Uhaja vsak dan rasen aobot, nedelj ta pcfsnikoT. Israsd dailjr eaeept Saturdajs, Sundajri and Holidaja. PRO GLASILO SLOVENŠKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uradniški ta upraTutlki proatorl: ~ MB1 South LawndaU Avl. Offiee of Publicatloa: 2067 South Lawndals A v«. Teiephon«, Rookwdl 4U04 . CTO—YEAR XXXII. Cena Usta je $«.00 Jumn u. uu, it OM ute OoMtTCM ot Mm.v* S, 1W. CHICAGO. ILL„ PETEK. 2. FEBRUARJA (FEB. JJ, 1940 Subncrlption $6.00 Yaarly ftTEV.—NUMBER 24 =ss Accepunce ior mailing »t apecial tata of postage provided far ta mction 1108, Act of Oct. I, 1117, aothorissd on JuaSj4.1tlt. inska pripravljena na mir, oda ostati mora neodvisna Finci obkrožili dve ruski vojaški diviziji na fronti severovzhodno od Ladoškega jezera in odbili vse naskoke na svoje pozicije. Sovjetski bataljon na smučeh razpršen po bitki s Finci na severni fronti. Ruske bombe ubile ,nile več civilistov v napadu na Rovanie-Finski poslanik v Franciji apelira za pomoč Rumunija jaei svojo oboroženo silo s. —"t Dva milijona vojakov pod orožjem HELSINKI, 2. febr—Kjoati allo, predsednik fineke republi-f, je včeraj na zadnji seji par-men (a izjavil, da je Finska Kino pripravljena na mir. am-uk le na podlagi neodvisnosti in luikopravnoeti. "Mi smo priei-eni uničevati ljudi, ki so ne-[>lžni fclede te vojne in ki nima-► nobenega vzmka sovražiti na-ljudstvo, zato smatramo na-ud na nas nespameten in bar-sirski ter smo vedno priprav-eni na časten mir," je rekel redsednik. HELSINKI, 2. febr.—Sovjet-ia armada je sinod z vso silo apadla Mannerheimovo črto. lapad we vrši z velikim Številom inkov, ki pehajo pred seboj sa-r. vojaštvom in podprt je z ajmanj 130 bojnimi letaJi. WASHINGTON, D. C- 1. febr. -Sovjetski poslanik Konstantin i. Umanski Je danes protestiral iri državnem tajniku Hullu pro-i moralnemu embargu glede le-al za Rusijo. Helsinki, Finska, 1. febr. — •'inske čete so sinoči obkrožile Ive ruski vojaški diviziji v sek- "New Deal" odgovoren za brezposelnost Green kritizira Rooseveltovo administracijo 1 Miami, Fla., 1. febr. — Wil-liam Green, predsednik Ameriške delavske federacije, j£ izjavil, da sta Kooseveltova administracija. in kongres odgovorna, da ima Amerika še vedno armado okrog devet milijonov brezposelnih. V deklaraciji, ki re-flektira uradno mnenje članov eksekutivnega sveta ADF, ki tukaj zboruje, Green omenja naslednje točke: t Trošenje vladnega denarja za pobijanje bede ni permanentno zdravilo za brezposelnost. Edini način, ki obeta odpravo kronične brezposelnosti, je v tem, da vlada preneha z vmešavanjem v poslovanje privatnih iildustrij, da x>do lahko uposlile brezposelne. Izkušnje potrjujejo, da prilika Kitali severno vzhod no od. aa-Aposlitav .delavcev izgine orju .adoAkega jezera po okupaciji 'itkarante, strategičnega meta na tej fronti. Vai napadi na inske postojanke na tej fronti io bili odbiti in Rusi so bili vr-seni nazaj z velikimi izgubami, 'itkaranta je oddaljena od ru-ike meje okrog 20 milj. Neuradni viri poročajo, da so finske čete na severni fronti napadle ruski bataljon na smučeh retje sibirske divizije. Tristo rojakov je obležalo na bojišču, *tale pa so Finci razpršili. Ta livizija se je trenirala v Sibiriji v bojevanju na smučeh in je bi-a nedavno poslana na fronto. Kuhi' so izgubili devet tankov v naskoku na finske pozicije pri Udoškem jezeru. Obkroženi ruski diviziji sta bili odrezani od glavne armade. Dovoz živil in streliva je bil u-utavljen in Rusom preti uničenje. Finsko poročilo pravi, da so bili vsi ruski napadi na finske l*izicije na karelijski zemeljski "/ini odbiti. Napadi so bili u-prizorjeni pri Tajpali. General Hufro (Merman, vrhovni poveljnik finska armade, je dejal, da ruske čete niao nikjer prodrle finske obrambne črte. Nahaja io *e tam, kjer so bile ob izbruhu sovražnosti. Kovanieni, Finska. 1. febr. — jVtnajat civiliatov je bilo ubitih ranjenih, ko so sovjetski l*atčl napadli to mesto z bombami Med žrtvami je bilo sedem "rok in tri ženske. Pet otrok > bilo ubitih, ko je ruska bom-ba |K»ruAila poslopje, kjer so se dajali. Sovjetski letalci so vr-fli na mesto 160 bomb. c Kuski Aojakl, katere so Finci "jHi po bitkah na vzhodni fronti. ho |M>vedali, da so morali uži-VMi konjsko meso, ko j« bil doto* živeža armadi ustavljen. Da-ho rekli, da je padlo na tiso-«• RusoV na tej fronti. •'»rii. 1. febr. — Dr. Harri ''''"»a. finski poslanik v Franci. te u>r«j apeliral za pomoč je, da finske čete* ne bodo tnofle vedno uspešno odbija n*i*de sovražnika. Nekaj čf-"» lahko delajo čudeže, toda go-' ° J*. da se bodo prej aH sle ,J/v bitkah proti ogromn ej, kadar se zmanjša priložnost za dobičkanosno obratovanje industrij. Green in člani eksekutiVhega sveta so naznanili, da bo ADF poslala svoje reprezentante na convenciji demokratske in republikanske stranke, kjer bodo zahtevali uključitev konstruktivnega programa v platformo glede odprave brezposelnosti. 14Brezposelnost je še vedno najbolj akuten problem ameriškega naroda," se glasi deklaracija eksekutivnega sveta. "Doslej še ni bil storjen noben korak glede ugotovitve dejstev z ozirom na brezposelnost, njenih vzrokov, obsega in rešitve. Vlada je po trošila milijarde dolarjev za pobijanje bede med brezposelnimi, ni pa storila ničesaj;, da jo odpravi. Ameriška delavska federacija zavrača idejo kronične in trajne brezposelnosti. Ako bi to idejo osvojila, bi s tem priznala polom demokracije. Uverjeni smo, da demokracija ima gotove delžnosti do državljanov, kar tere mora izpolniti, prišli sem. da se vpiše- V diskuziji trgovinskih odnošajev z Ameriko je Chamberlain poudarjal, da ja bila Velika Britanija največja odjemalka ameriških poljedelskih pridelkov, vojna je reducirala uvoz teh pridelkov, ampak tjgovina bo prišla spet v normalni tir, ko bo vojna zakljuSenf. Angleško-francoska blokada Nemčije je učinkovita, kar je nadaljnja ga rancija, da je zmaga zaveznikov gotova stvar. — Razgovori med Japonci in Rusi Sklenitev trgovinske pogodbe Tokio, i. febr. — Razgovori glede sklenitve trgovinske pogodbe med Japonsko in Rusijo dobro napredujejo, se glasi poročilo zunanjega urada. Na dan, ko je potekla veljavnost japon-' sko-ameriške trgovinske pogodbe, so se sestali predstavniki Japonske in Rusije v Moskvi. Konferenca je trajala i>et ur. Po tem sestanku so bile odpravljene nekatere potežkoč«, kar bo pospešilo sklenitev pogodbe. Japonski krogi se trudijo, da nadjskl masa-kri poljskih prebivalcev KONFISKACIJA Parts, 1. febr. — 'Poljska vlada izgnanstvu je podprla>obdolilt-ve kardinala Hlonda, ki