PRIMORSKI DNEVNIK
PoStnlna plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
Cena 40 lir
Leto XXI. St. 185 (6163)
TRST, petek 6. avgusta 1965
VLADA JE DO KONCA MESECA NA DOPUSTU
Kritike sindikata CGIL o ukrepih za gradbeno in tekstilno industrijo
Zapleten položaj na Sardiniji in v Neaplju - Saragat obišče septembra Južno Ameriko - Naraščanje prihodov tujih turistov
RIM, 5. — Po dolgi in naporni seji ministrskega sveta je vlada danes pričela s počitnicami, ki bodo trajale nekaj čez 15. avgust, saj se mora ponovno sestati še pred septembrom, da dokončno odloči o ukrepih za gradbeništvo. Predsednik ministrskega sveta Moro je že odpotoval na Dolomite, kjer bo ostal na počitnicah krajši čas.
Včerajšnji sklepi ministrskega sveta so v ospredju razprav, saj gre za važne ukrepe, ki bodo imeli pomembne posledice.
Tako je CGIL negativno ocenila ukrepe v korist tekstilne in gradbene industrije, čeprav u-gotavlja, da bo treba dokončna besedila zakonskih osnutkov še točneje proučiti. Predvsem pravi sindikat gradbenih delavcev CGIL, da dejansko ministrski svet ni ničesar sklenil in da je razpravo odložil do konca meseca. S tem pa so se uresničile bojazni, da bo prišlo do zavlačevanj in »bodo ukrepi verjetno malo u-činkoviti ter ne bodo omogočili obnovitve proizvodnje«.
Glede tekstilne industrije pa pra. vijo prizadete sindikalne organizacije CGIL, da ni prišlo do »resne-
ga razgovora s sindikalnimi organizacijami, zlasti glede odločilnega vprašanja zagotovitve zaposlitve« ter da »bodo nadaljevali z napori, da bodo ukrepi oblasti za podporo industrije povezani z o-brambo zaposlitve«.
Minister za Industrijo In trgovino Lami Starnuti je v razgovoru z novinarji obširno govoril o ukrepih in o položaju tekstilne industrije Uvodoma je ugotovil, da je prišlo do izredno ostre krize ,tega pomembnega industrijskega sektorja iz vrste razlogov, ki jih ni mogoče povsem točno oceniti. Gre za zvišanje stroškov delovne sile, slabo organizacijo proizvodnje, ki se ni specializirala pogoste primere zastarelih strojev in naprav ter zmanjšane možnosti lastnega fl-
tlllHMIklHIIIIHIIIIIIIIIIIIII Hilli lili Hill II •Hill 111111111111 lili lili IIIIIIIIH lili IIHIII lili II lili 1111111111111111111111111111
VČERAJ ZJUTRAJ PRI REKI
Železniška nesreča: 2 mrtva in 7ranjenih
Promet med Reko in Zagrebom bo vzpostavljen šele danes
BEOGRAD, 5. — Na progi Zagreb—Reka pred železniško postajo Meja blizu Reke je danes zjutraj ob 4.43 potniški vlak iz Zagreba na Poti na Reko trčil v tovorni vlak, ki se je na poti proti Zagrebu zaustavil pred železniško postajo. Pri trčenju sta izgubila življenje vlakovodja potniškega vlaka in en potnik iz Beograda, štiri osebe so bile hujše in tri lažje ranjene.
Materialna škoda je velika. Poškodovani sta obe lokomotivi in spalni vagon potniškega vlaka ter štiri vagoni tovornega vlaka. Va-gon potniškega vlaka je popolnoma uničen, medtem ko je poštni vagon potniškega vlaka zletel s Proge v 350 metrov globok prepad.
Na kraj nesreče je takoj prispelo sanitetno osebje in ambulantna vo-aila ter avtobusi, ki so potnike in ranjene prepeljali na Reko. Na pomoč je prišla tudi vojska.
Poskrbljeno je, da se proga člm-
II®
DANES
Včeraj sta minili dve leti, od-*ar je bil podpisan moskovski sporazum o delni prepovedi jedrskih Poskusov. Ameriški delegat je spo-azumno s sovjetskim prebral ob Priliki izjavo, za katero se po-'■ar.ui, ja pomeni dobro znamenje u nadaljnje delo razorožitvene ^onference. Izjava namreč pravi, u'|. ,so »ukrepi za razorožitev danes J Potrebni kot kdaj koli*.
_ J .svetovni javnosti pa narašča Kražanje nad poročili, ki prihajajo sn J,,zne.Ka Vietnama o tem, kako u , *marinesi» pobijali med požiga-Cj m vasi — celo z vžigalniki za h i t* — žene, starce in otroke, bi ..'govorov nekega ameriškega d ir!Y?nika Pa sledi, da bi po sevali* navodilih ameriškega po-a morali tako počenjati z owI.il.. vietnamskih vasi. — Enote Obrn?,?idilne vojske so prejšnjo noč in »o e .eno svojih največjih akcij Knri.,0rR'1 "ničile naj večje skladišče a ?a umeriška letala. — Glede vfera?Sti z?ietka Pogajanj pa je tist i J i ,verJetno najvažnejša vest Cian' v!. Pravi, da je predsednik Vorov " , m*h na podlagi razgo-ju svojega odposlanca v Hano-pilpjmslal predsedniku Johnsonu raj n° Poslanico. In ker se je vče-hruvLVn!*'10,;.'Ia so v Hanoju pri-ten iL,” , od,tl na pogajanja v «ka-P od oh ni , po druKi strani pa je tudi rlu “Javo pred dnevi podal ■tunsb„°jnson' n* izključeno, da bo le nhH.j-,'ploma*ska akcija vendar-kaj „ j1 a kak dober rezultat. Ne-od Podohnega se pričakuje tudi mU ^govorov, ki jih je o Vietna-kine,i 011 veleposlanik ZAR v Pe-y s čueniajem.
kohbl'r<ii' sc je položaj vsaj ne-le k" .“razčistil«, ker vse kaže, da čarati “'i — odnosno točneje desni-
jo____krogi, ki se za njim skriva-
*tonon,Popusti' pced odločnim na-S®«lovi.»«nno*ic’ sai .ic prvikrat v Člje 'n* v povojni zgodovini Gr-Sestavn°kdcal na posvetovanje za hike . ""ve vlade tudi predstav-v*eraj -earske stranke «EDA». 2e dreujt J.e. prvega sprejel Papan-1. 4ij’ ki je odločen in zahteva: hlini,, ffstavo vlade, kjer bo Mitv,
prej popravi. Toda nesreča se je pripetila na 50 metrov visokem nasipu in veliki strmini, zato računajo, da bo promet med Zagrebom in Reko šele jutri vzpostavljen. Zdi se, da je za nesrečo odgovorno železniško osebje postaje Meja, ki je dovolilo odhod potniškemu vlaku proti Reki, čeprav je na progi pred železniško postajo stal tovorni vlak.
Upor v Južnem Sudanu
KARTUM, 5. — Uporniki južno-sudanskih pokrajin se niso odzvali na poziv o vdaji, ki ga je vlada izdala pred dvema tednoma in ki je včeraj zapadel. Tudi oni so izdalj proglas. Sudanska vlada je izjavila, da namerava pričeti z ofenzivo proti upornikom. Pozvala je prebivalce, da se umaknejo v pripravljena taborišča. Meja med Sudanom in Ugando je zaprta.
nanciranja. Pomembne so bile tu di posledice konkurence nekaterih dežel v razvoju, ki so pričele razvijati tekstilno industrijo in ki so prisilile razne zapadne države, da so uvedle ukrepe v obrambo lastne industrije.
Vladni ukrepi predvidevajo prl-spevek 50 milijard lir za podjetja, ki bodo obnovila naprave, odnosno za združevanje in reorganizacijo podjetij. Predvidene so fiskalne o lajšave za takšne operacije in uki-njenje davka na proizvodnjo volnenih prediv. Kljub tem ukrepom pa bo nedvomno nujno prišlo do znižanja zaposlenih v tej gospodarski panogi, zaradi česar ukrepi določajo tudi prispevek izključno socialnega značaja in to prispevek za brezposelnost do 360 dni ter ustanovitev prekvalifikacijskih tečajev za tri leta in pomoč v višini 500 lir za one, ki jih bedo posečali
že včeraj smo poročali o dokaj čudnih peripetijah pri odločilnih glasovanjih v nekaterih pomembnih lokalnih upravah. Tako je bil na Sardiniji poražen odbor levega centra, kateremu bi moral predsedovati dosedanji demokristjanski predsednik dežele Corrias. Na papirju je imel levi center veliko večino glasov, dejansko pa se je pojavilo kar osem «prostih strelcev« iz vrst demokristjanske levice in PSI, ki so glasovali proti odboru in je moral Corrias dati ostavko.
Du diametralno nasprotnega primera pa je prišlo v Neaplju, kjer je bilo glasovanje za občinski odbor levega centra, ki je imel pri glasovanju za župana zagotovljeno točno polovico glasov. Pri štetju pa je prišlo do presenečenja, ker se je pojavil «prosti strelec« iz vrst KPI, ki je oddal glas za župana in ki je bil tako brez težav izvoljen. Nato so bil! že pri prvem glasovanju ponovno izvoljeni odborniki, ki so ze pred krizo občinskega sveta u-pravljali občino. V Genovi pa bodo danes glasovali o proračunu in razpolaga odbor samo s štiridesetimi glasovi od osemdesetih.
Tiskovni urad predsedstva repu-je uradno sporočil, da bo
bilke
...	septembra
na vabilo predsednikov raznih juž-no-amerišklh vlad. Saragat bo obiskal' Brazilijo, Urugvaj, Argentino, čile, Venezuelo in Peru.
Po uradnih podatkih je dotok tujih turistov letos ponovno dosegel rekordno raven, saj so junija zabeležili 2.249.412 prihodov in 10 milijonov 380.560 nočnin turistov, kar je v primerjavi z junijem lanskega leta za 4 odnosno za 5,2 odstotkov več. Porast gre skoro izključno na račun tujih turistov, katerih je prišlo v letošnjem juniju 8,7 odst. več kot v lanskem in pri katerih so zabeležili zvišanje nočnin za 5,2 odst. Tudi podatki o prvih šestih mesecih letošnjega leta so pozitivni in govore, da se je šte-
vilo prihodov vseh turistov zvišalo za 2,4 odst., nočnin pa za 2,3 odstotkov. Pri tem pa gre za rahlo znižanje na rovaš domačih turistov, medtem ko se je turistični promet s tujimi turisti bistveno zvišal.
Pomembni so valutni dohod*!, saj Je znašal aktivni valutni saldo v prvem polletju letošnjega leta 225 milijard lir, medtem ko je v istem razdobju lanskega let,a dosegel 170 milijard lir in je torej naraste* za 31,9 odstotkov.
Blaževic pri Matlarelli
RIM, 5. — Minister za zunanjo trgovino Mattarella se je danes ponovno sestal s podpredsednikom izvršnega sveta Jugoslavije Blaže-vičem in s člani jugoslovanske gospodarske delegacije, ki so na obisku v Italiji.
ENA NAJVECJIH AKCIJ VIETNAMSKIH BORCEV
Uničeno največje skladišče bencina Ogorčenje zaradi pobijanja otrok in žena
Smisel Johnsonovega poziva OZN - Armah poudarja, da so v Hanoju pripravljeni za pogajanja - Harriman o razgovorih v Moskvi - Nkrumahova poslanica Johnsonu
NEW YORK, 5. — Delegati afriških držav pri OZN so danes sporočili, da je diplomatsko odposlanstvo Gane, ki ga je vodil ganski visoki komisar v Londonu Kvesi Armah — ki je danes odpotoval iz Londona v Gano — dobila po razgovorih v Hanoju vtis, da je vlada Severnega Vietnama DT«'ravljena na Dogajanja, medtem ko je baje kitaj-
ska vlada nepopustljiva. Armah je ob povratku dejal, da so ga v Hanoju zelo prisrčno sprejeli in da so predvsem poudarili, da bodo odločali sami ter da so pripravljeni sestati se «v katerem koli kraju« s predstavniki ZDA glede dogovora o prekinitvi sovražnosti. Ganska delegacija je nadalje povedala, da v Haoju o podrobnostih niso razpravljali, temveč samo na splošno o nujnosti ponovnega sklicanja ženevske konference iz leta 1954
Armah je baje izjavil, da hanoj-ska vlada trenutno ne more ničesar storiti brez Pekinga. Neki afriški diplomat pa je dejal: «še vedno velja pregovor, da se bo Kitajska borila do zadnjega severnega Vietnamca«.
Pozno zvečer pa se je zvedelo,
da je predsednik Gane Nkrumah na podlagi Armahovega poročila
poslal preuseoniitu Johnsonu posla, nico v zvezi s položajem v Vietnamu
Ta poročila afriških delegacij so vzbudila veiiko zanimanje v OZN, zlasti po pismu, ki ga je poslal Johnson Varnostnemu svetu. Nestalni člani Varnostnega sveta — Jordanija, Malezija, Bolivija, Ekvador, Nizozemska in Slonokoščena cbala — so se že začele posvetovati. Toda prevladuje vtis, da gre pri teh diplomatskih pobudah, zlasti pa pri morebitni pobudi generalnega tajnika U Tanta, za uspešnejše korake kot bi bili razprava v okviru Varnostnega sveta, ki je ZDA niso niti zahtevale. Pa tudi predstavnik ZDA v OZN je izjavil, da je Johnsonova poslanica imela namen doseči bolj pomoč OZN pri morebitnem nadaljnjem razvoju di. plomatske akcije, kot pa takojšnje uradne pobude Varnostnega sveta. Predstavniki ZDA poudarjajo zlasti, da Johnsonov poziv odraža nje-
govo «določeno novo stališče do U Tantovih diplomatskih poskusov, katere so ZDA še pred kratkim skoraj zavračale « Tudi Rusk je govoril danes o Vietnamu in ponovil, da so ZDA pripravljene razpravljati o mirni rešitvi vietnamskega vprašanja, «toda drugi so tisti, ki tega ne marajo.«
bodilna fronta predlaga takojšnjo ustanovitev koalicijske vlade, 'v kateri bi imeli komunisti zelo močan položaj, pa tudi o volitvah se v pogojih ne govori.
