Listek.                                                                 319
Duh Trstenjakov po »Ljubljanskem Zvonu«. - »Slovenec«, s katerim je naš list, . odkar je zdaj že pokojni g. Jerič stopil iz njega uredništva, ves čas živel v miru, priobčil je dne" 24. malega travna t. 1. v svoji 93. številki pod zgoraj navedenim naslovom dolg članek, katerega otrovno želo se obrača tudi zoper podpisanega urednika kot c. kr. okrajnega šolskega nadzornika. Povod »Slovenčevemu« članku je dalo kratko poročilce, natisnjeno v 4. št. letošnjega »Ljubljanskega Zvona« o Trstenjakovem spominskem večeru, katerega je priredilo dne" 29. sušca t. 1. »Pisateljsko podporno društvo« v ljubljanski čitalnici. Urednik »Ljubljanskega Zvona«, kakor vedo" vsi udeleženci, pri tem spominskem večeru ni bil navzočeu, pač pa je naprosil svojega prijatelja, naj mu za »Ljubljanski Zvon« spiše kratko notico o njem. Dotično poročilo podaje med drugimi stvarmi tudi 14 vrstic obsežen posnetek slavnostnega govora, katerega je ta večer govoril g. dr. D. Majaron o Trstenjaku. Tam se bere tudi stavek: »Trstenjak je skoro jedino le s slovensko inteligenco, zlasti mlajšo, občeval in dopisoval, ni bil suženj svojega stanu, ker ni iskal dogmatikov, nego resnicoljubnikov in takih, ki so po idealih hrepeneli.« Sicer pravi g dr. Majaron v popravku, katerega je poslal »Slovencu« in na katerega je opozoril tudi nas, da ni govoril teh besed — toda urednik naš ni mogel tega vedeti, ker ga, kakor rečeno, ni bilo pri slaviiosti. Naravno je tudi, da naš poročevalec govora ni navajal dobesedno, ampak da je brez prave zveze navedel samd najmarkaut-nejše besede, ki so dobile tako morebiti drugačen pomen, nego jim ga je dal govornik. Toda kdor mirno, razsodno in razborito bere dotične vrstice, najde v njih — vsaj na urednika so naredile ta vtisek — da je hotel govornik reči: »Trstenjak ni bil noben stenolom (»aries«) radikalne stranke med duhovniki; hodil je svojo zlato srednjo pot (»Juste milieu« se je podpisaval večkrat sam) zatorej je rad občeval tudi s posvetnimi književniki. Trstenjak pri posvetnem razumništvu ni iskal momentov, ki jo ločijo od duhovnikov,  ampak momentov,  ki jo družijo ž njo«
Urednik je dr. Majaronovim besedam dajal takšen pomen, zatorej jih je natisnil »bona fide«.
Kaj pa pisalec »Slovenčevega« članka izvaja iz zgoraj navedenih besed? Z divno domišljijo in veliko strastjo izvaja iz njih, da Trstenjaku dogmatiki niso bili resnicoljubi; da je bil Trstenjak največji izvržek svečeniškega stanu; da je bil licemerec in kruho-borec, ki je zlorabljal svojo cerkveno oblast; da je bil najbolj neznačajen duhovnik, kar si jih moremo misliti — vse to podtika govorniku. Kdo bi se pri teh besedah »Slovenčevega«   —  »modroslovca«  ne domislil Mephistophelovih besed:
»Mit Worten lasst sich trefflich streiten,
Mit Worten ein Svstem bereiten,
An Worte lasst sich trefflich glauben,
Von einern Wort lasst sich kein Jota rauben« Pisalec omenjenega »Slovenčevega« članka pa napada tudi mene kot c. kr. okrajnega šolskega nadzornika; pravi, da sem sam živa priča, kako potrebna nam je verska šola; vpraša: »Kje je tu garancija za versko-nravno izgojo mladine?« in se boji, da tudi proti »brezverskim« učiteljem ne izpolnujem svojih uradnih dolžnostij. In to vse zategadelj, ker sem posnetek dr.  Majaronovega govora natisnil v  »Ljubljanskem Zvonu« !
Najprej bi »Slovenčevega« pisalca vender rad vprašal, kje je poslušal svoj colle-gium logicum. — Kako pa more urednik »Ljubljanskega Zvona« odgovoren biti za to, kar je govoril ali kar ni govoril g dr. Majaron? Kaj se tudi g. urednik »Slovencev« identificira z vsem, kar je tiskano v njem? — G. dr. Lampe n pr. priobčuje v svojem listu razpravo o rokovnjačih, ali kaj bi rekli pametni ljudje, ko bi kdo vstal in rekel: »G. dr. Lampe opisuje v svojem listu rokovnjače. Sumnjiv je zatorej, da mu prijajo tisti socijalističiii nazori kakor tem Iz Marijanišča ž njim!« — Kaj ui bila dolžnost »Ljubljanskega   Zvona«   omeniti   dr. Majaronov   govor,   bodisi  že   takšen    ali   takšen?    Kako
320                                                                  Listek.
more pisalec »Slovencev« moj'o osebo stikati z govorom dr. Majaronovim in ta govor zlorabiti v to,  da denuncira moje uradno  poslovanje?