se nahaja v Vatikanu, o mAsnih ma-sakrih prebivalcev po nacijih v poljskih krajih, katere je saaad-la Hitlerjeva armada. Objavila je spomenico, v kateri pravi, da so naciji umorili 18,000 poljskih voditeljev, med temi veliko število duhovnikov. Naciji so šli na delo, da s silo uničijo poljski jezik in kulturo s prebivalci vred, Spomenic*: pravi, da so Nemci po okupaciji poljskih krajev aretirali veliko število Intelektualcev, zdravnikov, odvetnikov in trgovcev, jih postavili ob tid in ustrelili. Člani Lige Alenk I h u-pornlkov, ki ao m ftfrlli proti Nemcem od 1,1010 do I. 102T, «0 bili vsi poklani. Dokument Obtožuje nemško okupacijsko armado gromih zločinov. Med temi so: Splošni masakrl moških, žensk in otrok pod različnimi pretve- pospešijo sklenitev trgovlnake f t , pogodbe s sovjetsko Rualjo, Na Mn*j/lpn hr/V/lf delo jih sili bojazen, da bo Ame- . rika oklieala embargo na izvoz' »» • •, § bojnega mate^kla na Japonsko. ZORO H V -kako velikem obsegu bo mo- ® trla Rusija zalagati Japonsko a potrebnim materialom, je predmet ugibanja. Japonska išče tudi drugje vire suroveva materiala, zlasti v Južni Ameriki. .Isponska ekonomska misija je že odpotovala proti Argentini, kamor bo dospela 17. februarja. Tam se bo mudila več tednov. Njena nato-j ira je sklenitev dogovora glede.; dobavljanja živil iz Argentine v. vrednosti $10.000,000 W*tno A- Domače vesti Oblaki Chicago. — Al Dollar is Port Arthiirja, Tex., je 31. januarja obiskal gl. urad SNPJ in uredništvo Pf os vete. : vanja. Bolezni menda zelo razsajajo to simo, kajti vse duluth-ske bolnišnice so natrpane s bolniki. — Pri avoji hčeri v lhiluthu je umrla rojakinja Mary Petek, stara 80 let, ki zapušča sina in več hčera. - . Nov grob v I ji Sallu U Salle, 111. — l>ne 5». jan. je tu umrl Joaeph Frkol, star 50 let in rojen v Mihovem pri St. Jerneju na Dolenjskem, V A-meriki je bil 30 let in tu zapušču ženo, sina in. hčer, v Clevelandu, 0„ pa sestro. Vzela ga je srčna hiba. Bil je dolgoletni član društva 08 am\J, katero ga bo zelo pogrešajo. Bil je tudi član samostojnega društva Rdinostl. Redka odlika rojali New York. — Ludvik Suštarič, star 17 let In rojen v Predgradu pri Starem trgu ob Kolpi v Bell Krajini, je 27. januarja v konte-stu dobil dve prvi nagradi. Izbran je bil za najzdravejšega in najlepšega mladeniča v mestu zami. jPošiljanje jetnikov v «Hk|New Yorku In prejel je naslov trpana* koncentracijska taborišča, >kjer umirajo za lakoto; Iz-gon prebivalcev iz poljskih di-striktov, kamor prihajajo Nemci. Več tisoč Poljakov je bilo poslanih v Nemčijo, kjer jlh^na-clji drže v sužnostl. Konfiskacija lastnine poljafclh državljanov na debelo, uničevanje poljskega jezika, kulture in spomenikov. Persekucije -katoli kov in policijske odredbe, ki potiskajo Poljake v tlačanstvo nemških gospodarjev, .. Hpomenica dalje pravi, da sta nemška tajna policija In vojaška sila v distrlktu Bydgoszczu (Bromberg) pobili več tisoč Poljakov. Manjši masakrl ao bj II odrejeni v Poznanu, Pomera nI jI In ftlezljl. * > " Koncentracijska taborišča ao bila ustanovljena v več dlstrik-tih. Samo v enem taborišču v Poznanju se nahaja 25,000 poljskih jetnikov. Na stotine jetni kov je že umrlo za lakoto. Naciji so zasegli hotele, trgovine, restavracije, kavarne In gledališča v poljskih krajih. Mnogi imajo napise: Poljakom Je vstop prepovedan." "Mr. New York Clty.M Vseka kor častno za Slovenca. 4a Je med sedmimi milijoni Newyor-čanov prišel prvi na to mesto. Odlikovani tant stanuje v Broo-klynu. Čestitke I Pudržaj deportiran New York. — Ivan Podržaj, IH v A i oficir v jugoslovanski armadi, je bil 1. febr. izpuščen it Ječe, v kateri Je presedel pet let zaradi bigamije (dvoženstva), nakar Ja bil takoj poslan nazaj v Jugoslavijo. « Veatl Iz Jolleta Jotiet. — Te dni Je do tal zgorela dvonadatropna hiša rojakinje Ane Rogelj v North Broad-way ulici. Število stavk se znižalo IVeHhinKlon. I), 1. febr. -Warren Maddi*n, načelnik ftale ralnega d%lavnkega odla»ra, Je včeraj, ko je nastopil pred člani koritfresneira ftdseka, ki preisku je poslovanje tega odbora, zagovarjal Wajrrierjev zakon, ki ga rentira delavcem pravico org* niziranja tn trot#klf¥ne|» |s»ga janja. Pobijal je kritiko nasprotnikov tega ^akoua in ixJ»* vil, da se je število stavk wi sporov m«d delavci in deUtdajaici znižalo, odkar je zakon v vellja-vi. Kvojo izjavo je |xalprl z dokazi, Madden Je odločno zavrnil ob-doižitve, da je delavski odbor pristranski v svojih razsodbah vil poročilo o izirubi življenj v i v prilof unijam CIO tn v škodo nesrečah v preteklem letu. Kkup- unijam ADK. Trdil je, da je od Rudarji pohvalili ; predsednika Roosevelta Columbua, 0„ 1, febr.—Dele-gatje na konvtjriclJI rudarske nI je UMWA so poveličevali predsednika Roosevelta, zaeno pa so se izrekli proti tretjemu terminu. Konvenciji je bilo predloženih 47 resolucij v prilog Roose-veltovemu tretjemu terminu, toda prišle tiiso na glasovanje. Člani eksekutivnega odbora so bili l>ooblaščenl, da podajo svojo sodbo io prevzamejo akcijo, kakršno bodo zahtevale okolnosti. To pomeni* da bo imel John L. l*wls glavno besedo pri odločitvi, katerega predsedniškega kandidata bo podpirala rudarska unija v volilni kampanji. • francija nastopila proti Špekulantom Teike kazni za navijal• . j ce cen DALADIER SKLICAL SEJO KABINETA Pariz, 1. febr. — Dekret, ki določa težke kasni za trgovoe, ki špekulirajo z živili, omejujejo prodajo in navijajo cene, je bil včeraj^uveljavljen, - Na podlagi proviiij dekreta bodo trgovci obsojeni v zapor in plačilo denarne kazni, To velja za vse, ki kopičijo živila in druge potrebščine z namenom špekulacije. Avtoritete bodo zaprle vse take trgovine in poslale lastnike v Ječo. Problem dobavljanja živil u civilne prebivalce je poeta) kompliciran zaradi mraaa In sneženih viharjev, ki so deloma para-liiirali transportacijo. To je vzrok za )M>manjkanJe mleka v mestih. V nekaterih mestih ne morejo ljudje dobiti kave, olja In drugih potrebščin. Primanjkuje tudi mesa, masla in sladkorja. Vlada še nI naznanila, kdaj ho začela Izdajati nakaznice "glede delitve tivljenskih potrebšftto v odmerkih. Nakaznice ao bile še tiskane In l^odo po iajavi nekaterih krogoV, ki jmajo oike etike a avtoritetami kmalu prišle v promet. Premier Daladier se J« včeraj posvetoval a predsednikom liebrunom o problemu prehranjevanja civilnih prebivaloev. P*> konferenci je sklical I■ redno sejo članov svojega kabineta. Uradno vojno porodilo, objavljeno sinoči, pravi, "da so naše ' straže na zapadni fronti lnvadl-~ rale sovražno ozemlje v več krajih in us|>ešno izvedle svojo na^ loga," Prejšnji komunike se Je glaall, da so francoske čete odbile dva napada na svoje postojanke na ozemlju ob reki Maar. Grupa 00 nemških vojakov Je naskočila francosko postojanko v nekem drugem sektorju, a Je bila pognana nazaj po kratki bitki, Neugodni izgledi za pomoč Finski Senatorji proti Roosavaltovamu predlogu W Wa*hln*lon, I). C* I. febr. — Člani senatnega odseka za zunanje zadeve so napovedali, 1 a« _____I__ .Lj^lk« oni ir« kav l<> na obtožbo potepuštve, kar Je Tetffol označil za sramoten čin. več ambula nc na Finsko. Nekaj1 iJVti ambulant je kupila pariška po- -Južbo, »mrf-IHkr skrbet i zanje. amrMJiam ;r RU|'«> e—• »—. I,---. ' .