Štev. 186. V MnMi»i, v tarek, dne 17. avansta 1909. Leto XXXVII Velja po pošti: == K 26-— » 13--» 6-50 » 2-20 »29--» 35-- Za celo leto naprej . za pol leta » za četrt » » za en meseo » sa Nemčijo celoletno ■a ostalo inozemstvo = V upravništvu: = Sa oelo leto naprej . K 22*40 sa pol leta » . » 11-20 za četrt » » . » 5*60 za on meseo » . » 1'90 Za pošiljanje na dom 20 v, na mesec. — Posamezne Stev. 10 v. ■ '1 J r i j i |PH i : Inserati: Enostolpna petitvrsta (72 mm): za enkrat......po 15 v za dvakrat.....» 13 » za trikrat.....» 10 » za več ko trikrat . . > 9 » T reklamnih noticah stan« enostolpna garmondvrsta 30 vinarjev. Pri večkratnem objavljeni* primeren popust. vsak dan, IzvzemSt neflelje ln praznike, ob 5. nrl popoldne. Uredništvo Je v Kopitarjevih nlloah štev. 6/IU. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma u na css sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. a Političen list za slovenski narod. Upravništvo Je v Kopitarjevih ulicah itev. 6. -= Sprejema naročnino, inserate in reklamacije. --— Upravniškega telefona štev. 188. = Današnja številka obsega 4 strani. Ob odločitvi. Danes popoldne se zbero zastopniki državnozborskili strank v posvetovanje, ki ga sklicuje načelnik »Poljskega kola« dr. Globinski. Omogočili bi radi Poljaki državnozborsko zasedanje. Nikakor ne gre, da bi resen list, kakršen je naš, sledil drugim listom in že naprej prerokoval: Globinski doseže uspeli, Glabinskijev načrt se izjalovi. O tem premišljajo in še več blebetajo in se prepirajo tisti listi, ki jili pišejo ljudje z orientalsko domišljijo, katere seveda mi arijski suhoparni fjudje pogrešamo. Cas spravljivosti med Nemci in Slovani nikakor ni ugoden. Po nemški krivdi. Brez vsake potrebe so začeli vsenemški ponemčeni maliki in po njili nahujskani smrkolini liki lovec zajca preganjati dunajske Čelie, ki jih biva četrt milijona na Dunaju. Nemško časopisje, izvzemši ofi-cijelnega krščansko-socialnega, se veseli protičeške gonje. Hujska že Dunajčana, naj ne kupuje obleke pri češkem krojaču, naj ne pije piva in naj ne kosi ter večerja •pri češkem gostilničarju. Ker tega ne pišejo proti Nemcem, seveda cenzura ne vidi bojkota v takem pisarjenju, nikakega bojkota češkega dunajskega obrtnika. Nič hudega ni v očeh poklicanih čuvarjev postave, ker priporoča'0 nemška glasila, naj dunajska občina ne nastavlja čeških prosilcev. Policijo nemški listi napadajo, menda zato, ker ni dopustila, da bi smelo tistih •1500 nemških demonstrantov v soboto zvečer pobiti češke izletnike. Liki žabe se zdaj napenja vsenemški časnikarski mob, da zakrije blamažo, ki so jo pravzaprav doživeli nemški maiikovalcl ob zadnjih vsenemških demonstracijah. Na milijonskem Dunaju so zbobnalr skupaj 1500 ose-bic, večinoma mladih l-judij. Ne morejo sc zato kdosigavedi kako pobahati. V Melku je govoril med drugimi govorniki tudi Wolf. Malik je že ljubosumen na svojega volčjega tekmeca. Ljubeznivo mu pravi, da je »Hoftafel und Regierungs-politiker«. kar kaže, kako da so sami vse-nemci složni med seboj. Sicer je Wo!f zahteval v Melku, naj se naša država proti slovanski nevarnosti še tesnejše zveze z Nemčijo, ne da bi mu bili zato očitali Nemci veleizdajo. Pač pa hočejo dokazati veleizdajo nekemu drugemu, namreč praškemu županu dr. Grošu. Hodili so že tožit avsfrijski Nemci avstrijske Slovane Bismarku, ki jih ni bil nič kaj vesel, a bilo je vse dobro. Kaj li je govoril Groš v Varšavi? Nič drugega, kakor da tvorijo Cehi predstražo proti nemškemu sovražniku. In Nemci kriče, da govori naših Slovanov v inozemstvu prekoračajo dopustne meje! Wolf zahteva tesnejšo zvezo naše države z Nemčijo, a vse je dobro. Ceh konštatira dejstvo, zato mu podtikajo stvari, na katere niti mislil ni. Ej, v podtikanju in v ovajanju so bili in so še avstrijski po ži-dovstvu zastrupljeni Ncmci prav velikanski. Nemce jezi tudi narodno-gospodarski napredek Slovanov. Modrujejo: Slovanski gospodarski zavodi motijo naravni razvoj kapitala, ki mora biti nadstran-karsk. To jc zelo krasno. Slovani bi se ne smeli gospodarsko krepiti, da jih pre-Ijubeznivi avstrijski Nemci čimpreje