, 500 monštranc, 20 zvonov; dalje 800 škofovskih prstanov, muogo škofovskih miter, pastoralov, altarnih svečnikov i. t. d. Tu so tudi pravi darilniki (altarji), od katerih je skoraj najlepši iz regenburške škofije. Pod krasnim baldahinom visi velika altarna slika, predstavljajoča Mater B., ki drži na kolenih nebeško Dete. Krasen križ, 6 svečnikov, zlat kelih, dragoceno pregrinjalo, bogato vezana mašna knjiga, so predmeti, pred kojimi stoji neprestano večja množica občinstva. So pa tudi drugi raznovrstni predmeti. Znamenita je ura. narejena po glasoviti mestni uri v Augsburgu. V gornjem delu stoji kip Vzveličarjev, ob 12. uri pridejo iz notranje ure dvanajsteri apostoli; ko pridejo do Vzveličarja, poklonijo se mu, on pa jih blagoslovi z desnico. Mej tem takrat trikrat zapoje petelin na strani. V dolnjem predeli stoji smrt, ki tolče po zvončku z jedno roko četrti, z drugo ure. Vsi ti kipi so od lesa lepo izrezani. Razstavljeni so tudi pridelki kot: vino, olje, sladkor; iz rojstnega mesta je dobil papež žita, ovac, koza in teličev. Misijonarji iz Azije so poslali predmete ondašnjega obrta in kože divjih živali. Najdragocenejše darove so sv. Očetu poslali cesarji, kralji iu veliki bogataši. Vzvišena naša vladarska hiša je sijajno zastopana. Nj. Veličanstvo cesar in kralj je poslal dragocen križ od zlata umetuo izdelan, okrašen z velikimi briljanti, biseri in svetlimi safiri. Razven tega je poslalo Nj. Veličanstvo 1000 butilj tokajskega vina iz I. 1821. Nj. Veličanstvo cesarica in kraljica je poslala krasno in dragoceno kazulo, zlatom in svilo vezeno, biseri okrašeno. Cesarjevič Rudolf in ostali nadvojvode se darovali papežu relikviarij v obliki velike knjige, koje platnice od srebra so okrašene briljanti, safiri, rubini in smaragdi. Na prednji platnici je križ, pod njini kipi Matre B. in 4 evangelistov, vsi od srebra. V te platnice je vezanih 6 listov, od kojih vsak ima relikvije svetnikov za dva meseca. Delo je velike umetniške vrednosti. Cesaričinja Štefanija z gospemi mesta Dunaja so poslale krasno albo s starimi mle-taškimi čipkami posebne vrednosti. Druge nadvojvo-dinj so darovale krasno kazulo, vezeno lastno roko. Umrli nemški cesar je poslal papežu mitro, na kateri se bleste briljanti, rubini, safiri, smaragdi, ametisti, vseh skupaj 72. Španjska kraljica je darovala papežu zlat prstan z velikim safirom, koji okro-žuje 12 velikih briljantov, a na vsaki strani prstana zopet po več briljantov. Turški sultan je daroval zlat prstan z briljantom izvanredne velikosti in lepote, najlepši v izložbi. Dragocen dar je poslal braziljanski cesar, namreč naprsni križ od samih briljantov s šestimi velikimi safiri. Braziljanska cesarica je dala krasno naslikati triptihon, predstavljajoč tri prizore iz trpljenja Kristusovega; agonijo v vrtu, glej človeka in razpetje na križ. Okviri okrašeni so z biseri in dragim kamenjem. Poleg tega je cesarica ustanovila odbor gospa v Braziliji, ki so v spomin papeževe zlate maše odkupile 250 sužnjev. V resnici plemenito delo. Angleška kraljica je poslala papežu v dar vrč s posodo za pranje rok pri sv. maši, oba dela od suhega zlata. Nenavadno v svoji vrsti delo je dobil papež od portugalskega kralja. To je velik kelih od suhega zlata z izvanredno bogato ornainentiko. Podnožje je okrašeno arabeskami, kipi iu simboli. Okoli stebla se dvigajo stolpičiv gotskega sloga v treh vrstah jeden nad drugim. Cašo okrožujejo kipi 12 apostolov. Izdelan je po nekem starem kelihu, ki je v kraljevski zakladnici v Lisabonu. Ali najdragocenejši dar