7. štev. V Kranju, dne 13. februarja 1915. Leto III. Izhaja vsako soboto ob 5 uri zvečer. Uredništvo in upravništvo: Kranj št. 170 (Prevčeva hiša). — Naročnina za celo leto K 4—, za pol leta K 2—, za četrt leta K 1—. Za vsa druge države in Ameriko K 5-60.— Posamezne številke po 10 vinarjev. — Vse dopise je naslavljati na uredništvo lista „Save" v Kranju. Inserate, naročnino, reklamacije pa na upravništvo „Save" v Kranju. — Dopisi naj se blagovolijo frankirati Brezimni dopisi se ne priobčujejo. Reklamacije so poštnine proste. — lnserati: štiristopna petit-vrsta za enkrat 12 vin za dvakrat 9 vin., za trikrat 6 vin., večji inserati po dogovoru. lnserati v tekstu, poslana in posmrtrrrce dvojno. Plačujejo se naprej. — Rokopisi se ne vračajo. — Brzojavi: „Sava", Kranj Čekovni račun pri c. kr. poštno-hranilničnem uradu št.: 41.775. Njega c. in kr. Apostolsko Veličanstvo jenaj-milostliveje blagoizvolilo izdati sledeči Najvišji rokopis : Ljubi grof Stiirgkh! Oziraje se nazaj na polletno dobo, tekom katere se nahajamo v boju, katerega so nam vsilile sovražne namere naših nasprotnikov, spominjam se hvaležnim srcem požrtvovalnega zadržanja, katero so pokazali Moji zvest: narodi v tem težkem času. Navdušeni od častnega resnega zaupanja so pokazali, da so kos velikim zahtevam tekočega časa ter so znova sijajno izpričali svoje visoko domoljubje in svoje davno izkušene državljanske čednosti s tem, da so plemenite rade volje poslali svoje sinove pod prapore, da so se preudarno prilagodili potrebam vojnega časa in da so vdano skrbeli za žrtve boja. Ta dobrodelna izkušnja krepi Mojo nado, ki je trdno utemeljena v zaupanju v vrlino Moje vojne sile, ki se je znova tako sijajno izkazala v junaških činih. Pod vodstvom Moje vlade, ki se v stremljenju, postaviti vse moči v službo nam vsem skupnega smotra, prej kot slej srečava z Mojo ogrsko vlado, bo prebivalstvo tudi v bodoče z imovino in krvjo trdno stalo ob strani ljubljene domovine. Jaz sem si gotov, da mu bo po končani vojski, koje težka bremena do konca nositi .je prebivalstvo z vesel'em odločeno, z mirom, katerega si bomo s pomočjo Vsegamogočnega priborili, prisojeno plačilo vsega truda, trpljenja in vseh nevarnosti zvesto in vztrajno izvojevanega boja. Naročam Vam, da sporočite to prebivalstvu z izrazom Mojega najtoplejšega priznanja in Moje zahvale. Na Dunaju, dne 4. februarja 1915., Franc Jožef m. p. Stiirgkh m. p. Vzroki svetovne vojne. i. Vsem je znano, da je Avstrija po strašnem umoru prestolonaslednika in njegove soproge v Sarajevu izročila Srbiji note, na katero Srbija ni zado- voljivo odgovorila. Ako ni Avstrija hotela takorekočsa-masebe nekako zapostaviti, je morala iz danega ultimata Srbiji in nje nezadovoljivega odgovora izvajati posledice in napovedati vojno. Ker Rusija ni., hotela pustiti Srbov na cedilu, je posegla vmes in ker je bila zvezana s Francijo, se je tudi ta zapletla v vojno. Prijateljski odnošaji med Francijo, Rusijo in Angleško pa so tudi zadnjo prisilili, da potegne meč. Vobče se torej smatra, da je bil sarajevski umor in temu sledeči avstrijski memorandum povzročitelj svetovne vojne. Ako pa pogledamo globlje, vidimo, da je bil sarajevski umor le iskra ob smodniku. Svetovna vojna se je pripravljala že delj časa in da se je smodnik razletel, je predvsem kriva ruska nacionalistična politika in pa brezobzirna interesna politika Angleške. Ruska nacionalistična politika, ki je obrnjena proti Nemčiji, je Rusiji provzročila že mnogo škode. Zakrivila je ruski poraz v vzhodnji Aziji, naložila Rusiji neznosna bremena ob . zapadnih mejah in provzročila tudi sedanjo vojno, ki ne more dovesti Rusiji haska tudi v slučaju zmage. Drugače pa je z Angleško. Angleška lahko utrdi svojo svetovno nadvlado, ako zmaga ta ali oni. Da nam postane to jasno, poglejmo nekoliko v preteklost. Rusko-francoska zveza je ojačevala na Francoskem up, da povrne Nemčiji poraz iz leta 1870. Nemčija oa, ki je bila obdari od sovražnikov od dveh strani, je lila prisiljena, da se je oboroževala do skrajnega, kar pa je zopet povzročilo oboroževanje vseh ostalih velesil. Tako smo prišli do lepe besede a neznosnega položaja: ^oboroženi mir". Ako pa bi se bila Rusija pridružila trozvezi in zahtevala od Nemčije integriteto Francije, bi bila ponehala napetost na evropskem kontinentu, in mnogoproslavljeno ravnotežje bi bilo postalo stalno. Zakaj, kdo bi se bil potem upal z orožjem v roki motiti evropski mir? Obenem pa bi bila Rusija lahko porabila vse žrtve, ki jih je morala dosedaj prinašati v varstvo svoje zapadne meje, preostro-jitvi svojih notranjih razmer. Zavarovala pa bi se bila lahke tudi proti nevarnosti iz vzhoda. Kajti na vzhodu je pravzaprav torišče ruskega kulturnega dela, ki se že kaže tuintam. Preustvaritev azijatskih še na pol divjih in razbojniških držav v cvetoče kolonije, to bi morala biti prva naloga I ruske države. Prememba ruske politike napram Nemčiji in Avstriji iz prijateljske v sovražno je torej takore-koč prvi in poglavitni razlog sedanje svetovne ! vojne. Začetek tega neprijateljstva sega že daleč j nazaj in kaj točno lahko zasledujemo nje postanek I in razvoj. V krimski vojni v letih 1854. do 1856. so francoske armade v angleškem interesu mnogo pomagale, da je Rusija izgubila skoro ves upliv v Levanti in da je bila uničena skoro vsa ruska vojna mornarica v Črnem morju. Aleksander II. je moral privolititi v pariškem miru v odstop nekaj ruske zemlje, opustiti je moral protektorat nad pravoslavnimi podaniki v Turčiji in zavezati se je 1 celo moral, da bo Rusija imela v Črnem morju le j neznatno mornarico. Krimska vojna, ki je pokazala hrabrost fran- i coskega vojaka in vojni uspehi v Italiji 1. 