s Velja po poŠti: s
Za oalo leto naprej .. K 28*— za en meseo „ . . „ 2*20 aa Nemčijo oeloletno . „ 29'— za ostalo Inozemstvo . „ 35'—
V	Ljubljani na dom: Za celo leto naprej . . K 24-— sa en meseo „ .. „ 2*—
V	upravi prejeman iMteSno „ 1'70
= Sobotni, izdaja: =
ia oelo lete ......, 7'—
sa Nemčijo oeloletno . „ 9'— za ostalo inozemstvo „ 12'—
Inserati:
Enostolpna petltvrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 15 v za dvakrat .... „ 13 „ za trikrat .... „ 10 „ za večkrat primeren popnst.
Mna oznanila, zahval«, asmrtnice itn.:
enostolpna petltvrsta po 13 vin.
----Poslano: ,
enostolpna petltvrsta po 30 vin
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 5. uri pop.
Redna letna priloga Vozni red.
UST Uredništvo Je v Kopitarjevi nllol štev. 8/111. Rokopisi se ne vračajo; netranklrana pisma m ne sss sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za i slovenski narod.
Upfavnlštvo je v Kopitarjevi nlioi št. 6. — Račun poštno branilnlce avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravnlšfeega telefona št. 188.
Posamezna številka 6 vinarjev.
SleV. 03. Izvcn LJubljane 8 vin.	V LjUDIJODK V Celil8fc 24. flpillfl 1913.	LetO XLL
Današnja številka obsega 6 strani.
Ozon - apostol ljubezni.
Jutri se prično v Parizu slavnost i ,v spomin enega najboljših mož francoskega naroda, Friderika Ozanama, moža, ki mu je sam Renan nadel prisrčen priimek »zlata duša«, ki ga je ves Pariz ljubil od cestnega berača do nevernega katederskega učenjaka, kojega smrt je iskreno obžaloval francoski narod.
Friderik Ozanam se je rodil dne 23. aprila leta 1813 v Milanu, v provinci, ki je spadala tedaj pod Napoleonovo cesarstvo. Kmalu nato se je preselil s svojimi stariši v Lyon na Francosko, kjer je dovršil licej. Leta 1831 je šel v Pariz, kjer je dovršil svoje pravne in literarne študije. Komaj 261etnemu učenjaku so mu že ponudili leta 1839 stolico trgovskega prava in stolico za inozemsko literaturo na lyonski akademiji, nakar je bil poklican leta 1841 na sorbonsko akademijo v Parizu kot profesor za tuje jezike. Slabotna telesna konstitucija in neumorno delo mu je spodkopalo rahlo zdravje, ki si ga je skušal na Španskem in v Italiji okrepiti, dokler ni podlegel smrti v Marseillu dne 8. septembra leta 1853., star komaj 40 let. Njegovo telo počiva v Parizu, v grobnici kanneličanskc cerkve.
.Včeraj jc preteklo 100 let, odkar je tigledal Ozanam luč sveta. V Pariz je došel papežev delegat Vanutelli in ne-številno drugih zastopnikov, da poča-ste spomin odličnega katoliškega moža.
Ozanam je bil znamenit pisatelj in literaren historik. .Spisal je celo vrsto znanstvenih knjig pravne, literarne in druge vsebine. Njegova pisma, objavljena leta 1869, so doživela osem izdaj; njegova dela so prevedena v vse večje evropske jezike. Najuglednejši pariški listi in znanstvene revije so priobče-vali njegova dela in znanstvene akademije so se ponašale z njegovim članstvom. Bil je izvanredno marljiv in priden učenjak, ki jc imel vedno polno dvorano slušateljev. Sin znanega ina-tematikarja Amper j a ga je najbolje označil z besedami: »Ozanam se pripravlja za svoja predavanja kakor benediktinec in v predavanju je moj-
ster.« Bil je vešč nemščine, italijanščine, španščine, latinščine^ grškega in-hebrejskega jezika.
»Zlata duša!« Vzoren katoliški učenjak. Kot dijak je prišel sredi nevarnega in razuzdanega Pariza v hišo slavnega matematika in fizika Amper-ja, v katerem je našel zvestega prijatelja in vodnika. Kot lSleten dijuk je videl Amperja ponižno klečati v pariški cerkvi sv. Štefana in to mu je zjek-nilo njegov značaj. Sredi znamenitih francoskih mož, kakor so bili apologet Chateaubriand, govornik Lacordaire, Ballanche in Montalembert, se je učil sukati jezik in pero za resnico in pravico v katoliški cerkvi.
Ozanam je bil cel mož in apostol ljubezni. Že kot dijak na pariški univerzi »College dc France« ni mogel prenašati pikrih iu neresničnih izpadov francoskih profesorjev na krščanstvo in jih jc z neverjetno bistroumnostjo zavračal — seveda brezuspešno. Bil je globoko religiozen mož, ki je zahajal vsak dan v cerkev. Vsa njegova dela dihajo globoko krščansko prepričanje in povsod, bodisi v umetnosti, znanosti, politiki, literaturi in človeški družbi jc na prepričevalen način pokazal veliko kulturno moč in vse pre-snovljujočo moč cerkve.
Ozanam je bil uvaževanja vreden učenjak, velik kot učitelj in kristjan, za krščanski svet pu najbolj z,nan kot osnovatclj Vincencijevih konferenc.
Bil je apostol krščanskega usmiljenja. Pri vsej svoji učenosti in slavi je ostal priprosta, skromna duša, kateremu je bila vsaka častihlepnost in prevzetnost tuja. Njegova ljubezen do siromakov jc bila brezmejna. Kot 20Ie-ten dijak na pariški univerzi je izclal med svoje tovariše parolo: »Pojmo med reveže« in ustanovil je leta 1833. prvo Vincencijevo konferenco. Tako je postal začetnik svetovne družbe konferenc sv. Vincencija, ki prepletajo ves krščanski svet in lajšajo bedo in trpljenje siromaškega sveta. Bil je pravi apostol karitativnega dela. Obiskoval jc revne ljudi po najbolj zapuščenih stanovanjih, v podstrešjih, sc z njimi razgovarjal, jim delil darove in jih tolažil. Tako delo naj bi premostilo prepad med stanovi in zenačilo razlike med mamomom in trpljenjem.
Ko jc Ozaman umrl, je rekel njegov součcnec sloveči odpadnik Renan,
videč splošno žalovanje za njim: Ozanam, kuko so ga ljubili!
Ko bi bilo v človeški družbi kaj več takih mož, o katerem bi lahko ponovili
Renanovc besede, bi bilo tudi manj gorja med nami!
Ozanamov spomin pa bo blagoslovljen za vedno!
Kaki
atiel.
Kaj zdaj?
Nikolaj, kralj male Črnegore, je z zavzetjem Skadra spravil celo Evropo v tak položaj, da diplomati zdaj prav res ne vedo, pri čem so in kaj naj storijo. Balkanska kriza, ki je prav te dni obetala, da se z največjo verjetnostjo mirno razreši, jc stopila od včeraj dalje po nepričakovanem preobratu v svoj najnevarnejši stadij.
Če se reče, da je Črnagora celo Evropo briskirala, jc to na eni strani popolnoma res, na drugi pa nc. Sklep vseh velesil je bil, da ima Skader postati prestolica avtonomne Albanije in cla mora kralj Nikita zato obleganje opustiti. Da sc je ta sklep storil, je bilo treba sporazuma med Avstrijo in Rusijo, ki se jc po dolgih in težavnih pogajanjih tudi dosegel. Ker Črnagora kljub temu ni odnehala, se jc odredila mednarodna blokada in sc je tudi doseglo, da jc Srbija dala svojim četam povelje, da se izpred Skadra umaknejo. In spričo evropskih ladji, ki pred črnogorskim obrežjem križarijo, je kralj Nikolaj, ki je imel že 30 milijonov od velesil na ponudbo, da od Skaliva odide, mesto ?avzel)
Na drugi strani pa se nam zdi čisto jasno, da je za Črnogoro nekdo stal in da .je nekaj velesil, ki si iz dejstva, da jc Črnagora blamirala vso Evropo, jako malo storijo. Francoska javnost nič ne prikriva, da ji je to zelo všeč, angleški listi tudi ne kažejo posebnega ogorčenja nad Nikito in da je Rusija sprejela vest o Skaclru, vsaj kar sc tiče neoficielnih krogov, z največjim veseljem, o tem ni vredno besedi izgubljati. Kaj pa ofieielna Rusija misli, to je zdaj šc v temo zavito.
Tripelententa je edina v tem, da jc treba svetovni mir ohraniti, ker sc ne čuti zadosti močno, cla izzove resen konflikt s trozvezo. Le zato je morala po sili privoliti v avtonomno Albanijo,
ne pa zato, ker bi bila v resnici zanjo. In zato je naravno, cla ji v nekem oziru ni neljubo, da je Črnagora z zavzetjem Skadra vprašanje avtonomne Albanije zopet zasukala.
Tripelententa računa namreč na to, cla tudi trozveza no želi, recimo kar naravnost, svetovne vojske. Zato pa angleški in francoski listi že zdaj napovedujejo, da se bo mednarodni položaj vendarle mirno razvozljal. Nikita, tako pišejo, se bo moral spustiti v pogajanja. Morebiti Skader velesilam odstopi in dobi za to šc večje kompenzacije, kakor one, ki so mu jih velesilo žo ponujale. Če pa v mestu ostane, se morebiti tudi trozveza s tem spopri-jazni. Na vsak način pa, tako predvsem naglašajo, mora Evropa ostati složna in ne sme nobena velesila zdaj kaj na svojo pest ukreniti.
Seveda jc veliko vprašanje, če bt to tako šlo.
v v v
a ■ a /\
PODROBEN OPIS KRVAVEGA BOJA
ZA SKADER.
Rim, 24. aprila. »Tribuna-: poroča o boju za Skader:
Skader je kapituliral predvčerajšnjem ob 1. uri popolnoči. Oblcgovalci so 21. t. m. zvečer začeli svoj ogenj koncentrirati proti Tarabošu in Brdici. Mesiu se ni prizadevala nobena škoda. General Martinovic jc začel prodirati z 80G0 možmi, ki so zasedli zapadno pobočje Taraboša. V isti noči se je 6000 mož divizije Vukotičevc nccpaženo izkrcalo pri vasi Škija ob jezeru, kjer je bilo že ocl prej SOOO mož zbranih.
Tc čete so koncentrično operirale proti Tarabošu in sc jim jc posrečilo izvesti važne manevre, ne da bi jih turški ogenj oviral. Brdica je bila popolnoma cernirana. Vsled preplave pa je bila tudi laraboška posadka od mesta popolnoma odrezana. Srbske čete so bile vsled preplave tudi tako odrezane, da niso mogle oditi in so ostale v svojih pozicijah na Bardanjolu.
LISTEK.
Ojodo jozo gleda . . .
(Bulgarski spisal Ivan Vazov. — Poslovenil Jaklič.)
(Konec.)
Dolgo časa jc živel Jozo pod temi vtisi.
V gorsko vas ni dospela nobena novica iz nove Bulgarije, da bi oživela slepega Jozo. Nihče mu ni pravil "o novem življenju svobodne Bulgarije.
Politični dogodki, ki so bili pretresli "o kosti novo Bulgarsko, niso napravili nikakega odmeva v gorski vasi. Časopisi mso dohajali v gorsko vas, in čc so prišli, Kdo jih jc čital? Učitelja ni bilo, ker ni bilo 5.' poPa "i bilo, ker ni bilo cerkve, ni bilo občinskega načelnika, ker ni bilo nobene občine. In zima s svojim debelim snegom j? zakopala vasico v sedemmesečno ječo. O srbski vojni, v kateri je padel edini vojak iz vasi, toliko da so zvedeli zanjo. V vas so dospele nejasne govorice, da se jc daleč za gorami nekaj zgodilo, a kaj, tega m vedel nihče.
Dnevi so tekli Djadu Jožu, nc da bi zvedel za novice iz sveta; živel je v miru gorske vasice.
Polagoma jc postajal brezbrižen za vse, počasi je zapadal v stanje, v katerem postajajo starci otročji.
Po cele ure, da, cele dneve je posedal v hrastovi senci in zatopljen v misli; nje-
gove mrtve oči so bulile brezciljno, on pa je poslušal mračno bučanjc Iskre.
Zdelo se je vsem, da ni nič na svetu, kar bi moglo vzbuditi njegovo dušo.
A še enkrat se je vzbudila k življenju.
Raznesla sc je bila vest, da sc bo zidala železnica ob Iskri. Inženirji da žc merijo.
Ta novica je prišla tudi do Djada Joža, in z enim udarcem sc je zbudil k novemu življenju.
In v globini njegovega spomina se jc pojavil spomin: davno, davno jc bil čul od nekega kmeta iz Vrače, od čorbadžije Mana, da so rekli bogati francoski inženirji, da se ne more speljati želcznicc ob Iskri. Za to sc rabi milijone in milijone, in še ti bi bili proč vrženi.
^Kako? Bulgarska želcznica?«
Tega ni mogel verjeti.
Železnica da bi tekla po tej kotlini, po tem strmem bregu, kjer konj nc najde prostora za svoje kopito, kjer divja koza s težavo prepleza greben?
»Velika država ni zmogla in sedaj bomo mi?«
Nekega dne so mu prinesli vest, da dclavci žc polagajo tračnicc ob Iskri. In kmetje iz vasi delajo pri žclcznici, in dan za dnem so hodili na delo k Iskri.