Po včerajšnjem razgovoru a Johnsonom, je Harriman po vrnitvi iz Moskve izjavil, da ima vtis, da bi Sovjetska zveza rada viet-Po televiziji pa je govoril o Viet-1 namsko vprašanje reaiia zato, da namu podtajnik zunanjega mini- b’ se nato začela reševati druga strstva ZDA William Bundy. Dejal vprašanja, ki jih smatra za bolj je, da je vlada v Hanoju že po- vazna. Vendar pa SZ po njegovem sredno obvestila vlado ZDA, da je mnenju ne želi posredovati pri pri-pripravljena začeti razgovore, toda pravah za pogajanja, pač so mu ameriška vlada je smatrala take sovjetski voditelji svetovali, naj bi odgovore kot taktične poteze. Ta * JjpA prišle v neposreden stik s odgovor je dal na vprašanje, «za- ■ Hanojem ter da bi štiri točke sekaj so ZDA zavrnile korake, ki so vernovietnamske vlade lahko bile
bili storjeni pri Stevensonu preko	r,r5fBHVa0r?o v,S.arrirrlan
generalnega tajnika U Tanta, da J™ Jpo °^7?brez J,	s°ted'
hoče Hanoj začeti z razgovori«.	Aarriman poudarU, da fe
najvažnejše «imetl odprto pot za
Bundy je nato izjavil, da je malo verjetno, da bo Kitajska posegla neposredno v vietnamsko vojno, dokler se ne bo prepričala, da ZDA ogrožajo obstoj hanojske vlade, «kar pa ni namen ZDA«, je poudaril državni podtajnik. Končno je poudaril, da so pogoji vlade v Hanoju za pogajanja popolnoma nesprejemljivi, ker da osvo-
..............
PO SINOČNJEM ODLOČILNEM GLASOVANJU V GRŠKEM PARLAMENTU
Samo dve rešitvi možni: ali ponovna vlada
volitve Papandreuja
Kralj je prvikrat pozval na posvetovanje tudi levičarsko stranko EDA - Papandreu vztraja na zahtevi, da mu kralj poveri sestavo vlade - Danes se sestane «Zveza centra
ATENE, 5. — Kralj Konstantin je danes pričel s posvetovanji z voditelji političnih strank, pri čemer se je prvič v povojni grški zgodovini ravnal po duhu ustave in je danes prvega
predsednik Saragat obiskal Juž&a.sprejel predstavnika najmočnejše stranke «Zveze centra« Pa-Amerlko od 10. do “3. septembra nandreuia nato nreristavnikr. -rfssničarsk« «F.RE» (ki im« ra
pahdreuja, nato predstavnika desničarske «ERE» (ki ima za »Zvezo centra« največ poslancev), jutri pa bo sprejel predstavnike levičarske «EDA» in končno skrajno desničarske «progre-siste«.
Bistvena novost je v dejstvu,
da je kralj povabil na razgovore tudi levičarsko stranko «EDA» ki predstavlja formalno združenje raznih levih sil, dejansko pa po državljanski vojni obnovitev grške komunistične partije.
Kralj se je sestal s Papandreu-jem ob 17. uri in je po razgovoru Papandreu izjavil, da je zahteval od kralja, da ga pooblasti sestaviti novo vlado, v svoj-stvu predstavnika najmočnejše politične skupine grškega parla-
r**1;«*!,
on
predsednik, ali 2. nove Dvor ®e skuša ribariti v CejltVa”’ .da M razdvojili »Zvezo he kar je prav zaradi odloo-•balo ve i°re mn°žic Papandreuju p°skusi j n? kot so tudi nemogoči
rov. desničarskih državnih uda-
lt,atkofcl?k? vlada je pričela s "tora »aJuuni počitnicami, saj se sprei pred septembrom sestati, ••ešitev im?‘ dokončne ukrepe za ‘.klene , 12e gradbene industrije, ‘b gram? •e 0 tekstilni industriji *eš ^dbemštvu je kritizirala CGIL, i8®1" n-S° nezadostni in da pred-t°Vltv * upoštevajo nujnosti zago-e zaposlitve.
................"""".".■"i...............„„„„..................
VČERAJ NA RAZOROŽITVENI KONFERENCI V ŽENEVI
Druga obletnica moskovskega sporazuma Skupna izjava delegatov ZDA in ZSSR
«Ukrepi za razorožitev so danes bolj nujni kot kdaj koli», se poudarja v izjavi
ŽENEVA, 5. — Danes je predsedujoči ameriški delegat Foster sporazumno s sovjetskim sopredsednikom Carapkinom na razorožitve-ni konferenci govoril o obletnici moskovskega sporazuma za delno prepoved jedrskih poskusov. Sporazum je bil podpisan pred dvema letoma na današnji dan. Foster je med drugim ugotovil, da se je po podpisu polagoma pridružilo sporazumu več kot sto držav. Ob zaključku govora Pa ie poudaril, da so danes «nadaljnji ukrepi za razorožitev bolj nujni kot kdaj koli«. Izjava je važna — kot poudarjajo vsi komentatorji — ker izraža stališče obeh sopredsednikov konference in ker prihaja po ostri polemiki med njima na zadnji seji.
Za Fosterjem je govoril bolgarski delegat Lukanov. Med drugim je dejal, da je preteklo dvajset let, odkar je padla prva atomska bomba na Hirošimo. Ko je govoril o Vietnamu, je zahteval umik a-meriških čet in odstranitev tujih oporišč. Glede prepovedi širjenja jedrskega orožja pa je zagovarjal Carapkinovc argumente. Svoj govor je zaključil z optimistično izjavo o prihodnjem delu konferen-
Sledil je govor kanadskega delegata gen. Burnsa. V svojem govoru je predlagal, naj bi se konferenca držala vsebine resolucije, ki jo je sprejela razorožitvena komisija OZN in ki našteva sledeči vrstni red razpravljanja o posameznih sporazumih: 1. sporazum o omejitvi širjenja atomskega orožja. 2. sporazum o prepovedi vseh jedrskih poskusov, t. j. tudi podzemeljskih. Glede prvega sporazuma je dejal, da je treba upoštevati nujnost, da se ne ustvarjajo nove jedrske države, po drugi strani pa je treba zagotoviti jamstva nejedrskim državam. Omenil je izjavo zahodnonemškega zunanjega ministra Schroederja, ki je dejal, da je bonska vlada «storila prvi korak k omejitvi širjenja, ko se je odrekla atomskemu orožju«. Gen. Burns je dejal, da je to resnica in dodal, da zaradi tega Zahodna Nemčija ne grozi Sovjetski zvezi, temveč da je — kar se jedrskega
orožja tiče — «grožnja z nasprotne smeri«-
Italijanski delegat Cavalletti se je strinjal s Burnsom glede vrstnega reda. Carapkin pa mu je odgovoril, da bi se na ta način delovanje konference omejilo. S to trditvijo pa se Cavalletti ni strinjal ter svoj predlog ponovil
Britanski delegat lord Chalfont je danes odpotoval v London in tam izjavil, da šele takrat, ko bodo »v OZN upoštevali, da se v Ženevi vrši konferenca o razorožitvi, bo mogoče doseči kak napredek glede sporazuma o prepovedi širjenja jedrskega orožja«. Dejal je, da takih sporazumov ne bo tako kmalu, ker ho treba prehoditi še dolgo pot. Glede sovjetskega zadržanja pa je dejal, da ni pesimist.
Kotoriba pod vodo
BEOGRAD, 5. — Mesto Kotoriba na jugoslovansko-madžarski meji, k! šteje okrog 3800 prebivalcev je zaradi poplave Mure popolnoma odrezano od ostalih krajev. Voda je namreč odnesla most na cesti proti Čakovcu. V mestu je poplavljenih okrog 80 odstotkov hiš, od katerih se je 23 že zrušilo. Prebivalstvo je s poplavljenega mesta izseljeno v višje področje. Mura Je poplavila skoro tri vasi, iz katerih so prebivalstvo že delno izselili. Drava, ki je pred dnevi poplavila področje okrog Maribora, med drugim tudi 70 hiš v Radgoni, se je začela umikati v svoje korito.
menta. V kolikor pa ne sprejme te zahteve, pa je Papandreu predlagal ustanovitev poslovne vlade, ki naj v ustavnem roku 45 dni izvede volitve.
Vse kaže, da se ie krali uklo-
Papandreu
nil in da možnosti
obstajajo samo še tri za rešitev grške krize, ki pa niso povsem po volji dvoru: 1. Dvor bo skušal razdvojiti »Zvezo centra«, da hi dosegel kompromisno vlado, ki naj bi ji po pisanju desničarskega tiska načelovali vidnejši predstavniki »Zveze centra« in med njimi predvsem Stefanopulos. Vendar so ti računi kaj dvomljivi, saj so Stetano-Pulos ter ostali «kandidati za predsednika« že večkrat odločno povedali, da bodo prevzeli dolžnosti samo ob jasni podpori Papandreuja. Zato se bodo danes ponovno
sestali poslanci «Zveze centra«, ki so zvesti Papandreuju in od katerih je 145 (Papandreu ni glasoval) glasovalo proti Novasovi vladi. Dvor upUTThr-bo na tem sestanku prišlo do razkola in da ko mogoče na tak način najti kompromisno rešitev.
2.	Možna je ustanovitev poslovne vlade, ki bi ji načelovali tehniki in ki bi imela, kot to tudi zahteva Papandreu, izključno nalogo pripraviti v 45 dneh splošne volitve. Ta rešitev je za dvor dokaj neugodna, saj nihče ne dvomi, da bi Papandreu izšel z volitev okrepljen in da bi imel dovolj poslancev, da bi lahko nemoteno vladal, pri čemer bi se na volitvah znebil vseh «izdajalcev», ki so sodelovali v Novasovi vladi.
3.	Ce da kralj Papandreuju pooblastilo za sestavo vlade, s tem prizna poraz lastnih krogov, istočasno pa vključi v parlamentarno igro tudi levičarsko «EDA», saj je potrebno, da se vsaj vzdrži, da lahko prejme Papandreu v parlamentu zaupnico.
Vsi politični opazovalci pa izključujejo drugačne rešitve, ki bi imele ekstremno desničarski značaj in še zlasti možnost državnega udara s strani kralja, ki se ne more povsem zanesti niti več na vojsko.
Odločilno vlogo so torej odigrale množične demonstracije, med katerimi je grško ljudstvo več tednov jasno dokazalo svojo privrženost demokratičnim načelom in med katerim je kralj izgubil še zadnji ostanek priljubljenosti.
Do pravega ljudskega slavja je prišlo včeraj ponoči, ko se je zaključilo glasovanje v parlamentu in ko so poslanci «Zveze centra« zapustili okrog treh ponoči poslopje zbornice. Prišlo je do spontanega veselja, plesanja po ulicah in trobljenja s sirenami avtomohi-lov. Tudi danes poročajo o novih demonstracijah, na katerih se izraža zahteva, da Papandreu ponovno postane ministrski predsednik.
Napad neke enote osvobodilne vojske v Južnem Vietnamu na kolono sajgonskih vladnih vojakov
20-letnica atomskega bombardiranja Hirošime
MOSKVA, 5, — Prvi tajnik CK KP SZ je ob 20-letnici atomskega bombardiranja Hirošime poslal njenim prebivalcem poslanico, \ kateri piše, da se sovjetsko ljud' stvo v celoti pridružuje vsem tistim, ki ljubijo mir in ki so mnenja, da se tragedija Hirošime ne sme nikoli več ponoviti. »Ko napadalna politika ameriškega imperializma vedno bolj grozi miru, opominja pepel Hirošime na nujnost, da se onemogočijo nameni tistih, kj hočejo povzročiti novo svetovno vojno. Sovjetsko ljudstvo je im bo tudi v prihodnosti nudilo bratskemu vietnamskemu ljudstvu vso potrebno pomoč njegovi pravični borbi proti ameriškim imperialistom,« poudarja Brežnjev.
Ciper pred VS OZN
NEW YORK, 5,	— Varnostni
svet OZN je danes razpravljal o turškem protestu proti volilnemu zakonu, ki ga je sprejel ciprski parlament, ker je protiustaven. Piotestu so se pridružili delegati Anglije, ZDA in Francije. Sovjetski delegat pa je dejal, da se mora, «ciprsko vprašanje rešiti na podlagi politične neodvisnosti, suverenosti in ozemeljske celovitosti otoka ob spoštovanju pravic obeh narodov.« Sledila je ostra polemika med turškim in grškim delegatom.
Delegat ciprskih Turkov je nato napadel «Makariosovo diktaturo«, ciprski zunanji minister pa je poudaril neodvisnost otoka, ki je član OZN. Prihodnja seja bo v ponedeljek.
Britanska petletka
LONDON, 5. —: Nacionalni svet za razvoj, ki mu predseduje minister za gospodarstvo Brown, je danes odobril dokončno besedilo petletnega načrta za gospodarski razvoj. Načrt določa sredstva za 25-odstotno povečanje produktivnosti do leta 1970 in obvezuje vlado, da bo izvajala določeno politiko v tem smislu. Prevladuje mnenje, da zadnji ukrepi vlade glede varčevanja izvedbe načrta ne bodo ovirali. Najbolj kritična leta bodo 1966 in 1967. Vsekakor pa bo vsa država morala vložiti precejšnje napore. Nacionalni svet za gospodarstvo je ob objavi načrta v prvi vrsti poudaril, da je najvažnejše vprašanje odprava primanjkljaja v plačilni bilanci
Britanski parlament Je zaključil z zasedanjem in parlamentarci so odšli na poletne počitnice. Parlament se bo ponovno sestal 26. ok tobra. dejansko pa se bo začelo šele 9 novembra.
Spopadi v Peruju
LIMA, 5. — Po uradnih vesteh je prišlo v torek v srednjem Peruju v pokrajini Junin do spopada z uporniki. Uradno poročilo pravi, da so imeli «kastristično-ko-munistični uporniki« tri mrtve, policijske sile pa tri mrtve in tri ranjene. List iz Lime pa poroča, da je med spopadom policija imela 24 mrtvih in veliko število ranjenih.
Eksplodirala japonska petrolejska ladja
LONDON, 5. — Zavarovalnice sporočile, da je eksplodirala 31.363-tonska japonska petrolejska ladja «Kaizo Maru« v pristanišču Ras Al Khafjl v Perzijskem zalivu, medtem ko je vkrcavala petrolej. Po zadnjih vesteh se ladja potaplja, ogenj pa so pogasili. Po nepotrjenih vesteh Je pri eksploziji izgubilo življenje pet oseb, štirideset pa je ranjenih. Prav tako 31.363-ton-ska ladja z liberijsko zastavo »Golar Siri« je pravočasno zapustila vez In se oddaljila brez poškodb.