1859. sta vpliv Napoleona III. v Evropi neizmerno oja-čila. Sele mehikanska ekspedicija, v kateri je igral tako važno vlogo tudi Maksimilijan, vojvoda avstrijski in pruske zmage leta 1864. in 1866. sta ta vpliv podkopala, Že takrat je Napoleon III. zahteval komponzacije na račun Belgije. Notranje težkoče v Franciji so dovedle do vojne z Nemčijo I. 1870., ki je iztekla ugodno za prusko orožje. Po tej zmagoviti vojni je prešlo i vodstvo Evrope v roke nemškega cesarja, kojemu je stal ob strani Bismarck. Ruska je ostala med nemško-francosko vojno I. 1870. nevtralna in I upiivala tudi na Avstrijo, da ni posegla vmes. Porabila pa je francoski poraz, da se je na Bismark- \ kov nasvet odrekla določbi pariškega miru, da sme imeti v Črnem morju le neznatno mornarico. Leta 1872. so se sestali v Berolinu nemški, j avstrijski in ruski vladar, da se dogovore glede , evropskega miru na podlagi obstoječega posestnega stanja. Medtem pa je izbruhnila v Bosni in Herce- i govini vstaja proti Turkom, kateri se je pridružila i tudi Srbija. Ko pa se je leta 1876. posrečilo Tur- j kom potlačiti vstajo in premagati Srbe, se je pričelo v nesrečnih deželah nečloveško klanje kristi- j janskega prebivalstva. Turki so se hoteli krvavo ' maščevati nad zaničevano rajo. To je dcvedlo carja Aleksandra II. da je v aprilu 1. 1877. napovedal Turčiji vojno. Ruske uspehe proti Turkom t pa je Avstrija porabila v to, da je sicer ostala I K. Przemvsl. Dalje. Rusko vrhovno poveljstvo je pripravilo za obleganje Przemvsla kakih pet armadnih zborov, torej okrog 200 (XXJmcž. Poveljeval jim jegeneral Rad-ko Dimitrijev, „bulgarski Napoleon", ki je bil najprej bulgarski poslanik v Petrogradu, kasneje pa prestopil v rusko armado in- ki je bil že pri Ravaruski lahko ranjen. A kaj kmalu se je pokazalo, da se ni niti pri Odrinil, hiti pri Cataklži mnogo naučil. Drugače sodbe ne pripušča njegova taktika pred Przemvslom, ki je obstojala v tem, da je ukazoval vedno le bajonetne napade, ne da bi bil počakal, da bi bila artilerija prej omajala sovražne pozicije. Na jtotine so padale žrtve, a vedno zaman. Upravičuje ga edino dejstvo, da mu je vrhovno vodstvo ruske armade poslalo carjev ukaz, da mora Przemvsl do 8. oktobra zavzeti za vsako ceno. Človeških bitij na Ruskem itak niso nikdar visoko cenili in povrhu so Rusi vedeli, da se bližajo avstrijske osvobodilne čete. Po ponesrečenem obleganju je sicer Kadko Dimitrijev dobil visok red, a poslali so ga kot armadnega poveljnika v Kavkaz. * Predvsem se je ruški armadi že otežkočilo prodiranje do onih točk, kjer bi bila lahko pričela z uspešnim obstreljevanjem. Ogrski honvedi so namreč večkrat uspešno izpadali, vjeli nebroj sovražnikov ter si priborili več sovražnih topov. Naposled pa se je Radku Dimitrijevu posrečilo oblegovalni pas zožiti ter obdati Przemvsl z mogočnim zidovjem, obstoječim iz najboljših ruskih čet. Pozval je koj na to branitelja trdnjave, da naj mu jo preda. Pred severovzhodni zunanji fort Dukovvickv je dospel ruski podpolkovnik VVandom v spremstvu stotnika in dveh vojakov, od katerih vjclen je trobil, drugi pa mahal z zastavo. To skupino so branitelji najprej celo pomotoma obstreljevali, potem pa so se jim zavezale oči in pripeljali so jih pred trdnjavskega poveljnika feldmaršallajt-nanta Kusmaneka, kateremu je ruski podpolkovnik izročil pismo. A naleteli so slabo. Kusmanek je na kratko odgovoril, da bi bilo pod njegovo častjo, o takem predlogu sploh govoriti. Odslej pa so ruski topovi grmeli dan in noč. Razen mnogoštevilne poljske artilerije so imeli Rusi na rapolago tudi 15, 18, 21 in 24 centimetrske havbice. Celo nekaj mornariških topov je dospelo od posadke v Črnem morju. Ruske baterije so stale izvrstno in zakrite so bile tako, da jih skoro ni bilo najti. Ker pa je dan za dnevom deževalo, postale so ceste prava močvirja in to je rusko armado oviralo, da. svojih težkih topov večkrat celo ni mogla spraviti tja, kjer bi jih bila rada imela. Za oblegano posadko pa je bil na ta način dež pravi blagoslov, dasiravno je moštvo mnogo trpelo. Streljali so Rusi izvrstno, a vzlic temu so napravili j razmeroma le malo škode, ker so železobetonske zgradbe vzdržale, dasiravno je bila zemlja krog in krog razrita od ruskih granat. Avstrijska ar-i mada je ruskemu streljanju točno odgovarjala. ; Osobito od 4. oktobra nadalje je postal artilerijski boj naravnost silovit. Skoraj neprenehoma so gr-I meli topovi, brenčale so havbice, razpokavale so j se cele salve, frčale ognjene bombe in po celem I mestu so se tresli zidovi in žvenketale