Starec sc je čudil.
Nekje morajo biti učeni inženirji. Svet je velik. Ali so tudi Francozi?«
Rekli so mu, da so Bulgari.
Starec se je sc bolj čudil.
»Kako? Naši? Bulgarski inženirji? In tu delajo, ko so vendar francoski inženirji
trdili, da je nemogoče. Torej imamo uče-nejše meže, Mi? A kje so dobili milijone, o katerih jc pravil čorbadžija Mano?«
Sedaj se mu je zdela Bulgarska kot nekaj velikega, mogočnega. Njegov ubogi razum ni mogel premerili njene veličine. Dosedaj si je predstavljal Bulgarsko v na-šivih okrožnega načelnika in v sablji voj-nikovi, katero jc bil poljubil.
In njegova duša je vzplamtela v ponosu; bulgarska roka bo prekopala gore, bulgarski duh bo izumil stvari, ki jih bo občudoval ves svet.
In ko jc prvič začul pokati mine v gorovju, si je brisal solze z oči.
In od iega časa jc posedal na skali, kakih petdeset korakov proč od svoje koče in poslušal nad Iskro.
In ocl jutra do večera je sedeval na skali ter poslušal klice, povelja, udarce kladivov, pokanje min, ropolanjc voz; ves zatopljen jc bil v trušč in hrušč gigantskega dela.
Železnica jc bila izgotovljena. Z utripajočim srcem jc čul Djado Jozo prvi žvižg lokomotive in ropot koles.
Žvižgala in ropotala je bulgarska lokomotiva.
Djado Jozo jc bil nanovo oživljen, prerojen je bil.
Ob določeni uri jc hodil Djado Jozo na skalo in poslušal pisk vlaka in ropot koles; bulgarska železnica jc tekla skozi zarezo ob šumni Iskri.
Železnica jc spojila njegove misli o svobodni Bulgariji. Njen ropot jc dovolj jasno pričal o novih bulgarskih časih.
V vasi ga ni prav nič zanimalo, same pisk lokomotive ga jc oživel.
In zapuščal jc ob prihodu vlaka kočo ter hitel na skalo gledat.
Potniki, ki so občudovali slikovito dolino, so zrli začudeno na starca na skali, in ta starcc jim jc mahal s čepico.
Kmetje so bili navajeni videti starca na skali ter so dejali: Djado Jozo gleda.<
In Djado Jozo, za ves drug svet že mrtev, jc vstal od mrtvih samo ob prihodu vlaka in sc veselil nad njegovim ropotom.
In železnica je bila konečno edino, kar mu je predstavljalo svobodno Bulgarijo. Ker ni šc v svojem življenju videl železnice, si jo je najbrže predstavljal v svoji domišljiji kot letečega zmaja, iz čegar žrela puhti ogenj, ki tuli in drvi z nepopisno hitrostjo in močjo v gore ter naznanja moč, slavo in napredek Bulgarije.
Mnogokrat so povpraševali novi vlako« vodje, zakaj maha ob prihodu vlakov na skali starec s čepico, novovstopivše kmclc na prihodnji postaji: Kdo je vendar ta mož, ki maha s čcpico na skali? Ali jc morda zblaznel?-
In kmetje so odgovarjali: »Pri zdravi
pameti je. Djado Jozo jc in gleda. ...
Nekega večera ni bilo starca domov.
Takoj ga jc odšel iskat njegov sin; šel jc k skali. Slutil jc, da jc padci raz skale ter sc ubil.
A našel ga jc sedeti na skali, čepico jc imel v roki.
Djado Jozo jc umrl in v smrtni uri jc šc pozdravljal osvobojeno Bulgarijo.
Njihova akcija pa ni bila naperjena proti mestu.
22. aprila zjutraj so turške baterije na Tarabošu otvorile na Črnogorce pravi peklenski ogenj. Vukotič je medtem neopa-ženo zasedel višino Žogaj, kjer se je začel boj z ondotnim turškim oddelkom na nož. Artiljerijski ogenj s Taraboš« je cele stot-nije Črnogorcev pokosil; boj je zadobil popolnoma značaj klanja. Napadalci so morali odslej lezti čez skale in po terenu, ki je bil popolnoma odprt. Težki srbski topovi so medtem obstreljevali Taraboš in citadelo. Bombardement je postal vedno hujši, artiljeriji je osebno poveljeval Vu-kotič.
Turki so zdaj jako slabo odgovarjali, pač pa so postali proti opoldnevu bolj živahni, dasi njihovi streli proti izborno ma-skiranim in postavljenim srbskim topovom niso imeli znatnega uspeha. Popoldne je bombardement dosegel svoj višek. Zdaj so turški topovi sipali na črnogorske čete, ki so bile najdelj prodrle, pravi dež šrapnelov. Čeprav je padel mož za možem, so črnogorske čete z naravnost fanatičnim navdušenjem in ognjem drvele naprej. General Vukotič je na vzhodnem pobočju Ta-raboša kljub velikim izgubam z veliko naglico prodiral. Po bajonetnem napadu je zasedel turške pozicije tik pod vrhom. Črnogorci so naskakovali turške pozicije preko celih kupov padlih bratov.
Proti večeru je Essad paša sporočil, da želi črnogorskega parlamentarja. General Vukotič se je podal sam k paši. Pogajala sta se o tem, bi se li dovolil albanskim beguncem iz vasi na vzhodnem bregu jezera prost odhod iz mesta. Kralj Nikita je to dovolil, dasi so tiste vasi v črnogorskih rokah. O kapitulaciji pa ni Essad paša zdaj ie ničesar govoril. Pač pa je izročil generalu Vukotiču energični protest avstro-ogrskega generalnega konzula proti škodi, ki so jo napravljali oblegovalci z obstreljevanjem mestu.
Ponoči se je bombardement nadaljeval t vso ijutostjo. General Martinovič je četam naznanil, da so Srbi zavzeli Brdico. Čete so to z velikanskim navdušenjem sprejele. Vsi vojaki so z divjo radostjo v očeh klicali: Skader! Skader! Baterije iz Muri-čana so sipale ogenj na vrh Taraboša. Čete Essad paše so bile vsled neumornega nezlomljivega napada oblegovalcev tako de-cimirane in izmučene, da je nadaljni odpor postal nemogoč. Ob 1. uri popolnoči je hrabri branitelj Essad paša dal na citadeli razobesiti belo zastavo. Takoj nato so prve črnogorske čete prebredle Bojano in korakale v mesto. V mestu vlada popoln mir in red. Upravičeno se domneva, da je Essad paša že pri prvem sestanku predlagal kapitulacijo pod pogojem, da se dovoli posadki prost odhod z vsemi vojaškimi častmi, a da je kralj to odklonil, potem pa na predlog Essad paše pozneje v to pristal.
URADNO ČRNOGORSKO POROČILO.
Cetinje, 23. aprila. Iz uradnega Črnogorskega vira: Zapisnik o predaji Skadra je podpisal Essad paša. Posadka je mesto s svojim orožjem zapustila. Turki so zapuščali postojanke, ki so jih nato Črnogorci zasedli. Ob 11. uri ponoči so črnogorske zastave na Tarabošu zaplapolale. Turki so nato tudi ostale postojanke zapustili. Črnogorci so razobesili zastavo na čitadeli, nakar so mesto zasedli. Na celi fronti jc streljanje iz topov naznanjalo slavni zgodovinski dogodek, da so Črnogorci Skader zasedli. V Cetinje jc došlo poročilo o predaji Skadra ob 2. uri ponoči. Kralju je brzojavil prestolonaslednik, da je Skader padel. Streljanje iz topov in zvonenjc iz stolpov cetinjskih In okoli-čanskih cerkva je Cetinjčanom naznanjal slaven čin junaškega črnogorskega naroda. Cetinjčani so svoja stanovanja zapustili in se podali pred kraljevo palačo, kjer so kralju, kraljevski rodbini in hrabri črnogorski armadi prirejali burne manifestacije. Z balkona je kralj Nikolaj množico nagovoril. Nepopisno je navdušenje Črnogorcev. Zastopniki zvenih balkanskih držav so takoj osebno kralju povodom slavne zmage čestitali.
LAKOTA IN RUSKI TOPOVI.
Cetinje, 23. aprila. Dne 13. t. m. določen splošni napad na Skader se je radi odpoklicanja srbskih vojakov moral odgoditi in so bili prisiljeni ves vojni načrt izpremeniti. Dve črnogorski brigadi, ki sta bili v zasedenem ozemlju raztreseni, so hitro odposlali v postojanke pred Brdico in Kirijem, katere so Srbi zapustili. V Cetinje pozvana generala MartinOvič in Vukotič se nista hotela svetom velesil ukloniti in sta zatrjevala, da mora Skader, četudi le radi inkote pasti. Veliko dezerterjev je namreč poročalo, da skadrsko prebivalstvo strada in da je pripravljeno ob prvi priliki se upreti. Obstreljevanje se je pred tremi dnevi pričelo m je uničujoče učinkovalo. Posebno izborili ?o bili ocl Rusije doposlani topovi. Essad naša je odposlal v črnogorski tabor
parlamentarje, da se o predaji Skadra pogajajo. Danes ob 6. uri zvečer se je poročalo, da so se pogajanja prekinila, istočasno so Črnogorci na celi fronti pričeli glavni napad. Neki iz glavnega stana došli časnikar, ki je sledil vojnim operacijam, je izjavil, da bi bil Skader že prod enim tednom padel, če bi se ne bili Srbi umaknili. Skadrčani so se morali med seboj boriti, da so dobili ostanke za vojake pobitih živali. Več oseb jo radi lakote umrlo, kdor je izkušal pobegniti, so ga ustrelili.
KDAJ SO ČRNOGORCI SKADER ZASEDLI?
Atene, 23, aprila. »Agence d' Athenes« poroča: Poveljnik srbskih čet v Solunu je bil iz Skoplja brzojavno obveščen, da je Skader opolnoči padel in da so črnogorski vojaki mesto ob 4. uri zjutraj zasedli. Predvčerajšnjim se je neki črnogorski general pogajal s turškim poveljnikom o predaji Skadra
VLOGA SRBSKIH ČET.
Belgrad, 23. aprila. Poveljnik srbskih čet ob albanski obali, Bojovič, je brzojavil angleškemu podadmiraiu Burneyu, da Srbi svojo vojake izpred Skadra umikajo. Sodi se, da so se osvojitve Skadra udeležile tiste srbske čete, ki se še niso popolnoma umaknile. Po predaji Skadra so So Črnogorci prisrčno bratili s tistimi srbskimi vojaki, ki so se še pred Skadrom nahajali. (To izhaja jasno tudi iz opisa boja, kakor ga je objavila »Tribuna«.)
TURŠKA POSADKA JE ODŠLA Z VSEMI ČASTMI!
Pariz, 23. aprila. »Temps« poroča: Srbske čete so, kakor jc to srbska vlada velesilam izjavila, zapustile južni ifcktor, ki so ga <£rnogorci zasedli. Ker so oblegovalci krog okolu Skadra vedno bolj zoževali, je Essad paša kralju Nikolaju poročal, da je pripravljen kapitulirati, če sme turška posadka z vsemi vojaškimi častmi in z orožjem mesto zapustiti. Kralj Nikolaj je pritrdil. Črnogorci so v zadnjih bojih izgubili 3000, Turki pa 5000 mož. Kralj Nikolaj se žc v Skadru nahaja.
SKADER PRVIKRAT ZMAGAN Z NASKOKOM!
Belgrad, 23. aprila. (Izvirno.) Časopisje spominja, da je danes točno šest mesecev, odkar se je bila kumanovska bitka in da je to prvi pot v zgodovini, da je bil Skader v naskoku zavzet, kar doslej še ni bil nikdar.
ČRNOGORCI SE PRIPRAVLJAJO ZA NADALJNJE DOGODKE.
Berolin, 23. aprila. »Nationalztrg.« poroča iz Londona: Tu sem so došla poročila, po katerih je kralj Nikolaj ukazal, da se utrdbe takoj, ko Črnogorci Skader zasedejo, popravijo, da se preskrbe z živežem in da naj se za uspešno obrambo trdnjave vse pripravi. V Cetinje dohajajo še vedno vsak dan prostovolci, ki jih po kratki vojaški izobrazbi pošljejo k fronti. General Vukotič je imenovan za vojaškega guvernerja v Skadru.
ZAKAJ SE JE KRALJ NIKITA ODLOČIL ZA ZAVZETJE?
Peterburg, 23. aprila. Kakor se je zdaj dognalo, je bil kralj Nikita pripravljen, ko je izšel komunike ruske vlade in ko je Srbija sklenila odpoklicati svoje vojake izpred Skadra, da ustavi obleganje Skadra. V Cetinje k posvetovanju pozvani vojvode so pa poročali, da v Skadru ni skoraj nič več živil, da razsajajo bolezni, da je posadka do skrajnosti izrabljena, vsled česar mora Skader vsak čas pastj. Na Cetinju so pa bili tudi istočasno obveščeni, da niso vse velesile za ostrejši nastop proti Črnigori, Kralj Nikita je nato sklenil, da oblega Skader naprej in da izvede glavni napad.
KAJ VE »ALBANSKA KORESPONDENCA«.