je dobil papež od predsednika kolumbijanske republike v južni Ameriki. To je naprsni križ, sestavljen od samih velikih briljantov, svetlih ko zvezde. S tem križem si je okrasil prsa sv. Oče pri zlati sv. maši. Strokovnjaki trdijo, da je ta predmet najdragocenejši na celi izložbi. Gospodje v Bagodi, glavnem mestu iste republike, darovali so štolo od srebernega brokata, na kateri je 14.800 biserov, 800 smaragdov in 340 diamantov. Podoben križ od briljantov poslal je vojvoda madridski (Don Carlos). Napravljen je v Florenci; veščaki ga cenijo na 50.000 frankov. Mesto Pariz je poklonilo papežu sijajen dar, kikrono (tiaro). Narejena je od srebrnega brokata in gosto posejana z biseri diamanti, safiri, rubini in smaragdi. Na vrhu je zlato jabelko, iu na njem blišči se križ od briljantev. Prekrasen predmet. Američani slove po svoji praktičnosti, in to je dokazal predsednik zjodinjenih ameriških držav. Poslal je papsžu lepo vezan prepis ustave Zjedinjenih držav. Ta ustava daje katoliški cerkvi popolno svobodo. Predsednik je hotel reči papežu, da bo ista ustava tudi v prihodnje ondi veljavna. Vidi se, da severni in južni Američani imajo jako različen pojem o »praktičnosti"! To je glavnimi črtami sestavljena slika vatikanske izložbe. Ko bi vse pojedine predmete hoteli le našteti, morali bi dobre štiri ure, izložbo malo pozorneje pregledati. Velika je vrednost teh darov, a sv. Oče je dobil znatne svote tudi v gotovini, ter se po priliki računa, da vsa vrednost preseže svoto sto milijonov frankov. Kot štipendij za zlato mašo je izročil sv. Očetu glavni jubilejski odbor 2V2 mil. frankov. Književnost. „Matica Hrvatska". Nedavno je bil razposlan »izveštaj" »Matice Hrvatske". Iz njega bi zanimalo slovenske ude morda nastopno. Dne 2. maja 1. 1886. je bilo zaključeno, da »Matica" zida dvonastropno stavbo, solidno, primerno, prijetno. Začeli so zidati dne 20. julija 18S6 in koncem oktobra istega leta je bila »Matična" hiša že pod streho. S začetkom aprila p. 1. so se nastanjali vanjo že vsakovrstni obrtniki, in s 1. avgustom je prišel vanjo stanovat prvi stanar, in v teku septembra je bila vsa hiša nastanjena. Gledalo se je, da jeden del bodi od-menjen »književnim svrham", zadevno »književnom udružtivanju". Posameznim »stanovom" so bile udarjene zmerne cene, in vendar je imela »Matica" okroglih 500 gld. več obresti od hiše, kakor bi jih imela od papirno vložene glavnice, ne glede na to, da ima »Matica" za sebe obilne prostore, za tisto ceno, ki jo je poprej plačevala za spravljanje svojih knjig. A prava korist se bo pokazala še-le takrat, ko bo dozidan daljni del »Matične" hišo na akademskem trgu, in takrat more »Matica" računati na 1000 gld. veči dohodek od onega, ki ga ji je doslej nosila glavnica, naložena v državnih papirjih. Ce se bo ta »višek" obračal v osmrtovanje zidavne glavnice, to more hiša v 12 letih nositi dosti obilne obresti. Daljni ta del se bo stavil z 21.000 gld.. Preteklega upravnega leta 1886. (t. j.: 1S87) je izdala ..Matica" 9 knjig; sedem so jih prejeli člani, a dvoje jih je izdanih v zalogi (Rječnik hrvatsko-slovenski in Oiceronovi govori). Tu imamo: Kišpatieeve „kukce" z 263 str. in s 76 slikami ; K u k u 1 j e v i č e v e „s?lasovite Hrvate" z 268 str. in 7 slikami; B r o z o v e „crtiee" (I.) s 167 str.; Veberjev „put v Carigrad" z 239 str. in 40 slikami; Šenoine „pripoviesti" (V.) z 277 str.; Š. G j a 1 s k e g a „stare krove" s 199 str.; V o j n o v i d e v o „ksanto" s 196 str. Ocenjevati te knjige, toli izvirne koli prestavljene, bilo bi: sove nositi v (sredovečne) Atene. Dosti je povedati, da vse knjige tega natisa so razpečane in razprodane. Stran 27. izv. „Matica" ima po takem svojo hišo, vredno 60.000 gl. in vrhu tega glavnice 42.000 gl. Dalje nahajamo v „Izv." ranje ude-ustanovnike od začetka „Matice" do tega trenotka, in v opazki zdolaj stoji vzrok: „Da se ne zatare spomin onim plemenitim rodoljubom, ki so „Matico" od njenega začetka (1842) kot ustanovniki podpirali, in k aterim ima ona danes zahvaliti tudi svoj dom in svojo glavnico, priobčevali bomo vsako leto na tem kraji imena vseh onih ustanovnikov „Matice", katerih ni več med nami". Lepo! Slovenskih udov pri „Mat. Hrv." je okoli 200. Najlepši jo pogled na Notranjsko in Primorsko, tu so najzavedniši Slovenci, najturobniši na Koroško in posebno na Gorenjsko, kjer ni ne žive duše. Kranjska s 13 kraji, s 93 (+1) udi, je zastopana kakor sledi: Bistrica 1, Črnomelj 1, Št. Jarnej 1, Krško 2, Ljubljana 40, Metlika 1 — in to ženski ud; dasiravno je Metlika, kakor se mi je reklo, cve-tišče hrvatsko-slovenske pobračenosti in, pristavimo tudi, nazdravljanosti, iztikam, da slovenskih udov „M. H." iščemo v Metliki — Sava 1, Postojina 1, Rudolfovo 3 — in to gimnazijalci!! — Senožeče 4, Sežana 46 (to velja!), Vrhnika 1, Železniki 1. — Primorska s 7 kraji in 65 udi je pri „M. H." udeležena dedoredno: Ajdovščina 21 (— 1), Gorica 33, Gradiška 1, Kanal 1, Kobarid 3, Tolmin 7, Trst 12 (?). — Štajerska s 14 kraji in 19 udi se kaže tako: Gornji Grad 1, Gradec 3 (?), Leoben (Ljubno) 1, Makole 1, Maribor 4, Ormož 1, Pilj-štanj 1, Radgona 1, Rajhenburg 1, Ruše 1, Slov. Gradec 1, Šoštanj 1, Videm 1, Žalec 1. — Tožita Koroška se nam predstavlja s 3 kraji in 3 udi: Celovec 1, Spital 1, Arnoldsteiu 1. — V Istri imamo Pazen s 5 (?) udi. Bržkone jih bo tudi več. — (Žumberk 4 [?]) L. 1887. je imela „Matica Iirv." udov 6573, leta 1886. 6176, torej pomnoženja 397. — Et alibi? Dodati moram še to. Na zadnji strani „izve-štaja" stoji naznanilo, da zastonj dobi hrvatsko-slovenski besednjak vsak Slovenec, ki se vpiše med ude „Matice Hrv.", t. j., vsaki na novo pristopli Slovenec; vendar menim, da plemeniti gosp. Ivan Kostrenčič, tajnik iu blagajnik „Matični", ga ne bo odrekel tudi starim udom ne, ako se zanj oglasijo, kakor iz skušnje vem. Po teh kratkih in medlih podatkih lahko sodiš, da knjige „Matice Hrv." so kakor suho zlato, ima-joče zmeraj svojo ceno, in vsekako vredne svojih 3 gld. Ni lepše priložnosti pokazati bratovsko vzajemnost jugoslavensko, kakor postati članom učenega zavoda sosednega in sorodnega nam naroda. Slaven je dandanes pravi trpin. Drugi žanjejo, kjer on seje; drugi z veseljem in počitkom uživajo sadove njegovega znoja in žulja. Izpoznavajmo se torej, če ne na polji državstva, vsaj na polji duševnem, pri književnem delu, da smo si bratje po evangeliju in po rodu; to nam še nihče braniti ne more. Na tem polji so hrvatski rodoljubi neoborivi in ne-ustrasljivi. Sklepajoč želim, da bi se mnogi vpisali med ude »Matice Hrv." vsaj za — poskušnjo. Vili nski. (Volitev za trgovinsko in obrtno zbornico) vršila se je v mestni dvorani ljubljanski pred volilno komisijo dne 22. marca 188S z ustnim glasovanjem in z osebnim oddajanjem napisanih glasovnic. Ker se bo skrutinovanje najbrž še le v soboto končalo, ne moremo natančnih številk podati. To se pa že ve, da so izvoljeni vsi dosedanji zbornični svetniki, le namesto umrlega Eichel terja izvoljen je g. L j u d e v i t W r i e s n i k , ravnatelj rudokopa v Zjgorji. Veliki obrtuiki izvolili so gosp. Maksa