šipe. Kako hitro se je streljalo, spričuje dejstvo, da sta od-i dala dva težka topova iz forta Dukowicka v dveh j urah nič manj kot 260 strelov. Glavna postojanka i ruskih 24 cm havbic, ki so napravile največ škode, j je bila na višini Magiera. Tam so stale havbice J druga nad drugo, vzidane v beton in zavarovane i z obsežnimi žičnimi ograjami. Nasproti na vseh višinah pa so čepeli liki lastavična gnezda naši i topovi, havbice in baterija ob bateriji. Odločile so j ta strašni in razburljivi artilerijski dvoboj naše j 305 cm havbice iz bkodove tovarne, ki so se že i tudi pri Namurju in Antwerpnu tako dobro obnesle, i Povsod, kamor se jih je lahko pripeljalo s poljsko železnico, so kaj kmalu utihnile ruske baterije. Eden teh strašnih projektilov se je razpočil tik pred sovražnim artilerijskim štabom, ki je bil v : trenotku razstrgan v prah in krvave mesene kosce. Tega strašnega udarca ni moglo preboleti i sovražno vodstvo in od 7. oktobra nadalje je po-nehavala sila obstreljevanja. Najhujše so obstre-ljavali Rusi forre na severni in južnovzhodni strani, I skladišče za živila in poslopje, kjer je bivalo po- nevtralna, a zahtevala zasedenje Bosne po avstrijski armadi, v kar je Rusija privolila v tajni pogodbi v Reichsstadtu. Pred vrati Carigrada pa je ustavilo zmagovito rusko prodiranje Anglija. Mornarico je imela pripravljeno v zalivu Besika in izjavila je, da napove takoj vojno, ako bi Rusija zavzela Carigrad. Težkega srca je tedanji ruski armadni poveljnik grof Totleben moral opustiti zavzetje Carigrada, kar bi se bilo lahko takrat zgodilo skoro brez žrtev. A car Aleksander JI. ni hotel nalagati ruskemu narodu še novih žrtev. Carigrad se ni zavzel in v aprilu 1. 1878. se je sklenil mir s Turčijo v San Štefanu. Svetovna vojna. Avstrijsko-ruska vojna. Srditi boji v Karpatih in na Poljskem. Ob karpatski fronti se vrše srditi boji. V južni Bukovini prodirajo uspešno naše čete, dočim se Rusi na vsi črti umikajo. Včeraj se je poročalo o 1200 vjutnikih. Vplenili smo številen vojni materijal. Popoldne so med velikim navdušenjem prebivalstva naše čete vkorakale v Kimpolung. Na južnem bojišču ni nobene spremembe. V Adriji je imel zračni napad naših vrlih letalcev na francoske transporte dober uspeh. Več bomb je dobro zadelo. Na splošni situaciji v ruski Poljski in v zapadni Galiciji se ni ničesar spremenilo. Naša težka artilerija ob Dunajcu je obstreljevala ob ugodnih razglednih razmerah z uspehom prostor ob Tar-nowu in je dosegla tudi proti živečim ciljem vidno dober učinek. V Karpatih so se tudi včeraj povsodi vršili boji. V nadaljnem prodiranju v Bukovini, so dosegle naše kolone gorenjo dolino reke Suczawe ter vjele 400 mož. Dne 5. t. m. je izdal ruski generalni štab poročilo, ki pravi, da so boji ob Visli in na črti Borzymow—Humin naravnost titanski. Ogenj nemške artilerije proti ruskim pozicijam prekaša vse, kar se je doslej zgodilo na kakem bojišču. Proti eni sami ruski poziciji pri Borzymowu so postavili Nemci 50 strojnih pušk ter strahovito streljali. V strelskih jarkih so se kopičila trupla. Na fronti Brozymow—VVola Szydlowiecka se je vršila bitka na 10 vrst dolgem bojišču. Nemške čete na tem mestu so štele najmanj 7 divizij z morda 100 baterijami. Silni boji so trajali neprenehoma dva dneva. O uspehu bitke ve poročilo samo, da so Rusi dne 3. februarja zopet zasedli svoje pozicije in da se boji nadaljujejo. Poročilo pravi tudi, da so ruske baterije pri Rawi zbile dva nemška „golobau. Značaj in splošni položaj bojev v Karpatih prihaja vedno težji in obsežnejši. Rusi so zbrali v srednjem delu fronte, torej pri Dukli silne čete. To je oni prelaz, na katerega polagajo Rusi oči-vidno zelo veliko važnost, ker smatrajo, da je od tod mogoče udariti na Budimpešto. 2e več dni se vrše tu strahoviti boji, v katere posegajo silne mase z obeh strani. Pričakovati je tu, kakor na tej celi fronti silne in dolge borbe. Številna premoč Rusov, ki je prej obstojala, je zlomljena. Poleg tega primanjkuje Rusom v zadnjem času tudi municije. veljstvo. Nekoč se je bila neka ruska polbaterija pod zaščito noči približala zunanjim utrdbam na 2000 korakov. Tam se je zagrebla in drugo jutro dosegla izvrstne uspehe. Najprej ni nikdo vedel, odkod pravzaprav naenkrat prihajajo ti izvrstno merjeni streli. Dvignil pa se je neki podčastnik z zrakoplovom in našel na ta način sovražnika, ki je moral kaj kmalu utihniti. Največ je trpel fort Dukovicky, katerega je zadelo krog 250 strelov, ki pa vsi niso provzročili hujše škode. Oklopne kupole so ostale docela nepoškodovane, od betonskih zgradb pa so se odkrušili le velikanski kosi in zemlja je bila strahovito razrita. Dva na okopih stoječa topa sta bila razstreljena in neka granata je priletela naravnost skozi strelno odprtino, ter deloma pobila, deloma ranila tamkaj se nahajajoče moštvo. Se manj uspeha pa je imelo rusko obstreljevanje na južnovzhodni strani. Tamkaj je stala razdejana opekarna, iz katere je melanholično molel le še visok dimnik. Nek avstrijski četovodja, ki je bil prej častnik, pa je moral službo kvitirati, je bil tam gori skrit. Iz te zračne višine je lahko