__ •fojanka AinerUke legije. _ »je rrf^l no število Žrtev /naša M.CMMl i Največ ljudi jettlo ubitih v avt-nih ne-rečah, »2IU več nego I. I MM. Nesreče v stanov* njih ao zahtev a U- žrtev. bor izdal več ndhkov v prilog ADF nego v prilok CIO. N«»lieii«* oprncicije proti delavskemu od fmru {n Wagnerjeve»nu zakonu M ne 1)1 Io, če ne bi prišlo do rnf- 600 več kot ICrtM Kl^momaka kola v vrsOih organiziranega de-škoda in izgulia lastnine v sploi- lavstva. Prav ta razkol je veli-nem v zvezi t nesrečami je zna- ka ovira administraciji, kateri šala poldrugo milijardo derkalne KK|s»rt-lmjx>rt banke kov. Mehiški komunisti nastopili proti imperializmu " Mežico atf, I. fel>r. — Mehi-ška komunistična »tranka Je sa^Vla agttirat i sa uatam»vlte%' j Ijuduke fronte, ki naj bi ae bori la proti ameriškemu imperializmu, Poleg te borlie naJ- b^>la tudi na delo za pretvoritevtte. bike v Mpravo socialistično državo." " [na ^(K^OOO.OOO. Denar naj bi šel za financiranje Izvoza ameriškega blaga in izdelkov v škan-dinavske države kakor tudi dr-žave latinske Amerike. V tem slučaju, ako bo kongres odobril načrt, M Amerika lahko pomagala Finski . člani senatnega odaeka ao izjavili, da je velika o|ioaicija proti |*roirramu dajanja poaojil tujim drža varit, .Vae kaše, da bo feioseveltov predlog obtičal v odseku in da sploh ne bo prišel v razpravo v knngraag. PROSVETA THE BNLIGHTENMENT GLASILO IN LASTNIMA SLOVSNSKS NASOONS , PODPOSNS JKDNOTS Ovsu af mmd —HI** br tk» S*«hm NaUoaal ImSM InM; Narotalaa aa ZSralaaa Srlat« oAaa Cl,ira*a) la KaaaAa M M M Uto. MM m »al lau. II M h UUt krta. aa Chiaaoa la Ciaara 97A# aa aala Uto, «1.71 aa »al Uta, aa lami—Oa SS. SakaaH^tioa rataa: for Um> Umiad HUUa <«u«tH Cbkaga) aM CaaaSa MS p«r raar. Cfciea«<> »u4 CkvfP |7.M »ar »«ar, for«in a aaaatrfaa tMI |xrr yaar. Caaa oclaaov o« 6«a««fu.--RofcopUl 4a»iaia naatiralaaUl ilaakav a* m vralajrf. Mm^SI litararaa vaatlaa Urtiaa, po-»•Ki. 4ra»r. paanii IU.) aa vraaja poliljatelju la * aluiaju, la J* »Mrtlofel paitalao. A4v«ri*aiti* rataa aa aaraa«*nt-Manu—rMa of roaaaiunl. aatioo« aa* uaaollattatf artialaa »tli uot ba ratarna*. Otbar ativriplt, aorh aa atartaa, plapi. puama, aU., arllJ ba rataraal ta a—4ar oalj wbaa accoaipanU4 l»» —lf-idlraai«4 aad ataaipa< en v r lopa. Naalor aa *aa, bar lau atlb • UMaa 1'KOHVKTA --H} 2(17-11 tU. LaaaSal* A*a^ Cbkafa, IBiaala MSMSSS OP THS PSDRSATSO Pl I ta Umi v okl»p«Ju aa primar ruary 2», I »40), pola« vala«* baaa« aa ■»!«»■ pomal. Sa »a« Ja a baai rtataaiBai rlitl« aa-ralalaa. Paaarlta ja ptavalaaaa, Sa m ua liat m aatovii Dohodki v preteklem letu Federalni trgovinski department je pred dnevi poročal, da skupni dohodki vsoh posameznikov v Združenih državah v letu 1039 znašajo $69,683,000,000 ali $8,412,000,000 več kot v letu 1038. Plače in mezde zavzemajo $4:1,783,000,000 ali nekaj manj kot dve tretjini vseh dohodkov, dividende tm?naitfjo $0,081,000,000. Ostali dohodki večinoma znašajo obresti in stanarino. V poročilu trgovinskega departmenta je re-~ čeno, da so dohodki dlvidend lani poraatli 15 odstotkov nad onimi v letu-1038; prav za prav dlvideftde zaznamujejo največji povišek. Plače in mezde ao se v skupni vsoti dvignile samo pet odstotkov v istem čaau. Hkupna vsota plač iu mezd je kajpada zelo impresivna na prvi pogled. Do malega 44 milijard dolarjev! Ampak razdeljena med okrog 40 milijonov oseb ne jiomeni dosti za veliko večino posameznikov. Vedeti je treba, da ao tu vštete tudi plače predsednikov in ostalih boga- * to plačanih uradnikov vseh korporacij in družb —Tn mnogo teh ljudi prejema Četrt milijona dolarjev ali še več letno. Dalje so tu vAtete plače filmskjh in radijefcib zvezdnikov in zvezdnic, ki tudi prejemajo stotisoč dolarjev, uli več na leto. Vsota dividend — devet milijard in 81 milijonov dollarjev je v primeri s plačami in mezdami zelo Mberaška," če pa pomislimo, da je bilo t« vsote deležnih manj ko dva milijona oseb, lahko vidimo velikansko razliko med dohodki milijonov delavcev in sorazmerno zelo majhnim številom bogatinov, ki žive od divi-dend. V gornjih številkah je jionbvna jasna slika velike kontradikcije (protislovja) v ameriškem Šivljenju. Skupni dohodki so se dvignili skoro na 70 milijard dolarjev, kljub temu pa Amerika ne more izgaziti iz depresije in upoalitl vseh svojih zdravih in sposobnih ljudi. Okrog devet milijonov delavcev Je še vedno brez dela. -Ce ni to jasen dokaz, da Je .stari ekonomski sistem privatnega kapitalizma skrahiral, tako da nikakor ne zadostuje več, ne vemo, kukšen dokaz je še potreben. Ako hoče ameriška politična demokracija živeti In napredovati, ae mora nujno lotiti reševanja tega problema. Kakor za času Llncolnu pred 80 leti, tako tudi danes ne morejo Zdruie-ne države živeti napol v svobodi in napol v auž-nosti. Takrat je bila potrebna civilna vojna za rešitev velike krize — danes pa ni več jKitrebna s pogojem, da ameriška polliliUJi demokracija izvrši svojo dolžnost. ," T Demokratizacija gos|Mxlarst\u je edini izhod iz kontradikcije in krizi'! Masno klanje Poljakov Glasovi iz naselbin (ih* m farme Harviell, Mo, — Ne morem si kaj, da bi se ne pritožil zoper zimo, ki nas muči tukaj v Miasou-riju. Živo srebro se suče okrog ničle. „ 2e dolgo let nismo imelo tako mrzlo. Snega imamo samo toliko, da ga vidimo, a burja pa je tako ostra kakor brivčev nož. Zdaj nas tolažijo, da bomo imeli dobro letino, ker bo zemlja dobro premrznila. Da bi bilo le res tako.. . Pa tudi nesreče so tukaj, na državni cesti se vedno kaj pripeti. Tako so okrog božiča neprevidni vozači ubili dva, pet pa pohabili, da ne bodo več sposobni za delo. Nekateri vozniki ao tako nabiti, da vozijo kar sredi ceste kakor bi v Zrak ,pisma peljali. Pa tudi sam bi jo bil kmulu skupil zadnjo jesen, ko sem šel v mesto s svojim] kljuseti, pa m« po strani udari v voz. Posledicu tega je bila, da sem imel enega mulaka kar dva mcsoca na bolniški |isti. No, pu ni treba misliti, da smo tukaj kar tako. Tudi napredu jemo nekoliko, 'jako je 13. ju-nuarja zasvetila elektrika od Blofa do Arkansasa. -Dolgo so o tem govorili, a zdaj so tudi naredili. Ceno so naredili $2.25 na mesec, čez eno leto pa bo na c-lektrlčni miter. Pa tudi neki kontraktor iz Texasa je tukaj, ki preiskuje, ako je reka Missouri omis|imo, kaj je bilo vse mogoče \ zadnjih l?.r>tftih i.. .lini..