Druga slovenska ekspedicija na Himalajo
BEOGRAD, 5 — Nocoj Je odpotovalo iz Beograda v Nepal še preostalih deset članov slovenske planinske ekspedicije, ki se bo poskušala povzpeti na 7902 metra visoki himalajski vrh Tangbačen na tromeji Nepala, čičlma ln Tibeta. Vodja ekspedicije elektrotehnik Jože Govekar in profesor medicinske fakultete dr Angel Zupančič lz Ljubljane sta že od 22. julija v Nepalu, kjer opravljata zadnje priprave za vzpon. To je druga ekspedicija slovenskih planincev za Himalajo. Prva ekspedicija se je leta 1960 pod vodstvom Staneta Terslha povzpela na 6000 metrov visoko goro Trisu.
razgovore z Moskvo in obdržati z njimi stike.«
O Vietnamu je govoril danes v britanski poslanski zbornici tudi predsednik vlade Wilson, ki je ponovil že znano stališče, da nasprotuje »oboroženi rešitvi spopada«. Toda dejal je, da bo v prihodnosti »prevladalo mnenje o nujnosti rešitve s pogajanji okrog konferenčne mize«
Sele danes se je zvedelo, da so včeraj ponoči enote osvobodilne vojske napadle ameriško skladišče bencina, 10 km severno od mesta Danang. Uničile so 9 milijonov litrov bencina — kot je izjavil ameriški vojaški predstavnik, ki pa je takoj dodal, da ta izguba ne bo škodovala njihovim letalskim operacijam. Vsi pa poudarjajo, da gre za zelo važno oskrbovalno središče, v katerem Je predvsem gorivo za reakcijske motorje, navaden bencin in nafta. Osvobodilna vojska je napad zelo podrobno pripravila. Najprej so borci vdrli v notranjost skladišča, prekinili električni tok ter napad nadaljevali v popolni temi. Nato so pod vsak bencinski tank postavili eksploziv. Se prej pa so minirali cesto med skladiščem in Danangom ter vrgli v zrak prvo vozilo kolone, ki je prišla na pomoč.
MedtoBi' -jte' narašča zprfSJSnlfc zaradi zločinov, ki so jih napravili «marinesi», ko so požigali vasi pri Danangu in v drugih predelih Jul-nega Vietnama. Kitajski dopisnik iz Hanoja je sporočil, da so «ma-rinesi« usmrtili okrog 25 civilistov, skoraj same ženske, otroke in starce, ostali pa so bili ranjeni — okrog 80 oseb — ki so jih aretirali in odpeljali. Sedaj je predstavnik obtoženega jioveljstva polkovnik Breaul Izjavil, da «marine-si» »zelo težko razlikujejo osvobodilne borce od civilnega prebivalstva, ker so lahko borci vsi, mladi in stari«. Ogorčenje je nastalo zlasti zaradi tega, ker je dopisnik CBS Morle Safer posnel skupaj s svojim filmskim operaterjem ves
WASHINGTON, 5.	- Število
hrezposelnih je znašalo prešnji mesec 3.6 milijona HMav,...v, v juniju pa 4.3 milijona.
Averell Harriman
potek uničenja in požiganja ene izmed vasi južno od Dananga. Safer je v svojem dopisu opisal, kako so «marinesi» sistematično uničevali hišo za hišo v vasi in celo preprečili prebivalcem, da bi rešili pred požarom svoje imetje. Požigali so z metalci plamenov, posluževali so se pa tudi vžigalnikov za cigarete. Safer poudarja, da ja bila vas dobro utrjena in d« je imela tudi urejen sistem za zašči-to civilnega prebivalstva. Kljub temu pa se ie omenjeni polkovnik izgovarjal, da je bil ubit samo 10-letni otrok ter da je poveljstvo ukazalo uničiti samo utrjene vasi, kjer so se skrivali «elementi Viet-konga«. Na to pa je Safer pripom-I nil, da v tako kategorijo vasi spa-!da 80 odstotkov vseh vietnamskih vasi. Polkovnik je odgovoril: »Vem« Ni pa odgovoril na vprašanje, ali smejo »marinesi« napadati vsako vas, ,z katere pade kak strel Poveljnik ameriških enot v Vietnamu gen. VVestmoreland je danes uradno sporočil, da so ustanovili »Task Force Alpha*, ki bo združe-vala pod «taktično kontrolo« vse borbene enote v tako imenovanem
!?IV8e™in tretJem vojaškem področju« Vietnama. Gre za prvo večje poveljstvo področij, ki obsegajo 70 odst. vsega Južnega Vietnama skupaj s Sajgonom.
Seveda so tudi danes ameriška letala nadaljevala z bombardiranjem Severnega Vietnama, v Južnem Vietnamu pa so v zadnjih 24 urah opravila 280 poletov in napadala položaje osvobodilne vojske.
V Washingtonu pa je vlada povečala svojim vojakom v Vietnamu plačo za deset dolarjev.
Vreme včeraj: naj višja temperatura 27.7, najnužja 18.5, ob 19. uri 25.5; zračni tlak 1019.9 stanoviten, veter severozahodnik 6 km, vlaga 75 odst., nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 23.5 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes PETEK, 6. avgusta
Vlasta
Sonce vzide ob 4.53 in zatone ob 19.28. Dolžina dneva 14.35. Luna vzide ob 15.21 in zatone ob 00.00
Jutri, SOBOTA, 7. avgusta
Kajetan
DESNIČARSKA HAJKA PROTI HREŠČAKU SE NADALJUJE
DZ- CISL - UIL obsoja protislovensko gonjo Pokr. odbor KD razpravlja o podpisih L.N.
PSIUP o protiustavnem vmešavanju nadškofa - Solidarnost poslanca G. Bologne (KD) s pokrajinskim odborom KD
Ce Izvzamemo Se vedno ostro na-gionallstično ln šovinistično gonjo, ki jo tržaški šovinistični tisk nadaljuje na svojih stolpcih, lahko ugotovimo, da se Je politični položaj v Trstu po fašističnih izgredih v preteklem tednu precej umiril. V ospredje politične debate na raznih zborovanjih pa se še vedno postavlja vprašanje odnosa tržaške nadškofijske kurije in osebno škofa Santina do političnega preokreta v odnosu do Slovencev. Glasile ((Katoliške akcije« je že objavilo dva napadalna članka proti preosnovi občinskega odbora, a v nekaterih krogih pričakujejo, da se bo tudi v novi številki «Vite nuove« nadaljevala šovinistična gonja
Vse levičarske stranke so odločno obsodile poseg tržaške kurije v politične zadeve mesta. Poslanska skupine PSIUP v rimski zbornici je šla še dalje ter zastavila notranjemu ministru vprašanje, če ne prepozna morda v tem stališču tržaške nadškofijske kurije «odkrit poskus, da se razpihujejo nedopustna rasna sovraštva ter odkrito poseganje Cerkve v politično življenje mesta, v ostrem nasprotju z republiško ustavo ter s samim členom 43 konkordata med Italijo in sv. Stolico«.
Pri tem poročilo PSIUP pripominja, da stranki ne pripada naloga, da ščiti odbor levega centra, niti, da se spušča v vprašanje večje ali manjše odvisnosti KD od cerkvenih oblasti.
Poslanec PSIUP, ki je zastavil omenjeno vprašanje notranjemu ministru, jp v svoji obrazložitvi poudaril, da so desničarski krogi sprožili proti Dušanu Hreščaku, ki je bil svoj čas obsojen od fašističnega posebnega sodišča na 28 let -zapora, silovito gonjo. To gonjo je podprl tednik tržaške kurije «VUa nuova«, ki je obdolžil KD, da se je izneverila svojim volivcem, ki bi na vsak način morali najti primerno obliko, da se uprejo takemu nasilju. Poleg tega je «Vita nuova« vzela iz ropotarnice vse stare in obrabljene argumente protijugoslovanske gonje. V številki 30. julija pa je celo zahtevala, naj demo-krist.ianski voditelji v stranki in na obč'ni podajo ostavko.
Sinoči ob 20.30 se Je sestal v palači Diana pokrajinski odbor KD, Ki je razpravljal a raznih vprašanjih, ki so se pojavila po preosnovi občinskega sveta itt pb neuspelem glasovanju o proračunu v pokrajinskem svetu. Med drugim je demo-kristjanski pokrajinski odbor obravnaval tudi vprašanje odnosov med stranko in zloglasno «Lego na-zionale«, ki je zagrozila, da bo iz-
ključila iz svojih vrst vse tiste demokristjane, ki so glasovali za vključitev slovenskega socialističnega svetovalca Dušana Hreščaka v občinski odbor. Kot Je znano, je ((Lega nazionale« začela včeraj zbirati podpise proti Dušanu Hreščaku. toda iz vesti, ki prihajajo iz raznih virov, je pobuda naletela na zelo mlačen odziv.
Sinoči je tiskovni urad KD izdal poročilo, v katerem poudarja na izrazit način številne izjave solidarnosti, ki jih pošiljajo vodstvu stranke politični predstavniki. V pismu, ki ga je poslal tajniku Bot-t.eriju državni podtajnik KD poslanec Flaminio Plccoli, pravi, «da se ne more zgraditi bodočnost! Trsta na podlagi razdora med Italijani in Slovenci. Po tej poti se utegnejo mogoče doseči navidezni volilni uspehi, toda vprašanja še vedno bolj zaostrujejo«.
Svoj pristanek operaciji vključitve dveh socialističnih svetovalcev v občinski odbor je dal tudi tržaški demekristjanski poslanec Giacomo Bologna, ki je izrazil pokrajinskemu tajniku Botteriju svojo solidarnost, «ki pomeni istočasno tudi protest proti fašističnim izgredom ter proti krivičnim in nizkotnim napadom desnice«.
Na kraju, poročilo KD omenja tudi izjavo bivšega partizanskega borca Bruna Steffeja, ki se je boril v brigadi «Fontanot» in ki je po vojni objavil razna dela o odporniškem gibanju. Steffe pravi v svoj' izjavi: ((Demokratska Italija ne sme zdrsniti v napako, ki jo je napravil fašizem ter smatrati Slovence kot drugorazredne držav-ljano-. Tu je sedaj Italija: važno je, da so Slovenci lojalni italijanski državljani«.
Fašistično in nacionalistično go njo v zvezi s preosnovo občinskega odbora je obsodil tudi glavni odbor Delavske zbornice CISL-UIL. V poročilu, ki ga je odbor objavil po seji. je rečeno, da cilji, ki so Jih desničarski prevratneži zastavili s to gonio. zdaleč presegalo okvir tega političnega dogodka kot, takega ter spravljajo v nevarnost koristi delavskega razreda. Zato odbor poziva delavce, naj bodo ču-ječi ter naj se uprejo vsakršnemu poskusu fašističnih prenapetežev.
Pokrajinsko vodstvo PSI javlja, da,£p jutri pppoldne tla sedežu,federacije na Trgu Goldoni tiskovna konferenca: Stališče federacije" bodo tržaškemu tisku pojasnili pokrajinski tajnik Pittoni in člana tal-ništvi Elio Apih in Paolo Medani.
Prispevajte za DIJAŠKO MATICO!
Delavci proti skrčenju urnika v ltalcementi
Po skrčenju delovnega urnika v tovarni ltalcementi so 'sindikalne
.....................................um.......n
Otvoritev 14. mednarodne razstave v Celovcu
Slovesni otvoritvi so prisostvovali deželni odbornik za trgovino in industrijo ter predsedniki trgovinskih zbornic treh pokrajin v deželi
Včeraj so v Celovcu slovesno odprli 14. mednarodno razstavo, s katero je združena tudi vsakoletna razstava avstrijskega lesa. Otvoritvene slovesnosti se je _ za deželo Furlanijo-Julijsko krajino udeležil deželni odbornik za trgovino in industrijo dr. Marmlle-ro, prisotni pa so bili tudi predsednik deželnega združenja trgovinskih zbornic dr. Rigonat, predsednik tržaške zbornice Caidassi in sorodne videmske ustanove prof. Di Magnago. Dežela Furlani; ja-Julijska krajina se letos prvič udeležuje avstrijske razstave 5 posebnim paviljonom, ki ga je dalo postaviti deželno združenje trgovinskih zbornic ob sodelovanju z deželno upravo.
V popoldanskih urah so predstavniki dežele priredili na razstavišču posebno tiskovno konferenco, katere se je udeležilo lepo število avstrijskih, belgijskih in nizozemskih novinarjev. Odbornik Marpillero je v imenu predsednika deželnega odbora Berzantija pozdravil vse prisotne novinarje in goste, nato je v daljšem poročilu poudaril najvažnejše točke, ki odpirajo možnosti za čedalje širše sodelovanje med gospodarskimi ustanovami in zasebniki iz dežele Furlanije-Julijske krajine na eni ter iz dežele Koroške na druai strani.
Odbornik Marpillero in predsedniki tržaške, goriške in videmske trgovinske zbornice so se zvečer udeležili sprejema, ki so ga priredili organizatorji celovškega velesejma.
Zanimanje za razstavo kinetične umetnosti
Tržačani in gostje raznih narodnosti obiskujejo vsak dan z rastočim zanimanjem »Razstavo kinetične umetnosti*, ki jo je Tržaška turistična in ietoviščarska u-stanova priredila v dvoranici obnovljene palače »Costanzi* ob sodelovanju Krožka za kulturo . in umetnost. Gre za kakih 20 del zelo znanih avtorjev, ki so nedavno tega sodelovali pri veliki razstavi v muzeju sodobne umetnosti v New Yorku, lani pa so se v Kas-selu srečali z najvidnejšimi predstavniki sodobne umetnosti.
Za boljše razumevanje razstavljenih dei so prireditelji pripravili okusno tiskan vodič in katalog: znani kritik Luciano Budi-gna objavlja tu svoje misli o kinetični umetnosti, tu srečamo pa tudi važne pripombe in kritike Gilla Dorflesa in Garibalda Ma-jussija. Uvod je sestavil predsed-
nik turistične in letovišearske u-stanove odv. Di Giacomo.
Upoštevajoč ugoden odziv občinstva in novost razstave, bo ta morda še odprta javnosti do konca tega meseca, če seveda avtorji ne bodo umaknili svojih del zaradi že sprejetih obveznosti.
Sestanek konzorcija razlaščencev v Lonjerju
Na željo prizadetih iz Lonjerja so sinoči člani odbora konzorcija v dvorani prosvetnega društva pojasnili prizadetim razna vprašanja v zvezi z gradnjo naftovoda. Prisotne je zlasti zanimalo, kako je treba popisati škodo. Odobrili so ustanovitev konzorcija za skupno obrambo razlaščencev in oškodova-
organizacije zahtevale, da pride čimprej do srečanja med prizadetimi strankami na sedežu Zveze irdustrijcev.
Delavci menijo, da v tem trenutku ne obstajajo taki pogoji, da bi bili delodajalci prisiljeni zmanjšati proizvodnjo zaradi pomanjkanja naročil. Pripominjajo namreč, da so danes zaloge cementa nižje kot v zimskih mesecih ter bi se zato proizvodnja lahko nemoteno nadaljevala v istem obsegu kot prej. Na splošno prevladuje mnenje, da gre morda za povračilni ukrep ravnateljstva tovarne zaradi stoodstotno uspele stavke v prejšnjem tednu.
Drevi zborovanji KPI v Miljah in na Proseku
Drevi ob 19 30 bo senator Vitto-rio Vidali govoril na Trgu Marconi
v Miljah o zadnjih dogodkih v Trstu, Italiji in po svetu.