pregledal vse sovražne artilerijske postojanke ter iste javil sosedni utrdbi, s katero je bil telefonično zvezan. Tako je bilo vselej mogoče ruske baterije prisiliti, da so kaj kmalu utihnile. Pet dni je tako zdržal hrabri četovodja, ki ni mogel drugega vzeti seboj nego kruh, vodo in salamo. V zahvalo je postal zopet nadporočnik. Konec. Osvojitev Wame v Bukovini. V Polski in zapadni Galiciji ni nobene spremembe. Topovski boj. V lesnem pogorju Karpatov se je zavezniškim četam posrečilo, zavzeti po večdnevnih bojih kraj, severno od gorskega prelaza Volovca, ki so ga Rusi trdovratno branili. Vjeli smo mnogo sovražnikov ter vplenili mnogo municije in vojnega materijala. Na ostali karpatski fronti srditi boji. V zapadnem odseku se je ponesrečilo več ruskih napadov, pri čemer smo vjeli 340 mož in vplenili 3 strojne puške. Prodiranje v Bukovini napreduje. Osvojili smo VVamo. Rusi se umikajo iz Bukovine. Bukovino smo očistili do Suczavve od sovražnika, ki se mestoma begu podobno umika. Z nepopisno radostjo pozdravlja prebivalstvo naše prodirajoče čete. Nemško-francoska vojna. Boji na Francoskem. Boj za nemško postojanko južno od kanala, i jugozapadno od La Bassee še traja. Del kratkega jarka, ki ga je zavzel sovražnik, so zopet osvojili. V Argonih so nasprotniku iztrgali dele njegovih utrdb. Sicer se ni prigodilo ničesar bistvenega. Južnovzhodno od Yperna so Nemci zavzeli francoski strelski jarek in so pri tem vplenili dve angleški strojni puški. Južno od kanala pri La t Basseeju je vdrl sovražnik v enega izmed strelskih jarkov. Boj tamkaj se še vrši. Vobče ni na obeh bojiščih razen artilerijskih bojev bistvenih dogodkov. Ponovni francoski napadi proti pozicijam se-verno od Massiges, ki so jih Nemci pridobili, so ostali brezuspešni. Takisto so se ponesrečili sov-razni sunki v Argonih. Iz Soissonsa poročajo, da so Nemci doslej i mestu še večinoma prizanesli z obstreljevanjem, j Artilerijski dvoboj se vrši med vrhovi na obeh bregovih reke. Nemci obstreljujejo zlasti Villeneufe in St. Germain. Zlasti krvava je bila ataka na j ; Berges in Venicel. Sedaj je ravnina ob Aisni med \ i Buxyjem in St. Mecardom deloma poplavljena. Dne 5. t. m. je krožilo več nemških letalcev i nad francoskimi pozicijami pri Arrasu in Lillu. j Tam je bilo več močnejših francoskih oddelkov in j Zuavov. Kmalu je sleJil silen nemški napad. I Franbozi so razstrelili strelske jarke, ki so jih Nemci zasedli. Iz Frankobroda poročajo, da traja akcija Ob i flandrski obali pfi VVestendu še vedno. V noči na i J 5. februarja in dan poprej so nepresteno grmeli j ' težki topovi. Sovražne poizvedovalne čete so po- i skusile dognati pozicije nemških čet ob severni obali. V pretekli noči so streljali Nemci na neki sovražni aeroplan nad Heystom, ki je operiral z reflektorji. Se silnejše je bilo grmenje topov dne 5. februarja ob pol 5. uri popoldne. Vsi topovi in vse. strojne puške med Heystom in Zeebriiggom so streljali na aeroplan. Videti je bilo ogenj in dim šrapnelov. Letalec je izginil nad morjem. Streljanje je trajalo 20 minut. V Briigge in Osten-de prihaja mnogo ranjencev. Angleške križarke stražijo obal, najbrže z ozirom na nemško grožnjo proti angleškim transportom čet. Dne 5. februarja j so streljale angleške ladje v bližini Zeebiirgga. Obrežne baterije so odgovarjale. Zračna obramba Parisa. Zračno ladjevje izvršuje z največjo natančnostjo stražo nad Parizom. Neprestano, tudi ponoči, krožijo letala nad Parizom in okolico. Francoski letalci so prisilili dva nemška zrakoplova, ki sta se približala Parizu, da sta se vrnila. Nemško-ruska vojna. Odbiti ruski napadi na fronti Humin—Bzura. Rusi so izvršili na vzhodno-pruski meji, kakor tudi južno od Visle, napad proti nemški fronti Humin—Bzura odsek. Vsi napadi so bili odbiti. Vjeli so 1900 mož in vplenili 6 strojnih pušk. Z angleške, pa tudi s francoske strani se neprestano ponavlja trditev, da so Nemci v proslavo rojstnega dne Njegovega Veličanstva cesarja uprizorili sunke v velikem stilu, ki so se vsi kon* j čali s težkimi reakcijami za Nemce. Da je ta trditev z zahrbtnim namenom enostano izmišljena, dokazujejo poročila o dogodkih v dotičnih dneh. Takšno vojevanje se naravno tudi ne more tikati vladarjeve osebe. Nemško armadno vodstvo pa neče opustiti prilike, da bi takega vojevanja ne postavilo v vsi njegovi nizkoti pred vsem svetom na sramoten oder Spopadi v Vzhodnji Prusiji. Na vzhodnopruski meji jugovzhodno od jezerske planote in v Poljski na desno od Visle se je vršilo nekaj manjših, uspešnih spopado1' krajevnega pomena. Kakor poročajo „Times" iz Petrograda, so nemški napadi na ruske pozicije ob Bzuri in Rawki tako silni in srditi, kakršnih dosedaj še ni bilo beležiti. Uradni krogi in vojaški strokovnjaki so mnenja, da je treba računati z novo razvojno fazo nemških načrtov Dočim so preje ti krogi bili prepričani, da se bo sila avstrijske in nemške ofenzive čutila samo v centru Karpatov, s čemer bi bilo olajšano rusko prodiranje na Sedmograško, smatrajo sedaj za gotovo, da so avstrijski in nemški napori dosegli vrhunec istočasno v Galiciji, kakor tudi v obrečju Visle. Sodba