« mi^nfr. ttt. | gt|Mj |lt»tnkuni,. di 10. Zgodovina, najobjoktivnejša in iiajkonserva-tivnejšs. beleži nešteto u*j|x>dlejših bsrlmrstev, ki so bils irvršena nad posamasnilil, skupinami iu celimi organizacijami v imenu leg* ali onega praznoverja ali iz osebnih in gmotnih motivov. maki je |Mt najti primerov v preteklosti človeške družb«*, ds bi tirani vlekli ua morišče ves narod samo u«to, ker je drug narod — kakor danes dela diktator Hitler s Poljaki. Obtoilia kardinalu lllomla ae v glavnem opira na verake razloge. On tibtožuje nscije, ki streljajo tisočere Poljake in vlačijo druge tiao-če v najmizernejAa središča. da Jih tamsaj izstradajo na smrt, zato, ker so žrtve katoliki; naciji msaskrirsjo tudi poljake katoliške duhovnike. Za nas je |ioatran»ko. koga naj prvo vidijo1 voditelji cerkve v teh žrtvah, katolike ali Poljske — mi vidimo v teh žrtvah jiajprro I j«, di. ki imajo pravico do šivljdnja 'Masno klanje Polj s kov, bodisi kot Poljakov ali katolikov ali iz kakršnega koli drugega razloga — po našem mnenju jih Hitler uničuje pred \*em kot Poljake — je absolutno neupravičeno, če Je v človeški družbi aamo še trohica kakAne humani-tflntNii. Vprtfn tega kol..»alnega hudodelstva je i Dalj* t sedaj! kola«!) ni- Odprto pismo vednim in neved nirn West Allis, Wis. — Ni moj na-men, du bi v teh pasjih dnevih komu kratil srečo.in veselje, posebno zdaj v predpustnem času ko si ženini in neveste gladijo pot v lepšo in srečnejšo bodočnost. Ampak moj namen je, da ve-dne in nevedne seznanim r. mo-o usodo, v katero sem bil po* tlsnjen ^ svoji mladosti in bi etnik dolgih 26 let neke kutoliš-(e organizacije. Zgodilo se je takole, l^ta 013 sem dopolnil 18-letnico svo-mladosti. Pomanjkanje kru ia ln atrah pred uvatrijsko vo-aAko suknjo stn me privedla Ameriko. Naselil sem se na severozapa-dni strani meata Mllvvaukeeja, tam kjer sedaj posluje društvo 747 SNPJ. Ta nuselbina je od-aljena od glavne alovenske naselbine v Milvvaukeeju nekako i liri milje, ravno toliko tudi od Weat Allisa. kjer se nahaja far-cerkev Marije Pomoč krist-anov. V to cerkev so v prejšnjih dobrih časih ondotni naši naseljenci hodili ob nedeljah fn praznikih prositi boga za srečo in zdravju. Mod njimi sem bil tudi jaz in nekateri so že bili u-slišani, namreč oni, ki jih že krije zemlja. Toda ml, ki smo hinavci, zahrbtueži In sleparji, pa še živimo — oho, hočenrreči in zapisati, du še živijo! V onih zlutih Časih, za katere britkf.......ho I rt«, sem pred cerkvenim pralni |m del v naročje krščanskih možakov. Njih smodke še oinanje-vale, da so nekaj"Tfe' nego jaz, bili so cerkveni in društveni dostojanstveniki, člani katoliškega driiAtvu l'i,(i cerkvenim pra gom so'me "Spoznal!, da aem no-Vtncc. mlad. čil in zdruv, in ds me potrebujejo pri društvu s\v Jožef«. Obljubili so mi vsestran-1 ako pomttf. če |M>stanem njih brat-in član njih društva. Priznam, ds nisem pornsl s meriAkega življenja, še manj pa razliko med slovenskimi podpornimi drultvl; vedel sem le toli | ko. da v tujem svetu človek po-' trebuje dobro društvo, ki mu atojl ob atrani nesreče, bojvtni in amrtl. - _ Da ae na lep način pt»alovim od društvenih doatojansfvenl-kov, aem vprašal svojegs brata, ksj naj atorim, ds bo ovca cela in volk alt. toda brat. kij» fr vitel v mreži kat. organizacije, mi je avetevsfl. naj rečem tako be- ji najboljši moči deloval v ko-riat društva in jednote. Vse to sem delal z veseljem in brez sramu, ker sem mislil, da vršim delo v korist društva in bratstvu, toda danes priznavam, da sem se britko varal in na tem mestu priznavam, du zdaj me je sram iu obžalujem, ker seni bil član te organizacije. ' i^eta 1921 sem se |mj katoliških ceremonijah poročil s alo-venskim dekletom. Vso ceremonijo sem pošteno in drago plačal, toda sreča mi ni bila mila, če ravno sem bil blagoslovljen od nog do glave. Po preteku nekaj let sem bil primoran, da sem se po zakonu države Wisconsin ločil od svoje žene« Po mnenju nevednih ljudi sem storil strašanski greh, ker sem pogoltnil ono nesrečno besedo da, ampak oni moj prejšnji brat, ki je prilival sveto olje v peklenski ogenj, je pa dobil odpustek za svoje nečedno početje. Tako sem osramočen dočakal in preživljal krizo, ki še ni končana. Bil sem brez stalnega dela in zaalužka, toda moji društveni bratje ao me pozabili ln pustili na cedilu življenja, niso me pa pozabili oni dobri ljudje, ki so osovraženi in zasmehovani od bedne nevedne delavske mase samo zato, ki nočejo iilfisati tgko kakor igrajo orglj$ slovenskih h i na vce v. ____- Lansko poletje, ko je truva zelenela in so cvetljice cvetele, me je ptičje petje izvabilo na vrt SNPJ. Bil Je polrt vsakovrstnega življenja, oživel sem tudi jaz in boječe sem utrgal cvetko in rekel, ti si moja, ti boš šla z menoj. Moji nasprotniki so zaškripali z zobmi in rekli, da sem tut, pri kat. društvu so pa rekli, da je greh in du me bodo zu kazen vrgli iz društvu, Če bom uveljavil avoj sklep. Toda* pridna, pumetna Micka in lep dom sta mi bila bolj všeč, nego grožnje mojih nasprotnikov. Nekega lepega dne sva se z Micko zglasila v uradu mirovnega sodnika, du je naju proglasil za zakonski par. Tb sva storila v nujno lastno korist, pa če je kdo zadovoljen ali ne. Nama je več za poštenost in najin dom, nego pa za ono točko v pravilih kat. organizacije, ki določa, da se mora take člane In članice izključiti iz jednote. ki so poročeni nu oni strani ograje brez katoliške ceremonije. To točko kat. organizacije sem že večkrat prestavljal na deano in levo stran, pa nikamor ne gliha. Končno sem prišel do zaključku, da star pečlur lahko šivi z mlado (»ečlarico, duhovnik S kuharico, sumo preprost delu-1 bo storU do prihodnje seje, bo postavljen na klerikalsko smetišče. Eni so se ustrušiH in se u-kionili, toda jaz sem jim pa zar j>el žalostinko mizerere. Od trudapoinega dela se človek domov vrne truden, zaspan, žejen in lačen. Tako sem se počutil tudi jaz onega dne, ko me je obiskala deputacija kat. društva in mi voščila dober večer. Ker sem bil v zadregi in ker sta bi la dva, namreč predsednik