po-hrustajo. Nemški politični hcc se nadaljuje. Vodilno Malikovo glasilo žc pripoveduje, da protestira vsenemška surovina 21. »Ern-tingsa« v Modlingu proti ustanovitvi češke šole. 4. »Scheidingsa« protestira vsenemški dunajski mob v Hetzendorfu proti ustanovitvi češke šole po društvu Ko-menskega v Hetzendorfu. Za 22. septembra pa že zdaj bobna, naj se zbere tistih 1500 dunajskih demonstrantov, da odrinejo v Spodnji Temenau. kjer prirede nižje-aystrijski češki tclovadci, kakor poroča »Češka Viden«, svoj tabor. Kravali, žvižgi, pfuj in Abzug klici, smrdeče bombe, mogoče streli iz revolverjev bodo torej na Dunaju šc nadalje gospodovali. Ob takih prijetnih vsenemških načrtih seveda ni kdosigavedi kako ugodno izbran čas za pan Glabinskijevo konferenco, Cehi in Nemci se brez dvojbe gotovo ne bodo zelo prijazno gledali. Za modus vi-vendi med Nemci in Slovani smo bili vedno. A doseči se mora tak modus vivendi, da ne bomo plačali Slovani računa na svojo škodo Nemcem v korist. O konferenci so došla sledeča poročila: Zbornični predsednik dr. Pattai je odredil vse za konferenco. Konferenca se vrši v lokalu »Poljskega kola«. Časnikarji dobe na razpolago veliko zbornično pisarno. Pattai je tudi izjavil, da je mogoče kratko septembersko zasedanje. Pred konferenco bodo zborovali klubi. Ob 9. •dopoldne zboruje izvrševalni odbor »Slovanske Enote«. Globinski dela na kratko državnozborsko septembersko zasedanje. Ob 10. uri dopoldne zboruje izvršilni odbor nemških svobodomiselnih strank. Ministri dohajajo na Dunaj. Bienerth se je dlje časa posvetoval z Glabinskim. Jutrišnji ministrski svet se bo posvetoval le o tekočih zadevah. Z ozirom na konferenco Globinskega zboruje ministrski svet 19. t. m. Ako se doseže danes sporazum-ljenje, se takoj 19. po drugem ministrskem svetu skliče oficielna konferenca klubo-vih načelnikov. Kršč. socialci naglašajo, da se razvije vozel šele koncem tedna. Vlada vztraja na spravni akciji med Ncmci in Cehi. Bienerth je voljan, da skliče zbornico septembra, ako se mu jamči, da ne bo obstrukcije. Na nemške liberalce se kršč. soc. jeze, ker jim očitajo, da hočejo izpremeniti sistem tako, da pride NVeiskirchner na površje. XXX »Straža« piše o položaju: Jutrišnji dan je velepolitičen dan. Najprej ima sejo Slovanska Jednota in nato načelniki vseh strank. Za Slovenski klub sc udeležuje konferenc njegov podnačel-nik dr. Korošec, ker je načelnik dr. Šusteršič zadržan. Vsakdo sc vpraša, kak sad bodo rodile te konference in časnikarstvo je polno različnih odgovorov na to vprašanje. Za nas je odgovor jasen. Za Slovansko Jednoto sta možna le dva sklepa, ali da se opusti opozicija, ali da se nadaljuje. Da je prva eventualnost sedaj, ko še obstoji ncmško-poljski blok z germanizujočo vlado na čelu, nemogoča, je jasno. Slovanska Jednota bo torej mogla storiti le en sklep in ta je: nadaljevanje odločne opozicije proti kabinetu Bienerth. Seja vseh načelnikov, ki jo sklicuje dr. Glabinski. sc bo morala ozirati na sklep Slovanske Jednote. Ako načelniki sklenejo ugoditi zahtevi Slovanske Jednote. da se nemški blok razruši in sedanji kabinet Bienerth, ki sloni na tem bloku, OdstranL potem bo imelo posvetovanje uspeh. Ce pa konferenca tega ne bo hotela storiti, potem ostane vse pri starem: Slovanska Jednota vzdrži svoje odločno opozicielno stališče nasproti bloku in sedanji vladi. Ako se ne ugodi upravičenim zahtevam Slovanske Jednote v seji načelnikov, potem je tudi velika kratkovidnost, govoriti še o nadaljnem življenju sedanjega parlamenta. Mogoče, da se še enkrat skliče državni zbor, toda že konstituiranje bo pokazalo, da je Slovanska Jednota resna opozicija, ki ne da seboj igrati . Ce jutrišnje posvetovanje načelnikov ne vrže sedanjega kabineta ter ne razruši nemškega bloka, potem ni več daleč od nas čas, ko se razpusti državni zbor in razpišejo nove volitve. Ne moremo se znebiti slutnje, da stopimo kmalu v volivni boj za nov državni zbor. Ljubljančanje in okoličani, : pozor na 22. avgust! : flašl nasprotniki. "-f Jeza nad uspehi »Orla«, ki je v samih dveh 'letih storil, kar ni »Sokol« mogel v štiridesetih, da je '.namreč