ruskih vojaških krogov. Ruski vojaški kritiki konstatirajo, da tvorijo novi nemški napadi ob Visli četrto veliko ofeozivo Nemcev od početka vojne. Nemški napadi imajo namen za vsako ceno prebiti rusko fronto. Nemški generalni štab je v preteklih mirnih tednih ojačil artilerijo in svoje moštvo. Nemška metoda je obstojala v tem, zbrati na obeh krilih ob Visli in v Karpatih močne čete in pustiti v sredini samo poldrugi armadni zbor. Zdi se, da se Nemcem mudi končati operacije na vzhodu, ker bi jih moglo ogrožanje na zahodu prisiliti, da bi zopet potegnili čete iz Poljske. Da bi potisnili Ruse ob Bzuri in Rawki nazaj, so postavili v strnenih masah na 10 km širine 105.000 mož s 600 topovi, kar bi se moralo normalo razdeliti na 35 km. To dokazuje, da hočejo za vsako t eno iz železnega obroča, ki so ga sklenili zavezniki okrog njih. Turška proti tripelententi. Ob Sueškem prekopu. Angeuce Milli poroča iz turškega glavnega stana: Predstraža proti Egiptu nastopajoče armade je uspešno izvšila poizvedovalni pohod skozi puščavo ter pognala sprednje angleške straže proti Kanalu. Nekaj pehotnim stotnijam se je celo posrečilo med Tossumom Serpiumom prekoračiti prekop.Neka indijska križarka je bila od ognja artilerije težko poškodovana. Naše prednje čete bodo ostale v stiku s sovražnikom ter opravljale poizvedovalno službo na vzhodnem bregu prekopa tako dolgo, da bo glavna moč pričela z ofenzivo. Del naših čet je uspešno obstreljeval Jalto ter na nekem drugem mestu potopil neko rusko ladjo. Nova armada nad Angleži. „Agence Milli" poroča, da so zavzele turške čete s pomočjo arabskih vojščakov važno angleško postojanko Haviz, severno od Mohammare, kjer so se nahajale angleške predstraže. Arabska plemena se pridružujejo Turkom ravnotako, kakor severoperzijska. — Iz Jeruzalema prihaja poročilo, da so turški uspehi ob Sueškem prekopu izzvali v mestu velikansko navdušenje. Mesto je v zastavah, vršile so se manifestacije. * Konferenca finančnih ministrov trojnega sporazuma. Konferenca finančnih ministrov trojnega sporazuma je sklenila, da se združijo skupna finančna in vojaška pomožna sredstva za nadaljevanje vojne do končne zmage in se zagotovi medsebojna financijalna pomoč tako za države, ki se že sedaj vojskujejo, kakor tudi za one, ki se bodo v prihodnje pridružile zaveznikom. Ta sredstva se bodo pokrila s skupnim posojilom, ki se najme v imenu vseh treh velesil. Končno se je sklenilo, da se nakupi pri nevtralnih državah izvrše skupno, da se s tem ustvarijo ugodnejše eksportne razmere za Rus:jo. Spremembe v francoski generaliteti. Na mesto generala Mercier-Milona je imenovan za poveljnika severnega dela utrjenega taborišča v Parizu prejšnji vojaški guverner pariški divizijski general Michel. Za poveljnika južnega dela pa divizijski general Lamaze. Italija ostane do aprila nevtralna. „Kolnische Zeitung" poroča, da je urednik rimske „Tribune" izvedel od jako odlične politične osebe, da bo Italija gotovo ostala mirna do aprila. Do takrat bo ena izmed vojskujočih se strank dobila premoč in Italija bo tedaj intervenirala za mir. Za vojno se zavzemajo razne tajne družbe, večina italijanskega prebivalstva je po silnem potresu za mir. Ljudska hrana v vojnih časih. Opomin; izdalo c. kr. ministrstvo za notranje stvari v januarju 1915. Naši sovražniki nas hočejo izstradati. Iz ne-številnih pojavov sovražnega inozemstva se jasno vidi ta namera. Kar se jim ni posrečilo s pozivom njihovih milijonskih vojsk, hočejo doseči s tem, da nam zabranjujejo dovoz živil in da izpostavljajo naše prebivalstvo nevarnosti lakote. Toda tudi ta naklep se jim ne posreči, ako si vsak izmed nas vzame za najstrožjo dolžnost in za vodilo za svoje življenje, da bode varčno gospodaril z živili, kolikor jih je. Vsak posameznik je poklican sodelovati, da se zagotovi ljudska hrana v sedanjem vojnem času, vsak posameznik pa tudi more sodelovati, ako način svojega življenja prilagodi zahtevam skupnega blagra. Vsakdo naj pomisli, da naj služijo njegovi obroki v to, da se nasiti in hrani, ne pa poželjenju po nasladnosti in potrati. Ogibajte se torej nezmer-nosti v jedi in pijači, odrecite se temu, da bi slavnostne povode praznovali s pojedinami in popivanjem. Pa tudi v nasprotno napako se ne sme zabresti in nikdo naj se iz bojazni ne odloči nakupiti si nepotrebne zaloge. S tem bi si le zase in za druge podražili cene. Vsi, zlasti pa tisti, ki so si že nabavili take zaloge, naj bodo kar najodločneje posvarjeni in opozorjeni, da se živila, zlasti moka, ako se hranijo na nepripravnih krajih, izpridijo in da postanejo neporabna za uživanje ljudem. Za vse razmere se ne morejo postaviti enakomerna vodila o ljudski hrani v vojnih časih. Zato se naj nudijo le nekateri nasveti, kojih vpo-števanje je v nujnem interesu vsakega posameznika in skupnosti. Meso. Hrana z obilnim mesom se često precenjuje. Potrebno ni jesti meso vsak dan ali večkrat na dan. Ob mnogih obrokih, zlasti pri večerji, se lahko nadomesti meso z drugimi redilnimi in tečnimi jedili (mleko, sir, mlečne in močnate jedi). Klanje mladih živinčet ni gospodarsko. Teletina je tudi manj