in tajnik, sem oba odzdravil in rekel "dober, dober". Priliznjeno in hinavsko sta mi zaupala, da jih pošilja društvo in da bj ra da dobila mojo zavarovalno polico (policy). V zadregi sem se pošalil in rekel, čemu, vraga, vama bo moja polic.V, saj še vendar nisem mrtev. Pa sta mi zvito in hinavsko odgovorilu, da za društvenih prireditev in po mene nima policy nobe- ne veljave, samo društvo jo želi hraniti v svojem arhivu kot spomin na dobregu članu. Postal sem pozoren in nezau-pen in jima svetoval, naj drugi-erat prideta, da -jo najdem, I-mam pač vse tako razmetano in skrito, da nocoj ne morem u-streči tej želji. Ko sta odšla, sem Zučel misliti, kaj naj neki to pomeni, da se društvo tako zanima zame in mojo policy, med tem ko me je zavrglo in postavilo ob zid kakor razbojnika. tiko s prijateljem in mu sporo^ me resnicoljubno in sočutno pogleda v oči in reče: Ti jih še ne-poznaš, drži, kar imaš in preči-taj jednotina pravila; če jih ne-razumeš, pridi ob priliki do mene, pa taiva prišla do spoznanja resnice. Zgodilo se je, da sem tolijco čaau čital in listal, da sem našel, kar pem iskal in ugotovil, da je moja policy za mene vredna nad $100. Sele sedaj sem spoznal, da sta me mislila nusmukati zu sto-tak. In glej gu šmentu, čez par dni zopet prideta in v imenu' očeta, sina' in duha ponovita iste litani-je. Toda to pot sem se tudi jaz ojunačil in se jima lagal. Rekel sem, da je še nisem našel in naj še prideta. Odšla sta, za njima »em odšel tudi jaz k bližnjemu odvetniku in ga vprašal, kaj mi je storiti. Dobil sem navodilo in se vesel in srečen vrnil na svoj dom. Cez riekaj dni se res zopet vrneta z istim namenom,, toda to pot sem od njiju zahteval toliko vsoto, do katere sem bil po prtf* vilih upravičen. Ker nistu hotela nič slišati in vedeti o kaki vaoti, sem zadevo izročil odvetniku in dobil vsoto čez sto dolarjev. Prav nUUiimam proti veri, ne proti jednoti, še manj pa proti društvu ali posameznim članom, ampak spomin mi greni življenje, kadur se spomnim na tistu dva odbornika kat. društva. Moj slučaj je dosti jusen dokaz, kam človek zabrede v mladosti, ki posluša lisjake v človeški podobi. Zatorej apeliram nu vse one, ki želite pristopiti h kakemu društvu, du pristopite |iod okrilje SNPJ. Prepričani bodite, da boste zadovoljni, ker bo vas organizacija vodila po pravi poti do blagostanja in do spoznanja reanicer Posebno apeliram nu starše, da svojo mladino zavarujete v mladinskem oddelku SNPJ, da bo razumelu delavski položaj in ga znala obračati v svojo last- s svojim dopisom dne 23. januarja. to sem pričakoval že prej in se čudil; da so čitatelji Prosvete tako potrpežljivi in vse to nabijanje po siovanskiltusiji tako mirno prenašajo. Uredniku Prosvetč se ni treba prav nič zgražati, češ da je poudarjanje glede slovanske Rusije demago-štvo. Kaj pa je bilo leta 1917, ko je socialistična stranka na sent-louiški konvenciji obsodila Združene države radi vstopa v vojno —kaj so takrat naredili Sloven cl, organizirani v soc. stranki? Ker se niso strinjali s stališčem stranke, so izstopili iz nje. Zakaj? Zato, ker ao čutili skupno s svojimi rojaki v stari domovini. Torej so iz stranke izstopili iz narodnjaškega stališča, ker so menili, da bodo na ta način lažje pomagali svoji stari domovini. Ali je bilo to demagogično? In ako se kdo sklicuje na slovansko Rusijo, ali je to demagogično? Jaz aimpatiziram z njo zato, ker je slovanska. In urednik dobro ve, da so teh razmer krive tako zvane demo kratične države, predvsem Anglija, Francija in tudi Združene države. Te tri države so se borile proti nemški demokratični republiki in imenitno uspele, da so privedle na površje diktator ja Hitlerja. Vsa tista pisarija, da gre za demokracijo, je bluff, kot je bil bluff tudi leta 1917, Se tisti večer sem prišel vdo* 4a so šle Združene države v voj- no za — demokracijo. Med de- čil skrivnostni slučaj. Prijatelj lavatvom res gre za demokraci- /ico zato, če se civilno jioroči-1 |wrjev, ki jih je dosti vse pov* ta. Pumet. pamet, dragi ljudje, tukaj je meja in tehtnica med vednim in nevednim. '' Kar se tiče kat. organizacije nimam nič proti, aujfrestirum p« U* da-obdržite to točko v pravilih in sprejmite fte več sllčtfih. da bom preje prišel na vaš pogreb. V prošlih časih,, zlasti v času depresije je povsod prišlo Math Vogrich j, ta Šatla oglaail aoc is I isti so se odstranili, demokrati smo ps ostali zvesti stran-m i*|~kl. .Zatorej, br. urednik, ni tre-I0al> aa t itraai.) (Iz Prosvete. 2. februarja 1920) Domače vesti. V Jolietu je umrl 49-letni M Rubeša. Primorec in član SNPJ. Delavske vesti. Jeklarski podjetniki sc zdaj tepejo za delavce. / J h inozemstva. Trume ubežnih carietov iz B* sije prihajajo v Jugoslavijo. *Sovjetska Rusija. Sovjetska vlada |*>roi* ds ao Kolčaka ubili njegovi lastni vojaki < ujetniškem taboru v Sibiriji. (Dalja Is prra kolona.) čevo naštevanje slabosti in isdajatev. ki so J>* zakrivili poljski režimi. Vsi zločinci ns «v«* ne operejo strahovitih Hitlerjevih zločine* Vsi oni, ki dspea (šele danes!) poudarjaj J* vanstvo Ruaije. naj ae malo zamislijo v slovsr sko Poljako ... PETEK. 2. FEBRUARJA ovice starega kraja Slovenije rvav spoparačunavanja med polnočnico eden izmed udeležencev je bil »zavesten in težko ranjen prebijati. v ljubljansko bolnišnico, ugi udeleženec spopada pa je sodnih zaporih. Začelo se je ri zelenki žganega, ko so oko-*ki fantje čakali na odhod k jic iz DebeČ pri Višnji gori. labral se je hude pijače in od-okrog polnoči v Šmartno, i se je srečal z bratoma Ru- vinah za petrolej, ki si ga skuša vsakdo nabaviti kolikor največ more. Gruča ljudi, vsak s svojim cekarjem, napolnjenim s steklenicami, je šla v vsako trgovi no, posamezniki po večkrat. Ljudje ne kupujejo toliko h potrebe kakor iz bojazni, da jja kmalu ne bo več dobiti. Ljudje si ustvarjajo železno zalogo, ker je res hudo biti brez luči v dolgih zim skih nočeh. V gneči je neki ženi iz Zagrada zmanjkalo iz žepa 560 dinarjev. ' _ Želja naših ljudi je, da bi se razmere na vasi znosno uredile Vabimo ljubitelj« dobre kaplji ce, da pridejo na Dolenjsko kupit vina. Tega je pri nas še-v izobilju, ker so naše gorice leto* izredno dobro obrodile in je pri rjema. Z Lojzetom in Viktor- d^k prvovrsten. Kdor hoče i-m je imel še stare račune, koluti res pristno in dobro doma- "JTL& 8Fr,čkah lo kapljico, naj se oglasi v ško- iradi deklet potem zaradi neke cijanskih hribih in ne bo mu žal. lalenkostne tatvine. Fantje so menili', da je za po-tvnavo starih računov najbolj primerna sveta noč. Ko so se ečali na cesti, je zavpil eden smed njih: "Zdaj se pa le zmenimo zaradi onih zadev!" . .