Dunaj, 23. aprila. »Albanska korespondenca« poroča iz Bara: Kralj Nikita je raznim osebam v Skadru daroval hiše in posestva. Pred dnevi se je neka ženska pri kralju priložila, da jc v vojski tri sinove izgubila. Kralj ji je odgovoril: >Potolaži se, ker ti bom zanje v Skadru tri hiše daroval.« Tudi raznim častnikom je obljubil, da jim bo v Skadru hiše daroval.
X
X X
OSTRA IZJAVA »FREMDENBLATTA« PROTI VELESILAM. Dunaj, 23. aprila. »Fremdenblatt« objavi jutri na uvodnem mestu članek, ki s svojo odločnostjo lahko vzbudi senzačno pozornost, ker je »Fremdenblatt«, kakor znano, oficiozno glasilo našega zunanjega ministrstva.
V tem velevažnem članku, ki izjavlja, da se jc Avstro-Ogrska naveličala potrpežljivosti in da namerava s primernimi sredstvi proli Črnigori nastopiti, se med drugim izvaja:
»Črnagora javno ni upoštevala volje šestih velesil in je vojne operacijo proti Skadru do konca izvedla ter po
včeraj ponoči polastila bodočega glavnega mesta severne Albanije. Ta dogodek, ki so je lahko naprej napovedal, ni dejansko nikjer mogel koga posebno presenetiti. Mogočo je bilo ta vero-jeten dogodek izvesti le, ker sicer evropski politiki nc manjka sloge, manjka ji pa potrebne eneržije in ker Evropa ni napravila potrebnih korakov, da Izvede svoj soglasen sklep. Na večkratna tozadevna svarila Avstro-Ogr-ske velesilam, ki so se zadnji čas odposlala, se velesile žal niso ozirale. Žalostna posledica je, da se je moral Skader po dolgem odporu udati in da je doživel evropski koncert in njegov ugled tak afront, da zanj v zgodovini skoraj ne dobimo sličnega zgleda. Razburjenje, ki se je vsled tega polastilo vsega javnega mnenja monarhije (?), seve ni neutemeljeno. Naše občinstvo poraz, ki ga je zdaj evropska politika doživela, tembolj čuti, ker jc monarhija večkrat v tej krizi svojo potrpežljivost dokazala. Velesile so v protislovju, ker so izjavilo, cla hočejo odpor Črnogoro zlomiti, a zbale so se uporabljati taka sredstva, ki so za to potrebna. Morebiti bo ta brutalen napad na avktori-teto Evrope toliko vplival, da se iz svoje letargije vzbudi in da izpozna, kako velike napake je napravila. Cetinjsko poročilo o zmagi vsebuje tudi poraz Evrope in zato trdno pričakujemo, cla Evropa, ko so dosedanja sredstva odpovedala, uporabi ostrejša sredstva in da ustvari remeduro za žaljen prestiž, da se odpor Črnegore zlomi.
AVSTRO . OGRSKA VELESILAM
PREDLAGA NAJSTROŽJA SREDSTVA,
Dunaj, 23. aprila. Iz merodajne strani se poroča, da je predlagal dunajski kabinet velesilam ostre odredbe proti Črni gori. Od velesil je odvisno, če jih sprejmejo in izvedejo. Velesile bodo morale zdaj pokazati, če jim gre resno za to, da se njih volja uveljavi. Zdaj se bo razvidelo, če niso le govorice tiste govorice, ki trde, da stoji Rusija za črno goro. Na Dunaju menijo, da se trdnjava ni osvojila z napadom, marveč da je kapitulirala. Turška posadka, ki ji jc bil prost izhod dovoljen, se je iz mesta umaknila tako, da so jo črnogorske čete vojaško pozdravljale, vzela je seboj artilerijski park in odkorakala proti Tirani. Dunajska mero-dajna diplomacija izjavlja tudi kategorično, da ne dopušča nobenih teritorialnih kompenzacij črni gori na škodo Albanije.
KAKŠNA SREDSTVA.
Dunaj, 23. aprila. Iz diplomatičnih krogov se poroča, da se je danes predlagalo, naj se izkrca mešani oddelek mornariških čet mednarodnega bro-dovja pred Barom in naj Avstro-Ogrska vkoraka v Črno goro. Kako bodo ostale velesile ta predlog sprejele, se še ne ve. Diplomatični krogi sodijo, da bosta Francija in Rusija tucli zdaj kljub predaji Skadra se slejkoprej zavzemali za počasni tempo proti Črnigori in naglašali, da se bo končno kralj Nikolaj sam prostovoljno iz Skadra odstranil.
KONFERENCA POSLANIKOV.
London, 23. aprila. Poslaniki so se danes ob pol štirih sestali. Sejo so sc udeležili angleški ministrski predsednik Asquith, lordpredsednik tajnega sveta Viscount Morley in podtajnik angleškega zunanjega urada Nikoison.
EVROPA ŠE NI NIČESAR SKLENILA.
London, 23. aprila. Ob današnjih razgovorih glede na nadaljnje postopanje o skadrskem vprašanju se ni še ničesar sklenilo. Avstro-Ogrska je tudi danes ponovila, da smatra vprašanje Skadra za rešeno in da se v nova pogajanja noče več spuščati. Da se monarhija pomiri, bodo morebiti Še enkrat slovesno izjavili, da pripada Skader Albaniji in črnogorskega kralja obvestili, naj se po tem ravna. Če kralj to odkloni, mogoče pomnože demonstracijo brodovja in zasedejo obrežna mesta.
X X X
ANGLEŠKA JAVNOST ZA ČRNOGORO.
London, 23. aprila. Liberalci obeh zbornic nameravajo Asquithu predložili peticijo, ki se zavzema za pravico Črnogorcev do Skadra, protestira proti demonstraciji brodovja in zahteva, da naj se je Angleška več ne udeležuje, marveč da naj se ponudi skupno z ostalimi velesilami na miren način rešiti skadrsko vprašanje,
ANGLEŽI NOČEJO SEPARATNE AKCIJE.
London, 23, aprila. Kapitulacijo Skadra in posledice tu tako-le presojajo: Padec Skadra je ustvaril popolnoma nov položaj. Mogoče je, da Se krali Nikolaj zda i po sijajnih uspehih
črnogorskega orožja uda volji Evropo in opusti Skader ali ga pa bodo morali k temu prisiliti. Vsekakor mu pa more Evropa priznati uspešne teritorialne odškodnine. Novi koraki se proti črnogorskemu kralju ne odrede, marveč uvedejo se nova pogajanja. Kralj Nikita lahko pristopi premirju in lahko kakor ostali zavezniki podpiše preliminarni mir. Največjo skrb vzbuja strah, da bi se Avstro-Ogrska dolge Igre naveličala in da bi končno na svojo pest nastopila. Tudi menijo, da Avstro-Ogrska sodi, da padec Skadra ni ustvaril novega položaja in cla jo položaj le v toliko spremenjen, da bo morebiti potrebno Črnogorce iz Skadra zopet odpraviti. Oficiozna »Westminster Ga« zette« roti velesile, naj ostanejo složne, ker le tako bo mogoče uspešno na za« veznike vplivati, ne pa s tem, če se ka« ka velesila Iz koncerta loči in zasledu« je lastno politiko.
VTIS NA LAŠKEM.
Rim, 23. aprila. Laški zunanji minister je takoj obvestil laškega kralja in kraljico, da je Skader padel. Kraljica Helena ni skrivala svojega veselja vsled slavne zmage hrabrih črnogorskih junakov. Posebne izdaje, ki so poročale o padcu Skadra, so Rimljani z velikimi manifestacijami v čast hrabrim črnogorskim junakom čitali. Vodilni listi pa naglašajo, da zavzetje Skadra sklepa Evrope ne izpremeni.
KAJ PRAVIJO NEMCI.
Berolin, 23. aprila. Časopisje sodi, da je padcc Skadra položaj poostril. Boji se, da črnagora prostovoljno ne zapusti Skadra in naglaša, da v tem slučaju Avstro-Ogrski nič drugega ne preostane, kakor da glede na svoje dosedanje stališče izvaja posledice, da ne bo ustanovitev Albanije, ki jo je Avstrija skoraj pregoreče hotela, postala dvomljiva.
KAJ MENIJO FRANCOZI.
Pariz, 23. aprila. Parižani, ki se za Jugoslovane zelo navdušujejo, so se črnogorski hrabrosti ob zavzetju Skadra divili, Časopisje slavi hrabrost črnogorske vojske, Velesile se diplomatično živahno pogajajo, naj li s kolektivno akcijo Skader Črnogorcem zopet odvzamejo ali naj izroče Av-stro-Ogrski mandat. »Temps« sodi, da bi bil tak mandat nevaren in priporoča, naj. boljši izhod bi bil, čc dvigne Rusija svoj glas za take teritorialne odškodnine, ki bi Črnigori dopustile opustiti Skader.
V SOFIJI SE TUDI VESELE.
Sofija, 23. aprila. Padec Skadra je tU vzbudil odkrito veselje. Na drugi strani se pa izraža bojazen, da bi se lahko sklepanje o miru zaradi Skadra zavleklo. Inozemski diplomati soglasno izjavljajo, da nastanejo lahko težki zapletljaji in da Črnagora lahko zahteva večje teritorialne kompenzacije.
SRBSKI VLADNI LIST K PADCU SKADRA.
Belgrad, 23. aprila. (Izvirno.) ^Samouprava« piše: V tej novi zmagi črnogorskega orožja vidimo jamstvo boljše bodočnosti črnogorskih bratov in jasnejših dni celokupnega srbskega plemena. Velesile, ki so dekretirale, da bodi Skader albanski, se bodo morale ozirati na dovršeno dejstvo, ki je zapečatilo osodo Skadra; z neizmerno hrabrostjo in odločnostjo, ki se ni ustavila niti pred rizikom, da se zamerijo velesilam, — so se Črnogorci izpostavili vsem nevarnostim in niso odjenjali, dokler niso zavzeli teritorijev, ki so njihova živ-ljenska potreba. Velesile bodo morale v imenu humanosti in pravičnosti obmejitev Albanije še enkrat vzeti v roke in vpošte-vati težnje in potrebe naroda, ki se jc z najdragocenejšimi in največjimi žrtvami zavzel za njihovo uresničenje. Evropa, ki je prevzela skrb za balkanske narode, bc našla pota in način za transakcije, s katerimi bi zadovoljila ozire na položaj, ki ga je ustvarila ta nova črnogorska zmaga. Mi se nadjamo, da bo Črna gora iz te vojne izšla zadovoljena. — Isti list piše: Odgovor zaveznikov glede posredovanja velesil pomeni, da zavezniki sprejemajo posredovanje in da žele, da sc mir čim preje sklene. Kar se tiče pridržkov severnih mej Albanije, ne pomenijo nič drugega nego to, da je treba ravno v interesu hitrega miru korigirati tehnične pogreške, ki so se storili pri obmejevanju in katere otežujejo tudi gospodarske koristi krajev, ki so dodeljeni Albaniji,
V a
X
X
RADOST V BELGRADU.
Belgrad, 23. aprila, (Izvirno.) Manifestacije v proslavo padca Skadra so zavzemale čez dan vedno večje dimenzije Ustavljeno je bilo vsako redno delo. Vse trgovine so okrašene s trobojnicami, slikami, cvetjem; ponekod so bile razstavljene kapice od prvih strelov iz brzostrel-nih in gorskih topov pri Prizrenu, v Ljumi in preči Skadrom, dalje slike srbskih in črnogorskih generalov in kralja Nikole. Po ulicah hodijo skupine z godbami. Pred glavnimi restavranti jc občinstvo streglo vojakom in rezervistom z okrepčili. V šolali ccl dan ni bilo Dotika, Bclgrajska občina
je izdala proglas, v katerem poziva meščane, da okrase in razsvetle svoje hiše in se udeleže slavnostnega sprevoda. V proglasu pravi med drugim: Orožje proslavljene srbske armade v rokah divjunakov črnogorskih bratov jc prineslo srbskemu narodu najveličastnejšo zmago; razbilo je trde zidine nezmagljivega Skadra. — Ti plakati so bili na vozovih v hipu razdeljeni po celem mestu. Popoldne so bile ulice polne praznično oblečenega meščanstva. Na mnogih mestih se pleše kolo. Ko se je Pašič vračal iz skupščine, je hotela množica izpreči konje in ga dvignili na rame; komaj se je ubranil. Še predpoldnem so se pred Grand-hotelom priredile velike ova-cije črnogorskemu finančnemu ministru Drljeviču, ki se mudi v Belgradu. Po ulicah hodijo skupine otrok z zastavicami. Vsi krošnjarji nosijo zastavice. Tudi tramvaj je v zastavah. Popoldne so se v središču mesta začele zbirati silne množice. Vojaške godbe so se zbrale pred spomenikom kneza Mihajla. Korporacije so prišle s svojimi zastavami. Vseučiliška mladina je nosila kombinirano srbsko-hrvaško zastavo; ko je sprevod krenil dalje, je prišla skupina dijakov s hrvaško trobojnico. Množica jo je burno pozdravila, godba pa je zasvirala »Liepa naša domovina.« Širili so se urnebesni klici. Pred Grand-hotelom so se zopet vršile velikanske ovacije črnogorskemu ministru Drljeviču, Črnigori in kralju Nikoli. Nepregledna množica, ki je štela najmanj 20.000 ljudi, je nato krenila pred kraljevi dvor, kjer je kralja pozdravil Riznič. Kralj se je burno aklamiran zahvalil in rekel, da ga globoko veseli narodna radost radi zmage bratov Črnogorcev in njihove vojske. Poziva vse, da z njim vred zakličejo: Živio kralj Črnegore Nikola prvi! Ponove se velikanske ovacije, ki se nadaljujejo pred ruskim poslaništvom ob navzočnosti Hartvriga in njegove družine, ki se zahvaljujejo. Pred zunanjim ministrstvom je Pašiča pozdravil Vuletič z zanos-nim govorom. Pašič se je prisrčno zahvalil slaveč črnogorsko zmago. — Množice so korakale dalje po ulicah, ne da bi se bil pripetil najmanjši nered. Zvečer so bile vse ulice sijajno razsvetljene; na vseh oknih luči in izložbah različni transparenti, ki slave junaštvo Črnogorcev. Na vseh straneh glasba in kolo ter bakljade. V Belgradu se že davno ne pomni tolikega navdušenja, ganotja in veselja!