organiziral pravo 'ljudsko, zlasti kmečko mladino ,in prtleg telesne vežbe krepko začel kul-iturno delo z brezbrojnimi in dobro izpeljanimi izobraževalnimi tečaji in visoko-stoječim glasilom — jeza nad tem naše liberalce tako mori, da ne vedo, kaj pišejo, in psujejo, kakor da bi bili cel mesec same modrase jedli. Mi pa svetujemo našim po-Jitičnim nasprotnikom, naj se iztreznijo. Sadov, ki bi 'jih utegnillo njihovo pisanje roditi. liberalci ne bodo veseli. Zna se zgoditi, da bodo naši reagirali tako, da »Sokolom« ne bo ljubo in če se vname pravi boj. bodo liberalci tepeni, kar sami dobro •vedo. Poslušajte »Gorenjca«, ki vam sve-,'tuje notranje kulturno delo ined vami samimi. Tudi mi, ki liberalcem zaradi no-,blese v časnikarskem boju zadn-ji čas prizanašamo, bomo začeli tako reagirati, da se bo bliskalo, in marsikateri liberalec ;>Narodu« ne bo hvaležen, da se najstarejši slovenski dnevnik ne zna prav nič brzdati. + Homeričen smeh je vzbudilo v vseh krogih včerajšnje poročilo »Nemškega Naroda« o H. zletu gorenjskih sokolsleih društev v Tržiču. Tisti, ki ga je pisal, gotovo še ni prespal svojega velikega mačka, drugače bi se ne bil tako kruto sam iz sebe in iz vseh Sokolov norčeval,, kakor se je. Kot najvažnejši dogodek cele, islavnosti je namreč takoj uvodoma povda-iri'1. da je videl »pri telovadbi in veselici •tudi duhovnika, tržiškega župnika gospp-ida Špcndala«, kar 'da je dokaz, da je »brez-ivestino rovanje klerikailne stranke proti nositeljem nar-odne misli«. Naši Sokoli, 'ki imajo v svojih društvih, kakor n. pr. v Logatcu, obligatorično vpeljalo »Svobodno misel«, so najbolj veseli, če vidijo katoliškega duhovnika, brez njih ne morejo shajati in pogled na črno suknjo 'jih navdaja z neizbrisno ginjenostjo. Tako so se nedavno tudi pobahali Sokoli na tržaško-goriški meji, 'ko je neki župnik njim v čast iz cerkvenega stolpa razobesil zastavo. Bolj jih je to razradostilo, kakor če bi bil kdo mednje razdelil podobice 'krivoverca Giordana Bruna. Zato našim svobodomiselnim Sokolom, kojih govornik je v Tržiču dejal, da Sokoli ne poznajo razmi narodnosti nobene vere, iz srca privoščimo veselje nad navzočnostjo častitega gospoda duhovnega svetnika Špendala. Morebiti se temu gospodu posreči Sokole izpreobr-niti in potem bo javn'ost njegovo navzočnost pri sokolskem zletu drugače sodila, kot pa danes ... Pa pojmo dalje! »Narod« debelo tiska, da je bilo pri telovadbi »toliko kmetskega ljudstva«. Bogvekaj ga pa ni moglo biti, ker si »Narod«, ki'je dru- LISTEK. Gajeva slavnost v Krapini. K r a p i n a , 15. avg. Posebno lice nudi Krapina te dni. Vse mesto je v zastavah. Vsa okna so okrašena, posebno Gajev trg, na katerem stoji spomenik Gajev in kjer sc ima vršiti slavnost. Zjutraj ob pol 9. uri se je po precejšnji zamudi pripeljal posebni vlak z gosti iz Zagreba. Na kolodvoru je došlc pozdravil mestni župan. Vse ulice so prenapolnjene ljudstva, ki je prihitelo iz vseh strani Hrvatske v slikovitih narodnih nošah. Med mimoidočimi uglcdaš istotako živo-barvne kroje Sokolov in uniformo ognje-gasnili društev. Po mestu igra godba. Svečanega slovesnega ccrkvenega opravila sc je udeležilo odposlanstvo vseli društev — hrvatski Sokoli korporativno. Cerkev je polna zastav. Nekaj zanimivega jc nudil svečani sprevod po cerkvenem opravilu na kraj slavnosti, kjer se je imela vršiti slavnostna akademija. Na čelu koraka vojaška godba ,za njimi moški in dekline iz vseh krajev Hrvatske v slikovitih narodnih kostu- mih. Razstavijo se v špalirju pred Gajevo soho, vso v vencih in okrašeno s para-menti, na katerih so označeni grbi vseh jugoslovanskih dežel. Grb kranjske dtežele se nahaja tudi med njimi. Pogled na zbrano ljudstvo je prekrasen. Spredaj ženstvo v narodnih nošah, v drugi vrsti Sokoli, za njimi seljaki, skratka vse, kar more Hrvat, kadar je navdušen, pokazati, vse blesteče, vse sijajno. Akademijo otvori krapinski župnik Vukovinski. Za tem nastopi glavni govornik profesor Milčetič iz Varaždina, ki govori v imenu Jugoslovanske akademije. V kratkem oriše dobo, v kateri jc jel Gaj delovati, njegove ogromne zasluge za probtido hrvatskega