Ob 20.30 pa bosta na trgu na Proseku govorila občinski svetovalec Franc Gombač ln Emilio Se-milli o temi «Za širšo enotnost proti fašizmu in za novo večino«.
Izredna seja izvr. odbora SKGZ
Drevi se bo sestal na izrednem sestanku izvršni odbor Slovenske kulturno . gospodarske zveze, ki ho razpravljal o sedanji protislovenski gonji in fašističnih napadih na slovenske ustanove. Izvršni odbor bo razpravljal o političnem položaju na Tržaškem in Goriškem in bo sprejel ustrezne sklepe. Zasedanje se prične ob 20.30 na sedežu v Ul. Geppa 9.
DOLOČENE NAGRADE ZA NAJBOLJŠA VINA
Lep uspeh razstave vin vinogradnikov miljske občine
Prvo nagrado za bela in črna vina je dobil Mario Lenar-don, za najlepše urejen paviljon pa Josip Škerjanc - Razstavo je obiskalo tudi mnogo tujih turistov
Na živahno zanimanje je naletela letos 12. razstava tipičnih krajevnih vin, ki sta jo priredili miijska občina in občinski odbor za razvoj turizma v javnem vrtu v Ul. D’Annunzio.
Razen Miljčanov in Tržačanov so paviljone obiskali tudi številni nemški, francoski, belgijski in avstrijski turisti, ki letujejo v mestecu in ki so pohvalno ocenili razna vina v prodaji. Mnogi izmed njih so tudi nakupili večje ali manjše količine refoška in malvazije, ki se med črnimi in belimi vini odlikujeta v krajevni proizvodnji.
Razstavo je otvoril v soboto 31. julija miljski župan Millo ob prisotnosti predsednika deželnega sveta dr. de Rinaldinija, deželnega svetovalca Pacca, predsednika pokrajinske turistične ustanove odv. Terpina in krajevnih oblasti. Odprta pa je bila do 3. avgusta ter je žela odličen uspeh. Ze v nedeljo zvečer je namreč več razstavljavcev zaprlo svoje paviljone, ker so že prodali razstavljena vina.
Glede razstave, ki bo prihodnje
HiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiMiiiniimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
PO SPREJETJU PBAV1L ZA I7AAJANJE DEŽELNEGA STATUTA
Končno potrjena zakonodajna in upravna oblast deželne uprave
V prihodnjih dneh ho ministrski dekret podpisal predsednik republike, nakar bo objavljen v Uradnem listu
V krogih blizu deželne upi-ave so sprejeli s posebnim zadovoljstvom vest, du je ministrski svet včeraj odobril vrsto pravil o izvajanju posebnega avtonomnega statuta Furlanije-Julijske. krajine, ki zadevajo kmetijstvo, industrijo in trgovino, turizem in športna u-dejstvovanja, javna dela ter prestop državnega osebja v deželni stalež.
Nova pravila so združena v e-nem samem dekretu, ki sestoji iz približno 40 členov, razdeljenih v pet skupin, pač po predmetu, ki ga posamezna pravila obravnava-jdi^TflilfjSitrški dekret predvsem pojasnjuje, da bo odslej na vseh omenjenih področjih tako zakonodajna kakor tudi upravna oblast, prešla od državnih neposredno na deželne, upravne organe. Prav tako bodo številni državni periferič-ni uradi, ki so povezani s področji, o katerih je govora v dekretu, prešli pod nadzorstvo deželnih organov. Pri tem pa so predvidene nekatere omejitve, in sicer kar se tiče prehoda pod deželno nadzorstvo nekaterih uradov pretežno državne važnosti. Zato bo tudi odslej nekaj ustanov in organizacij, ki imajo svoj sedež v deželi Furlaniji-Julijski krajini, o-stalo pod državnim nadzorstvom, in sicer prav zaradi tega, ker je njihova pristojnost širša in zavzema tudi druga področja izven dežele.
Za vse te ustanove in organizacije je predvideno, da se bo njihovo delovanje razvijalo ob tesnem sodelovanju tako z državnimi kakor tudi z deželnimi organi, tako da se bo njihovo delo lahko odvijalo harmonično v korist celotne javnosti. Med ustanovami in organizacijami bodo prišli pod deželno nadzorstvo uradi, ki so zdaj odvisni od ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo, tako pokrajinski kmetijski inšpektorati in gozdarski inšpektorati, medtem ko bodo še naprej odvisni od države pokrajinski inšpektorati za prehrano, tržaška eksperimentalna vremenoslovska postaja, pokrajinski uradi za industrijo in trgovino, deželno skrbništvo za javna dela, in (samo kar zadeva njihovo tehnično in posvetovalno delo) tudi civilni tehnični uradi.
Po novem bo odslej deželna u-prava neposredno nadzorovala na pr. trgovinske zbornice, pokrajinske ustanove za turizem, razne turistične in letovišearske organizacije, neodvisne ustanove za ljudske hiše itd.; med drugim se bo nih v prepričanju, da bodo tako nadzorstvo deželnih organov nad najbolje zaščitene njihove koristi, temi ^organizacijami izražajo tudi Po obširni razpravi so prisotni pristopili h konzorciju in Izvolili dva svoja zastopnika v glavni odbor.
Nato se je zastopnikom prosvetnega društva v imenu konzorcija zahvali! za gostoljubnost dr. Škerlj.
v tem, da bo odslej dežela imenovala njihove predsednike.
Na kmetijskem področju bo dežela odslej pTevzela vse funkcije, ki jih je imela država, tako kar zadeva gozdove, razna izboljševal-
linilHinilllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIMMIIMlMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIim llllll
TUDI NA PLOČNIKU ČLOVEK NI VAREN
Vespist zavozil na pločnik in podrl dva mimoidoča pešca
Na srečo nista utrpela hudih posledic • Tudi vespist je prišel v bolnišnico, kjer so mu obvezali nekaj lažjih ran
V Ul. Oriani se je včeraj zjutraj pripetila slikovita prometna nesreča. Žrtvi nesreče sta postala dva pešca, ki sta hodila po pločniku v bližini vogala Ul. Madonnina. Podrl ju je vespist, ki je zavozil na pločnik, da bi se izognil nekemu avtu.
Nesreča se je pripetila bliskovito Okrog 9. ure sta 64-letni mizar Carlo Miraz iz Ul. Piccardi 45 in njegov prijatelj 64-letni upokojenec Giusto Colja iz Ul. Piccardi 1 hodila po pločniku v smeri proti Trgu Garibaldi. Nenadoma je v isti smeri z vespo TS 27547 privozil 32-letni Eneo Crosara iz Ul. Carducci 8. Vespist je zagledal avtomobil, ki mu je tedaj privozil nasproti in zavozil v Ul. Madonnina. Da bi se izognil trčenju, je sunkoma zavil na desno, vendar je bil nenadni manever zanj uso-
den. Z vso brzino je z vespo zavozil na pločnik, kjer je podri Mi-raza in Colja. Pri sunku pa se je še sam prevrnil z motorja.
Ponesrečencem so priskočili na pomoč številni mimoidoči in nekdo je poskrbel, da so na kraj nesreče prihiteli bolničarji. Miraza in Colja so z rešilnim avtom prepeljali v bolnišnico, kjer so Miraza sprejeli na nevrokirurški oddelek s prognozo okrevanja v 8 dneh zaradi rane po zatilju, nezavesti in začasne izgube spomina. Colji, ki se je pri nesreči lažje ranil po desni nogi, so nudili prvo pomoč in bo okreval v enem tednu.
Dve uri pozneje se Je v bolnišnici zglasil tudi Crosara in zapro sil za zdravniško pomoč. Dežurni zdravnik mu je obvezal lažje rane po desnem stopalu ter ga nato poslal domov s prognozo okrevanja v enem tednu.
na dela v kmetijstvu, združevanje minimalnih posestev in komasacijo, ureditev namakalnih naprav, živinorejo, ribolov, gospodarstvo hribovitih področij, lov itd. V člen, ki se nanaša na ureditev kmetijskega področja, so vnesli poseben odstavek s katerim se raztegnejo na celotno področje dežele, in torej tudi na Furlanijo, posebne olajšave za kmetijstvo in gozdarstvo, ki jih je dosedanja zakonodaja predvidevala za Julijsko krajino.
Na turističnem področju bo odslej deželna uprava pripravljala propagandne načrte, in . razne turistične manifestacije; pri tem pa bo morala upoštevati mnenje ministrstva za turizem in prireditve. Za mednarodne, vsedržavne in sploh širše turistične iniciative, ki jih bo organizirala država na področju dežele Furlanije-Julijske krajine, pa bo potreben pristanek ministrstva za turizem in prireditve, deželna uprava pa bo lahko sodelovala z nasveti. V smislu pravkar sprejetega dekreta bodo imenovali v Državni svet za turizem tudi enega predstavnika dežele Furlanije-Julijske krajine. Odslej bo dežela lahko določala cene za hotelske usluge na področju pod njeno jurisdikcijo, višino najemnine za prostore, ki naj služijo turističnim namenom in podobno.
Na področju javnih del predvideva dekret izrecno posamezna območja, na katerih bo država o-hranila neokrnjeno svoje nadzorstvo, medtem ko se bo dežela u-kvarjala z vsemi tistimi vprašanji, ki zadevajo razvoj cestnega o-mrežja, vodovodov in javnih del krajevne in deželne važnosti. Tako bo država še naprej skrbela za gradnjo in popravljanje državnih cest, železniških prog, letališč in pristanišč ter za vzdrževanje poslopij, v katerih imajo sedež državni uradi, dalje za velika dela v zvezi z urejevanjem javnih voda itd.
Pravkar sprejeti dekret bo v prihodnjih dneh podpisal predsednik republike; takoj nato ga bodo registrirali na računskem dvoru, nakar bo dokončno objavljen v Uradnem vestniku italijanske republike. Kakor predvidevajo, se bo to zgodilo najkasneje v roku dveh mesecev.
Dravinjska doklada povišana za dve točki
Vsedržavna komisija osrednjega statističnega zavoda, ki se ukvarja z gibanjem življenjskih stroškov je na svoji zadnji seji ugotovila, da so se v zadnjem trimesečju (maj-julij) življenjski stroški zvišali za dve točki in sicer od 141 na 143 točk. Zaradi tega se bo draginj-ska doklada za delavce v industriji, trgovini in kmetijstvu zvišala s 1. avgustom za trimesečje avgust-oktober za dve točki.
Važno obvestilo Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov oškodovancem po neurju
Kmečka zveza in Zveza malih po. sestnikov vabita vse svoje člane, ki so utrpeli škodo zaradi neurja v noči med 4. in 5. julijem na svojih posestvih, ki spadajo pod tržaško občino, naj se do 7. avgusta zglasijo v uradih v Ul. Geppa 9, pritličje, da prijavijo škodo.
Tajništvi poslujeta vsak dan od 8. do 14. ure, ob četrtkih pa od 8. do 12. in od 15. do 18. ure.
Odv. Sloeovieh predsednik vclcscjemskc ustanove
Minister za industrijo in trgo- ljah, Ul. Raffineria 10 nen I vino Lami Starnuti je sporočil u- vedel. Agenti so Ruzzierja,
stanovi za tržaški mednarodni vzorčni velesejem, da je predsednik ministrskega sveta Moro s posebnim dekretom, ki bo kmalu objavljen v Uradnem listu, imenoval za novega predsednika ve-lesejemske ustanove odv. Piera Slocovicha. Dr. Sloeovieh nasle-duje kap. Giovanniju Suttori, ki je predsedoval tržaškemu velesejmu štiri leta in ki si je v tem razdobju močno prizadeval, da bi tržaški velesejem čedalje bolj u-veljavljal, kar mu je tudi v dobršni meri uspelo, kljub težkim letom neugodne gospodarske ko-pjunkture.
Odv. P. j Sloeovieh ima kakor njegov predhodnik v mezincu celotno področje tržaškega gospodarstva, «e posebno pa je doma v zadevah, ki se tičejo tržaškega velesejma, kajti od vsega začetka sejemskih prireditev, to je od leta 1948, je bil član vodilnega odbora in svetovalec vodilnega odbora, od leta 1960 dalje pa je bil tudi podpredsednik velesejemske uprave.
leto, pa organizatorji že menijo, da jo bodo morali še izboljšati posebno kar se tiče ureditve paviljonov in kjer se bo lahko našlo vse vrste vin, ki jih pridelajo v miljski občini.
Žirija, v kateri so bili dr. Baša in Galanti z inšpektorata za kmetijstvo, Tržačan dr. Chiriaco, Bolčič iz Doline in Hrobat iz Bazovice, je določila naslednje nagrade :
Za bela vina:
1. Lenardon Mario iz Pisciolo-na; 2. Bergamasco Giovanni od St. Jerneja; 3. Bortolin Luigi iz Lazareta.
Mesta od 4. do 11. so klasifici-rana kot enakovredna.
Za črna vina:
1. Lenardon Mario iz Pisciolo-na; 2. Pecchiari Giovanni od Sv. Barbare; 3. Eller Vladimir iz Bel-poggia.
Mesta od 4. do 6. so klasificirana kot enakovredna.
Nagrado za najboljši paviljon je prejel Josip Škerjanc iz Darse-le.
Julri začetek festivala «Dela» v Dolini
Jutri ob 19. uri se bo začel v Dolini festival «Dela», ki je bil preteklo nedeljo prekinjen zaradi slabega vremena. Zvečer bo nastopila skupina iz Podlonjerja in bodo predvajali film ((Vietnam • kliče« Sledil bo ples do 24. ure, na ka terem bo igral orkester iz Doline
Festival se bo nadaljeval v nede Ijo z nastopom znane folklorne sku pine iz Portoroža. Nastopili bodo tudi pevski zbor, godba na pihala in kvintet iz Doline. Ob 18. uri bo sta na zborovanju govorila senator Vittorlo Vidali ln dolinski župan Dušan Lovriha o zadnjih dogodkih v Trstu. Sledil bo ples do 1. ure po polnoči.
Regulacijski načrt miljske občine na vpogled občanom
Pokrajinski upravni odbor je 15. julija letos odobril sklep št. 70, s katerim je miljski občinski svet 11. decembra 1963 sprejel splošni občinski 'regulacijski načrt.
Miijska občina obvešča s posebnim sporočilom, da je omenjeni načrt skupaj s prilogami na vpogled v občinskem tajništvu, kjer bo ostal neprekinjeno 30 dni.
Kdorkoli se zanima za načrt mu bo na vpogled v omenjenem času ob uradnih urah. V 30 dneh po izteku zadnjega dne roka, odkar Je na vpogled občinstvu, do-dc prizadeti morali predložiti svoje morebitne pripombe, spomenice in ugovore.