Belgrad, 23. aprila. (Izvirno.) Belgraj-ski župan je poslal kralju Nikoli naslednjo čestitko: »Prosim Vaše Veličanstvo, da sprejmete iskrene čestitke v imenu mesta Belgrada, ki je ponose'n in vesel, cla je zasijal veliki dan za celokupno srbstvo, ko je Skader postal diven kras črnogorske krone. Belgrajčani so prepričani, da ni sile, ki bi Skader, prestolnico stare Zete, vzela Črnigori, kateri edino pripada.« — Tudi cetinjski občini so se poslale navdušene čestitke. — Pašič je prisrčno čestital črnogorski vladi. — Na Cetinjc so se odposlale neštete brzojavne čestitke.
KRALJ PETER.
Belgrad, 23. aprila. (Izvirno.) Kralj Peter je zjutraj pri sprejemu častnikov s solznimi očmi govoril o padcu Skadra. Odkar je še pred svitom dneva prejel prvo vest o črnogorski zmagi, je globoko ginjen in vesel ostal na nogah in pričakoval r.a-daljnih obvestil.
MANIFESTACIJE V NOTRANJOSTI SRBIJE LN V NOVIH KRAJIH.
Belgrad, 23. aprila. (Izvirno.) Takoj 2jutraj so šle brzojavke o padcu Skadra sirom stare in nove srbske domovine. Od povsodi prihajajo vesti o velikanskih, manifestacijah. Tudi v Skoplju, Prizrenu in drugih mestih nove Srbije so se vršile velike manifestacije.
MANIFESTACIJE V ZAGREBU.
Budimpešta, 23. aprila. V Zagrebu so Hrvati in Srbi z velikimi manifestacijami slavili padec Skadra.
MANIFESTACIJE NA ČEŠKEM.
Praga, 23. aprila. Policija je bila prepovedala razobesiti slovanske trobojnice ob padcu Skadra. Ker so na Narodnem Domu narodnih socialistov na trgu Sv. Vac-lava tri velike slovanske trobojnice vihrale in jih vodstvo stranke ni dopustilo odstraniti, so morali policisti sami zastave sneti. Velikanska množica je proti policiji demonstrirala. Tudi z drugih hiš je policija odstranjevala slovanske trobojnice. Danes zvečer je policija izvedla obširne priprave, da morebitne nameravane manifestacije za Črnogorce prepreči. Na glavnem brzojavnem uradu so veliko v Črnogoro naslovil^™!1 simpatijskih brzojavk inhibirali, med njimi jih je bilo veliko na kralja Nikolaja naslovljenih. Namestništvo je okrajnim glavarstvom brzojavno naročilo, naj proti morebitnim demonstracijam Črnogorcem na ' slavo nastopijo. Češki radikalci pozivajo svoje pristaše, naj svoje simpatije Črnogorcem v priporočenih pismih izjavijo.
Praga, 23. aprila. Okolu 7. ure zvečer se je pred uredništvom »Češkega Slova« zbralo več sto oseb, ki so klicale »Živio« balkanskim državam. Policija jc nastopila in množico razgnala. Urednika »Češkega Slova«, Malyja, so aretirali, ko je stopil
skozi hišna vrata in zaklical: »Na zdaf Črnagora!« Istočasno so zborovali v uredništvu »Češkega Slova« zaupniki narodno-socialnc stranke, kjer se je o padcu Skadra poročalo. Okolu 8. ure zvečer je bila dvorana nabilo polna. Vladni komisar je izjavil, da shod ni postaven, ker nima veliko navzočih legitimacij in je shod razpustil, Zborovalci dvorane niso hoteli zapustiti. Komisar je pozval policijo, ki je potisnila zborovalce na cesto, Tu so zborovalci živahno protestirali in korakali s klici »Na zdaf Črnagora!« proti trgu sv, Vaclava. Policija, ki so jo hitro rekvirirali, je izpre-vod razgnala in je veliko oseb aretirala. Vsako nadaljnje zbiranje je policija na konjih preprečila. Poslanec Vojna je zahteval, da mora policija Narodni Dom zapustiti, a policija se na to ni ozirala. — V Kolinu so Čehi slavili padec Skadra z velikanskimi manifestacijami. Veliko jih je nosilo lampijončke. Okna so bila kljub izrečni prepovedi okrajnega glavarstva razsvetljena. Na ukaz oblasti so morali razobe-šene zastave odstraniti, a proti večeru so na hišah zopet slovanske trobojnice zapla-polale. Orožništvo je bilo proti tisočerim demonstrantom brez vsake moči. Manifestacije so trajale pozno v noč.
XXX
CAR KONFERIRA Z VOJAŠKIMI DOSTOJANSTVENIKI.
Peterburg, 23. aprila. Car je danes pozval k sebi v Carsko Selo vojnega ministra, šefa gardnih čet, šefa generalnega štaba in šefa glavnega štaba.
XXX
ZAHTEVE ČRNEGORE.
Peterburg, 23. aprila. »Novo Vre« me« poroča, cla zahtevajo Črnogorci: 1. Črnogorci dobe vse skadrsko ozemlje do mesta. Mejo tvori reka Bojana, iz-vzemši mesto Skader. 2. Črnogora in nova albanska vlada se obvežeta, da se v razdalji 15 km od meje nc zgrade trdnjave. 3. Črnogori plača Turčija vojno odškodnino. 4. Mednarodna komisija regulira reko Bojano. (Ta vest se je seveda priobčila še pred padcem Skadra.)
SRBI SE KONCENTRIRAJO V DRAČU.
Belgrad, 23. aprila. Srbske čete iz vseh albanskih mest korakajo proti Draču, kjer se koncentrirajo.
X X X
VESTI O BULGARSKIH NAPADIH ZLAGANE.
Belgrad, 23. aprila. (Izvirno.) Iz Skop-Ija se službeno dementirajo vse vesti, da so bulgarske čete napadle srbske oblasti v Krivi Palanki in neki transport med Pa-lanko in Kumanovim.
SRBSKO-BULGARSKI SPOR.
»Dailv Telegraph« je prinesel iz srbskega vira te-le podatke o srbsko-bulgar-ski pogodbi. Srbija se je zavezala, da postavi na bojišče 150.000 mož, Bulgarija pa 200.000, ocl katerih bi 100.000 moralo operirati v Makedoniji ob Vardar ju. Skader in Drač bi imela pripasti Srbiji. V slučaju, da bi Avstrija napadla Srbijo, bi morala Bulgarija poslati 200.000 mož na pomoč. V resnici je Srbija postavila na bojišče 310.000 mož, od katerih je bilo 50.000 v Traciji, a Bulgarija je v dolino reke Vardar poslala samo eno divizijo.
Bulgarski oficiozni »Mir« piše, da so navedeni podatki absolutno napačni in pristavlja: »Ne razumemo, zakaj Srbi razširjajo take izmišljotine. Ponovno poživljamo srbski oficioz »Samouprava«, naj objavi točno besedilo pogodbe, da svet vidi, da so srbska poročila o pogodbi absolutno napačna in da ni absolutno nobene podlage za revizijo pogodbe.«
ODPUST TURŠKIH VJETNIKOV V SKOPLLJU.
Belgrad, 23. aprila. (Izvirno.) V Skoplju so na slavnosten način odpustili domov več tisoč turških vjetnikov, ki so iz okupiranih krajev. Prisostvovale so ogromne množice ljudstva, tudi turškega, ki je bilo globoko ganjeno. Ostale vjetnike so potolažili z zagotovilom, da bodo tudi smeli kmalu domov.
Nemški Paname.
Glavni krivci so: clva polkovnika od pehote, en topničarski podpolkovnik in nekaj subalternih častnikov. Vsled Liebkncchtovih razkritij bodo v kratkem penzionirani trije pruski generali. Preiskava se jc močno razširila in vsak dan spravlja na svetlo nov material. Dognano.še ni, ali in v kakšni meri so bile izdane vojaške skrivnosti tujim osebam, ampak ugotovljeno je, da so bili prodani akti največje važnosti za prusko vojno upravo. Preiskava je uvedena tudi proti 34 podčastnikom po najrazličnejših pruskih garnizijah. Dokazano je, da so interesirane osebe lan-sirale v francoskem časopisju hujska-joče članke zoper Nemčijo in za objavo člankov so plačevale ogromne vsote; po zanesljivih informacijah je dobil »Figaro« 200.000 frankov, »Temps«, »Matin« in »L' Eclair« po 60.000 frankov. Na virtemberške, saksonske in bavarske vojaške kroge je napravil pruski vojaški škandal najmučnejši vtisk. Tudi pruski prestolonaslednik Friderik Viljem je z ostrimi besedami karal »sramotne manipulacije«.
Vojni minister v. Heeringen odstopi?
Berlin, 24. aprila. V političnih krogih prevladuje mnenje, da bo vojni minister general Heeringen odstopil in ostal le še toliko časa na svojem mestu, da se reši v državnem zboru vojaška predloga. V vplivnih vojaških krogih so skrajno nezadovoljni z njim, ker je bil nasproti »napadom« Liebknech-tovim proti nemškim tovarnam za orožje preveč popustljiv. Po clrugi strani pa doživlja vojni minister v državnem zboru poraz za porazom. Najtežji poraz je doživel predvčerajšnjem, ko je državni zbor odklonil od vojne uprave predlagano zamenjavo stavbnih prostorov. Vojna upra.va je včeraj odtegnila svoje zahteve, kar je med poslanci izzvalo živahno odobravanje.
Buiifia zinsivena akademijo o sm-ske-iftarskem sporu.
Bulgarska znanstvena akademija v SofijL je vsem slovanskim akademijam in drugim znanstvenim z^odovin-sko-etnografskim društvom poslala naslednjo izjavo.
Ena najvažnejših nalog slavistike v preteklem veku jc bila določitev etnografskih. mej mod clvema slovanskima narodoma na Balkanu — med Bulgari in Srbi. Združenim močem prvih slavistov od Šararika in Grigoroviča tja do šc živečih odličnih zastopnikov slavistike se je posrečilo določiti, kako daleč oia zahod sega etnografska Bulgarija: v vseh priznano znanstvenih etnografskih pregledih sodobnega Slo-vanstva se k bulgarski narodnosti prišteva tudi slovansko prebivalstvo v zahodni Makedoniji, ki obsega tudi mesta Kratovo, Kumanovo, Skoplje, Teto-vo, Kičcvo, Debar, Struga, Ohrid, Bitolj, Prilcp, Volos, Voden, Lerin in Kostar (Kastoria). V drugem snopiču »Enciklopedije Slavjanskoj filologiji«, katero izdaja ruska znanstvena akademija s sodelovanjem prvih strokovnjakov dežel, so makedonski Slovani imenovanega ozemlja opisani kot Bulgari; tako so označeni tudi na etnografskem
zemljevidu, priloženem istemu snopi* ču. V splošnem programu te enciklopedije je obsežen tudi sistematičen pregled slovanskih jezikov in tam so zahodnomakedo>nska narečja priznana kot bulgarska narečja in se obravnavajo v posebni knjigi enciklopedije kot sestavni del celokupnega bulgar-: skega jezika.
S tem definitivnim znanstvenim rezultatom o etnografskem značaju zahodne Makedonije, pridobljenem na podlagi zgodovinskih, etnografskih in jezikoslovnih podatkov, se popolnoma sklada visokorazvita narodna zavednost ondotnega slovanskega prebival^ stva in la zavest je popolnoma in odi ločno bulgarska.
Poglavitni dragoceni prispevki k' slovanski znanosti od nekdanjega »Književnega društva« in ocl iz njega nastalo bulgarske znanstveno akademije sc nanašajo na znanstveno pre-iskavanje etnografskih posebnosti bulgarskega plemena, predvsem na Bulgare v zahodni Makedoniji. Tudi v prihodnje smatra bulgarska akademija kot član ravnokar ustanovljene. »Zvezo slovanskih znanstvenih akademij« za svojo specialno znanstveno polje ozemlje, nasoljeno ocl Bulgarov v mejah, ki jih je določila slavistika.
V omenjeni »Zvozi« vidi bulgarska akademija značilen začetek sijajne bodočnosti Slovanov, ki vodi k popolni slovanski vzajemnosti na kulturni podlagi. Zaradi tega je bulgarska akademija z veseljem pozdravila doseženo skupno politično akcijo Bulgarov in Srbov v popolnem prepričanju, da je bila ta zveza možna lo pod vplivom slovanske znanosti.