naroda. Oriše dalje zgodovino ilirizma, njegove uspehe in neuspehe. Kako je začel izdajati prvi hrvatski časopis, in kako je po njegovem zgledu tudi Blei\veis začel izdajati »Novice«. Omenja tudi dalje posebnih zaslug, ki jih ima Gaj za Hrvate. Za Milčctičevim govorom, kLniii jc sledilo živahno odobravanje, govori cela vrsta govornikov kratke pozdrave. Omenjamo govor, kratek, a učinkujoč, ruskega generala Volodimirova, govor Bolgara Bobčeva, ki jc prav tako žel zelo burno odobravanje. Bobčev jc povdarjal, cla je tudi na Bolgare vplivalo Gajevo delovanje, ko se jc začel bolgarski narod pro-bujati. Za tem je govoril Poljak dr. Gra-bo\vski. Nato razni hrvatski govorniki: Dr. Bazala v imenu »Matice Hrvatske«, poslanec Ivaniševič v imenu »Matice Dalmatinske«, Vekoslav Spinčič v imenu hrvatsko - slovenskih istrskih poslanccv, Gjuro Džamonja se je prišel poklonit v imenu Bosancev in Hercegovccv. Posebno simpatične pozdrave je žel govornik dr. Ilešič, ki jc v imenu »Alatice Slovenske« govoril zanosit govor, ki je prišel od srca in segel tudi v srcc. Zato je bil njegov govor često pretrgan od burnih odobravanj. »Gaj jc izpodbudil Blei\veisa, r potem smo Slovenci šli svojo pot. Ne da ^ bi se ločili, ampak da bi sc sami prosteje gibali. Zgodovina nam je dala prav. Slo-vcnci smo se krepko razvili, razvili zato, da po svojih močeh sedaj podpremo Hrvate. Misel skupnosti, ki jo jc propagiral Gaj, bo zato iznova zaživela. Tam bomo začeli, kjer jc ilirizem nehal. »Matico Slovensko« jc ilirec ustanovil, zato mora vsak predsednik tega društva nositi v srcu spomin na Gaja, kot predsednik »Matice Slovenske« kliče: Slava Gajevemu spominu ! Za Ilešičem je govorilo šc nekaj Hr- vatov, potem pa nastopi župan Hribar, da položi na Gajev spomenik srebrn venec v imenu ljubljanskega mesta. Hrvatje kličejo entuziastično: Živeli Slovenci, Živela Ljubljana! Tupatam pade 'kak glas živijo Hribar, ki pa ostane osamljen. Ko sem opozoril nekoga, naj ne kliče živijo Hribar, ker se Hribar v domovini veže z Nemci, naj raje kliče živeli Slovenci, sem se ves začuden prepričal, da je bil gospod, ki jc klical živijo Hribar — Slovenec. Takoj sem razumel. Hrvatje, bi kaj takega nc bili storili! Hrvati Hribarju ne kličejo živio. Nekateri govorniki so jo sicer nekoliko vsekali na politično struno, ali to so bile le izjeme. Bila jc to slavnost, ki se ji je videlo, da jc imela strogo kulturen značaj. Zato je vse prešlo v najlepši slogi. Žalostno pa je, da se tega tako izključno kulturnega praznika ni udeležila nobena oficielna oseba hrvaške vlade. Tu se je kazalo v največji revščini, kako globoko je padla Hrvaška, ki jo je Gajev učenec — Jclačič skušal vzdigniti iz mrtvila. Da, Hrvatje imajo vzrok častiti Gaja, saj, da sc hrvatska država iznova dvigne, zato bo treba moža Gajevega talenta in Gajeve vztrajnosti in njegove ljubezni do zapu-. ščcnc domovine. gače mojster v velikih številkah, ne upa 'Povedati niti približnega števila; pa i pa pove. da se je zleta udeležilo eeiili 250 Sokolov, od katerih jc tri četrtine bilo iz Ljubljane, pri telovadbi pa jih jc nastopilo celih 60, torej niti ena četrtina! To so korenjaki! Rekord pa je dosegel dr. Oražea, ki je Sokolom govoril o narodnosti, češ, da želi, da'bi bii kmalu izbrisan črni madež, ki ga vidimo še danes na Tržiču, d:i namreč v njem gospodari Nemec!« Pri-maruha, dr. Oražen je res zelo dalekovi-den, ko gre nemške madeže gledat v Tržič, na lastni pivovarni pa, ki jo je Nemcem prodal, madeža ne vidi. Da govori Sokolom o narodnosti dr. Oražen, to je iako za Oražna kakor za Sokole tako zna-čflno. da tega dolgo ne 'bomo pozabili. — Potem pa »Nemški Narod« iporoča, da je govoril koroški Slovenec, imena njegovega pa ne ve, ampak pravi o njem le, da ite bil . eden izmed njih«, namreč Korošcev! Kako strašno so ga že imeli Sokoli pod kapo, da si niso mogli niti zapomniti, imena govornika iz tiste Koroške, ki jo Ifbenalei že tako dolgo rešujejo! Pa 'udi •tisti Rorm. ki 'hočejo ■ Orle« posnemati. Kakor mali Jožek, ki je obnl očeto-ive škornje! + Spomin jc treba našim liberalcem večkrat osvežiti, kajti kot narodno