LETOVISCARSKA IN TURISTIČNA USTANOVA
GRAD SV. JUSTA
DREVI IN JUTRI Z ZAČETKOM TOČNO OB 21. URI
PLES V SA V0YU
PAULA ABRAHAMA Z ANSAMBLOM
BUDIMPEŠTANSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA IN Z ORKESTROM GLEDALIŠČA VERDI
Predprodaja vstopnic v Pasaži Protti
Posebna vožnja avtobusov in filobusov
Slovensko gledališče v Trstu
POLETNA SEZONA 1965
THE
MADRIGAL
SINGERS
PEVSKI ZBOR IZ ZDA
Dirigent: VILLIAM D. HALL
izredni nastop na evropski turneji
V ČETRTEK, 12. AVGUSTA OB 21. URI V KULTURNEM DOMU V TRSTU
S svojim repertoarjem madrigalov, pobožnih pesmi, narodnih starih in sodobnih pesmi je zbor nastopal že v vseh večjih evropskih mestih in na mednarodni razstavi v New Yorku.
Za člane pevskih zborov vstopnice po znižani ceni 1
Delovala bo klimatska naprava za ohlajevanje 1
Prodaja vstopnic od torka, 10. t. m. dalje v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20 ter eno uro pred pričetkom pri blagajni Kulturnega doma.
11111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111,11!
VINCEK, OJ, VINCEK TI
Trije vinski bratci za zapahi v Korone ju
Napili so se ga čez mero, razgrajali in kalili javni mir • Zagovarjati sc kodo morali pred sodnikom
Vino je žlahtna pijača, ki spravlja človeka v dobro voljo, če pa človek to pijačo uživa čez mero, potem namesto veselja in dobre volje v več primerih pride do nevšečnosti.
In teh nevšečnosti so se te dni nakopali štirje ljubitelji vinske kapljice. Prvi je bil 38-letni ribič Pie-tro Totto doma iz Magnaga pri Vidmu, ki je pred nekaj dnevi prišel v Trst in obiskal celo vrsto gostiln. Njegovo romanje od gostilne do gostilne je trajalo ves torkov dan ;n celo noč, zaključilo pa se je predvčerajšnjim zjutraj v neki veži v Ul. Cavana, kjer je pijan razgrajal in vpil. Toda razgrajanje je malo trajalo, ker so nekaj minut kasneje prišli agenti letečega oddelka in Totta prijeli. Peljali so ga najprej v bolnišnico, potem na kvesturo, nato so ga aretirali in ga pospremili v koronej-ske zapore. Prijavili so ga sodišču zaradi pijanosti.
Isto se je pripetilo tudi 34-letne-mu delavcu Massimu Seljaku s Stare istrske ceste 19. Toda Seljak ni samo pil, motil je javni mir in povročil tudi škodo. Predvčerajšnjim je prišel v bar «Emesto» v Ul. Flavia 22 in od 38-letne upraviteljice bara Wilme Stelli iz Ul. Crisciani 10 zahteval pijače. Stel-lijeva je opazila, da je Seljak pijan in mu ni hotela postreči. Razjarjen, je Seljak najprej z roko sunil stekleno vazo z bonboni da je padla na tla in se razbila, potem pa je začel groziti Stellije-vi. Na srečo je bil v baru 22-let,-ni pek Bruno Mancuso iz Ul. Ci-marosa 1, ki je nasilneža onesposobil, dokler niso v bar prihiteli agenti letečega oddelka. Tudi Seljaka so agenti odpeljali v bolniš-jilco, potem na kvesturo in končno v zapor. Prijavili so ga zaradi pijanosti, povzročitve škode in motenja javnega miru.
Tretji pijanec, ki se je pridružil prvima dvema, je bil 51-letni ribič Giorgio Radivo iz begunskega taborišča pri Sv. Ivanu, v Ul. delle Docce 15. Radivo je tolikokrat pogledal v kozarec, da je pozabil, kje je njegov dom in je predvčerajšnjim ponoči okrog 1.30 začel razbijati po vratih stanovanja 25-letne Argie Pantaleo v Ul. Giulia 17. Prestrašena ženska je poklicala policijo in Radivo, kot pač druga dva, je moral na pot v bolnišnico ,na kvesturo in v zapor.
Predvčerajšnjim zvečer Je nekdo poklical agente letečega oddelka v Ul. Vasari, kjer se je 35-letni Antonio Ruzzier iz Stramarja pri Mi-nemoralno ki je
bil tudi pijan, pospremili v bolnišnico. Ker je bil precej razburjen, so bili zdravniki prisiljeni, da so ga poslali v umobolnico pri Sv. Ivanu. Policisti pa so Ruzzierja pripavili sodišču zaradi pijanosti in nemoralnih dejanj na javnem prostoru.
Pobuda sindikatov za rešitev krize gradbene industrije
Nova delavska zbornica CGIL sporoča, da sta obe tržaški sindikalni organizaciji pisali predsedniku tržaške trgovinske zbornice dr. Caidassiju, naj se zavzame, da bi prišlo do srečanja med delodajalci gradbene stroke, prizadetimi delavci ter vsemi oblastmi, ki so zainteresirane pri vprašanjih gradbeništva. Na srečanju bi morali proučiti sedanjo krizo gradbeništva ter najti ustrezne oblike za njeno rešitev.
Sindikalne organizacije bodo v prihodnjih oneh navezale stike tudi s tržaškim županom ter s predsednikom tržaške pokrajine, kakor tudi z odbornikoma za javna dela. Sindikata se bosta obrnila tudi na vladnega komisarja.
Umrl je časnikar Giorgio Gori
V glavni bolnišnici je nenadoma umrl član tržaškega uredništva RAI-TV časnikar Giorgio Gori. Pokojnik, ki je prišel v Trst takoj po vojni, je imel komaj 44 iet. V Trstu je nastopil službo časnikarja pri ZVU na tržaškem radiu, nato pa je prišel v sestavo osebja RAI-TV.
Giorgio Gori je bil tudi član izvršnega odbora časnikarskega združenja v Trstu, tajnik časnikarskega krožka in nedavno je bil izvoljen v izvršni svet dežel- j ne časnikarske zbornice.
Pogreb bo danes ob 10.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice.
Užaloščeni ženi izrekajo člani uredništva Primorskega dnevnika globoko sožalje.
The Madrigal Singers v Kulturnem domu
12. t.m. bo nastopil v Kulturnem domu pod okriljem Slovenskega gledališča zbor Chapman College Madrigal Singers iz ZDA. Slovenskemu gledališču v Trstu je uspelo organizirati koncert tega slavnega pevskega Zbora„ ki trenutno nastopa po vseh velikih evropskih mestih, s pomočjo koncertne direkcije Slovenije, ki si je že sama zagotovila nastop tega ansambla na ljubljanskem poletnem festivalu.
The Madrigal Singers je bil u-stanovljen pred dvanajstimi leti in spada med najbolj znane pevske zbore ZDA. Na svojem repertoarju ima zbor predvsem madrigale in nabožne pesmi. Zbor goji evropsko klasično glasbeno literaturo (Bach, Orlando di Lasso, Mozart, Gallus) in pa moderne skladbe ameriških, angleških, francoskih in nemških avtorjev.
Njihova sedanja evropska turneja bo trajala 33 dni in se je začela z nastopom v Londonu. Ko se bo zbor vrnil v ZDA, bo nastopil na mednarodni svetovni razstavi v New Yorku.
7. AVGUSTA
Rita Pavone v Portorožu
Za glasbeno prireditev v Portorožu, na kateri bo nastopila Rita Pavone z drugimi italijanskimi in slovenskimi pevci ter ob sprem ljavi orkestra «La Palmas« z be neškega Lida, vlada v Trstu veli ko zanimanje. Predstava bo v so boto 7. avgusta z začetkom ob 21 uri, in sicer na prostem (v bližin hotela «Palace»).
Vstopnice prodaja v Trstu potovalni urad «Aurora» v Ul. Cice-rone 4, tel. 29-243, in sicer v predprodaji. Cene vstopnicam so 1800, 1250 in 1000 lir za sedeže ter 500 lir za stojišča.
Izlet v Slovenijo in ogled vinskega sejma v Ljubljani
Tudi letos bodo organizirale Kmečka zveza, Zveza malih posestnikov in Kmetijska zadruga v Trstu izlet po Sloveniji z obiskom mednarodnega sejma vina in žganih pijač v Ljubljani.
Izlet bo 28. in 29. avgusta. Na sedežih KZ, ZMP in Kmetijske zadruge že sprejemajo prijave. Kdor se namerava udeležiti izleta, naj se čimprej prijavi, da bodo organizatorji lahko pravočasno vse uredili, zlasti za prenočevanje.
Izletniki se bodo odpeljali iz Tr sta v soboto, 28. avgusta, ob 7. uri. Ob 12.30 bo kosilo v Celju, popoldne pa se bodo odpeljali v Rogaško Slatino, kjer so svetovno znana zdravilišča. Zvečer se bodo vrnili v Celje, kjer bodo večerjali in prenočili.
V nedeljo, 29. avgusta se bodo izletniki srečali s hmeljarji v Žalcu. V Ljubljani bo ob 12. uri kosilo v restavraciji «Union», ob 15 uri pa bo obisk vinskega sejma s pokušnjo vin. Na razstavišču bo tudi večerja pred povratkom v Trst, kamor bodo izletniki prispeli okrog 22. ure.
Prijave se sprejemajo na sedežih treh ustanov do 15. avgusta.
Poletne prireditve
Grad Sv. Justa ((Mednarodni operetni festival« z ansamblom budtmpe-štanskega narodnega gledališča: 200 Izvajalcev, orkester Verdijevega gledališča. — Danes in jutri «Ples v Savoyu» Paula Abrahama. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni Začetek ob 21. url. Posebna avtobusna in filobusna služba.
Danes v Miramaru: predstava «Lučl in zvoki« ob 21. In ob 22.15 v italijanščini ((Massimiliano e Carlot* ta«.
• • •
Nazionale Zaprto zaradi počitnic,
Arcobaleno 16.30 «1 proiblti amori di Tokio« Prepovedano mladini pod 18. letom.
Excelsior 16.30 «La donna che vole-va l'amore» Prepovedano mladini pod 18. letom.
Fenice Zaprto zaradi počitnic.
Crattacielo 16.00 ((Intrigo a Parigi« Jean Gabin.
Alabarda 16.00 «11 corpo« Colorsco-pe. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Ftlodrammatico 16.30 «Assassinio di una ragazza squillo» Prepovedano mladini pod 14. letom.
Aurora 17.00 »Daniela« Prepovedano mladini pod 18. letom.
Cristallo Zaprto zaradi počitnic.
Garibaldi Danes počitek Jutri ob 16.30 «11 figlio del circo« Antonel-la Lualdi, Rirk Battaglia.
Capitol 17.00 «La valle dell’eco to-nante« Technicolor. Kirk Morris.
Impero Zaprto zaradi počitnic.
Vittorio Veneto 17.00 «Ti aspetterč airinferno« Eva Bartok.
Moderno Počitek
Astoria 17.00 «Misterlus» Prepovedano mladini pod 16. letom.
Abbazta 16.00 «1 disperatl della glo-■fia» Curd Jurgens, Folco Lulli
Ideale 16,30 «5000 dollari sulTasSO* Technicolor.
LETNI KINO
Paradlso 20.30 «Gli implacabili« Co-lorscope. Clark Gable, Jane Ruš-sel.
Satellite 20.30 »Musetta alla conqul-sta di Parigi« Barvne risanke.
Šolske vesti
Ravnateljstvo slovenske srednje šote v Dolini sporoča, da se Je pričelo vpisovanje v 2. In 3. razred, ki se bo zaključilo 25. septembra.
U srednja šola s slovenskim “®" nlm Jezikom v Rojanu, lil. Montorsi-no 8 opozarja, da se Je pričelo m bo trajalo od 25. septembra t.l vpl* sovanje za drugi ln tretji razred.
Državna srednja šola pri Sv J*' kobu. Ul. Frausin 14. vpisuje v 3. in 3 razred do 25. septembra
Šolski skrbnik sporoča, da so bite objavljene lestvice kandidatov za ,u" plentska mesta na osnovnih Solab »a Tržaškem ozemlju za šolsko leto 196*" 19C). Interesenti sl lestvice lahko gledajo oa Šolskem skrbništvu. Prl šolskih nadzorništvtb In pri didaktičnih ravnateljstvih.
Prosvetno društvo v Skednju organizira v nedeljo, 22 avgusta. >zIet na Jezersko in Predvor z ogledom Jezera Cernjava in gradov Hrib m Turn. Vpisovanje na sedežu društva. Via dl Servola 124-1. vsak dan, razen v soboto in nedeljo, od 20.3“ do 22. ure
• • •
Prosvetno društvo Prosek Kontov®1 priredi v nedeljo 22. avgusta lzle na Bled m v Begunje.
* • *
Prosvetno društvo «M. Matjašič« * * * v Barkovljah priredi v nedeljo 12. septembra izlet v Opatijo, Volosko, n' Reko, Sušak in Trsat. Potuje se kolektivnim potnim listom. PriJaV sprejema predsednik društva Vene®* Krečič, in sicer na domu v Ul.
vedo 90 (tel. 30-597), vsak dan o" 22 avgusta, od 10. do 13. in od do 19. ure. Za vpis je potrebna sebna izkaznica.
• • *
SPDT
Prosimo vse prijavljene za 1*1®* V Lepeno, ki bo 15. I. 1965, da P»r*, najo čimprej voznino ter dviga®' sedežne listke. Na razpolago J* nekaj mest v avtobusu
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 5. avgusta 1965 se Je v
Trsh*
AVTOBUS ŠTEV. 7
Slike, ki jih je posnel E. For-
nazarič v Pragi so na vpogled
v Tržaški knjigarni — Ul. Sv. Frančiška, 20.
Nespametno je bilo ravnanje 38-letnega Stelia Brazzattija iz Za-velj št. 49, ki se je sinoči vadil v streljanju z zračno puško v domači kleti, medtem ko se je njegov 4-letni sinček Moreno v isti kleti vozil naokrog na kolesu. Nenadoma je svinčeni naboj namesto v tarčo zadel otroka v brado. Brazzatti je sinčka, ki je močno krvavel, odpeljal v bolnišnico, kjer so malega Morena sprejeli na drugi kirurški oddelek s prognozo okrevanja v 5 dneh.