%t si bili v laseh. Najprej so pate klofute. Eni pravijo, da je tuparjev skočil v Skubica in ga ipadel s pestjo/Skubfca je na-id razjezil, zato je potegnil nož n navalil na oba Ruparjeva. Ma-^al je z. nožem po obeh. Lojze lupar jih je skupil najbolj. Kr-fav je padel po tleh in obležal v iczavesti, Viktor pa je stekel do [useda in začel klizati na pomoč, to so ranjenca prinesli v sosedno hišo, so pri luči opazili, da grozovito razmesarjen. Pore-an je bil po glavi, rokah, plečih ramenih. Brž so ga naložili na jl in ga-jredi noči pripeljali k Itljskemu zdravniku dr. Polde-u Ukmarju. Ta je ugotovil ne-arno stanje. Eden izmed vbo-iov je dosegel tudi ledvice. Zdravnik je prevezal ranjenca, »ato pa odredil takojšen prevoz ljubljansko bolnišnico. Pred >revozom v Ljubljano ga je ho-elI zaslišati še komandir litijske »rožniške postaje Baumkirch-ier, ki mu pa ponesrečenec ni nogel dati nobenih pojasnil, ker e ležal v nezavesti. Za drugim udeležencem spo-»ida je takoj odšla orožniška jutrulja. Toneta Skubica so na-aretirali in prepeljali v zapo-| okrajnega sodišča v Litiji, "udi Tone ima več ran. Prerezano ima roko in razbito koleno, rune trdi, da so ga nasprotniki ^rgli na tla in močno pretepali. Spoznal bo gostoljubnost naših trdnih kmečkih korenin in dolenjske kraje, ki imajo pod belo odejo še prav poseben čar. Žalosten dogodek na aveti večer ^Poino popoldne pred svetim večerom je šel 26-letni Jokan Franc, delavec iz Loga pri Pilš-tanju, na dom soseda Pihierja, da pričaka pri njem čas, ko bodo skupaj Šli k polnočnicam na Pil-štanj. Poleg Jokana Franca je bil tudi brat Anton. 'Pri sosedu je bil tedaj že Pere Ernest, delavec iz Loga pri Pilštanju, s katerim se Jokan Anton ni posebno dobro razumel. Navzlic temu so se pa nekaj časa vsi skupaj mirno pogovarjali. Ko pa je šel Antoii Jokan iz sobe, je stopil za njim Pere Ernest. Jokan p rane je videl to in je tudi sam Šel ven. Ko je prišel pred hišo, je pred njo že razgrajal Pere in zmerjal o-ba s smrkovci. Brata Jokana sta ga Načela miriti, češ, da sta ože-njena in da se jima ne ljubi pretepati. Pere da naj si poišče sebi primerno družbo. Pristopil je še Terstenjak Anton Posestnik v Logu, kateremu se je naposled posrečilo pomiriti Perca. Nato so se vsi skupaj vrnili v Pihler-jevo hišo. Tam so spet sedli. Ker pa je Jokan Anton nekako čutil, da se Pere le še ni pomiril in da se utegne prepir ponoviti, je skrivaj namignil bratu Francu, da se odstranita. Oba sta nato želela vsem vesele praznike in šla na dom Jokana Antona. Komaj sta bila doma, je že korakov za Jokanom, nato pa o* bležal. Za Perca se Jokmiuvi niso nadalje brigali, ker so mislili, da se _______________ je potajil in čakal, da pride kdo I je^zadnje reaniea," k7r je od Jokanovih do njega. Ko pa so Jokanovi le videli, da se Pare ne gane, sta šla Jokan Franc in njegov brat Ivan k orožnikom v Kozje, katerim sta ves dogodek prijavila. I^M Komisija okrajnega sodišča v Kozjem je ugotovila, da je'Pere Ernest dobil široko rano na vratu in da je zaradi izkrvavitve v OfiJfaj minutah umrl. Jokan Frano zatrjuje, da je dejanje storil v skrajni razbur- PROSTBTA vanstvu, germanstvu. italijan-stvu, anglosaštvu, amerikanizmu itd., aH na mednarodnem kon ceptu Človeške družbe? Seveda | mano tudi br. Podlipcu. Vendar pa je on za Rusijo, "ker je slovan ska", kot sam pravi. Tukaj je on v velikem koufliktu sam s.sabo in njegov argument je nega- jenosti in v silobranu, ko je bil opazil, da hoče Pere na vsak način priti do brata Antona v sobo,. : , , -J* ter je v ta namen že razbil okno političnega razVo nega načela socializma. Kdor hoče rabiti ta argument, bo lahko opravičeval vsako kriminalstvo vsake "narodne" države. Socializem je le toliko "naroden", da priznava vsakemu narodu enakopravnost v družbi narodov in vsaki narodnostni skupini pravico do nemotenega kulturnega, Ja. na hiši in grozil z odprtim no* žem. Pere Ernest je štel šele 26 Usoda Johana Franca Je tem bolj tragična, ker bodo ostali za časa sodne preiskave njegova T"*" v K«">ri žena in dva nedoletna otroka v,adl1 Jole Sta,in z *elezno pest- In glede "slovanske" Rukije, ki je toliko začarala br. Podlip-ca in še nekatere "rusofilske socialiste", naj omenimo, da tudi ni tako slovanska. V deželi, kateri brez hranitelja. Španske organizacije pod vladno kontrolo Madrid, 1. febr.—Vladu dik--tatorja Franca je včeraj podvr-gia vse delavske unije in organizacije delodajalcev svoji kon- troli. Vse so bile inkorporirane v narodni sindikalistični organi-1 čim" panslavizmom, kaUregaje jo, je okrog 160 ne nI o vrtna ki h narodov in narodnostnih skupin, ki govore vsaka svoj jezik ali narečje. Kam boste pa djali te neslovanske narode?. Ali boste Ruaijo razcepili na slovanski in neslovenski del in s slovanskim delom simpatizirali, z neslovenskim pa.ne?! Se Stalin ne gre tako daleč s svojim "rde- zacuValangistov, fašistični gru- Moskva zadnje čase pričeja .šipi. Poklicne zveze in zadružne' riti v -v*Um ltAntrUM«,Ai,Ji,v-organizacije, ki so obstojale pred oktobrom, 1938, so izvzete. Verniki poslanik na 17inskem pozvan domov Berlin, 1. febr. — Iz zanesljivih virov je prišla vest, da je bil r. VVipert von Bluecher, nemški poslanik na Finskem, pozvan do-1 državi "privolili v to, kar je Ru mov. V Berlin bo dospel prihod- "U« zattlevala, bi bila situacija riti v svojem kontrarevolucio-narnem početju. Vladajoči razredi v Angliji in Franciji najbrž« ne zasledujejo drugih interesov v tem konfliktu kot one, ki jih omenja br. Podlipec. Toda zanimivo je, kar pravi br- Podlipec glede "ruskih zahtev", namreč, če bi bili ti dve nji teden, kjer bo poročal Hitler-u in članom njegove vlade. Glasovi iz naselbin (Nadsljsvanjt ■ 2 strani.) ba vsakega dopisnika takoj me-, . . „ tati med komuniste, ako se ne i® ,n Franc,J° P* vodil nm> drugačna." Z drugo besedo, volk bi bil sit in ovca cela. Kolikor nam je znano, je Stalin zahtevat razširjenje svoje hegemonije na baltiške državice. Ker pa te koncesije ni mogel dobiti od Anglije in Francije, w je obrnil do Hit-lerja in z njim naredil tajno imperialistično kupčijo, Angli udi Viktor Rupar, brat težko Prišel Pere Ernest do hiše ter »oškodovanega Lojzeta Ruparja, j pričel ponovno izzivati in pred "i zadobil v spopadu ved ran in 'hišo razgrajati. Da ga pomiri, ' moral k zdravniku. Ostal pa Je Jokana Antona iz hi- v domači oskrbi. Spopad na *e ter ga prosila, naj gre domov am sveti večer je močno ogor- ne dela nemira na tak