in politično breznačeltia stranka sc zapletajo, odkar žive, vedno v protislovja iu menjajo svoja mnenja z ncprckosljivo naglico. Kdo se nc spominja, kako si je »Nemški Narod« repenčil nad cesarjem, ker je Bosno anektiral, zdaj pa napada »Nemški Narod« poslance S. L. S., da so na zadnjem shodu v »Unionu« Njihovo Veličanstvo tako hudo razžalili, da bi jih bili morali žandarji nklenjene gnati v kejho. Kakor-,šen list, takšni somišljeniki. Tako n. pr. liberalci zdaj kličejo vse zlodeje iz pekla zoper O rte. na pomoč, lani pa septembra je bilo drugače. Takrat je slavni gospod \Vilfan, starosta gorenjskega Sokola, sam v lastni osebi šel povabit radoljiške Orle, da napravijo skupen izlet s Sokoli na Bled. Pri tej priliki jc dr. Wilfan s solzami v očeh slavil Orle. kako so narodni in jih vabil v svoje naročje, češ. tako junaških, za mater Slovenijo vnetih fantov ni iz-fepa dobiti. Naši Orli se seveda niso vse-dli na Hm mili dr. Wilfanovi pesmici o slogi. Pa še nedavno smo imeli priliko čuti veliko liberalcev in »Narod« sam je pisal, kako imen-itno bi bilo, če bi se Sokol pomladil z Orldm in upanje, izraženo od »Naroda«, da se Orli posokolijo, je bilo med liberalci splošno. Liberalci bi namreč svojega Sokola radi prezračili, ko se je v njem nabralo toliko nezavednih, kričavih in pravi .sojcolski ideji'z brezmejno omejenostjo diametralno nasprotujočih elementov. Mi tudi dobro vemo, kako so liberalci špekulirali. Mislili so namreč, da bodo naši Orli samo veselice prirejali in kričali kakor Sokoli, vsled česar bodo svoja katoliško - demokratiška načela zanemarili. Ta račun se je liberalcem seveda čisto pokvaril in ob priliki slavnosti v Kamniku so se pač najbolj slepemu liberalnemu netopirju morale odpreti oči, da so Orli zavedni, da so se izšolali v kulturnem delu za verske in narodne ideale slovenskega ljudstva in da razpolagajo z vztrajnostjo in inteligenco, kakršne med liberalci nikoli ni bilo, ni in tudi ne bo. Liberalce pa tudi jezi. ker vidijo, da ima katoliška organizacija vzgojen naraščaj, ki že danes njene vrste kot izborno izurjena rezerva napolnjuje z delavci, stoječimi v vsakem oziru na višku, dočim sestoji ves naraščaj liberalcev iz pofelna, ker vzamejo vse, kar pride. Če sc liberalci mislijo še nadalje nad Orli jeziti, naj rajši takoj svojemu življenju store konec, kajti naši Orli bodo s svojim delom dali liberalcem vsak dan zadosti povoda, da se bodo razburjali in bodo končno počili, ako se ne spametujejo in uvidijo, da jc najboljše, če jezik štedijo. Saj kranjski liberalci itak preveč z jezikom delajo, kakor se je izrazil nekoč neki tržaški liberalni veljak . . . + Naraščaj, ki so ga liberalci v svojih vrstah zbrali, je tak, da celo liberalcem prizadeva skrb, kaj bo z njim. Na Laškem imajo teppiste, v Parizu apaše, na Ruskem črne stotnije. na Kranjskem pa imamo liberalni naraščaj. Za časa september-skih dogodkov so se iz teh vrst rekrutirali najboljši pobijalci tujih šip, ob priliki konflikta s Srbijo so fantalini v vsakem kotu otročje demonstrirali zoper Avstrijo, zdaj pa zopet delajo štafažo Hribarjevi stranki, ki je v najnovejšem času zažarela ljubezni do habsburške hiše in — Bilinskega. Politični in moralični anarhisti v liberalnem naraščaju pretč liberalne organizacije, ki itak ne reprezentujejo veliko duševnega kapitala, tako posiroveti, da jih bodo končali, ako modrejši liberalci nc napravijo sami redu. »Gorenjec« uvideva nevarnost, ki io predstavlja vse mladostne nežnosti in blagosti čisto oropani liberalni naraščaj, in zato 14. avgusta poživlja liberalce, naj začno kulturno delati. Kam pa pridemo, če se nc neha to podivljevanje in če mlade horde preplavijo javnost? Kako pa je z mladino, ki je pri Sokolu, kateri nikakor noče veljati za liberalno organizacijo, o tem nas poučuje vsak javni nastop tega društva. Prctcčeno nedeljo so sc Sokoli šli prekopicovat v Tržič. Zvečer vstopi v železniški voz, v katerem je bila zbrana sama sokolska mladež, naš somišljenik, ki jc imel Orlov znak. Ta okolnost je v vozu zbrane Sokole tako razburila, da so začeli klafati in zmerjati. Učitelju Jakliču iz Ra-doljice OrlOv znak posebno ni ugajal in je vpil: »Ta ima križ, je čuk!