redilna. Ljudstvo samo dobro ve, da teletina ni krepka hrana. Za govedino in svinjino je ovčje in koštrunovo meso popolno nadomestilo, pravtako divjačina in ribe. Ostanki in odpadki mesa se dado v gospodinjstvu porabljati za pripravljanje raznih jedi (juh, omak, mesnatih močnatih jedi itd.). Mleko, sir. Mleko in sir sta najvažnejša in razmeroma najcenejša hrana z beljakovino in ob bistveno manjšem potrošku nudita lahko dobro nadomestilo za meso in jajca. Mleko in sir, zlasti cenejše mleko brez smetane (posneto mleko), nadalje zmetki in kislo mleko, sirotka, sir brez smetane in skuta naj bi se v večji meri porabljali zase in za pripravljanje jedi. Mast. Poraba masti se more omejiti mnogokrat brez škode. V gospodinjstvu, zlasti pri kuhanju jedi, je treba varčnosti s tem razmeroma dragim živilom, ki se da lahko nadomestiti kakor redilna snov. Najboljše nadomestilo za mast je cuker; namesto da se namaže kruh z mastjo (kruh z maslom), se lahko često pridene sadje, čežana, marmelada, med i. dr.. . Moka, kruh. Z oblastvenimi predpisi se je že naložila dolžnost, da se mora pri pripravljanju kruha, da se varujejo zaloge krušnega žita (pšenica in rž), mešati moka z drugimi vrstami (n. pr. z ječmenovo moko, koruzno moko, krompirjevimi izdelki). Nikdo naj se ne spotika, ako se nekoliko izpremeni okus. Tudi v gospodinjstvu naj se ne porablja namešana pšenična in ržena moka. Predsodek zoper temne vrste moke je neosnovan, zakaj te vrete so tečne in okusne. Prav posebno naj se varčno gospodari s kruhom; kruha naj se ne odreže več, nego se ga poje. Tudi ostanki kruha in žemelj se lahko porabljajo za pripravljanje redilnih in tečnih jedi (krušne juhe, cmoki, praženi žganci iz žemelj, močnik iz žemelj itd.). Opušča naj se zaradi slastnosti uživati samo svež kruh; star kruh ni nič manj redi-len. Ječmen in oves, kaša in riževo pšeno so pripravni za razne močnate in mlečne jedi in torej lahko nudijo nadomestilo za običajna živila. Isto velja zlasti tudi o koruznem zdrobu, ki je za pripravljanje polente bolj pripraven nego koruzna moka. Iz ječmena narejena kaša (ječmenček), ovseno pšeno, ovseni kosmi, kaše, močnate in mlečne juhe vseh vrst lahko podajajo redilne jedi. S o č i v j e. Tudi sočivje (fižol, leča, grah) zasluži zaradi svoje porabnosti za tečna in redilna jedila posebnega ozira. Krompir. Z redilno vrednostjo in mnogovrstno porab-nostjo nudi krompir pripravno in ceno nadomestilo za razna živila. Da se varčno gospodari s krompirjem, naj se kuha v olupih in naj se šele potem olupi; sicer se izgubi mnogo redilnih snovi. P r i k u h e. Prikuhe so posebno važne zaradi svoje lastnosti, da prinašajo v hrano izpremembo in slast-nost, da lahko nasitijo in prihranijo druga živila. Kdor razpolaga z nezazidanim zemljiščem ali na primer vrtom-cvetnjakom, naj nasadi zgodnji krompir, zelenjavo, salato i. dr. Za svoje gospodinjstvo in često tudi za druge lahko dobiva dragocene prispevke za obroke. Cuker, sadje. Po krivici se često pravi, da je cuker samo za naslado, v resnici pa je cuker izredno važno živilo in naj bi se torej, kolikor mogoče izdatno j porabljal. Kakor že omenjeno, more cuker v hrani j nadomeščati mast; z obilnim uživanjem cukra — j zlasti ker ga je dosti v zalogi — bi se moglo od-pomoči pomanjkanju in draženju masti. V istem I smislu se priporoča tudi uživanje sladkih jedi, sadja v vsaki obliki, zlasti kompota (vkuhanega sadja in marmelad,) ter medu. Pripravno je, da se sadje pravočasno obvaruje pokvare in da se primerno izrablja (suši, vkuhava). Pijače. Voda gasi žejo najbolje; mleko je najredil-nejša pijača. Z denarjem, ki se često čez mero i porabi za opojne pijače, se lahko bolje nabavijo j potrebna živila. Za narejanje opojnih pijač potrebne sirovine (žito, krompir, sadje itd.) služijo lahko pripravneje za porabljanje za živila. Tudi kava in čaj dobita redilno vrednost šele s pridatkom cukra in mleka. Na mesto teh čezmorskih užitnih reči, ki so torej le v omejenih množinah na razpolaganje, lahko bolje stopijo mleko ali redilne mlečne j juhe, močnate juhe, kaša itd. Za otroke so opojne pijače vsekakor škodljive, kava in čaj vsaj nepotrebna. Vobče je treba gledati rta to, da se ne kuha več, nego se navadno poje, in paziti je treba, da se morejo tudi ostanki in odpadki zopet izkoristiti. Kuhinjski odpadki so često pripravni za klajo živini. Z okusnim pripravljanjem mešane hrane, z razumnim menjavanjem in kolikor možnim ogiba-i njem enostranskega hranjenja se tudi pri najpripro-I stejših jedeh zadosti teku. Kadar se pripravljajo jedila, igra pravilno izrabljanje goriva bistveno vlogo. Varčno porabljanje goriva, zlasti premoga, je v sedanjem času sploh posebno velikega pomena. Zato se podaja tukaj še nekaj migljajev za pravilno izrabljanje premoga pri kuhanju in ku-renju. V naših ognjiščih in pečeh se v resnici izrablja večinoma le deseti, često celo le dvajseti del toplote, ki bi se mogla dobivati iz premoga in drv. Zakaj! ker se nepravilno kuri. Nekaj načel za pravilno kurjenje. Pri kuhinjskih pečeh in pečeh s pečnicami (glinastih pečeh) naj se ne vloži preveč premoga istočasno. Cim nižje je goreča