praznik. Pere pa Jokanove žene ni ubogal in je zagrozil z nožem. Naposled sta ga Šla mirit še Jokan Ivan in Jokan Franc. Pri 'il prebivalce. Vi Dolenjskem primanjkuje krme Skocijan, na Sentjanževo. — tem je pa Pere, ki je medtem kvatrni četrtek 21. dec. je bil pojgkal motiko, začel suvati Jo- I'" nas zadnji in tudi največji kana Franca z motiko in ga u- *«jem. Ker je tik pred prazniki, daril s pestjo po glavi. Razbil je Je vedno dobro obiskan. Ljudje tudi okno na hiši, hoteč vdreti pridejo z vseh strani in prive- vanjo. Pri tem prerivanju je Jo- (»'J<> mnogo živine, svinje le iz kan Franc v skrajni razburjeno- "iižnje okolice. Tudi letos je bilo «ti in zmedi potegnil nož, sumil prignane izredno dosti živine. pefca Ernesta v vrat ter zbežal, pa niso bile najboljše, boječ se Perca, ki je tudi imel v strinja s- tvojim velikim betom. S tem se le pomaga, da bo komunistična st trafika rasla. In tudi to si je treba zapomniti, da so se proti prvim kristjanom borili takratni vladarji, in Čim bolj so se borili, tem več jih je bilo. Kar e potrebno, /e malo več razume vanja današnjih svetovnih raz mer. Predno se napada, je treni najti vzroke in še potem naj bomo previdni s svojo sodbo. dokler ni bil sporazum med Moakvo in Berlinom na vsej Črti gotov. r- ' Po našem nazoru in po nazoru najbolj elementarnega delavske ga in socialističnega načela, je taka politika zakulisnih intrig in nasilja vredna vsega obsojanja. Ako bi bila "slovanska" Rusija le še trohico delavska, bi tega ne počenjala in se tudi ne vezala z nobeno Imperialistično tudi Rusija bi se bila najbrže razvijala v drugačno smer.kakor se danes, v smer socializma, nei pa v komunacipem in boljševiški i ini|>erializem. Velika nedo«ledso*t naših kri- ftlnoenuha Narnfttta Pnftpnrtta Hrhnota JS57-5S So. L* w ud« Is At«. Ctiirago. lllinol« 1 GLAVNI ODBOR .. -onaaRi . ....... ---- I-T-V^V tTZir4**'"1............................I MCM*. IIIIMU tikov je tudi v tem. ker udriha- ::A-V>*!?' ....................... •• iium«« jo po Angliji in Franciji, ker po- jj. jgjjSr-^fej^a*^:-::::::-::::;;:rr:2as t K magata Fincem z vojnim mate-1 JSJ MhS^ i^m! /-' ............\.......Mil f* mm* rialom, v isti sapi pa ju kritizi- »••? a Atv. CMmi«. IUl«»to cija ali zanikanje najbolj osnov-|i»iu.— upravičeno! -- ker niatal aoa^i vMH*a. 9m m r.r_ a« j k . ________l.ll___ ... . L..4-I1-_____1. _________i, rr«Kk H.lk. ^__J____^......JMMUWI, hoteli na enak način pomagati tudi španskim lojalistom. (Zakaj tud/ ne kritizirajo Škandl-navskifi držav, predvsem Švedske in Norveške,J^ sta glavna opora Fincev?) HHodlagi tega tudi "učeno" sklepajo, da mora biti Finska skrajno reakcionarna držaja, yes, tako reakcionarna, da je na njeni strani- vsa sve-. tovna burivaiija. Cisto ignorirajo dejstvo, da je "reakcionarna" Finska imela od 11)36 do Stali-novega, napada 100'> dulavsko- r»ofc S«Ut*. 4r««l ir" f"1 O^M^^Ik......................... III§ nu.fc.H- r. alv.,! vSu Tf.f^. t-4'™*"4**-..............I« M.. Ofirsbf, ia. t.».u. *«. III ......»Ml a. Tramkall A*a.. i'kka«a. III. ........... * UiokaN A »a., IUr»)M. III iSaa BaSi/^^ V"". ..................•• • ••4H W- ^ III. A^too BkaUr .................. ..........«••«» Maakaka A*a.. ,M,|. l?aok VroUHak................................i....................aoo«. - - Tr*!ll ....................V.......................... Ta«M HI.. I*..ma. IV .......................................................Has M?, atrakMia. ra. k met h k<> vlado, tudi to, ako bi bila litev in treba bo malo več pozornosti tej deželi. Br. uredniku Rusija rekla "demokratičnim" in fašističnim imperiaiistom: je gotovo znano, d« imamo tudi "Mi oblM,jJif| v ntarosti <»d d%eh ,r«'h let. in bo obdelovanje i« Udj otelkočeno. Naj--i* ta našega malega po-Mv,J'ae. če zamenja voliče in c*tane nekaj stotakov. sovjetsko Rusijo zato, "ker je slovanska." Te pravice mu ne odrekamo. Toda, kako se ta nazor strinja s socializmom, čije ga nauke br. Podlipec izpovedu- vidni", da bi "slovansko" Ruaijo In njeno najnovejšo imperialistično vlogo, kko že ne ignorirali, vsaj pa napram njej ne imeli nobene opredeljene *odbe. Stali im> Ali socializem bazira na slo- IUiVlm ^^^ w mora« odg«»- \jn. Tn mm te opa»il pri v^ varjatl, naj "najprvo pronajde jo vzroke in Še (sitem naj bodo previdni s svojo *odbo." Z drugo besedo: Stalinova politika, ki se tiče vsega mednarodnega delavstva, še bolj pa delavstva v obmejnih in škandtrtavskih državah, naj bi bila nad vsako kritiko in stalinizmu naj bi dajali pc-tuho! • Takšno politiko smo na škodo Sovjetske unije in vsega a valovnega delavstva zastopali vsi nje- nje, kako bi kaj prihranili Rečem, da se nisem strinjal z vsem, predvsem pa ne s tem, ko je Prosveta pisala, naj bi mrtve-ce na pokopališče peljal! v dobrih rakvah, v zemljo pa naj bi jih |H)ložili v papirnatem zalsi-ju. To naj bi menda veljalo za siromašne sloj«, ker bogatini si lahko privoščijo drag |M>gr«b. Nekaj podobnega se je pred leti pripetilo tukaj v Braddocku, kar| pa ni prijetno slišati. Se slabše bi pa bilo, če bi se tako zgodilo, kakor se je nekoč izrazila neka dama v njoji hiši. Rekla j«, da »e n« boji umreti, bolj pa se ts)Jt, da bi je žive n« pokopali. Ampak gled« tega nI strahu, ker, č« n« boš, bodo ž« poskrbeli, da boš popolnoma mrtev. Res pa Je, da ljudje danes vr-1 žejo par stotakov preveč v wm pobere tega ali onega in tako je TT¥1 11 || || ■ nas čedalje manj, novih članov pa n« moremo dobiti, ker .ie tukaj malo Slovencev. Tudi o delavskih razmerah se n« morem pohvaliti/ker ne delam ie Štiri leta in tlela Htm?