Bratom Srbom jc bila v sedanji osvobodilni vojski določena vloga, da korakajo v bulgarske pokrajino — v zahodno Makedonijo, in po pravici se jo pričakovalo, da bo to slučajno srečanje tolikih množic dveh bratskih narodov šc bolj utrdilo medsebojno spoštovanje in bratsko ljubezen — novo poroštvo za bodoče vzajemno delovanje. Na žalost sc je pokazalo, cla ni tako; od samega začetka srbske okupacijo zahodne Makedonije so je tam začelo sistematično in silovito preganjanje bulgarske narodnosti, bulgarskega imena, cerkva in šol od.strani srbskih javnih organov, ocl uprave in časopisja, iu kakor jo videti celo srbske javnosti sploh, ki vzdržuje to časopisje. A vsa ta nasilja sc vrše, da se ubije bulgarska samozavest ter cla nc bi več smeli javno kazati svoje narodne zavesti, ko jih cclo silijo, naj bi se priznali za Srbe. In to jo najbolj ža-. lostno.
Bulgarska akademija so jc na svo« jem izrednem občnem zboru 10- aprila 1. 1. čutila prisiljeno, cla prod slovanskimi akademijami in znanstvenimi društvi z žalostjo konstatira, cla bo zgoraj omenjeno ravnanje naših zaveznikov imelo pogubne posledice za slabotno, a upapolno početke slovansko znanstvene in kulturne vzajemnosti. Šc več: preziranje narodnosti, katero so zateka k javnemu izkvarjanju dokazanih znanstvenih resnic, da bi se opravičila za naš čas čudna nasilja nad narodno zavestjo, — vse lo brez
Monakovo, 24. aprila. »Ncuo Mi-litarischc Korrespondenz« poroča iz verodostojnega vira sledeče podatke o Kruppovem škandalu in kar je z njim v zvezi: V Berolinu, predvsem v pruskih vojaških krogih, so Liebkncchtova razkritja povzročila najsilnejšo kon-sternacijo. Vojni minister von Heeringen je bil dobil od višjih krogov nalog, da potlači neprijetno zadevo, ampak Liebknecht, ki ga je vojni minister pozval na zaupen pomenek, ni holel o tem nič vedeti. Preiskava, ki se končno ni dala več odložiti, je spravila na dan najhujše podrobnosti. Mnogo pruskih oficirjev, med njimi nekaj visokih ari-stokratov. ic težko kompromitiranih.
Blokadnn okrožje ob črnogorsko • albanskem obrežju.
dvoma izpodkopuje podlago vsake slovanske vzajemnosti.
Sofija, 12. aprila 1913.
Dnevne novice.
'-f Iz učiteljskih krogov se nam piše; »Preporod«. Kako lepo ime! Mladostno zveni, — a ko prečitaš nekaj vrst, — izzveni norostno. Liberalni študent od tretje šole naprej prodaja v njegovih predalih svojo modrost, seveda odraslim, polnoletnim ljudem, ki imajo primeren porcijon pameti in denar za naročnino, Res grandijozne ideje: velika naša ideja, velikanska kulturna misija, naša jugoslovanska nacionalna ideja itd. Navdušenje, ki je spričo zmag balkanskih narodov vzvalovilo po jugoslovanskih deželah, je spravilo politikujočega fanta ob razsodnost. Produkte svojih možganov prodaja v »Preporodu« vsakomur. Zabavlja čez vse. Državni pravdnik sicer marsikaj spravi in tudi zabeleži, da naznani navzgor, kakšen duh se razpasuje med nami. To porabljajo kajpada nasprotniki našega naroda in spletajo bič, s katerim bodo še bolj tolkli po naših hrbtih. Liberalni študent ne bo trpel, ne bo plačeval! Trpeli bodo njihovi očetje in plačevali! -»Preporod« pa potrebuje denarja, in sicer mnogo denarja, zakaj papir je drag, tisek je drag in kajpada tudi gospodje sotrudniki in uredniki ne morejo spravljati v svet svojih idej zastonj. Plačani hočejo biti zanje! Študent ima pa tako suho mošnjo! Ta revež že bere, žalibog dostikrat premalo kritično! Toda plačevati ne more, pa ne more. Zato so pa »Preporodovci« sklenili, da naj to »velikansko kulturno misijo« vzdržuje — učiteljstvo. Tako! Na ta način bo pomagano svobodomiselnim študentom, ki bodo prišli do naročnine, in pa učiteljstvu, tistemu, »ki nc gleda samo za pol leta v bodočnost« in ker le »velika »P r e p o r o d o v a« ideja ima v sebi tisto moralno silo, ki bo premostila strankarske predsodke med učiteljstvo m«. 8. številka »Preporoda« je posvečena učiteljstvu. Kolika čast in sreča za nas! Mi naj beremo in plačujemo
—	»Preporod«. Mladino imamo že radi, toda pametna naj bo. »Preporod« naj čita državni pravdnik in liberalni študent, ako ga dobi v roke, toda učiteljstvo ga hvaležno odklanja!
Iz Višnje gore se nam še poroča o zadnjih občinskih volitvah. Začetkoma sc je mislilo, da se za volitve nihče ne bo brigal. Nepričakovano pa so se pripravili liberalci z uradništvom na čelu in bili prepričani, da zmagajo. Agitirali so na vso moč, tako da so spravili vse na volišče. Zanimivo je bilo videti, kako so vlačili liberalci pijane šnopsarje na volišče. Tudi bolnike so spravili iz postelj. Vse se je čudilo, kako se je uradniška inteligenca« združila in skupaj volila s šnopsarji. Davčni urad je bil na volitvi tako dobro zastopan, da celo davka ni imel kdo pobirati. Bil ie samo en uradnik doma, ki pa je sprejemal samo drobiž. Davčni eksekutor je bil celo kandidat liberalne stranke. Kljub vsemu naporu so pa tako pogoreli, da jih ne bo več kmalu volja, se podajati v volilni boj.
-)- Pošiljajte darove »Slovenski Straži«
—	na ta način za domovino najkoristneje dajete duška svojemu veselju.
p Nadvojvoda Fran Ferdinand je z rodbino zapustil Miramar in se odpeljal na Češko.
—	Osebna vest. Naš rojak dr. Primožič je dobil naslov dvornega svetnika in pride iz naučnega ministrstva v Zader za šolskega nadzornika.
—	Za častnega člana občine Borovnica je izvolil občinski odbor borovniški v seji dne 20. t. m. enoglasno vlč. gosp. župnika Jožefa Juvanec za njegovo neutrudno vsestransko delovanje v občini.
—	Slovenski delavec postal milijonar. Stavbinski delavec France Radovič na Gorenjskem je dobil uradno obvestilo, da mu je neki v Kapstadtu umrli sorodnik zapustil premoženje, vredno en milijon.
—	Bakrena ruda. Iz Železnikov poročajo: V Martinjem Vrhu nameravajo pričeti kopati bakreno rudo. Podjetnik gosp. Josip Prosen in njegova družba so bili že tu in so si ogledali svet. Trdijo, da je Mar-tinji Vrh zelo begat na bakreni rudi.
—	Umrla je v Zagrebu vdova po banu Levinu baronu Rauchu, Antonija baronica Rauch, stara 82 let. — V Zagrebu je umrla soproga svetnika trgovske zbornice Dorica Holjevac.
—	Vlom v Orožnovo kočo na črni Prsti. Na nedeljski turi na Črno Prst so turisti zapazili, da prva kocina vrata niso nič kaj prav v redu. Ko so odprli s kljuko zaprta vrata, se je videlo takoj, da so bila z brahijalno .silo ulomljena; deska, kjer jc bila ključavnica vdelana, je bila takorekoč vsa razcefrana, ključavnica in vijaki so ležali okrog; enako s silo je bilo ulomljeno tudi v drugo in tretjo sobo. Če kaj primanjkuje, se ni moglo dognati, to bo najbolje vedel oskrbnik koče.
—	Požar v ljubljanski okolici. Včeraj zvečer smo imeli v Spodnjih Pirničah po-
žar. Goreti je začelo ob pol 11, uri ponoči pri posestniku Janezu Juvanu hiš. št. 18. Domače gasilno društvo je bilo takoj pri ognju in ogenj omejilo, da se ni razširil na sosedna poslopja. Bila je velika nevarnost za celo vas. Hišne oprave so nekaj rešili. Ogenj so ob četrt na 12. uro že omejili. Pogorelec ima veliko škodo, zavarovan je bil pa za majhno svoto 600 kron. Skoro gotovo je bilo zažgano.
—	Grad na Vogrskem v Vipavski dolini kupljen za šolo. Grad »Ungersbach«, last g. Rubbia, jc kupil goriški okrajni šolski svet za šolo. Dal je 35.006 K za poslopje, park in drugo zemljišče.
—	Na odgonu. Pred kratkim je od-gonski sprevodnik, že bolj postaran možiček, peljal v Budolfovo neko mlajšo dekle, ki je bila še precej čednega raza in še dovolj čedno oblečena. V ku-peju sta prisedla dva nemška potnika, ki pa nista vedela, da je dekle na prisilnem povratku ter jo začela nadlegovati s svojo usiljivostjo. Dekle jima je pač previdno odgovarjalo ter oba prav pošteno potegnila. Ko se je vlak bližal postaji Rudolfovo, sta jo začela nagovarjati, naj gre v mesto z njima, kjer se bodo prav dobro imeli in ne bode nobenemu dolg čas, češ, se popeljema tja z omnibusom. Ivo jima je dekle namignila, da nima denarja, sta bila takoj pripravljena in ji izročila dve kroni, katere je seveda z veseljem sprejela. Ko se je vlak ustavil in so izstopili iz kupeja, je eden ponudil dekletu roko z »gefehlig«, toda v tem trenotku je pa že stopil vmes odgonski sprevodnik in opozoril agenta, da je dekle za sedaj njegovo. Sedaj bi bili morali videti razočarane obraze nemških potr-ikov. Toda pomagalo ni nič, potnika sta jo od-kurila med splošnim smehom železničarjev, lažja za 2 K v žepu.
— Veleizdajniški proces v Sarajevu se je končal tako, da je bil obsojen dijak Pjanič na 10 mesecev ječe, dijak Ljubibratič. je bil pa oproščen. Ker se je državni pravdnik pritožil, ostane Ljubibratič v zaporu.
NOTRANJE POLITIČNE ZADEVE. Spor med nižjeavstrijskim deželnim maršalom in njegovim namestnikom. — Neuspeh galiških pogajanj. — Kdo postane gališki namestnik?
V včerajšnji seji nižjeavstrijskega deželnega zbora je namestnik deželnega maršala princa Liechtensteina, baron Freudenthal, povedal, da ne zahteva nobenega zadoščenja od deželnega maršala princa Liechtensteina, ker mu ta noče zadoščenja prostovoljno dati. Princ Liechten-stein je namreč na neko interpelacijo baronu Freudenthalu precej ironično odgovoril. Liberalni baron Freudenthal je brusil pete, da bi mu dal princ Liechtenstein zadoščenje, a princ tega ni hotel storili. Bielohlawek je ostro napadal Hochenbur-gerja, češ, da se sme v njegovem pravo-sodstvu brez kazni varati in goljufati. — Poroča se, da se pri pogajanjih na Dunaju glede na gališko volivno preosnovo ni dosegel nikak uspeh. Poljaki sodijo, da se sredi majnika skliče državni zbor. Če delovanje parlamenta onemogoči obstrukcija, ?e izvolijo delegacije in državni zbor od-godi, nakar se zaključi zasedanje gališkega deželnega zbora, ki se kmalu nato razpusti. Nove volitve za gališki deželni zbor se v jeseni razpišejo. — Gališki namestnik dr. Bobrzynski odstopi že 1. majnika. Poljska ljudska stranka kandidira za njegovega naslednika sekčncga načelnika v finančnem ministrstvu dr. Galeckcga.
Društvo.
Telovadni odseki »Orlov« v deka-niji Trebnje so se združili v okrožje s sedežem v Št. Rupertu.
p Kolesarsko društvo »Gorica« v Gorici naznanja, da se vrši velika kolesarska dirka okrog goriškega Krasa, kakor že večkrat objavljeno, v nedeljo, dne 4. majnika t. 1. Dolgost proge znaša 140 km, Za to dirko vlada "Velikansko zanimanje, bodisi od strani kolesarjev, bodisi dirkačev, bodisi od strani občinstva. Do danes se je priglasilo že nad 40 dirkačev iz Goriškega, Kranjskega, Češkega, Dunaja in od drugod. Dirkali bodo za razna kolesarska društva. Reči moramo, da take dirke ni bilo še na Goriškem. Pričakuje se, da sc pojavi še mnogo novih dirkačev za izvanredno in dclgo dirko. Proga bode skozi in skozi zastražena od vojakov kolesarskih stotnij in bode vladala prava vojaška disciplina. Kontrole bodo javne in tajne — v Senožečah bode moral vsak dirkač stopiti s kolesa ter se vpisati v kontrolno knjigo. Zdravniška pomoč bode preskrbljena od vojaške strani. Pred dirkači bo vozil za avizo avtomobil, v višini pa bo vedno opazoval zrakoplov, za dirkači pa bo zopet vozilo več avtomobilov za slučaj morebitne nezgode. Cilj bode v Rožni dolini blizu mitnice označen z zastavami. Vo-jaška godba, ki bode na tem mestu svirala pezdrave prihajajočim dirkačem, bode privabila brez dvoma tudi mnogo občinstva,
Kakor se vidi, bo ta dirka nekaj izvanred-nega za Goriško deželo, vsled tega je upati z vso gotovostjo, da bode občinstvo zasledovalo vsako podrobnost, kakor tudi posamezne uspehe tc dirke z največjim zanimanjem.