J, dvgučld 13VJ	J '■*	u
rodilo 9 otrok, umrlo pa je 10 os ’ UMRLI SO: 64-letna Bernarda U1' cen por. Micheli, 93-letna Orsola * zln vu. Ronga. m-leuia Maria 1 da vd Carvin, 87-letni Antonio caz, 74-letm Rodolfo Danieli. 43-ni Giorgio Gori, 90-letna GiusepP Hrovatin vd. Jakše, 73-letna Ma,n. Staffler vd. Savorgnan, 63-letni tonio De Chlara. 77-letna Maria sca por. Bonivento.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN
Barbo Carnlel, Garibaldijev trg ’ tel. 90015; Centauro, Ul. Buonarrot ’ tel. 90448; De Leitemburg, Trg ’ Giovanni 5, tel. 36924; Mizzan, ' ' Venezia 2. tel. 2*905
NOČNA SLUŽBA LEKARN AlPAlabarda, Istrska ul. 7. 95914; Croce Azzurra, Ul. Ct>n^rZ. ciale 26, tel. 38937; Vielmettl, BO‘ ni trg 12, tel. 35001; Mianl. Mirama skl drevored 117 (Barkovlje), * 35728.
3
6. avgusta 196S
VPRAŠANJE USTAVNE MONARHIJE ALI DIKTATURE
Ali se Grčija nahaja na usodnem razpotju?
Bistvo spopada predstavlja kraljevo nespoštovanje ustavnih določil - Desnica s kraljem na čelu se ni strinjala s Papandreujevo težnjo po bolj neodvisni gospodarski in zunanji politiki
Od 15. julija se Grčija nahaja v težki politični krizi, ki jo spremljajo demonstrativni nastopi številnih množic grškega ljudstva po atenskih in drugih mestnih ulicah Grčije. Prišlo je do hudih spopadov in tudi do mrtvih.
Kriza je posledica spora, ki je nastal med kraljem in najmočnejšimi organiziranimi političnimi silami v Grčiji. V njem prihaja do izraza vprašanje ustave in značaja monarhije. Po grški ustavi kralj vlada, a ljudstvo upravlja. Grčija ni absolutistična, marveč ustavna monarhija. Kralj ne more po svoji volji postavljati in odstavljati ministrske predsednike in ministre. Sestava vladnega kabineta pa je vedno odraz političnega razmerja v parlamentu. Pravico do sestave vlade ima stranka, ki ima večino, vtem ko kralj vlado samo potrjuje.
Do sedanje krize je prišlo, ker kralj ni spoštoval ustave. Rešitev spopada je odvisna predvsem od tega, ali bo kralj še rtaprej trmoglavo vztrajal na svojem stališču ali pa bo razumel, da je postopal napak in bo pripravljen spoštovati ustavo. Prvo bi vodilo v odkrito diktaturo z najbolj mračnimi perspektivami, drugo pa bi zagotovilo zmago parlamenta in njegovo okrepitev.
Grčija je v zadnjih petih desetletjih imela vrsto demokratičnih režimov, a tudi nekaj generalskih diktatur. Po vojni je bila devet let na oblasti Narodno-radikalna unija (ERE), sestavljena od nekaterih prejšnjih desničarskih strank. Vodil jo je Karamanlis, ki je bil obenem tudi predsednik vlade. Zanjo so bile usodne volitve leta 1963, ko je na oblast prišla Unija centra, pod vodstvom starega politika Georgiosa Papandreuja.
Papandreujeva vlada je stremela za tem, da bi gospodarstvo razvijala na modernih osnovah, v zunanji politiki — čeprav ni težila za tem, da bi iz atlantskega pakta izstopila — pa si je, glede na posebne interese Grčije, skušala zagotoviti večjo neodvisnost. Takšno stališče, seveda, ni moglo biti po volji ZDA. Prišlo je do o-strih sporov tudi v vprašanju o-krog Cipra, pri čemer je konec koncev prišlo do uveljavitve ameriške, oziroma atlantske politike. Papandreuju je vendarle uspelo u-blažiti spor s Turčijo in se ogni. ti ''nčpbsrednemu spopadu. Bilo Pa Je več vodilnih osebnost,i, kj se niso strinjale z njegovo politiko, posebno v vrhovih vojske, kjer je imel dokajšen vpliv general Grivas, voditelj gverile na Cipru, ki je svoje dni kazal ambicije, da bi v Grčiji uvedel diktaturo. Papandreu pa je od svoje strani že pred nekaj meseci napovedal, da bo armado očistil od ekstremistov, ki izpodjedajo režim in pripravljajo zarote ter državni udar. To je bil začetek te-8a. kar se trenutno dogaja.
Čistki v vojski se je zoperstavil načelnik generalnega štaba in dvorski človek, general Genimatas. Premier Papandreu se je odločil, da ga zamenja, čemur se je uprl o-brambni minister, Petros Garafa-nas, ki je prav tako bil član Unije centra, a ga je Papandreu zaradi nediscipliniranosti iz nje izključil Zdaj mu ni ostalo drugega kot da svojega obrambnega ministra iz vlade izloči. Pričakoval ^e> da kralj ta njegov sklep odobril, dejansko pa tega m hotel storiti Spričo takšne si-macije se je Papandreu odločil, ?a poda ostavko, a kaj naj se žarnih stori, je imela odločiti Unija eentra. Pojavljala .se je celo možnost razpisa novih volitev. Toda kralj na to ni čakal, marveč je, ne da bi še prej sprejel formalno premierovo ostavko, poveril se--tavo nove vlade Novasu, ki je nalogo prevzel in vlado tudi. sestavu.
Papandreu in njegovi pristaši so novemu stanju ogorčeno po-< po r°bu, a večina ljudstva p n j® pri tem podprla. Kralju so lalti ’ cia ustavo ignorira, da si vpa Pravico ne samo vladati, mar-oc tudi upravljati, s čimer pa t.a ie on prenehal biti ustavni in postaj absolutistični monarh. In da ai '°^ Samo zato, ker ni želel, i., bi Panandreu odstranil sum-nile ,ofioirje, še bolj pa, ker se s j>renrierom ni strinjal v pogle-na> ooiočenih vprašanj njegove zu-in notranje politike. ralj in njegovi pristaši so pre-i' v napad in očitali Papandreu-nnv, j Je njegov sin, Andreas, dal circv O in organiziral tajno ofi-den 0 .organizacijo z levimi tenis „arnf imenovano «Aspida». st,,?™ štiridesetletni Andreas je let .‘ral ZDA, kjer je živel 20 na -J? kot profesor poučeval celo se j arwardski univerzi. V Grčijo očni® vrnil leta 1961 in bil v prvi tikovi vladi minister za gospo-rte* .°- Zaradi nasprotovanja . sničarskih elementov je moral mesto zapustiti, a ga je ponov-nasedel v začetku tega leta. sveč Pravi, da je «oko in uho» En?,®a °eeta, kot tudi, da je nje-se ,np-men bil preprečiti poizku-ihm , se Premier spremeni v no-nega predsednika vlade, ki Odobrava
SDirto ™je tajne organizacije «A-UnijJu! je imelo namen predvsem varer,’ oSina' ki je P°stal Prene' iziatu Sa' ie °b neki priložnosti j javil celo sledeče: «Dvorski ljud-g0Vn°...skušali mojega očeta pre-ročuuiU’ da bi na nekaterih pod-narii delal tako, kot bi mu oni Pom °vali' toda z mojim vsto-
I?«; is?
z mojim se Je to prenehalo, so poizkušali nekaj
PadaP*=a' kot novo prizorišče spo-očett so Obrali vojsko, nakar so ~ -8 Potisnili v neposreden spor
iS?aUem.»
napad v zvezi z
Stel
Vse ,in sin odgovorila ,da so Hjihn, °žbe izmišljene, vtem ko je 'elo o ci.'i popolnoma jasen. Že-da „j.e Je javnost prepričati kot bost-« za »komunistično nevar-abs,,’J vojski, kar je v resnici dreu j1 i10' sa.i Je znano, da Papan-‘bbnizrn S*n ne simpatizirata s ko-
li Aspido« so
Glavni namen obtožbe v zvezi z odkritjem tajne organizacije «Aspida», odkritje, ki mu je v veliki meri botroval tudi znani general Grivas, je bil, kot zatrjuje Andreas Papandreu, v tem, da bi to kralju služilo kot povod za odstavitev ciprskega predsednika Makariosa, s čimer bi bili ustvarjeni pogoji za rešitev ciprskega vprašanja v obliki razdelitve otoka med Turčijo in Grčijo, rešitev, ki bi bila po volji Amerikan-cem ter v prid načrtov NATO. S tem pa bi bila ustvarjena tudi posebna situacija, ki bi v Grčiji omogočila uvedbo vojaške diktature.
Toda, zdi se, da se obtožbe v zvezi z «Aspido» z ničemer ne morejo dokazati, vtem ko ima predsednik Papandreu po drugi strani za sabo večino ljudstva, tako da ga danes niti ne smatrajo več za vaditelja samo ene potihne formacije. On si predvsem želi rešitve, ki bi jo narekoval rezultat novih volitev, ker je med drugim tudi prepričan, da bi ministri in poslanci, ki so ga bili zapustili in so stopili na stran
kralja ter Novasa, na novih volitvah ostali brez glasov, v kolikor bi volivci oddali svoje glasove drugim osebam. Unija centra bi tako ponovno pridobila svoje mandate in absolutno večino v parlamentu, in to pod njegovim vodstvom, postala bi bolj enotna in krepka, kot bi krepkejši postal tudi njen odnos do kralja Trenutno beležita Georgios in Papandreu z odstopom Novasa svoj prvi uspeh, v tem spopadu. Prejkone pa se kralj in njegovi pristaši navzlic temu še niso odločili, da spoštujejo ustavna določila in demokratične obveznosti, izhajajoče iz državno-politične ureditve Grčije, marveč iščejo druge možnosti za uveljavitev svoje volje ter interesov. Spričo odločnosti in zrelosti, ki jo v političnem pogledu kažejo najširše množice grških državljanov, pa je upati, da jim to ne bo uspelo, da bo, nasprotno, morda celo prišlo do novih volitev in s tem do razčišče-nja položaja, ki naj bi Grčiji omogočil, da stopi v svojem dužbenem življenju in razvoju po poti jasnejše, širše in potrebam ljudstva bolj ustrezne demokracije.
Pri poizkusu, da bi postavil nov svetovni hitrostni rekord na smučeh, se je pred kratkim smrtno ponesrečil komaj dvajsetletni VVaiter Mussner. Na sliki ga vidimo, kako drvi po progi pri predhodnem
je na enakem tekmovanju zasedel 9. mesto
poizkusu od onega, v katerem ga je doletela smrt. Lani
NI PODOBEN ARSENU LUPINU
Tat, ki je ukradel «Wellingtona»
Scotland Yard je štiri leta zaman zasledoval tatu slavnega Goyevega dela
21. avgusta leta 1961 je iz velike Nacionalne galerije izginila slika «Wellingtonskega vojvode-., delo slavnega slikarja Goye. Obstajala je nevarnost, da bi sliko, last privatnika, odkupil neki Amerikanec. Spričo tega jo je raje odkupila dr žava, a njena cena je znašala nič manj kot 140 tisoč funtov. Bila je izročena v varstvo Nacionalni galeriji, kjer pa je ostala samo nekaj tednov, nakar je — izginila. Nemudoma je v akcijo stopil o-gromen policijski aparat, vendar brez uspeha. Toda že kmalu zatem se je neznanec, ki jo je bil odnesel, sam javil, seveda samo pismeno in anonimno, predlagajoč, naj bi se z nabiralno akcijo zbralo 140 tisoč funtov v prid nekaterih dobrodelnih ustanov, nakar bi on sliko vrnil. Policija je takoj menila, da gre za neslano šalo, in stvari ni vzela resno, pač pa jo je bolj resno upoštevala redakcija časopisa «Daily Mirror». Med njo in neznancem je prišlo do diskusije, ki je potekala cela štiri leta. Konč. no je tat postavil nekoliko drugačen predlog: on da bo sliko vrnil, vendar samo pod pogojem, da bo mesec dni razstavljena v neki trgovski galeriji, a vsota, ki bi bila z vstopnino zbrana, naj bi se izročila dobrodelnim ustanovam. Redakcija časopisa je tatu odgovorila pozitivno. Nekaj dni za. tem, je v pismu prejela običajno potrdilo za paket, ki je bil pre-
..  """    ".""im "Il.li"   mm,,.,        mmmmmimi"," im,, mm  mi,m mimmim mi,, "milil mm
OB 20. OBLETNICI ATOMSKEGA NAPADA NA HIROŠIMO IN NAGASAKI
Zakaj oče atomske bombe» Robert Oppenheimer
Vtem ko je Evropa in z njo ves svobodni svet že tri mesece slavil zmago nad fašizmom in nacizmom, so se na Daljnem vzhodu šc vedno vodile zelo krvave borbe, kajti japonski cesar in njegov vrhovni štab nista in nista hotela popustiti, čeprav je bilo vsakomur jasno, da že krepko preizkušena japonska vojska ne bo mogla več dolgo zdržati proti zavezniškim silam, ki so se po zmagi v Evropi lahko še bolj angažirale proti Japonski. In v takšnem stanju beležimo datum, ki jc brez dvoma eden najbolj žalostnih datumov ne le zadnje svetovne vojne, pač pa yse zgodovine človeštva: gre za "6. Avgust 1945, ki ga pa nekateri smatrajo tudi za preokretnico V moderni zgodovini, za začetek tako imenovane. — atomske dobe.
Tega dne v zgodnjih jutranjih urah je nad japonsko pristaniško in industrijsko mesto Hiro-šimo pribrnela ameriška leteča trdnjava vrste «B-29» in odvrgla — uransko atomsko bombo z rušilno silo 13 kiloton. Neposreden rezultat:	78.150	prebivalcev do
kraja porušenega in požganega mesta mrtvih, 13.083 pogrešanih i.i 44.425 huje ali laže opečenih ali ranjenih — po uradnih ameriških podatkih; po japonskih podatkih pa je prva ameriška atomska bomba terjala blizu 200.000 žrtev
Tri dni pozneje — 9. avgusta 1945 — pa so Američani odvrgli svojo drugo atomsko bombo na
japonsko mesto Nagasaki. Neposredne posledice te 20-kilotonske plutonijske atomske bombe pa so bile: 40.000 mrtvih in prav toliko ranjenih — po ameriških podatkih; Japonci pa zatrjujejo, da je ta bomba terjala 150.000 življenj-
Resnici na ljubo je treba dodati, da niti ameriški niti japonski podatki niso in ne morejo biti povsem točni. Za Hirošimo se n.pr. ve, da se je v zadnjih mesecih vojne iz nje izselilo nekontrolirano veliko število ljudi, ki so tudi proti ostrim prepovedim oblasti bežali na podeželje, kot da bi slutili, da je njihovo mesto, ki so ga jate ameriških bombnikov neprestano preletale, nikoli pa bombardirale, namenjeno nečemu še hujšemu. Zato je kontrola hirošimskih žrtev in preživelih praktično nemogoča. Toda v primeru tako izrednega dogodka, točno število žrtev niti ni tako važno. Veliko bolj važno je to, zakaj so Američani to storili, je bilo to bombardiranje še upravičeno, je bil atomski napad na Hirošimo in Nagasaki namenjen izključno kapitulaciji Japonske?