* goče nikjer dobiti r Kar se tiče premogorovov, so vsi majhni /n v njih ne rabijo nobenega OJoVe* ka: še tisti, ki imajo delo, delajo bolj malo. Največja Injilistrljn tukaj je WPA, toda kak.., ,„. vsod po Ameriki, se bo tudi ta izčrpala, kakor izgleda. Drugega dela ni, pusebno pa .ne za človeka, ki prekorači 40. leto. Za takega človtfta bi bilo najbolje, da bi tako naredil kako) medved: se spravil v brlog in zimo prespal po kosmatinsko, Kar se tiče zime, se ne moremo pritoževati, ker vreme je u-godno; je še toplo in tudi snega še ni bilo do sdaj. Le dežja je čez mero, tako da se farmarji ue o pritoževati, da Je presu-• veliko malih krnski pa večinoma Čudno se ml to vidi, da s« bolj strinjajo s Hoov-rom kakor z Roosevellum, tlasi zdaj dobijo $67.20 za i:to ur n iti ue lo lo zamere meni, k«r nimam večkrat kaj kuhati. Toda saj nas učijo, da po dežju vedno solne« posije. — Pozdrav vsem članom " SNPJ, jed not i pa žalim jegs napredka leta 1040 kakor ga j« imela lani. Tony Molivhink. predsednik društva 302 grebih. Zraven tega je uaš narod še toliko nepreviden, da v alučaju amrti v družini ne pokliče pogrebnika, ki je naš član, marveč pokliče tujca. V let ok<»-lici so trije pogrebniki, ki »o člani naših društev—John Mverho, Joe Bfiiock in Allatrt K. Puatin-ger. Vai trije so Slovenci in /.možni napraviti U-pAr ob jnr-t \ Mikom »mIi-ii kakor pa kak hec ali drugi, in f i po nižji ceni. Zakaj ae narod, posebno član ni nekomunistični simpatiki polsteo tukajšnjih drušU^v, nanj« VM-m sv«*tu skoro 20 kt. Ves ta|ne obrne in da pisiuška našimi A., m -____i . .1 i ,1. ^__________ . .1 .f ..... ' čas cmo rekli: W*||, mi ue <«do bravsmo vsega, kar «e g>Mli v lioijševiški Ko-iji, vendar pa simpatiriramo z njo in smo jo pripravljeni braniti. Če bi bili vsi tisti, ki smo simpatizirali z rusko revolucijo, skozi zadnjih 20 let nastopali bolj kritično stališče napram tistemu, kar nismo v Rusiji <,dobra t ali. se bolj kritično in temeljiteje poglobili v njen notranji razvoj, bi po 22 le članom namesto tistim, ki te bo-do. potem zmerjali a "hunky-jem" in kadar imajo priiožnoat t« tudi osmukkli? In ni samo to, da znajo naši jw«gr«*bniki Ifpsc napraviti, marveč s* z njimi lahko pogovoriš tudi v svojem jeziku, ako ne znaš angle^ine. In če hočeš imeli katoliški pogreb, bo katoliški, če ho軚 dru* galnega, bo p* drugačen. Tt-ga jte piš-m #*di kakanegs i Zopet imate! - liberalno letno priliko zsl tamo-oakrbujoč plinski vodo-grelec Dovolile, » odproio So p In s"ika vods Jo lu voilno |«o dnevu in p<» n 'Tu ponudim je vrlftivrni lr tn ditločru fat* Vpreiejte iaU|i ptoalirii Ki trgovca lafcej . .... aH ps kl»/U« Hsbs«a a«a« zanimanja je p»» trg^> Slika kal« angleške vojake r atreMiih jarkih aa zafadai frenti. t/h ne bilo tega razočaranja in hfgSjisB, tjplf to jošsm, kn LIAU veJ svojo željo, potem pa teci vihto. Ti. ker al se pretepal, ja«. po rešilni vc*. Medlim Cmo se ker aem zanemarjal tvojo vzgojo, ko nisem dovolj pazil na te." "Da bi le prinesla koline." je vidihnil fant. "potem se ne zmenim za nevihto." Zažarele so mU oči. Dolgo že mi dela pred očmi." Naslednjega dne proti večeru je romala Pipsova procesija skoti mesio. To je A« si*!*, da zborovanja In obhodi po mestu niso več pre- sano družbo na kolodvor." Upokojena- privatni uradpik Pips je atlet težke kategorije, bil je odličen "militersoidat", ki je brez strahu poslušal rjavenje topov pri Grodeku, ko pa sedaj stoji z Janezkom in dekleti na peronu, mu je tesno pri arcu. "Da ai moral pozabiti kapO doma !" zmerja ainčlut. "Vsaj v temo se kako poete v«, da mati ne bo takoj opazila uuske! Kdo bo pozdravil mamico?" "Jaz," se ponudi Janezek. Trav. Tako le reci: Ljuba mama, v imenu polnoštevilno zbranega zavoda —" ------ . "Nak, tako že ne bom rekel." _„"Kako pa?" "Tako, kakor si včeraj povedal." 'TNo, pa povej kakor hočeš. Saj vem, da bo polomija!" Pa jo je nesrečni Janezek res "polomil." -Pozdravljena, gospa inšpekcija!" * Bolj neprimernega pozdrava bi si fant ne bil mogel izbrati. Mater je kar vrglo k očetu. '•Lepo učiš otroke!" S pogledom je prebodla moža, ošinila Janezka, ' ki je aeveda moral stati v najlepši luči. "Vse vem, vae mi je jasno," je zasopla. "Tvoj rdeči rvoa in 7anezkova nova buška molče trobentata: Mame m, mamewi." "Kaj pa je v tem zaboju, da je tako težek?" je vprašal mož, da bi speljal razgovor na drugi tir. . Gospa Marija ti je dala koline." Bog ji daj zdravje!" je vzkliknil Pips. Ko pa je doma odstranil pokrov, je skoraj crkamenel od pre-aenečenja. Namesto bodbanskih klobas se je prikazalo raztrgano perilo in stare zamazane knjige. 'Ježeš, zaboj so mi v vlaku zamenjaii," je zavpila "inšpekcija." Mehanično je mož segel po prvi knjigi. Imela je napia: Prave velike egiptovske sanjske bukve." Odprlo ae mu je pri črki "K." "Klobase videti — sreča te čaka." "Klobase jesti — dobro." I V velikem loku je čestitljiva brošurica zletela za kuhinjako omaro. Vea večer znanec Pips ni i spregovoril besedice. Se le drugi dan, ko je pozvonilo in je vstopil denarni pismonoša, je dobil zopet dar govora. "Juhuhu, otroci, koline smo prejeli: selitveni stroški so nam nakazani."-- r e Reenico piši, ti novinar! Zdaj, ko je ta žalostna zgodba napisana, skesano priznam, da je njen konec tlagsn. ~ I Ni bil denarni pismonoša. svoj kapital najprej prenesite iz glave v listnico, ^ tlej bova pa dalje govorila." ■ tiskarna s.n.p.j. r - „. i » —• j. SPREJEMA T8 A v tiskarsko obrt spadajoča dola I Tlaka vabila zs veselice in shode, vizitniee, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvstskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.N.PJ„ DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI • ■ ■ aa • Vss pojasnila daje vodstvo tiskarne.—Cena smerna, unijako delo prva mU Pišite po informacija na naslov: SNPJ PRINTERY 2657-59 SO. LAWNDALE AVENUE Tel. R«ckweB 4904 CHICAGO, ILLINOIS HUMOR Ugodna priložnost V neko hišo pride že okrog sedme zjutraj mladenič, in ker e povsod vsi tiho, stopi v kuhinjo. Kuharica pravkar priprav-ja pladenj s kavo in mlečnimi tolački. Obiskovalec vljudno pozdravi in vpraša za gospo. •^Goapa še spi. zdaj ne morete njo govoriti," odgovori kuha-rica. "Skoda, gre namreč za neko važno družinako zadevo. Prosim . ds ji takoj izročit« mojo posetnico." Hitro napiše nekaj besed in posetnico izroči kuharici. Ko se ta vrne. ni "gospoda" nikjer pa udi ne pripravljenega ptcira na pladnju in srebrnih žlic. NAR0Č1TES1DNEVNIKPROSVETO Po aklepn 11. redse konvencije se Ishko nsrofi ns liat Prosveto ia prišteje eden. dva. tri. štiri ali pet tlsaov Is ene družine k eni narrf nlnl. Liat Preeveta stane sa vae enako, sa ?lane ali netlane M N u eno letno naročnino. Ker pe tlanl ie plsčsjo pri aeeementu $t.20 ta tednik. qe Jim to prišteje k naročnini. Torej aedaj nI vsroka. reti. J« ie liat predrag sa člane SNPJ. IJet Proeveta Je vaša lastnins ia Ketove Je v vsaki draftlni nekdo, ki bi rad čital Hat vsak dan. Cena lista Preeveta |e: Za Zdral. države in Kanado.UM 1 tednik in.............4.8« S tednika in..,......... S.40 8 tednike in............S.40 * tednik* la...______... us 5 tednikov in........... n it Za Evropo J«.« Za Cicero in Chieaffe je.... 17..'4 1 tednik in............. 4* 2 tednika ia............5.1« S tednike in............ 4 tednike ...... U* 5 tednikov in........... .........09.00 Itpolnite spodnji kupon, prilošite potrebno vsote denarja ali Moeey Order v pismo ia el naretite Prosveto, »at. ki Je vaša lastnina. Pojasnile!--Vselej kakor hitro kateri teh