« Gospod Jaklič je menda na križ zato tako hud, ker ima kot učitelj dolžnost mladino poučevati verskonravno na temelju krščanstva, ko-jega znak je križ — kaj ne?... Skratka Sokoli so proti našemu somišljeniku tako nastopili, da se je k slednjemu vsedel načelnik loškega Sokola in mu dejal: »Do Škofje Loke vas bom jaz varoval, da se vam nič ne zgodi!« Sokol mora varovati ljudi pred Sokoli —,ali se je to že kdaj culo? V Kranju je naš somišljenik izstopil in tu ga je. ko ni užival več varstva, neki Sokol sunil; ko se je pa naš somišljenik obrnil, da reagira, se je sokolič skril! »Go-renjec« naj prihodnjo soboto zopet napiše članek o potrebi kulturnega dela med Sokoli — za Tržič prvi ni nič izdal, morebiti se bo kultura dotaknila Sokolov pri kakem drugem zletu. • Največ Nemcev je gledalo sokolsko telovadbo v Tržiču. Kaj bi ne? Saj je na njej govoril njihov dobri prijatelj dr. Oražen. Nemci so si pač mislili, da smejo brez škode gledati sokolsko postavljanje, ko so Sokoli, ki imajo za staroste Hribarja in Tavčarja, Nemcem najmanj nevarni. Šveflanje sokolskih govornikov v Tržiču je ondotne Nemce uverilo, da bodo še dolgo gospodarji Tržiča. + Orlom hočejo Sokoli biti povsem enaki. Zato so v Tržiču naročili tri govornike, nekega brata Marinka, Oraina, v imenu Korošcev pa je govoril »eden izmed njih«. Kje bi še bil naš Orel, če bi imel take slabe govornike! Mi bi takoj izključili vsakega brata, ki bi opletal take otrobe, kakor omenjeni trije. Dr. Oražen je bil posebno slab, ker je krvavo manšeto, doma pozabil. Ha Brezje! Tisoči in tisoči katoliških Slovencev1 romajo vsako leto v slovenski Lurd R' Mariji Pomočnici. Ni ga skoraj Slovenca; ki bi mu ta božja pot ne bila priljubljena/ ki bi ne iskal na Brezjah večkrat v živ-'' Ijenju tolažbe in pomoči nebeške Matere. Nanjo zaupa slovensko ljudstvo. Njej se hoče priporočiti tudi slovensko krščansko učiteljstvo, da ne omaga v težkih borbah sedanjega življenja. Na lanskem tako krasno uspelem shodu »Slomškove zveze« v Bohinjski Bistrici se je sprožila želja, naj bi bilo letošnje glavno zborovanje na Brezjah. Odbor se je o tem posvetoval ter je nasvetovanemu predlogu pritrdil. Naša velika skupščina1 bo torej na Brezjah v četrtek, dne 2. sep-'' tembra. Odbor zatrdno pričakuje, da se udeleže zborovanja vsi članice in Slani naše zveze; poleg teh pa vabi tudi vse svoje prijatelje. Svobodno naj se pridružijo tudi tisti, ki nam sicer niso nasprotni, pa imajo polno predsodkov, nabranih v nam sovražnih časopisih in v družbah, v katerih so prisiljeni živeti. Prijatelji, pridite in oglejte si naš zbor od blizu! Prepričali se boste, da ste v zmoti, da ste nas krivično presojali. Ne smemo prikrivati, da je še velik del slovenskega učiteljstva izven našega tabora; toda malo. malo jih je. ki bi se nas izogibali iz prepričanja, saj je znano, da se povečem vsi neslomškarji drže v rezervi »radi ljubega miru«, iz komoditete, iz neumljivega strahu, ker nimajo poguma javno priznati, da niso liberalci. Učiteljstvo naj pomisli, da ogromna večina našega ljudstva obsoja vse one, ki se postavljajo v vrste nasprotnikov katoliških Slovencev, ki niso v krščanskem taboru. Organizacija naša je kremenita, saj je prišla na površje po ljutih bojih, saj ima neomajno podlago v katoliških načelih. »Slomškova zveza« je nastala v burnih časih tedaj, ko so hoteli ves učiteljski stan vpreči v liberalni jarem. Ali uprav z ustanovitvijo naše zveze smo hoteli pokazati vsej javnosti, da ne maramo sprejeti jarma duševnega nasilstva. Ej, kako je takrat zahrumelo! Iz vseh kotov so švigale strele in puščice, od zgoraj pa se je usi-pala nemilost... In štrli, zadušili bi nas bili tedaj, ko bi naša organizacija ne imela zaslombc pri našem ljudstvu. — Tisti viharni in gromoviti časi so — hvala Bogu — minili! Tudi za nas je prisijalo solnce prave svobode. Ko si je ljudstvo izvoje-valo politično zmago, smo se okrepili tudi m;. Sedaj pa lahko brez strahu povemo, kaj smo, prosto lahko izražamo in povdar-jamo svoja načcia. In ko bonu; na Brezjah obrani, ko se bomo poklonili nebeški Materi Mariji, bo marsikomu prikipela iz srca topla zahvala, ker nam je Bog dal dovolj moči, da smo vztrajali toliko časa v težkih bombah, a prosili ga bomo tudi, da blagoslovi delo »Slomškove zveze.