Odgovor na to in še vrsto vprašanj, ki se vsiljujejo, ni lahko dati, vendar menimo, da nam bodo nekateri dogodki iz priprav za prvi atomski napad marsikaj pojasnili.
Ameriška atomska bomba je bila prvotno nafnenjena nacistični Nemčiji. Predsednik Roosevelt je pod vplivom svojih vojaških in
ni bil vesel svojega aspeha
Rooseveltov tajni sklad dveh milijard dolarjev - Tri leta dela 150 tisoč mož - Spremembe na bojiščih in pomišljanja atomistov - Tudi vojaki niso soglasni - Neposredni in posredni nameni bombardiranja Japonske
Dve fazi eksplozije vodikove bombe, dve fotografiji, ki sta globoko presunili vse človeštvo in preželi njegovo zavest s pošastno-grozljivo vizijo o lastni neponovljivi usodi v primeru, ko bi človeštvo ne moglo, oziroma ne hotelo rešiti svojih osnovnih vprašanj na način, ki bi bil v skladu z njegovim dostojanstvom in bodočnostjo
znanstvenih sodelavcev sklenil, naj bi se Izdelalo strahotno orožje, ki naj bi prisililo naciste na kolena. Za to je namenil ustrezna finančna sredstva: dve milijardi dolarjev iz tajnega sklada in to celo brez znanja in odobritve kongresa.
«Načrt Manhattan«, kot je v šifri dobil naziv načrt za izdelavo tedaj še neznanega vendar pa neslutenega strahovitega orožja. je bil poverjen generalu Gro-vesu. Bilo je to sredi leta 1942 in Roosevelt je generalu Grove-su naročil le dvoje: 1. da se mora to orožje čimprej izdelati, drugič pa da se mora to izvršiti v naj večji tajnosti.
General Groves se je lotil dela zelo velikopotezno, tako da je v malone nedostopnih puščavskih predelih ZDA postavil velikanske centre, nekakšne vojašnice, v katerih pa je bilo bolj malo vojakov, veliko več pa znanstvenikov, strokovnjakov in tehničnega osebja. V okviru tega načrta je delalo v celoti 150 tisoč oseb. Da bi pa pri tolikšni množici ljudi stvar ostala zares tajna, je ob pomoči in po nasvetih najožjih znanstvenih sodelavcev vse priprave za izgradnjo atomske bombe tako razčlenil in delo nekako razpršil, da so posamezne dele, posamezne poskuse vršili v majhnih skupinah, tako da praktično ni vedel nihče, čemu bo njegovo delo služilo, razen seveda onih redkih izbrancev, ki so za to strahotno orožje dali zamisel in vse delo usmerjali in vodili.
Po navadi se zatrjuje, da je oče atomske bombe znani atomist Robert Oppenheimer. Toda ta trditev samemu Oppenheimerju ni bila nikoli ljuba. Poleg tega je znano, da so pri izdelovanju prve atomske bombe sodelovali številni atomisti, začenši od teoretika Einsteina, pa do Fermija, kateremu je prvemu uspelo izvesti kontrolirano eksplozijo atoma. Med ostalimi znanstveniki je treba omeniti še znanstvenika madžarskega porekla Lea Szilarda, Nielsa Bohra, Jamesa Franka in še nekatere druge. Kot osrednja baza v vsem tem načrtu je bilo puščavsko središče Los Alamos.
Polna tri leta so ti znanstveniki in ((divizije« tehnikov in strokovnjakov delale z vso vnemo in general Groves je končno marca 1945 mogel obrambnemu ministru reči, da bo prva atomska bomba nared — 1. avgusta. Toda medtem Je minilo že tri leta in razmere na bojiščih so se krepko spremenile. Nacistična Nemčija, kateri je bilo to orožje namenjeno, je bila praktično že na tleh. In sedaj je nastal nov problem. Pretežna večina znanstvenikov, ki so bili pripravljeni atomsko bombo proti Hitlerju, se je začela pomišljati, ah J® njihova dejavnost še upravičena, ko je vendar glavni sovražnik že na tleh. 15. marca
..............."lili........................................mi.................................mm,,,,,.............,,,
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Da bi se mogli ogniti navšečnih in škodljivih sporov, bodite bolj previdni.
Ne spuščajte se v nobene ljubezenske pustolovščine.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Določene spremembe v nekem zavezništvu bodo samo v vaš prid. Ne kažite preveč zaupljivosti do neznancev.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) U-gedni pogoji za vse, ki se ukvarjajo s svobodnimi poklici. Preveč ste razdražljivi.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Uspešno boste premagali nekatere resne tež-koče finančnega značaja. V nekem čustvenem vprašanju se predvsem oprite na svoj razum.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Dan bo ugoden za razvoj vseh poslovnih
načrtov. Pazite se pred osebo, ki se vam stalno prilizuje.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Odlične možnosti v zvezi z vašim bodečim delom vas bodo moralno dvignile. Pripravite se na zelo buren besedni spopad.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Postavite se po robu spremenljivosti svojega razpoloženja, ki bi utegnila škoditi vašemu delu. Manjši spor s sosedi.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Splošne okoliščine za vas niso najbolj ugodne, držite se, potemtakem,
danes bolj ob strani. Udeležili se boste prijetnega izleta.
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Ce vam je kaj do lastnega ugleda, ne dajajte obljub, ki jih ne boste mogli izpolniti. Neko prijateljstvo se bo poglobilo.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Danes vam bo uspelo uveljaviti vse svoje sposobnosti. Prišlo bo do spopada z nekim sodelavcem.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Skušajte čimprej rešiti neko svoje zelo važno organizacijsko vprašanje. Ne napihujte napak drugih.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Izkoristite priložnost, ki se vam bo danes nudila v zvezi z nekim vašim starim načrtom. Pridobili si boste novega iskrenega prijatelja.
1945 je ameriški obrambni minister Stimson sporočil predsedniku Rooseveltu, da so znanstveniki v skrbeh, da se pomišljajo.
Atomist Leo Szilard je pripravil celo memorandum, v katerem je zahteval mednarodno nadzorstvo nad jedrsko energijo. Svojo zahtevo je znanstvenik utemeljeval s tem, da so ZDA, ki imajo velika mesta, «atomsko ranljiva« v primeru, če bi tudi kdo drug v bodočnosti imel atomsko bombo. Memorandum pa je bil sestavljen prepozno, kajti 11. aprila 1945 je Roosevelt umrl in v vodstvu države mu je sledil Truman.
Truman je dal svojo zaprisego 12. aprila 1945 in čeprav je bil do tedaj podpredsednik ZDA, torej drugi mož v državi, ni o pripravah atomske bombe vedel ničesar in šele po prisegi mu je obrambni minister Stimson namignil, da se pripravlja to orožje in šele 25. istega meseca so mu temeljito obrazložili obseg atomskega orožja in morebitne neposredne posledice, če bi se orožje uporabilo. (Bolj kot zaradi stvari same bomo tu navedli posebno žalostno protislovje, da je bil Truman podrobno poučen o rušilni moči atomske bombe prav na dan, ko se je v San Franciscu rodila Organizacija združenih narodov, torej organizacija, katere osnovni namen je bil, privesti svet v mir in ga v miru ohraniti).
Ker pa je bil glavni sovražnik — nacistična Nemčija — že tako rekoč na tleh, je bilo novo orožje namenjeno drugemu in tedaj že edinemu sovražniku — Japonski. Prej pa smo rekli, da so se atomski znanstveniki začeli pomišljati o svojem delu in zadeva je postala že tako resna, da so izvedli tajni referendum med 150 znanstveniki glede uporabe atomske bombe nad Japonsko. Rezultati tega referenduma niso preveč navdušili zagovornikov novega atomskega orožja v ameriški vojski, celo v samih vrhovih ameriške vojske so bila mnenja glede tega deljena. Truman se je zato obdal z «atomskim svetom«, ki so ga sestavljali o-brambni minister Stimson, podtajnik za mornarico Bard, podtajnik za zunanje zadeve Clay-toii, znanstveniki Bush, Conald, Compton, Fermi, Oppenheimer in Lawrence. Za dokončno odločanje o uporabi atomske bombe je Truman poklical na posvet tudi generala Grovesa in šefa štaba ameriške vojske Marshalla.
Priprave za ta napad so bile dolge in podrobne, vmes pa je bilo še vedno zelo veliko diskusij o tem ali naj se prebivalstvo Japonske obvesti o tem ali ne, ali naj se bomba preizkusi drugje, na kakem puščavskem prostoru ob prisotnosti »japonskih povabljencev« in ne nad ljudmi. In podobno. General Curtis Le-May n.pr. se je bal, da bo atomsko bombardiranje spravilo Japonsko v kameno dobo, celo načelnik osebnega Trumanovega štaba admiral Leahy je bil proti bombnemu napadu brez predhodne opozoritve, dočim je general Eisenhower atomskemu napadu načelno nasprotoval. Rekel je: ((Resnično upam, da ta bomba ne bo uporabljena.«
In vendar je bila 6. avgusta bomba odvržena z vsemi ustreznimi posledicami.
V zvezi s tem pa je treba dodati še dva značilna dogodka: na konferenci v Potsdamu je Truman zaupal Churchillu, da ZDA razpolagajo z atomsko bombo, ki so Jo 16. julija preizkusili v Alamogordi. Churchill je razblinil še vsak dvom, ki bi še ostal v Trumanu glede uporabe atomske bombe «in vivo«. Churchill je rekel, da je bombo treba uporabiti, ker da se bo s tem svet
reši1 strašne vojne, ki traja že šesto leto. S tem pa da se bo vojna z Japonsko končala, preden bi se vanjo mogla -vmešati Sovjetska zveza.	. . ,
Nekaj dni pozneje — 24. istega meseca — pa je Truman v Potsdamu zaupal to veliko novico tudi Stalinu in kot je Truman pozneje povedal Churchillu ni Stalina ta vest prav nič presenetila. Ali je Stalin to vest znal hladnokrvno sprejeti, ali se sploh ni zavedel njenega pomena, ni znano, dejstvo pa je, da je Truman imel pri tem svoj namen. In če je res, da so nekateri ameriški strategi zagovarjali uporabo atomske bombe na Japonskem za to, da bi prihranili
100.000	življenj ameriških vojakov. ki da bi pri izkrcanju na japonske otoke gotovo padli, je tudi res, da je Amerika — pa čeprav z deljenim mnenjem — preizkusila svoje orožje v Hirošimi in Nagasakiju z namenom, da se pred Sovjetsko zvezo izkaže kot tedaj edini lastnik najstrahotnejšega orožja, kar je nujno in logično vplivalo na vse mednarodne konference, ki so se že nakazovale ob koncu druge svetovne vojne...
Danes pa, ko nas od tega na-napada loči 20 let, mora svet z zaskrbljenostjo ugotoviti, da je ta žalostni dogodek rodil še vrsto drugih prav tako žalostnih in še bolj nevarnih plodov. Danes je na svetu že več držav, ki razpolagajo z neprimerno bolj strahotnimi atomskimi in vodikovimi bombami in še vrsta držav,
ki to orožje pripravljajo ali najavljajo.
Zato je razumljivo, da Robert Oppenheimer, ki so mu vzdeli tudi ime »oče atomske bombe«, s tem vzdevkom ni preveč zadovoljen, vsekakor ni nad njim navdušen.
dan v garderobi železniške postaje mesta Birmingham. Eden od novinarjev je odšel tja in paket dvignil. V njem je bila dragocena Goyeva slika, ki jo je redakcija takoj predala Nacionalni galeriji. Bila je dobro ohranjena, brez najmanjše poškodbe. V javnosti je vse to povzročilo pravcato senzacijo. Toda neznanec, ki je bil sliko vrnil, je pričakoval, da bo tudi redakcija izpolnila svojo obljubo in posredovala, da bi slika bila razstavljena v že omenjeni trgovski galeriji, zbrani denar pa izročen dobrodelnim ustanovam. O-stal je razočaran. Redakciji časopisa «Daily Mirrora« je napisal še eno pismo in v njem proti njenemu postopanju protestiral. Obtožil je urednike, da so ga ogoljufali, zatrjujoč, da je to zanje kal malo častno.
Preteklo Je nekaj tednov In prišlo je do druge senzacije. Vest, ki jo je povzročila ,se je glasila takole: Scotland-Yardu se je, na osnovi grafološke analize in o-pazovanja nekaterih sumljivih o-seb, končno posrečilo odkriti o-nega, ki je ukradel sliko «Welling-tona«. Imenuje se Kempton Bun-ton. Bil je aretiran in je na drugem zaslišanju vse priznal.
Ta vest ni bila točna, druga pa je govorila takole: Kempton Bun-ton se je sam prijavil policiji, želel je iti do konca, ni hotel, da bi bil pozabljen.
Na železniški postaji Padding-tona v Londonu se Je bil neki človek približal policaju in mu rekel: «2elel bi priti na glavno poveljstvo Scotland-Yarda. Gre za sliko «Wellingtonskega vojvode«, tisto sliko, veste, ki je bila ukradena leta 1961 in vrnjena letos maja...« Bilo je to okrog desete ure zvečer. Policaj je pomislil, da je mož nekoliko trčen, a mu je kljub temu dal naslov centralnega komisariata v West Endu. O-krog enajstih je Kempton Bunton prišel tja. Jocka Mannigsa, inšpektorja, ki je štiri leta brez uspeha stikal za ukradeno sliko in njenim tatom, ni bilo v uradu. Odšli so ponj na njegov dom. Bil je presenečen, ko je zagledal 104 kg težkega Buntona, starega 61 let. Nič ni bil podoben onemu, ki si ga je bil on zamislil kot tatu.
Bunton že nad trideset let živi v Newcastlu, je pravi tip preprostega podeželskega človeka in se zdi, potemtakem, še bolj čudno, kako mu je uspelo sliko iz muzeja ukrasti. Po poklicu je šofer, vendar ni zaposlen in se preživlja s podporo, ki jo prejema od države. Je svojevrsten čudak, pred leti je organiziral kampanjo proti plačevanju davka na televizijske aparate. Sedaj se bo moral zagovarjati pred sodiščem.
Znanstvenik Oppenheimer in njegova žena, vdova po padlem španskem borcu
F3
m
m
>37
Radio Trst A
7.00	Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Šopek slovenskih; 1145 Revija solistov; 12.15 ženski tednik; 12.30 Za vsakogar nekaj;
13.30	Glasba s filmov; 17.00 Ansambel «Teen-Agers»; 17.20 Pesem in ples; 18.00 Ne vse, toda o vsem; 18.15 Umetnost; 18.30 Koncert za violino in orkester; 18.55 Sopranistka Ada Merni, pri klavirju F. Fabbroni; 19.15 Od Julijcev do Jadrana; 19.30 Motivi, ki so mladim všeč; 20.00 Šport; 20.35 Gospodarstvo in delo; 20.50 Pesmi brez besed; 21.00 Koncert operne glasbe; 22.00 Zgodovina evropskih ustav; 22.15 Quartetto Jazz Moderno; 22.40 Nežno in tiho; 23.00 Frangoise Hardy in Nico Fidenco.