Težko in zoprno se je človeku zagovarjati proti napadom, iz trte izvitim in pisanim z očitno škodoželjnim namenom. Ali ravno zato, ker je pisalec »Slovencev« svoj namen pokazal preočitno, ker že agresivni napis dotičnemu članku izdaja, da napad ne meri samo na g.   dr. Majarona,  ampak tudi na mene, prisiljen sem mu odgovoriti to :
i. Za svojega blizu triletnega poslovanja kot c. kr okrajni šolski nadzornik v šolskem okraji radovljiškem sem živel z vsemi ondotnimi duhovniki v miru in prijaznosti, z nekaterimi celo v osebnem prijateljstvu. Učiteljstvo sem pri vseh javnih okrajnih konferencijah, kakor tudi v privatnih razgovorih opominjal, naj pri pouku in vzgoji z duhovniki delujejo zložno, ker samo tedaj, kedar se učitelj in duhovnik vzajemno podpirata, možno je pri vzgoji šolske mladine doseči lepih uspehov. — Ko sem bil leta 1889. iz Radovljice premeščen v Ljubljano, zahvalil se mi je v polno zbrani seji c kr. okrajnega šolskega sveta radovljiškega g. dekan Jožef Razboršek s toplimi besedami, da sem za svojega uradnega poslovanja njega, gg. katehete in vse cerkvene organe pri šolstvu izdatno  podpiral,  ter je zahteval,  da se  ta njegova zahvala zabeleži  v sejui zapisnik.
Drug ud c. kr. okrajnega šolskega sveta, c. kr, upokojeni vojaški duhovnik g. ^Fr. Čarman, izrekel je, da se z izjavo dekanovo popolnoma sklada, ter je tudi zahteval, [da se to zapiše v sejnem zapisniku.
2.   V seji c. kr. mestnega šolskega sveta ljubljanskega dne" 2. grudna 1889. leta izrekel mi je ljubljanski župan, preblagorodni gospod Peter Grasselli, zahvalo za moje taktno in uspešno uradno poslovanje kot c. kr. okrajni šolski nadzornik, in tej zahvali so se pridružili vsi udje c. kr. mestnega šolskega sveta, med njimi brez pridržka tudi g. kanonik Andrej  Zamejec,   kar je tudi zabeleženo v dotičnem zapisniku.
3.   »Brezverskih učiteljev« pri svojem uradnem poslovanji nisem našel nikjer. Kako pa se je pod mojim nadzorstvom godilo učiteljem, ki so se ostentativno ogibali nedeljske maše,  to  »Slovenčevemu« pisalcu  lehko pove" č. g   BI. Artelj, župnik kranjsko-gorski.
4.   Kake nazore imam o versko-nravni vzgoji naše mladine, to sem v navzočnosti ljubljanskega učiteljstva, šolske mladine in mnogobrojne odlične gospode določno in jasno povedal v daljšem govoru dne 4. vinotoka 1889 , ko smo otvarjali novo ljudsko šolo v Poljskih ulicah v Ljubljani. Visok dostojanstvenik mi je rekel po govoru: »Sie haben heute sehr treffend gesprochen« ; g. mestni katehet Fanez Smrek ar me je osebno zahvalil za migljaje, katere sem dal v svojem govoru učiteljem in roditeljem, in isti »Slovenec« je rekel v svojem poročilu tisti večer, da je bil moj govor »lep«. Jaz svojih nazorov o versko-nravni vzgoji naše mladine od dne" 4 vinotoka 1889. nisem v ničem izpremenil;  ako so tedaj  ti nazori  »lepi«,  zakaj me bij.e?
Kakšnih garancij še zahtevate ?
Brezvestne rokovnike, ki so iz sebičnih in zlobnih namenov po krivem tožili ali ovajali svoje sograjane sodišču, imenovali so stari Atenci »sy ko p h an t e« ; kakšno ime pristaje brezimnemu pisalcu, ki me v navedenem članku grdi brez vse dejanske pod-stave in brez vsakega povoda — to razsoditi prepuščam z mirno vestjo vsem poštenim in resnicoljubnim ljudem.     »Slovenca«   pa prosim,   da popravi  krivico,   katero mi   je storil.
Fr. Leveč.
,,Ljubljanski Zvon"
izhaja   po   4 pole   obsežen v veliki osmerki   po jeden pot   na mesec v zvezkih   ter stoji
vse leto 4 gld.  60 kr., pol leta 2 gld.  30.,  četrt leta  1  gld.   15  kr.
Za vse neavstrijske dežele  po  5  gld.  60 kr. na leto.
Posamezni zvezki se dobivajo po 40 kr.
Lastniki in založniki: Fr. Leveč i. dr. — Izdajatelj in odgovorni urednik:   Fr. Leveč. Uredništvo  in upravništvo v Ljubljani,  v Medijatovi hiši na Dunajski cesti,   115.
Tiska  »Narodna tiskarna«   v Ljubljani.