Štajerske novice.
š Pri občinskih volitvah v občini Sv. Duh-Loče pri Poljčanah so zmagali Šta-jercijanci.
š Sveta vojska — protialkoholno društvo za Štajersko — se ustanovi v kratkem. Namestnija je končno pravila vendar potrdila. Ustanovni shod se vrši začetkom maja v Mariboru. Vabimo vse treznomisleče Slovence, kakršnekoli stranke!
š Duhovniška vest. Za vikarja v Celju je na mesto č. g. vikarja Gorišeka imenovan č. g. dr. Maks Vraber.
š Smrtna kosa. Sv. Ana na Krembergu. Umrl je mož stare korenine Jože Breznik, po domače oče Štolc. Rajnikov pogreb bo v soboto dne pol 8. uri.
š Mladeniči naborniki. Kolikor imamo letos priliko opazovati naše slovenske mladeniče, ki prihajajo k naboru, se splošno zelo vzgledno vedejo. Ni več videti tistih pijanih zibajočih se postav, katerim sta dve nogi premalo, ni več slišati onih čudnih neubranih glasov, ki so prihajali iz premokrega grla. Pametno vedenje mladeničev dela slovenskemu ljudstvu čast. Tako je prav, mladeniči!
š Smrtna kosa. Dne 18. aprila je umrla Frančiška Lapornik, žena splošno priljubljenega župana pri Sv. Lenartu nad Laškim. Bila je izborna gospodinja, vzorna žena in preblaga mati. Velikanski sprevod je pričal o priljubljenosti hudo zadete rodbine. Pokojnica je bila šele 36 let stara in zapušča osem malih otrok. Naj v miru počiva preblaga žena!
Ljubljanske novice.
lj C. kr. policijsko ravnateljstvo še
vedno ni kompletno. Manjka mu telefon, nima zaporov in manjka mu celo za v policijski okoliš inkorporirane občine Spodnja in Zgornja šiška, Vič in Moste — stražnikov. Prepričali smo se, da so že od 1. februarja letošnjega leta plačane stražnice sicer opravljene, a ne zasedene! Nič se nc bomo čudili, ako se bo raznesla vest, da so iz zaporov policijskega ravnateljstva pobegli zločinci vlomili v kako tako c. kr. policijsko stražnico in od tam odnesli razno pohištvo. Sicer nas pa tatvine v policijskih zaporih malo brigajo, omenili smo to mimogrede, zamolčati pa ne smemo, da s tem trpi javna varnost! Stražniški zbor je sistemiziran na 130 mož, šteje pa sedaj samo 90 za službo usposobljenih moz. Manjka torej še 40 mož. »Slovenski Narod« je svoj čas trdil, da država nima denarja, da bi stražnikom plačo dajala, informirali smo se pa na Dunajo in izvedeli, da bo imel proračun za ljubljansko policijo letos še prebitek in da so vse plače pravilno nakazane. Pač pa je treba nekaj drugega jasno povedati! V času, ko je bil zakon o ustanovitvi državne policije v Ljubljani sankcijoniran, smo objavili v našem listu pogoje za vstop v policijski stražniški zbor. Dali smo domačim fantom tudi ustmeno in pismeno pojasnila in priporočali smo sprejem mnogih pridnih fantov v policijsko službo tudi na merodajnem mestu. Vsak dan sc oglašajo ti kompetentje pri nas in prosijo pojasnila glede najihovih prošenj z motivacijo, da jc sedaj državna policija žc prevzela posle in «!a še vedno ni kompletna, ter tarnajo, da so se prošnje izgubile. V nedeljo, pondeljek in torek je prišlo več takih prosilcev, kateri so dobili svoje tozadevne prošnje vrnjene z epombo: »Die Stelle wurde an-d e r w e i t i g vergeben.« — Torej v Šiški, na Viču in v Mostah so c. kr. policijske stražnice prazne, prosilcem se pa vračajo prošnje, češ, da sc je mesto drugemu oddalo. Poizvedovali smo na merodajnem mestu, kje tiči zajec in posrečilo se nam je nekaj posebnega izslediti. Tržaški policijski ravnatelj, kateri nastavlja tudi stražnike v Ljubljani, zahteva, da zna vsak stražnik v Ljubljani tudi laško! Domači fantje iz Ljubljane in okolicc, približno 30 na številu, so sicer vešči slovenščine in nemščine, so bili četovodje in sploh podčastniki pri vojakih, a laškega se niso učili, ker niso bili preverjeni, da bi se mogel kak policijski ravnatelj v Trstu tako daleč izpozabiti, da bi razglasil za Ljubljano laški jezik kot deželni jezik! To jc predrznost prve vrste! Ne bomo prej mirovali, dokler sc ta domačim fantom storjena krivica nc poravna! Policijski ravnatelj v Trstu hoče, da je vešč vsak v Ljubljani službujoči laščine, pokazali mu bomo, da to ni tako. Dopustiti ne moremo, da bi se domači pošteni fantje tako zaničevali, da dobijo prednost kakšni Lahi in da bi naposled, če obvelja mnenje tržaškega policijskega ravnateljstva, dobili nad državno policijo trojezične napise. Zabeležimo tukaj še cn slučaj, kako se
vede tak izbran, iz Trsta v Ljubljano poslan stražnik. Te dni je iz Trsta v Ljubljano poslani stražnik Pirman klofutal nekega Jožefa Stergerja v Florijanski ulici in mu je moral za bolečine plačati 5 K. Nato je šel pred palačo deželne vlade, kjer se je zaletel v Ivano Lešnik in Ano Vehovec, se pretepaval in povzročil ondi strahovit kraval, nad katerim se je vse škandali« ziralo. — Danes je poslalo policijsko ravnateljstvo iz Trsta v Ljubljano zopet 12 stražnikov. Upamo, da so boljši kot zgoraj opisani.
lj Samoumor občinskega tajnika v Zgornji šiški. Poroča se nam, da se jo v Zgornji Šiški ustrelil občinski tajnik Anton S u w a.
lj Glede na zapiranje trgovin in na delovni čas trgovskega osobja v Ljubljani in okolici je izdala deželna vlada odredbe, ki je stopila v veljavo z današnjim dnem. Po tej odredbi se morajo trgovine v Ljubljani, v Spodnji in Zgornji Šiški, v Vodmatu, na Selu, v Mostah in na Glincah zapirati najpozneje ob pol 8. zvečer in se ne smejo odpirati pred pol 7. uro zjutraj. Ob delavnikih pred nedeljami in prazniki in na poslednji delavniški večer pred Miklavžem in Božičem smejo biti odprte trgovine do 8. ure. Za pekarske, mesarske in mlekarske prodajalne velja določba, da se ne smejo odpirati pred 5, uro zjutraj. Nadalj-na izjema velja za prodajalne živil, ki smejo biti odprte do pol 9., pred nedeljami in prazniki ter Miklavžem in Božičem do 9.. zvečer. Za mešane prodajalne veljajo izjemne določbe le pri prodaji živil. Kupce, ki so ob zapiralnem času že v trgovini, je dovoljeno postreči. Po predpisanem času je tudi krošnjarenje in prodajanje po ulicah prepovedano. V vseh slučajih, za katere ie dovoljena več kot 13urna prodajalna doba, je pomožnim delavcem zagotoviti vsaj 11-uren nočni počitek brez premora. Vsi ti predpisi veljajo tudi za k \sumna društva in za pridobitne in gospodarske zadruge,
—	Vsi prestopki se kaznujejo po obrtnem redu in po ministrski odredbi z dne 30, septembra 1857.
lj Krščanska ženska zveza ima v petek, dne 25. aprila, ob 4. uri redno predavanje v »Ljudskem domu«.
lj Za slovenske vojake. V c. kr. gar« nizijski bolnišnici v Ljubljani se nahaja knjižnica za razvedrilo bolnim vojakom, ki pa nima dovolj slovenskih knjig. Za to knjižnico ni fonda in zato se mora vzdrževati s prostovoljnimi doneski, oziroma darovi v knjigah. Za to človekoljubno delo naprošamo naše čitatelje in sploh vso' slovensko javnost,' naj bi darovala za vojaško bolnišnično knjižnico primernih knjig! Pošljejo naj se ali naravnost na č. g. vojaškega kurata Ivama M a r a č i č a v vojaški bolnišnici v Ljubljani ali pa v »Ljudski dom«, I. nadstropje, z označbo namena.
lj Umrl je g. J. Adamič, posestnik na Sv. Petra cesti št. 31.
lj Občni zbor društva c. kr. sodno-pisarniških in zemljeknjižnih uradnikov se vrši v nedeljo, 4. majnika t. 1. ob 3. uri popoldne v hotelu Štrukelj v Ljubljani z običajnim dnevnim redom.
lj Umrli so v Ljubljani: Frančiška Medvedšek, delavčeva žena, 62 let. — Marija Juvan, posestnikova žena, 32 let. — Marija Kremžar, čevljarjeva vdova, 71 let. — Elizabeta Sedcj, občinska uboga, 65 let. — Anton Gruden, dninar, 22 let. — Veronika Kramar, hči železniškega delavca, 11 mesecev,
—	Ludovik Hribar, tovarniški delavec. 49 let. — Marija Suhadolnik, mestna uboga, 67 let. — Herman Sperling, korektor. 63 let.
lj Čevljarji obrtniki in trgovci s čevlji. Čevljarska zadruga v Ljubljani nam piše: Glasom odločbe upravnega sodišča na Dunaju z dne 28. decembra 1912 v zadevi glede prodaje in izdelovanja čevljarskih izdelkov, ne smejo trgovci s čevlji prevzemati v svojih prodajalnah čevljarskih del po meri in popravil čevljev, niti jih ne smejo izvrševati na svoj račun. Občinstvo se vljudno opozarja na to odločbo in se prosi, da izroča dela po meri, kakor tudi popravila čevljev le čevljarjem, ki izvršujejo svojo čevljarsko obrt.
lj Kavke, ki so vobče škodljive, se grozno množe v Ljubljani. Ne le da preganjajo ptice pevke, škodujejo tudi zidovju, ker ga neprestano kljujejo. Razen tega je pa njih vpitje nekaj neznosnega, posebno ko se na večer v gostih gručah zbirajo. Ali bi ne bilo umestno, kakor se je to pred leti zgodilo, jih zopet streljati. Posebno v Zvezdi in pri uršulinskem samostanu jih jc od sile.
lj Iz požiralnikov kanala na Miklošiče*'! cesti neznosno smrdi. Dobro bi bilo, če da stavbeni urad pregledati, je H so sedaj, ko ni mraza, zopet vdjani sifoni. Seveda jc treba vsak dan vlivati vodo v požiralnike, da sc sifon napolni in nc pušča smradu iz kanala.
lj Za poštnega praklikanta v Ljubljani je imsaovan gimnazijski abituri-ent Alojzij K r a k e r.
lj Izkopano okostje. Delavci, ki kopljejo pri semenišču rov za kanal, so iz-
kopali včeraj človeško okostje s starim mečem in kopito konjske noge.
lj Včerajšnji semenj jc bil precej
slabo obiskan,1 kajti prignali so samo 21 volov, 1 bika, 19 krav, 2 teleti in 12 kurnikov prašičev. Kupčija jc bila srednja.
lj Tepež med naborniki. Danes dopoldne se je na Cesarja Jožefa trgu več opitih nabornikov-okoličanov med seboj sprlo in steplo. Glavnega pretepača je državna policija aretovala.
lj Društvo inženirjev v Ljubljani. Jutri v petek, dne 25. aprila ob 8. uri zvečer sestanek v gorenji sobi gostilne »Pri roži«. Na dnevnem redu jc razgovor o važni društveni zadevi.
Vojska na Balkanu. I. del te krasne knjige se dobi sedaj tudi že vezan v zelo lični opremi z jako značilno večbarvno naslovno sliko. Cena vezani knjigi 7 K 20 vin. — Drugi del vojske na Balkanu izide v kratkem. Dobi se v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani.
Telfonska in brzojavno poročna.
KRALJ NIKOLAJ IZJAVLJA, DA SKADRA NE ZAPUSTI.
Cetinje, 24. aprila. Kralj Nikolaj je manifestujočo množico z balkona svojega konaka nagovoril. Najprej se je za ovacije zahvalil in dejal, da čuti s celim svojim ljudstvom veselje nad izpolnitvijo stoletnega hrepenenja. Velike žrtve, ki jih je ljudstvo doprineslo za Skader in preliti potoki krvi tolikih plemenitih sinov niso bili zastonj, Skader je danes črnogorski. Končna posest tega mesta bo pomogla deželi k novemu razcvitu in šele v bodočnosti se bo videlo, da je bil Skader vreden tolikih žrtev. Živel črnogorski Skader! Množica je vzklik kraljev navdušeno ponavljala.
Nato je kralj, ko je delj časa konfe-riral z ruskim vojaškim atašejem, sprejel slovesno poslanike balkanskih držav in se radostno zahvaljeval za njihove čestitke. Nato je dejal: »Padec Skadra je ustvaril čisto nov položaj, s katerim bo treba raču-uali. Navdušenje nad padcem med ljudstvom je tako globoko, kakor bi bilo globoko razburjenje, čc bi se poizkusilo Črni gori mesto iztrgati. Nobeden se nc more niti drzniti to misel le izreči. Če bi se v Evrcpi kljub temu na to mislilo, da bi se črni gori Skader, za katerega je skoraj izkrvavela, iztrgal, potem pa bo Evropa stala tudi pred nalogo, da to operacijo sama poizkusi. Hrabremu branitelju Essad paši se je dovolil odhod z vso častjo, ker je to priznanje za svojo hrabrost zaslužil. Črnogorci so se kakor junaki borili, Tuiki so se kakor junaki branili.«
Kralj je dobil nebroj brzojavnih čestitk iz celega sveta, največ iz Rusije, od več velikih knezov, prvo čestitko pa jc prejel od svoje hčere Helene.