plast, tem bolje se izrablja kurivo. Kadar se začne kuriti, morajo biti kurilna vratca (gornja vratca) zaprta in vratca za pepel (pod rešetko) odprta. Cim se je premog dodobra užgal, se lahko gornja vratca deloma od-I pro, da jih ne poškoduje živahni ogenj. Spodnja vratca je pripreti, tako da ostane le majhna špranja. Ako je v peči le še žrjavica brez plamena, naj se zapro obojna vratca, da plin počasneje prepihava .in da se peč tako krepko pregreje. Ker se vratca na pečeh nikoli ne zapirajo popolnoma neprodušno, prihaje tudi, Če so vratca zaprta, večinoma dosti zgorilnega zraka. Nikakor pa naj ne bodo spodnja vratca več nego za prst široko odprta. Pri železnih j pečeh je odpirati kurilna vratca le. kadar se do-! laga kurivo. Dovajanje zgorilnega zraka je urav-! nati s tem, da se premikajo vratca za pepel ali da se primerno vstavi zapora z vijakom, ki je nameščena na teh vratcih. Polnilne peči je napolniti z gorivom do vratec za ogenj. Sodržavljani in žene! Na Vas se obrača ta oklic, da bi izpolnjevali svojo dolžnost nasproti skupnosti in s tem tudi i nasproti samim sebi. Živeti ne smemo brezskrbno brez glave, temveč vsakdo naj se postavi v službo občemu blagoru. Nikdo naj ne misli, da se njega j ne tiče. Le mnogo kapljic izvotka kamen! Vaši očetje, brati in možje so v vojni. Oni zastavljajo svojo kri za našo zmago. Žrtvujte se tudi Vi za domovino, za katero jemljejo naši junaški vojaki nase vsak dan tako velike žrtve. Vsakdo deluj za varčnost z zalogami naših živil in si tako prizadevaj, da se izkaže vrednega velike dobe. DNEVNE VESTI. Ernest pl. Korber, ki je bil svoj čas ministrski predsednik, je bil imenovan skupnim finančnim ministrom. Dosedanji skupni finančni minister, vitez Bilinski bo bržčas prevzel načelništvo poljskega kluba. V zadnji seji kranjske trgovske in obrtniške zbornice je bil izvoljen za predsednika Ivan Knez, za podpredsednika pa Kamilo P a m -m e r. Med drugim je zbornica soglasno sprejela predlog zborničnega svetnika Ivana Rakove a, ki meri na to, da se na gorenjski železnici zopet vpelje vlak, ki je vozil iz Ljubljane ob devetih dopoldne in se vračal v Ljubljano ob četrt na pet popoludne. Kakor čujemo, so tudi različne občine ob gorenjski progi vložile prošnjo na ravnateljstvo državnih železnic v Trstu za zopetno vpeljavo napominanega vlaka. Želeti je, da bi ta akcija ne bila brezuspešna, kajti železnična zveza Gorenjske z Ljubljano je sedaj res v vsakem oziru nedostatna. Fcm Appel, prejšnji poveljnik 15. armadnega kora v Sarajevu je dne 4. t. m. umrl na Dunaju. Iz ruskega vjetništva je pisal svojcem tukajšnji c. kr. profesor in rez. častnik g. profesor Ivan Masten. Baje bo interniran v Taškendu, glavnem mestu Turkestana. Najbolj zanimiv in najboljši ilustrovani tednik so „TEDENSKE SLIKE", ki priobčujejo vsak teden mnogo zanimivih slik z bojišč in o drugih dogodkih, priobčuje tudi slike padlih junakov, ki so žrtvovali kri in življenje za domovino. List „TEDENSKE SLIKE", priobčujejo tudi pesmi, povesti, jako zanimiv lep detektivski roman itd. Priporočam vsem, da si naroče list „TEDENSKE SLIKE". Izhaja v Ljubljani ter stane četrtletno le K 2.50. Posamezne številke se pa dobe tudi po trafikah in knjigarnah po 20 v. izvod. Kupujte in zahtevajte povsod ilustrovani list „ TEDENSKE SLIKE". Pismo iz bojišča. Častnik piše: Ne vem, ako sem se kedaj bolj razburil, kakor nekoč zjutraj, ravno pred naskokom. Zapazil sem, da si je eden mojih vojakov sezul čevelj in da ga iztresa vzlic temu, da smo bili že nastopili v red. „Ali je sedaj za to čas?" se nad njim razljutim, a on mi odvrne: „Ako sedaj ne bom imel čevljev v redu, bom pri naskoku moral ostati zadaj!" Kazalo mi ni dru-zega, kakor počakati, da se obuje in šele potem dati nadaljni ukaz. So pač na bojišču važnejše stvari kot kroglje in šrapneli! Zgodi se, da dobimo včasih menažo med žvižganjem krogelj. A kljub opasnemu položaju se nismo še nikdar tako smejali kakor oni dan, ko je prihajal iz kuhinje v zakope podčastnik M., noseč posodo vroče juhe. Pravkar ga je zadela kroglja v nogo, on pa mirno šepa naprej v smeri proti nam, krije juho s svojim telesom in skrbno pazi, da je ne razlije, kakor da mu je na juhi ležeče več, kot na svojem življenju. „Ali ste ranjeni?" ga vprašamo in mu gremo po možnosti nasproti. „Nekoliko v prste na nogi", pravi, „ampak za božjo voljo, ne pošiljajte me prej na obvežišce, dokler ne dobim svoje porcije juhe. Saj niti kapljice nisem iziti!" Dali smo mu dvojno porcijo. „Cas" št. 86. Razglas. Od različnih strani so bile oblasti opozorjene, da hodijo po Kranjskem trgovci s konji ki po deželi, posebno pri ženah upoklicanih posestnikov konj, kupujejo konje po nizkih cenah, katere potem vojaški upravi povodom njene zahteve deželnih prevozil prodajajo za cenilne cene, ki so pa pogosto znatno višje, kakor cene, za katere so oni kupili konje. Nizke cene dosežejo tudi agent-je navadno s zvijačnim govorjenjem, na primer, da je tudi Kranjska izpostavljena nevarnosti, da jo sovražnik zasede, ali da bode kmalu tej nevarnosti izpostavljena in da bode potem sovražnik konje jemal ne da bi jih plačal. Na ta način delajo pri bojazlivih in lahkovernih ljudeh dobre Kupčije in skupujejo lepe dobičke v škodo prvotnih posestnikov konj. Kar se pa tiče zvijačnega govorjenja teh agentov, dokazuje ravno dejstvo, da taki agen-tje k(.nje kupujejo, da se izgube konj absolutno ni bati, kar bi jih drugače ti gotovo ne kupovali. Prebivalstvo se zato pozivlje, da je proti navedenim agentom skrajno oprezno in da v lastnem interesu vsak slušaj, iz katerega bi se dal dokazati kak goljufiv namen, bodisi da ga hočejo taki ljudje doseči s zvijačnim govorjenjem, ali pa razširjanjem vznemirjujočih poročil, takoj naznani naj-bližnji orožniški postaji. Slednjič se opetevano opozarja na tuuradni razglas z dne 28. 