-. na korist našega stanu in našega naroda. Tovariši in tovarišice — brez strahu na plan! XXX Dnevni red občnega zbora »Slomškove zveze«, ki bo dne 2. s e p t e m b r a ob 10. uri dopoldne na Brezjah v Gabrijelčičevem salonu. L Poročilo odbora. 2. Predavanja. a) O poeziji v ljudski šoli in njenem estetiškem vplivu na učence. (Dr. Janko B e z j a k, gimnazijski nam, ravnatelj in šol. svetnik v Ljubljani.) b) O reformi deželnih šolskih zakonov. (Ivan Bregar, nadučitelj v Gornji Šiški.) c) Eksperimentalna pedagogika. (Evgen Jarc. gimn. profesor in deželni odbornik v Ljubljani.) 3. Slučajnosti. Pred občnim zborom ob 9. uri bo za udeležence sv. maša v Marijinem svetišču. Petje bodo oskrbeli zborovalci. Skupen obed bo ob 1. uri popoldne v Gabrijelčičevi restavraciji, kjer bo na predvečer prijateljski sestanek onih udeležencev, ki pridejo na Brezje že prejšnji dan. Prenočišče bo lahko vsakdo dobil, ako se poprej prijavi tajniku S. z. naduči-telin 1. Strukiju v Dobrepoljah. Dobrepolje, dne 1. avgusta 1909. Ivan Štrukelj, Fr. Jaklič, t. č. tajnik. t. č. predsednik. Dnevne novice. -f Za obstrukcijo. Na shodu g. poslanca Pišeka dne 15. avgusta v Gornji Polskavi so se z burnim 'odobravanjem sprejele med drugimi tudi te-le resolucije: 1. Dne 15. avgusta v Gornji Poi-skavi zbrani volivci izražajo poslancem .»Slovenskega kluba« popolno zaupanje za njihov/ srčen nastop proti sedanji vladi in (odobravajo obstrukcijo popolnoma. Volivci želijo, da vztrajajo poslanci v boju proti nam sovražni vladi in poživljajo vse slo-,venske poslance, da so v njej edini. — 2. Volivci odločno pozivajo poslance, da ne dopustijo raznih pogodb z 'drugimi drža-■vami v škodo ubogega kmečkega stanu, če ne da država z raznimi naredbami. kakor so kmetijske šole, znižanje davkov itd. prepotrebne odškodnine. — 3. Volivci zahtevajo od vlade, da sprejme 50 odstotkov ljudskošolskih bremen in nam da slovensko vseučilišče v Ljubljani. + Puščoba in žalost se te dni vlači po Mariboru — brez običajne reklame so se namreč v njem zbrali največji betežni-ki na slovenski zemlji, liberalni učitelji. Kje so pač tisti časi, ko so ti don Kišoti kranjskega liberalizma ponosno jahali svobodomiselno rozinanto, odpravljali dogme, slovenskemu ljudstvu s svojimi govori v duhu odpirali glave in vanje vlivali papirnate toke svoje gostotekoče modrosti? Danes veje mraz in zija dolgočasna melanholija iz podrtin Ganglovega Jeruzalema; prazni meh liberalno-učiteljske frazarije, prej napihnjen po protekciji višjih oblasti, se je zgrbančil. Danes liberalni učitelji samo še tožijo in ogledavajo drug drugega rane. Tovariš Pesek, ki je pred leti v ljubljanskem »Narodnem Domu« oznanjal, da bo slovensko ljudstvo skoraj raztrgalo rimljanske verige, zdaj kranjskim kolegom pripoveduje, kako krvavo je bil liberalni učiteljski agitatorični štab pri zadnjih štajerskih volitvah tepen, kranjski pa se saj s tem tolažijo, da so bili že večkrat. Slovenska javnost se za zborovanje Zavezarjev še nikoli ni tako malo brigala kakor letos in celo poročila o »skupščini« v »Narodu« in »Narodnem Dnevniku« se bero kakor tista Jenkova o mačku, ki se je obesil. Zato se kaj smešno slišijo tiste štiri Ganglove resolucije, ki pravijo, da 1. Del. zborovanje najodloč-nejše protestira proti persekuciji sloven. učiteljstva na Kranjskem, ker je to protizakonito in demoralizujoče ter učiteijstvu moralno in materijalno škoduje. 2. Izreka tovarišem, ki so bili iz politične strasti klerikalcev disciplinirani, svoje simpatije občudujoč junaštvo, s katerim prenašajo preganjanje. 3. Pozivlje učiteljstvo, naj ostane čistega značaja, ob katerem se razbija vsak terorizem. 