LAŠKA KRALJICA ČESTITALA SVOJEMU OČETU.
Cetinje, 24. aprila. Kraljica Helena italijanska je prva izmed vseh svojemu očetu na slavnem zavzetju Skadra v naj-prisrčnejših besedah brzojavno čestitala,
HARTWIG TUDI NAVDUŠEN.
Belgrad, 24. aprila. Ruski poslanik baion Hartwig je množico, ki je pred poslaništvom manifestirala, nagovoril: Dejal je, da je padec Skadra eden najslavnejših dogodkov slovanske zgodovine, ki bo zbudii odmev po celem slovanskem svetu. Končal jc; Živela balkanska zveza!
MANIFESTACIJE V RUSIJI.
Peterburg, 24. aprila. (Uradna agencija.) Vsled iniciative slovanskega blago-tvornega društva se je v Preobraženski katedrali obhajala zahvalna služba božja ob priliki zavzetja Skadra ter je množica nato, korakajoč ob Nevi, klicala: »Živela Črna goraK<, nakar se je mirno razšla.
GRKI VESELI.
Atene, 24. aprila. Vest o padcu Skadra se je tu sprejela z velikim entuziaz-mom. Kralju Nikolaju so se odposlale mnoge brzojavne čestitke,
LAŠKI OFICIOZUS.
Rim, 24. aprila. Oficiozna »Tribuna pi.se: Z ozirom na padec Skadra je mnenje evropske diplomacije o položaju silno resno. Sedanji trenutek je silno težak in pomen^ kulminacijo v konfliktih nasprotujočih si interesov. Evropski mir bo zasiguvan le /a slučaj, če nastopijo velesile solidatno in energično proti črni gori. Nesigurno«* in obotavljanje bi še bolj ogroževaio evropski mir.
NOTA AVSTRO-OGRSKE VELESILAM.
Dunaj, 24. aprila, še tekom včerajšnjega popoldneva jc zunanji minister groi Berchtold odposlal na vse velekabinele noto, v kateri predlaga;
I. Velesile naj se združijo in stavijo kralju Nikoli striktno zahtevo, naj nemudoma izroči mesto velesilam.
II.	Če bi se kralj Nikola temu upiral, potem naj velesile takoj izkrcajo svoje čete in zasedejo vse važnejše črnogorske kraje.
III.	Za slučaj, če bi velesile odklonile to avstrijsko zahtevo, naj izroče Avstriji evropski mandat, da s silo izžene Črnogorce iz Skadra.
Nota konečno naglasa, da bi bila Avstrija za slučaj, če bi velesile odklonile tudi ta predlog, primorana podvzeti vse potrebne korake na svojo pest, da svoje interese cb Adriji sama ščiti.
KAJ MENIJO V BEROLINU O POSTOPANJU ITALIJE.
Berolin, 24. aprila. »Berliner Zeit am Mittag« dobiva iz Rima, da bi Italija, ako bi se Avstriji in njej poveril mandat, da Črnogorce iz Skadra iztisneta, ta mandat sprejela in sploh brezpogojno šla z Avstrijo.
PRVI RUSKI GLASOVI.
Peterburg, 24. aprila. Vest o padcu Skadra je tu v vseh krogih vzbudila nepopisen entuziazem. Da bi Črna gora prostovoljno Skader velesilam izročila, nobeden ne verjame. Listi slave padec Skadra kot zmago slovanskega orožja nad Evropo. »Novo Vreme« meni, da je le diplomacija preprečila, da Bulgari niso čataldškc črte predrli, v Črni gori se je pa ta diplomacija kruto prevarila. Edini izhod iz sedanje situacije je revizija sklepov londonske konference. »Rječ« pa meni, da jc treba zdaj mir pospešiti. Ruska diplomacija pripoznava težkoče, katere je padec Skadra pomnožil, da se bo vozel mirno razvozljal. Aktivnega vmešavanja ene same velesile, da bi Črno goro iz Skadra spodila. Rusija ne bo dopustila. Tudi kolektivnemu izkrcavanju in operacijam mednarodne čete bi se tripelententa in no mnenju »Rječi« tudi Ita?ija protivila.
V PETERBURGU NISO NIČESSAR SLUTILI.
Pariz, 24. aprila. Dopisnik »Journala« poroča iz Peterburga svojemu listu: Jaz mislim, da vem, da bo Rusija privolila v poostrenje blokade, ako bi se Črna gora branila Skader zapustiti. Vest o padcu Skadra je rusko zunanje ministrstvo popolnoma presenetila {?).
PREPOVEDANO NAVDUŠENJE ZA SKADER.
Praaa, 24. aprila. Policija je zaprla okoli 30 oseb, ki so se udeležile manifestacije ob priliki padca Skadra. Med njimi je bil tudi poslanec Fresl, katerega so pa izpustili, ko se jc legitimiral.
MANIFESTACIJA V ZAGREBU.
Zagreb, 24. aprila. Povodom padca Skadra se je včeraj popoldne zbralo na univerzi okoli 500 akademikov, ki so, pe-vajoč hrvatske in srbske pesmi in vzklikajoč: Živela balkanska zveza! Živela Črna gora! manifestirali. Čuli so se tudi ostri klici proti Beču. Sprevodu so se pridružili meščani jji šli po Ilici ter se po Franko-panski ulici vrnili k vseučilišču. Tu se je razvila hrvaška zastava, govorili govori in pele hrvatske in srbske himne. Manifestacija je zavzemala vse večje dimenzije, ker je intervenirala policija. Neko gospodično, ki se je ogorčena zagnala na poveljnika policije na konjih, sq zaprli, istotako štiri dijake. Uredništva nekaterih dnevnikov so razobesila zastave, a jih morala kmalu odstraniti. Tudi v gledališču je bila mala manifestacija.
BORZA.
Dunaj, 24. aprila. Današnja borza je nekoliko slabo poslovala. Praške železn. akcije so padle za 27, kreditne za 41/.,, alpinske montanske za 61/',, državnoželez-niške za 5'/2. turške srečke za 21/- K.
Dunaj, 24. aprila. V današnji seji avstro-ogrske banke se jc konstatiralo, da čas za izpremembo obstoječe obrestne mere še ni prišel.
XXX
PREMIRJE PODALJŠANO.
Carigrad, 24. aprila. Govori se, da je včerajšnji ministrski svet sklenil premirje, ki je včeraj zvečer ugasnilo, zopet za 10 dni podaljšati.
XXX
ANARHIJA V ALBANIJI.
Belgrad, 21. aprila. (Izvirno poročilo.) Po uradnih poročilih sc jc srbska vojska umaknila iz mnogih krajev notranje Albanije v Drač. Med tem pa javljajo nove nerede in grozodejstva iz krajev, ki jih je zapustila srbska armada. V Pekinju so Arnavti ubili dva krščanska mladeniča ter ju oropali, nekoliko trgovin, ki so bils, last kristjanov, so zaprli. Arnavti, ki so pred VOJKO opravljali službo orožnikov, so se preoblekli v oržniško obleko ter se. preganjajo po vaseh in plenijo, češ, da pobirajo davek za novo albansko vlado. Ropajo in plenijo pri mohamedan-cih in kristjanih. Valonska vlada je poslala komisarje, ki naj bi organizirali nove oblasti, ali j^li nfUčc ne posluša.
Brzojavno zvezo, ki jo je hotela valonska vlada zopet urediti, so Arnavti takoj pretrgali. Vsak kraj organizira svoje oblasti zase, toda med begi je velik prepir o nadvladi. V mnogih krajih prebivalstvo ropa po begovskili posestvih. — Promet po cestah jc prekinjen, ker je nesigurnost splošna. Poveljnik srbskih čet v Primorju, general Bofo-vič, je brzojavno naznanil angleškemu admiralu, komandalntu blokade, da se srbska vojska povsod umika in da jej prebivalstvo izreka povsod največje priznanje, obžalujoč, da odhaja in boječ se, cla ne bo nikdar več takega reda in varnosti ter da nastanejo neredi in pokolji. In zares se že javljajo neredi in anarhija. Posebno se je bati, da po umaknitvi srbskih čet iz Drača nastanejo pokolji. General Bojovič je, obveščajoč admirala o tem, prosil, da acl-., miral na pristojnem mestu poskrbi za to, da se zavaruje red v krajih, ki jih zapusti srbska vojska in obvaruje prebivalstvo anarhije.
KONJI ZA SRBIJO.
Dunaj, 24. aprila. »Vossische Zei-tung« je izvedela, da je srbski poslanik Jovanovič prosil avstrijsko vlado, naj dovoli izvoz GOOO konj v Srbijo, ker so Srbom skoro vsi konji med vojsko poginili. Avstrijska vlada jc negativno odgovorila. Zclaj je Srbija konje naročila v Rusiji.
XXX
VOJAŠKA VEST.
Dunaj, 24. aprila. Nadvojvoda Peter Ferdinand bo s 1. majem imenovan za fini. in poveljnika 25. infanterijske divizije na Dunaju.
MEDNARODNI EVHARISTIČNI KONGRES.
Malta, 24, aprila. Danes so tu slovesno otvorili mednarodni evharistični kongres.
PRED KONCEM SPLOŠNE STAVKE V BELGIJI.
Bruselj, 24. aprila. Vodstvo splošne stavke v Belgiji jc včeraj dopoldne sklenilo v navzočnosti 300 delegatov, da se skliče danes izreden kongres, ki bo najbrže sklenil končati sedanjo splošno stavko v Belgiji.
IRIDENTI SO TUDI šE NA SVETU.
Dunaj, 24. aprila. Danes se je tu začela porotna razprava proti 19letnemu Mariju Sterletu, sinu tržaškega magistralnega uradnika Antona Sterleta, ki je izdal
Cenejša l^at>a
(dokler je kaj zaloge)
85v 80v
iU kg Brasil I Vi kg Brasil II žgana	žgana
v filijalki
Julija Meinl
uvoz kave. Filijalka: Ljubljana, šelenburgova ul. 7.
nek manifest v proslavo Oberdanka. Razprava je določena za tri dni. Obtoženec priznava manifest, taji pa namen, da bi hujskal k nasiljem.
RUDNIŠKA NESREČA.
New-York, 24. aprila. V cincinatskem rudniku v Pennsylvaniji so plini eksplodirali. 80 rudarjev je ubitih.
SAMOUMOR OROŽNIKA.
Mostar, 24., aprila. Včeraj se jc zastrupil orožniški stražmojster S.ucby, Vzrok: degreclacija.
Tržne cene.
Ceno veljajo za 50 kg. Budimpešta, 24, aprila 1913.
Pšenica za april 1913, . . . .	1098
Pšenica za maj 1913.....1111
Pšenica za oktober 1913 . . .	11-80
Rž za april 1913........9*29
Rž za oktober 1913 .....	9"72
Oves za april 1913......10-—
Oves za oktober 1913 ....	8-78
Koruza za maj 1913 ......	8'02
Koruza za julij 1913 .....	819
Meteorologično poročilo.
Višina nad morjem 306-2 m, sred. tlak 736-0 mm
0 i * ^	Cas opazovanju	Stanje barometra v mm	Temperatura P« Celziju	Vetrovi	Nebo	a rt _ | S | ■9 r ««>
23	9. zveč.	7356	11-8	sl. jzah.	oblačno	
24	7. zjutr.	734-5	11-4	sl. jzah.	»	00
	2. pop.	734-7	34-7	m. sszah.		
Srednja včerajšnja temp. 11-6°,					norm. 11-0'.'	
Vam plačam, ako VaSih kurjih, očes, bradavic in trde kože tekom 3 dni brez bolečin ne odpravi moj uničevalec korenin Ria-ma-zilo. — Cena lončku z jamstvenim pismom 1 krono.	33C
Poštni predal 12/160 Ogrsko.
{tedrau)
P I 39/13, P I 41/13 8
17
Dražbeni oklic.
Prodalo sc bode po javni dražbi dne*.
1.	25. aprila 1913 na Predovičevem Selu hiš. št. 13/45,
2.	28. aprila 1913 v Ljubljani, na Grajski planoti št. 1 na Grajskem dvorišču, vsakokrat dopoldne ob 9. uri; sobna in kuhinjska oprava, obleka, perilo, 1 šivalni stroj in dragocenosti.
C. Kr. oKrojno sodile v LjuDljonl oOfleiek (.,
dne 25. aprila 1913.	127-J
Nov, nerabljen
otroški voziček
se poceni proda. Ogleda se lahko; Iiir ska ul. 29. (pritličje, ievo).	1274
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom in znancem prežalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni sin, brat, svak in stric, gospod
IVAN ADAMIČ
posestnik in vrvar
danes zjutraj ob 0. uri, previden s svetimi zakramenti mirno in vdano v Gospodu zaspal.
Pogreb blagega pokojnika se vrši v soboto dne 20. aprila ob pol 4. uri popoldne iz hiše žalosti sv. Petra cesta štev. 31 na pokopališče k Sv. Križu.