12. 1914 št. 941/Mob glede prepovedi prodaje konj z razvidni-cami izven nabornih okrajev, to je izven okoliša c. kr. okrajnega sodišča. Razglas. Z ministrsko naredbo z dne 30. januarja 1915. št. 24. drž. zak. izdali so se novi predpisi o izdelovanju kruha in peciva, ter njega spravljanju v promet, kateri predpisi se bodo morali kar najnatančnejše opazovati, ako hočemo, da bomo shajali s pšeničnimi zalogami žet> ve. Ker morajo imeti peki, slaščičarji, drugi prodajalci peciva, kakor tudi lastniki gostilničarskih in krčmarskih obrtov vseh vrst odtisk te naredbe ki jih bo okrajno glavarstvo v kratkem razdelilo, v svojih prodajnih in obratnih prostorih na vidnem mestu nabit, ima vsakdo priliko, se seznaniti s temi določili. Opozarja se le izrecno na to, da veljajo ti predpisi o mešanju moke ne samo za obrtniško izdelovanje kruha, temveč tudi za izdelovanjekruhavzasebnem(do-mačem) gospodarstvu. Dalje bodi pripom-njeno, da je — kakor doslej — dopustno, izdelovati kruh in pecivo iz ječmenove, ovsene, ali koruzne moke tame ali pa iz poljubnih zmesi teh mok ob pridatku drugih mokinih nadomestkov (krompirjeve moke, sladkorja, itd.). Kot edino dopustno malo pecivo je c. kr. deželna vlada v ukazom z dne 6. februarja t. 1. št. 2997 določila obliko dvodelne že m I j e (navadne žemlje s težo 45 gramov s kupno ceno 4 vinarjev). Vsak najmanjši prestopek teh določil se bode brezobzirno in najstrožje kaznoval. Občinstvo, v katerega lastnem interesu so se izdali ti predpisi, pa je dolžno podpirati oblasti s tem, da samo nadzoruje natanko spolnjevanje teh naredb ter vsako neopa-zovanje takoj naznani tušem, bližnji c. kr. orožniški postaji ali pa županstvu. Razširjajte naš list. nizini dr. Mu. Globočnik okrožni zdravnik in zobozdravnik in Pr. HolzhsGKer konc. zobotehnik v Kranju l vHlebšovi hiši, nasproti rotovža, je slavnemu občinstvu vsak delavni dan od 8. ure zjutraj do 5. ure popoldne in ob nedeljah dopoldne na razpolago. 1 T Spominjajte se Rdečega kriza 2 52-7 trgovina Ferd. Saiovic \ v Kranju (poprej J. C. Pleiweiss) priporoča za svojo bogato zalogo modnega blaga sukna za ženske obleke, barhenda za bluze in obleke, še-vijotov, kamgarnov in lodnov, plptna za rjulie, cvilha za zimnice, satenastih iu pisanih posteljnih odej, kakor tudi vsega drugega manufakturnega blaga. Volneni robci, pleti, ogrinjalke in pleteni robci najnovejših vzorcev in najbolje kakovosti. Srajce, jopice in hlače za ženske, moške in otroke. Svilnati robci najnovejših uzorcev. 652—7 in najceneje se RUDOLF u Kranju (polen lekarne) Ustanovljeno leta 1885 Prva in največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine. Ceniki zastonj in poštnine prosti. Strogo solidna in poštena postrežba. ]4 \i 4 4 4 4 -I -I 4 4 4 .4 Suhe gobe in druge deželne pridelke v vsaki množini po najvišjih dnevnih cenah kupuje KI. m, HRHR1 l Trboveljski in češki premog. Restavracija pri kolodvoru priporoča dobro kuhinjo, pristna vina, češko budjeviško pivo. Lep senčnat vrt. Najbolj varno naložen denar v vsem političnem kranjskem okraju! Mestna hranilnica i Hraaln obrestuje hranilne vloge po Splošni rezervni zaklad (lastno premoženje) nad 352.600 kron! Hranilnica posoja na zemljišča po 5V»°/o na leto in na amortizacijo v 45 letih, tako da na primer dolžnik v teku 45 let popolnoma poplača posojilo 100 kron z obrestmi vred, ako plačuje vsakega pol leta po 3 krone. Koncem leta 1913. je bilo stanje hranilnih vlog nad r s i ■ i 7 i brez odbitka rentne-ga davka, katerega plačuje hranilnica i/. S lastnega. Narasle in I nedvignjene v lož ne I obresti pripisuje h ka- " pitalu vsakega pol leta — to je dne 30. junija in dne 31. decembra — ne da bi bilo treba vlagateljem se zgla-šati radi tega pri hranilnici. Za varnost hranilnih vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina Kranj z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Da so hranilne vloge res varne, priča zlasti to i da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev, ter župnišča cerkveni denar. U 5 milijonov442 tisoč kron. i i Posojil na zemljišča ter posojil občinam nad 4 milijone kron. I l l i Ta najstarejši denarni zavod v Kranju uraduje na rotovžu vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 4. ure popoldne. X % —........----------- J ■ /■ Last ih:zalqga tiskarne'„Sava" v Kranju V odsotnosti odgovornega urednika Mižasni »dgovnrni urednik: Ciril Pire. Tisk tiskarne „Sava v „Kranju.