4. Poživlja vse poklicane«, korporacije, naj na podlagi državnega "osnovnega in šolskega zakona čuvajo materijalni in moralni položaj učiteljstva. — Zdaj se bo pa svet podrl, kranjski deželni šolski svet se bo razpustil in »preganjani« učitelji bodo dobili posebne dosmrtne »persekucijske« doklade. Kajti — Gangl je govoril, Zevs je zagr-mel. Liberalni učitelji sami ne verjamejo da bodo njihove mariborske punktacije zamogle zakonite zastopnike in zastope slovenskega ljudstva odvrniti od objektivnega postopanja po besedilu in duhu zakona, uiti si ne morejo domišlievati, da jih bo slovensko ljudstvo drugače gledalo in njihovo delovanje drugače sodilo kakor je dozdaj. Slovensko ljudstvo hoče krščanskih učiteljev, ki bodo ljudski naraščaj izobraževali — svobodomiselni hujskači ne spadajo v šolo. Zato bi bilo veliko bolje, če bi bili liberalni Lazarji v Mariboru sklenili svoj testament, ne pa širo-koustne resolucije, za katere se ljudstvo zmeni menj kbt za lanski sneg. -j- S. K- S. Z. za Štajarško je pri Ga-jevih slavnostih v Krapini zastopal dr. HoTrnjec. + Hribar je prvi položil v Krapini »v imenu Slovencev« venec na Gajev spomenik. V venec je bila vpletena pogodba z Nemci. Manjkalo je samo še Ploja in Bilinskega, da bi bila trojica mlačnih Slovanov, kakor jim je rekel »Narod«, popolna. Baron Rauch je za Hribarjevo navzočnost prepozno izvedel, drugače bi bil tudi prišel v Krapino, kei ravno zdaj išče pripravnega voditelja za svojo vladno stranko. + Objektivna Bienerthova vlada. Oficijozni »Triester Tagblatt« dela reklamo za nemški »Schulverein« s tem, da pri-občuje izkaze za Roseggerjevo zbirko. V čverajšnji številki piše n. pr. sledeče: Število podpisateljev gradbenih kamenov za Roseggerjevo zbirko napreduje, kljub takozvani tihi dobi, dnevno tako, da je do-sedaj zagotovljenih že .378 gradbenih kamenov (Bausteine). Živahno pospešujejo stvar hranilnice posamičnih mest. Tudi iz Nemčije prihajajo v zadnji dobi ponovno ipodpisi. — Tako je opravičena nada, da bo število 1000 gradbenih kamenov doseženo do občnega zbora nemškega šolskega društva prihodnjega leta. To bi bil najlepši dar za tridesetletnico, ki jo bo praznovalo društvo v prihodnjem letu. — Kdo bi smel kaj prigovarjati, ako bi tako pisal kak nemški list! »Triester Tagblatt« je pač pisan v nemškem jeziku, ali obenem izraža ta list tudi mnenje c. kr. vlade, ki kaže torej javno in očitno, da hoče pospeševati germanizatorične tendence c. kr. vlade, da je torej — nemška. Kdo zna, kaj še vse doživimo v dobi Blenerthove »ob-jektivnosti» ? ! -f Splošnega avstrijskega katoliške« ga shoda menda ne bo, ker se ga Slovenci in Čehi ne udeleže. Nameravajo začetkom novembra prirediti le nemški katoliški shod z istim sporedom. + »Mladost« izide ta teden. + »Laibacher Zeitung« se ima kot uradno glasilo deželne vlade strogo držati krajevnih imen in napisov, kakor se Ofici-jelno imenujejo. Čeprav pa so ljubljanski ulični napisi že precej časa samosloven-ski, rabi »Laibacher Zeitung« še vedno »Wiener Strasse«, »Franz Josef Strasse«, »Romerstrasse«, »Kongressplatz« itd., torej imena, ki nič več ne obstojajo. Teh imen mi nič več ne poznamo, najmanj pa jih smejo poznati uradi, oziroma njihova glasila. Zato opozarjamo vlado, naj ofaredi, da bo uredništvo njenega lista postopalo strogo tako, kakor zahteva zakon in ulfce tako imenovalo, kakor se imenujejo ofici-jelno. Ljubljanski Nemci in njihovo nazi-vanje ulic za vlado nima biti merodajno. 4- Tak mora biti avstrijski častirik! Nemci in posilinemci v Trbižu se zelo jezijo. ker je podpolkovnik in poveljnik on-dotnega petega lovskega bataljona, gosp. Jo!s. Havfar. prepovedal častnikom udeležiti se dne U. avgusta velike šulferanjske veselice. Napovedati mu hočejo baje bojkot, ker je ukrenil edino pametno, da je c. kr. vojaštvu prepovedal urata Rus" v Jakopičevej hiši na Emonski cesti št. 2 od 9. ure dopoldan dalje. 2265 2-1 Zajamčena naravna poštena se priporoča za ss?RŽ©«je wseDko-vpstnifa cbSsk Cene primerno nizke. Delo solidno in se tekoin tedna izvrši. SgrejemnlHica zu iftlea pri !. Magfflču, krojač^ IBSšklošsčsua cesta 1(3. 680 30-1 Veliko milijonsko podjetje išče izurjene' zastopnike, ki so znani daleč na okolu. Izurjeni in zanesljivi ljudje, ki si žele < zaslužiti mesečno nekaj sfo kron, naj pošljejo svoje ponudbe z naredbo 2234 dosedanjega službovanja pod šifro ,,Bo