Bodi pokojniku prijazen spomin!
Sv. maše zadušnicc se bodo brale v Ljubljani in Kamniku. V Ljubljani, dne 24. aprila 1913.
Ivan N. Adamič, Beti Adamič
starši.
Ivana, Fani, Mici, Julči, Beti
sestre.
1. slovenski pogrebni zavod Jos. Turk.
Anion, Alojzij, Franc
bratje.


Primorske vesli.
p Nov denarni zavod v Istri. Občinsko zastopstvo v Pazinu je sklenilo pri seji dne 21. t. m. ustanoviti denarni zavod: Štediona udruženih opčina u Pazinu.
p Zadnja zima v pazinski okolici še ni preveč škodovala, vsaj to se sedaj še ne pozna. Bolj prizadeta je pa dolina pod Učko in menda tudi južna Istra. Vina je še naprodaj. Cena se je vzdignila.
p Umor v Bričancih pri Sv. Vinčetu v Istri. V nedeljo, dne 20. t. m. se je dogodil v omenjenem selu. strašen umor. Marija Teu je živela tu že nekaj časa sama z detetom od dveh let v svoji hiši. Že pred nekaj časom ji je zmanjkalo več stvari iz hiše; pred par dnevi so ji odnesli neznani storilci še vrata od hiše. V nedeljo popol-noči, okoli 3. ure zjutraj, so jo pa napadli lopovi v postelji, izvlekli jo pred hišo in jo s kamenjem do smrti pobili. Ubogo ženo so našli zjutraj par korakov od hiše pri nekem zidu mrtvo in vso v krvi. Orožništvo je storilo takoj vse potrebne korake, da zločince najde in da se ta nesramni umor razjasni. Posrečilo se jim je najti zločinca v njenem sosedu, ker so na njem našli sledove od krvi. Morda se roki pravice posreči najti tudi ostale ubijalce.
p Za hrvaške oziroma slovenske zdravnike. Pri bolniški blagajni vojne mornarice je razpisano mesto zdravnika z letno plačo 5765 kron. Prošnje je vložiti do 31. maja. Podrobnosti je razvideti v > Osterr. Sanitatswesen« in »Arztekammerblatt«. Želeti bi bilo, da bi dobil to mesto kak Slovan, ker se nahaja sedaj med vsemi zdravniki te blagajne en sam zdravnik hrvaške narodnosti, akoravno pripada več nego četrtina delavcev članov slovanski narodnosti.
p Italijansko delo za volitve. S posebno vnemo so se tržaški Italijani vrgli na Škorkljo, da bi jo zavojevali pri prihodnjih volitvah. Ljudstvo, ki gat je blizu 7000, pa je zavedno in gotovo je, da italijanske in socialistovske intrige ničesar ne zaležejo. .Volilne goljufije ne bodo pomagale.
p Nevarni tatovi. Včeraj, v sredo, se je vršila v Gorici sodna razprava proti tatovom, ki so — kakor je naš list svoj čas poročal — okradli v Solkanu vilo g. de Nordis in blizu Kopra dve drugi vili. Tatvino so izvršili koncem lanskega in početkom letošnjega leta, prodali pa so plen — bilo ga je za 1500 kron — v Trstu. Tu so jim tudi prišli na sled. Obravnava, ki je trajala skoro ves dan, je dognala njihovo krivdo, tako da je bil obsojen 30 let stari kovač Fortunat Ličen iz Devina v dveletno težko ječo, 26 let stari kmetovalec Anton Zvokelj s Planine na Vipavskem na 15 mesecev, 36 let stara čip-karica Florentina Geiger iz Beljaka pa na eno leto.
p Za furlanske starožitnosti. Ministrstvo za javna dela hoče očuvati narodne običaje in noše. Kakor za drugod, je odločilo tudi, da naj ljudskošolske učiteljice po Furlanskem navajajo deklice pri ročnih delih k izdelovanju domačih nakitov in umetnin. Razen tega pa hoče ministrstvo samo prirejati po deželi tečaje, da bi vzbudilo pri prebivalstvu zanimanje za deloma že pozabljeno narodno nošo.
p Ljudomil čin zastavljalnice. Mestna zastavljalnica v Trstu bo od sedaj naprej v slučaju neobhodne potrebe brezplačno vračala revnim strankam zastavljene reči. Tako je ukrenil mestni svet.
p Samoumora v Pulju. Tu se je v ponedeljek obesil 50 letni Anton Pilat, delavec v pomorskem arzenalu. Nesrečnežu, ki zapušča vdovo in devet otrok, se je najbrže omračil um. — V nedeljo dopoldne je pa v samomorilnem namenu zaužila neka tukajšnja Terezija Novakovič strup. Prepeljali so jo v bolnišnico in se nahaja že izven nevarnosti.
p V vojni mornarici jc bilo v zadnjih treh dneh odpuščenih okolu 500 nadomestnih rezervistov domov. Čuje se, da se jih v kratkem zopet nekaj odpusti.
Gospodarstvo.
g Pomoč vinogradnikom. Kmetijska družba kranjska se je posvetovala v svoji seji pretekli ponedeljek, kako pomoči za prvo silo dolenjskim vinogradnikom, ki 60 vsled pozebe tako hudo prizadeti. Sklenilo se je, da naj se porabi večina državne podpore 50.000 K, ki je bila dovoljena vsled lanskih uim, za oddajo galice po znižani ceni, Galica se bo oddajala po 40 vinarjev kilogram in kdor ne more takoj plačati, se ga bo počakalo do jeseni. Žveplo se bo oddajalo tudiza polovično ceno, to je 10 vinarjev, Razven tega se bo razdelilo večje število žvepljal-nikov in škropilnic po polovični ceni, Dotične prošnje naj sc vložc po županstvih, kmetijskih podružnicah in zadrugah.	_
Izdaja konzorcij »Slovenca«.
Sanatorium Emona
Privatno zdravišče za notranje in kirurgično bolezni. — Porodnišnica. — Mcdicinalnc kopeli, Lastnik in šetzdravnik: Or. Fr. Derganc, primar. I. klr. odd. dež. boln
Syrup Sarsaparillae
oompoa ■ sidrom.
Cislilo krvi. Stckl. K 8'60 In 7J0.
^ Liolment s sidromCapsicl
v
compos.
Nadomestilo 7a Palc-Ezpoller s ald-rom. — EoJoiine ubl?.2uJočo sredstvo za vdrfpienje pri prehiajenju, revnis-tizmu, protinu itd. — Slcklcnica K — '8<\ 110, 2'—.
Železnato beljakovinasta tinktura s sidrom, za malokrvnost ln bledicnost.
Stcklenica K 140. Stcklenica K 1'40.
Dobiva se po lekarnah ali pa naravnost od Dr. RICHTERJEVS lekarno „Prl zlc.tom lovu", Praga I. Klizftbefna trlAa S.
Avtomobilna zveza
fidrifa, Logatec, ks?!nduor.
.Moderno zidana, solnčno ležeča
1/2 in 1/4 masten ima v večji zalogi mlekarska in sirarska zadruga logaška.
Prodaja sc cele hlebe. Prva vrsta kg K 160, druga kg Iv P—.	1100
Ure, verižice, uhani, prstani, obeski, zapestnice itd. Edina zaloga
ur z lastno . ™ Cenik. znamko # r zastonj.
Odhod Iz Idrije:
ob G-— zjutraj „ 12-— opoldan „ 3-30 popoldan
Odhod iz Logatca:
ob 8-30 zjutraj „ 2-30 popoldan „ 0-30 zvečer
Prihod v Logatec:
ob 7-50 zjutraj „ 1-40 popoldan „ 5-10 popoldan
Prihod v Idrijo:
ob 10-20 zjutrfcj „ i-— popoldan „ 8-15 zvečer
Cene z avtomobllnim omnibusom:
I. razr. II. razr.
Idrija-Logatec ali naspr. Idrija-Godovič „ „ Godovič-IIotedršica., „ IIotedršica-Logatec „ „
za osobu j:a osebo
K 3 — K 2'
1'50 1-50 1-50
1 —
Cene s kombiniranim avtoihobilom:
I. razr. II. razr.
Idrija-Logatec ali naspr. Idrija-Godovič ,, „ Godovič-Hotcdršica., „ Hotedršica-Logatec „
y.u osclio za osebo
K 3 — K 2--
1-50 1-50 1-50
1-—
Označena vožnja se vrši vsak delavnik, omni-bus vozi vsak dan opoldan, ob nedeljah in praznikih vozi lc opoldan omnibus.
Točnost se po možnosti vzdržuje, vendar pa ne prevzamem nobene odgovornosti za more-3885	bitno zamudo.
Valentin Lapajne v Idriji.
ki je Se 16 let davka prosta, na najlepšem kraju v Ljubljani, z velikim, krasno zasejanim vrtom, z. dvemi lepimi stanovanji po 4 sobe s kopelji itd., - se jako ugodno proda.
Več se poizve v upravništvu tega lista pod št. 1254. (Znamka za odgovor.)
Zlate svetinje: Berlin, Pariz, Bim iti
koam. ZObO' čistil sraet-
Najstarejša domača tvrdka
Lni Cerne
juvelir in trgovec
Ljubljana, Wolfowa al. 3.
124
Proda se dobro idoča
V najem se odda v Trnovski ulici
stanovanje
s 6 sobami, kuhinje, kopalne sobe in dvorišče z vrtom. — Ravnotam stanovanje s 4 sobami in kuhinjo. — Eventualno cela hiša z zgorajšnimi prostori. — Pojasnila
daje Kmetska posojilnica, Ljubljana
1253	Dunajska cesta.


Izdelovatel)
O. <&yJt
Ljubljana. Stritarjeva Dlica 7
Ceflri,
1913
1053
Ne smele pozabili
Kanafasi.
iti I 1913
Dobro iti pristnobarvno biago vsakdo najbolje In najcenejc kupi naravnost pri izdelovalcu.
Kdor rabi lanenc in bombažaste kauafase, cefire, rjuhe, damaste batiste, svilo, atlase, blago za dame in gospode, platno, brisače in druge tkanine, naj se obrne na znano krščansko tvrdko
Jaroslav Marek, ročna tkalnica št. 45 v Bistrem pri Novem Mestu ob Met. (Češko).
Vzorci sc pošiljajo zastonj in poštnine prosto. V zalogi Imam tudi veliko množino ostankov ceflrja. dellnj«, lianafasa itd. In razpošiljam v zavojih po 40 metrov za 16 K, prve vrste za '20 K, finejSe vrsta za :!5 K franko po povzetju. Od ostankov se vzorci ne pošiljajo. - Srajce za gospode Iz cetirja ali oxforda l komad K 1-80, 22o, 260,5-—, "1 — in f5o. Pri naroČilih zadošfa navedba Širine vratu. Dopisuje »e slovensko. V enem letu nad 3on prlznalnlc od Slovencev.
Konfekcijska trgovina in zavod za izdelovanje oblek po meri
priporoča svofe izborne izdelke vsakovrstnih
LJubljana
847 1
Strogo solidna postrežba.
Najnižje, stalne cene.
Ilustrovanl ceniki na razpolago.
z veliko trgovino posode, s 4—5 pomočniki, 60—100.000 K letnega prometa, velikim številom odjemalcev, tudi na Kranjskem. Cena 3000 K. — Zaloga posebej le proti gotovini, v Celovcu v bližini »Narodnega Doma«. — Vprašanja sprejema uprava lista pod št. 795.
Ljubljana, FBorlansSta aalica št. 33
se priporoča za obilni poset. Pristna vina. Izborno puntigamsko. marčno in bavarsko (črno) pivo. Okusna mrzla in gorka kuhinja ob vsakem času. Na novo	«n Cene in snažne postelje, pri-
otvorjena pl ^fiMSteflaLSffl« poročljive posebno ljudem
z dežele.
Z odličnim spoštovanjem
Ivan in IHariia Dachs.
PLICE (Hrvatsko)
Tovarne za Msstškrilj .Zenif
družba z omejeno zavezo Mor. Zumberk dobavljajo najboljši in najcenejši
krovski materijal.
Zastopnik: Zajec & Horn, Ljubljana.
Dunajska cesta 73. 249
II
v bjnbljanl, deželni dvorec
opozarja p. n. vinske kupce na svojo veliko zalogo priznano izbornih
kranjskih vin.
Poleg namiznih vin ima v zalogi tudi raznovrstna buteljska vina po zmernih cenah na prodaj. Ceniki in vzorci se pošljejo na zahtevo brezplačno.	859
Pojasnila in prospekte pošilja gratis ravnateljstvo
lečijo trganje, revmatizem, ischias.
103G
bleke
površniki, pelerine za moške in dečke, fine vrhne jopice, cele obleke, kakor tudi posamezna krila za ženske. — Velika izbira v prvem nadstropju. — Nizke stalne cene v manufakturni in konfekcijski trgovini
in Pri
nasproti Milne „Pri Sililo" » podružnici tirih i 11».
767
ki so vešče izdelovanja testenin, sprejme tovarna za testenine G. Gregori v Bekštajnu pri Beljaku, Koroško. Plača K 1*80 do K 2 na dan. Prispevke za bolniško blagajno in zavarovalnino proti nezgodam plača tovarna in preskrbi tudi stanovanja. 1247 3-1
*«r».- Vvru+gb,* » . .„■£■. > ■.■ ■ ■ v. •■..'.
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Ivan Ste!«.