Krennerja, ravnatelja kranjske stavbene družbe. Trgovci I. in II. volilnega razreda izbrali so gg.: Prana Hrena, graščaka in trgovca v Ljubljani; Ivana P e r d a n a , trgovca in posestnika v Ljubljani; Prana K s. Souvana, trgovca in posestnika v Ljubljani. Trgovci III. volilnega razreda izbrali so gg.: Tomo P a v š 1 e r j a, posestnika in trgovca vKranji; Josipa Ribiča, prodajalca instrumentov v Ljubljani. Obrtniki II. volilnega razreda izbrali so gg.: O r o s 1 a v a Dolenca, svečarja iu hišnega posestnika v Ljubljani ; Alojzija Jenko-ta, načelnika pekovske zadruge v Ljubljani; Jankota Kersnika, graščaka in posestnika mlina in žage na Brdu; J a r n e j a Žitnika, hišnega posestnika in čevljarskega mojstra v Ljubljani; Pil. Zupančiča, hiš. posestnika in stavbenega mojstra v Ljubljani. (Grof Anton Pace), bivši okrajni glavar v Lo-gatci in do sedaj c. kr. ministerijalni tajnik, imenovan je namestniškim svetovalcem pri c. kr. na-mestništvu v Gradci. To imenovanje štajerskim Slovencem gotovo ne bo na škodo. (Osepnice.) Dne 21. t. m. sta zbolela 2 moška. Ozdraveli so 4 otroci. Bolnih 46 oseb. (Železnica iz Kranja v Tržič.) Ravnatelj kranjske industrijelne družbe, g. Iv. Luckmann in drugovi poganjajo se za dovoljenje, da bi pričeli tehnične priprave za zgradbo železnice z normalnim tirom iz Kranja v Tržič. Ta lokalna železnica posredovala naj bi edino le lokalni promet in podpirala tržiški obrt. (Promet ustavljen) je na progi južne železnice Lekenik-Sisek, ker je voda dva stebra pri mostu izpodkopala. Že se giblje na stotine pridnih rok, da ju zopet pozidajo, kar ob povodnji izvestno ni lahko delo. (Železnica Celje-Šoštanj-Veleiije.) Dne 16. in 17. pr. meseca bodo vladni zastopniki pregledali nameravano črto, ki se bo izpeljala s celjskega kolodvora v savinjsko dolino mimo Žavca in Polzele ob Paki v šaleško dolino. Dolga bo nad 38 kilometrov. (Največ zdravnikov) v Evropi je na Laškem, namreč 17.568 doktorjev zdravilstva. Na Nemškem jih imajo 16.292, na Francoskem 14.316, na Angleškem 14.091, v Avstriji pa samo 11.000. (Nadporočnika Karola Ivrnko), izumitelja puške repetirke, obsodilo je vojaško častno sodišče na izgubo častniškega dostojanstva, ker je razglasil po časnikih odprto pismo, v katerem je napadel bivšega vojnega ministra Bjlandta, ker se ni njegova puška potrdila. (Z odra padel) je te dni 621etni dninar M. Ivolenec od Nove cerKve celjskega okraja pri zidanji nove mestne zbornice v Gradci ter si je zlomil levo roko. (Za uboge trpine na ljubljanskem barji) po povodnji poškodovane darovali so nekateri dobrotniki 5 gld. g* čas Stanje § g ---—• Veter Vreme J2 I ona7nvanin toplomera £ ot ~ opazovanja T mm p0 t.el2ija ^ imajska borza. (Telegrafično poročilo.) 23. marca. Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 77 gl. 40 kr. Sreberna „ 5 % „ 100 ., ,, 16% „ 79 „ 10 „ 4% avstr. zlata renta, davka prosta . . . 109 „ 60 „ Pap:rna renta, davka prosta......92 „ 35 „ Akcije avstr.-ogerske banke ...... 8b6 „ — „ Kreditno akcije ..........2G8 „ 80 „■ London.............126 „ 95 „ Srebro .............— „ — „ Francoski napoleond..........10 „ 05 „ Cesarski cekini ....................5 „ 99 „ Nemške marke ..........63 ., 40 „ (glej podobo)' najbolj praktično, elegantno, moderno in priljubljeno tapecirano pohištveno orodje, preoblečene z modernim in močnim blagom in popolno pozainentcrijo, to je s čopi in dolgimi lranžaml iz blaga, izdeluje po — 3S gold. a. v. — zajamčeno dobro in solidno narejene JE. tapecirar in dekorater v Ljubljani, Ključarske iilie