12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran;
13.15	Orkester Pacchiori; 13.50 Skladbe francoskega srednjega veka; 14.05 Ansambel «Le tigri«; 14.20 L. Lantieri in E. Benedetti: Teatrino delle vacanze.
Koper
7.15	Jutranja glasba; 8.00 Popevke; 8.30 Istrske narodne; 9.00 Pod senčnikom; 9.45 Plošče «Du-rium«; 10.00 Berliozove skladbe;
10.45	Današnji pevci; 11.00 Uspeli motivi; 11.30 Prijetna glasba; 11.50 in 12.55 Glasba po željah; 13.40 Zbor Jacobus Gallus; 14.00 Popularne skladbe; 15.00 Melodije;
15.45	Domači ansambli; 16.00 Pevci lahke glasbe; 16.30 Album klasikov; 17.00 Današnje teme; 17.10 Romunski plesi in pesmi; 17.40 Glasbeni kaleidoskop; 18.00 Prenos RL; 19.00 Orkestralna glasba;
PETEK, 6. AVGUSTA 1965
19.30	Prenos RL; 22.15 Trio Pre-vin; 22.40 Zagrebški solisti.
Nacionalni program
8.30	Jutranji pozdrav; 9.10 Rim-ski-Korsakov in Busoni; 9.40 Psihologovo mnenje; 10.05 Verdi in Puccini; 11.00 Sprehod skozi čas;
11.15	Potovanje po Italiji; 11.30 Melodije in romance; 11.45 Skladbe za godala; 13.25 Dva glasova — en mikrofon; 14.35 Vreme na morjih; 15.45 Grappellyjev ansambel; 16.00 Spored za najmlajše;
16.30	Simf. glasba s plošč; 18.00 M. Hubay: «Samo oni poznajo ljubezen« — enodejanka; 19.00 Plesna glasba; 21.00 Simfonična glasba; 22.35 Plesna glasba.
n. program
8.00	Jutranja glasba; 8.30 Fantazija In orkester; 9.35 Oddaja za ženske; 10.35 Nove ital. pesmi;
11.00	Vesela glasba; 12.00 Zvočni trak; 14.00 Pevci; 14.45 Za prijatelje plošč; 15.00 Ital. narodni plesi; 15.25 Koncert v miniaturi;
16.00	Rapsodija; 17.05 Pesniki in pesmi; 17.35 Ljudska enciklopedija; 18.35 Vaši izbranci; 20.00 Program za počitnice; 21.00 Do-kumentarij ((Vulkan in njegovi nečaki«; 21.40 Glasba v večeru;
22.00	Jazz.
III. program
18.30	Stara zgodovina; 18.45 Bachove skladbe; 18.55 Prejeli smo-
19.15	Ital. periodični tisk; 19 30 Vsakovečerni koncert; 20.30 Revija revij; 20.40 Brahmsove skladbe; 21.20 S. Landi: «Srebroi sokol«.
Slovenija
7.15	Orkestralni odlomki; 8.05 Zabavni zvoki; 8.35 Francoska so-
listična glasba; 9.00 Pionjrski tednik; 9.30 Iz narodne zakladnice; 10.15 Lahka glasba; 10.35 Sestanek z Iljfom in Petrovom; 10.55 Glasbena medigra; 11.00 Turistični napotki; 11.15 Nimaš prednosti; 12.05 Jugoslovanski samospevi; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Skozi vas; 13.30 Priporočajo vam...;
14.05	Odmevi naših krajev; 15.20 Napotki za turiste; 15.25 Zabavni intermezzo; 15.30 Simoniti, Gobec in Vrabec; 16.00 Vsak dan za vas;
17.05	Koncert po željah; 18.00 Aktualnosti; 18.15 Zabavna glasba; 18.45 Kulturni globus; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Lahka glasba; 20 30 Zborovske skladbe B. Arniča; 21.00 Ansambel Jožeta Privška; 21.15 Oddaja o morju; 22.10 Za ljubitelje jazza; 22 50 Literarni nokturno; 23.05 Spisak: Druga koncertantna simfonija.
Ital. televizija
18.30 Spored za najmlajše; 20.00 *P°rtlle vefH in ital. kronike: 99zs dnevnik; 21.00 Agamemnon;
Hm Dnevnik61 SWlngle Smgers;
II. kanal
J}™ Dnevnik; 21.15 TV zgodba "Teta Sarah«; 22.05 Potovanje v Karibsko morje« — 3. nadalje-
Jug. televizija
18.40 Poročila; 18.45 Malo za vsakogar, nekaj za vse: Nasveti za piknik; 19.00 Britanska enciklopedija; 19.15 Narodna glasba; 19.45 TV akcija; 20.00 TV dnevnik: 20.30 «PIašč in bodalo« — amer. celovečerni film; 22.00 TV obzornik; 22.15 Komorni koncert — oddaja Italijan. TV.
SEJA ODBORA TRGOVINSKE ZBORNICE V GORICI
Na velesejmu v Celovcu bo naša dežela imela svoj paviljon z vzorčnim blagom
Razpustitev družbe industrijske in pristaniške ustanove v Tržiču, ki jo je zamenjal konzorcij
Pod predsedstvom inž. Rigonata se je sestal odbor zbornice za industrijo. trgovino in kmetijstvo v Gorici. Na začetku je poročal o sestanku, ki so ga imeli predsedniki trgovinskih zbornic iz Trsta, Goric« in Vidma z deželnim predsednikom Berzantijem. Razpravljali so o delovanju zbornic v okviru dežele. Zbornice morejo zaradi svojih izkuženj ter specifičnih vpra-SanJ, s katerimi se ukvarjajo, opraviti zelo važno delo. Med tem pogovorom, kateremu so prisostvovali tudi odborniki za programacijo Co ciannl in za urbanistiko inž. Le-schiutta, so proučili deželno načrtovanje ter določili naloge, ki naj jih opravijo zbornice. Sporazumeli so se, da pri deželni zvezi trgovinskih zbornic ustanovijo Studijski center, ki bo zbiral podatke; to delo bo opravil v tesnem sodelovanju s statističnimi uradi treh zbornic
Starejši odbornik rag. Grassilli je poročal o skupščini članov akcijske družbe industrijske in pristaniške družbe v Tržiču, ki je bila 20 julija. Odobrila je likvidacijski proračun in predhodno razpustitev družbe. Družbo so razpustili zategadelj, ker je njegove odgovornosti prevzel konzorcij Industrijske cone v Tržiču, ustanovljen z državnim zakonom. Delovanje družbe pa ni bilo nepotrebno, ker je v pričakovanju ustanovitve konaorcija opravljala številna dela ter je proučevala vprašanja, s za terim:	se bo ukvarjala sedaj
družba.
Odborniki so nato sprejeli številne sklepe, zlasti so odobrili številne prispevke raznim ustanovam ter odobrili nakup nekaterih tehničnih ekonomskih knjig.
Odobrili so povišek sredstev zs plačilo obresti kreditov obrtnikov. Ta pobuda se z uspehom izvaja ze nekaj let ter zelo pomaga razvoju irašega obrtništva.
Odborniki so odobrili financiranje deželne prisotnosti na sejmu v Celovcu, ki bo ta teden in na katerem bosta deželno obrtništvo za
industrijo in trgovino ter trgovinske zbornice naše dežele pripravile vzorčni paviljon, da bi se okrepili trgovski odnosi med sosednjima deželama.
Odobrili so razdelitev državnega prispevka obrtnim gradbenim podjetjem, ki so v razpisanem natečajnem roku zboljšale svoj gradbeni proces. Sejo so zaključili z izstavitvijo obrtnic za shranjevanje gorilnih olj.
Priprave na folklorno prireditev v Trbižu
V nedeljo bodo Imeli pri Belope-ških jezerih zelo zanimiv folklorni
program, namenjen turistom, ki se v velikem številu zadržujejo v Kanalski dolini, zlasti pa v okoli Trbiža. Zvečer v nedeljo bodo Jezero razsvetlili z žarometi in barvanimi žarnicami. Ob 15. url bosta karakteristični avstrijski ansambel in pevski zbor Jeklarne Weissenfels pod vodstvom pevovodje Faleschi-nija pripravila pester zabavni program Za veliki šmaren, 15. avgusta, pa bodo imeli v Trbižu tako Imenovano folklorno dvodnevnico, na kateri bodo nastopile folklorna skupina iz Ločnika, mladinska godba na pihala iz Vrbe na Koroškem ter folklorna skupina z Jesenic. Program bosta poživila tudi zabavna ansambla iz Casarse ‘n Sutria.
Priprave za asfaltiranje občinskih cest v Doberdobu
Občinska uprava v Doberdobu je že pripravila potrebne načrte za asfaltiranje občinskih cest v Doberdobu in zaselkih, za katere jt lansko leto prejela od države znesek 7,5 milijona lir. Načrte je pripravil geometer Pinelli iz Tržiča. Asfaltirali bodo večidel cest v Doberdobu ter glavne odnosno najprometnejše poti po zaselkih Jam-Ije, Dol in Poljane. Ko bodo zbrani vsi dokumenti, bo občinska uprava razpisala dražbo.
DRUŠTVO BRIŠKI GRIČ
v
iz Steverjana vabi na zabavno prireditev
«NA DVORU»
ki bo v soboto 7. in v nedeljo 8. avgusta od 20. do 1. ure po polnoči. VSTOPNINA 100 LIR PLES PROST. Igral bo orkester Marcosi iz Kaprive. Na voljo bodo čevapčiči, obloženi kruhi, breskve v vinu itd.
iiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiii m iiiiiMiiiiiiiiHiiniiiiiiiiiiiiiiiiMiMiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiif m n um umil tiniiiiiiiiiii min iii 1111111111111 ii m iirriiiiiiiiiiiiiiuiiiiii
VELIK PORAST PROMETA NA GORIŠKEM MEJNEM SEKTORJU
70.724 oseb šlo s potnimi
je v mesecu juliju listi čez Rdečo hišo
NOGOMET
Za medcelinski pokal prvakov
Potrjena datuma tekme Inter - Independiente
Tudi igralci Milana na skupnih pripravah za prvenstvo
BUENOS AIRES, 5. — Južnoameriška nogometna zveza je uradno potrdila datuma obeh tekem za mdecelinski pokal prvakov med Interjem in Independientom. Prva tekma bo 8. septembra v Milanu, povratna na 15 istega meseca v Buenos Airesu.
V primeru potrebe odločilnega srečanja, bo to 18. septembra v Montevideu.
...
Maloobmejni promet zabeležil na goriškem mejnem sektorju nad 170.000 prehodov
V okviru maloobmejnega prome- ljan*, ki stanujejo v Brdih, so s
ta so v mesecu juliju zabeležili na goriškem mejnem sektorju 170.268 prehodov italijanskih ln Jugoslovanskih lastnikov propustnic Na vseh prehodih tega mejnega sektorja so Jugoslovanski državljan' prečkali mejo 99.125-krat, italijanski pa 71 143-krat S propustnicami so italijanski državljani opravili 3696 prehodov, jugoslovanski pa 11.106, z navadnimi prepustnicami Italijanski državljan! 65.478, jugoslovanski pa 82.506, s posebnimi propustnicami italijanski državljani 1945, jugo j rvanski pa 244. z izrednimi propustnicami italijanski državljani 24, jugoslovanski pa 41. Jugoslovan.-'*! dižav
NESREČA ZARADI IZSILJEVANJA PREDNOSTI
H	«	• N	-	*
Kolesarka v bolnišnici s poškodbami na glavi
Nesreča se je pripetila pred sodno palačo v Gorici
V goriško civilno bolnišnico so včeraj ob 18. uri pripeljali 44-letno Angelo Vogrlg, rojeno v kraju Oblica v Benečiji ter sedaj bivajočo v Ul. Faitl 14 Pridržali so jo na opa zovanju, ker se je v prometni nesreči hudo udarila <v glavo.
Vogrlgova se Je s kolesom peljala od občinske palače proti sodniji. Nan.esto. da bi se na križišču z Ul Barzelltnl ustavita in dala prednost motociklistu, 15-letnemu Enzu Mlchelinlju, dijaku, ki se je pripeljal lz nasprotne strani, je izsiljevala prednost: zavila Je na levo tei zakrivila nesrečo. Pri padcu na tla se je udarila v glavo. Motociklist je odnesel zdravo kožo; obe vozili sta se zapletli drug v drugega. Na kraj nesreče je prišla patrulja karabinjerjev lz Ul. Naza rio Sauro, ki je sestavila zapisnik.
Jutri v Selcah seja pevskega društva «Kosovel»
Jutri, 7 avgusta, ob 2U url oo imelo pevsko društvo «Srečko Ko sovels lz Ronk svojo redno sejo v
prostorih gostilne «AUa Rocca« v Selcah, na kateri bodo pregledali enoletno delovanje društva ln ra čune, sestavili program dela !n sc pogovorili še o drugih stvareh, ki zadevajo delovanje društva
Trčenje vozil
pri krminskem podvozu
Na križišču pri krminskem podvozu sta se včeraj zaleteli dve vozili. Simca francoske registracije je lz Krmina pripeljal skozi podvoz na križišče z državno cesto štev. 56 Miljčan, 36-letni Masslmiliano Picco. ki je zaposlen v Franciji; z njim se je peljal tudi njegov oče. Ne da>bl se ustavil ter se prepričal, če je križišče prosto, je zavozil vanj z namenom, da bi se peljal proti Vidmu. Vtem se Je lz gorl-ške strani, namenjen prav tako v Videm, pripeljal s fiatom 850 N1e-vo Feruglio 31, Iz Vidma. Pri trčenju si je Piccov oče zlomil levo ključnico ter so ga odpeljali v kr-mlnsko bolnišnico; zdravil se bo mesec dni. Obe vozili sta utrped precejšnjo škodo, še prav posebno videmski fiat.
tranzitnimi propustnicami opravili 4328 prehodov.
Zelo živahen Je bil mednarodni p: omet na prehodu Rdeča hiša. Obmejni organi so našteli 70724 prehodov s potnimi listi. V juliju je izstopilo 23.641, vstopilo pa 21.580 Italijanskih državljanov, vstopilo je nadalje 11.490 ter Izstopilo 14.013 lnozemcev. Tako visokega števila prehodov s potnimi ljstl na tem prehodu še niso zabeležili v enem mesecu V zadnjih treh mesecih letos je število prehodov s potni ml listi takole naraščalo: maia 44.822, junija 54.091, julija 70.724 prehodov.
Formalnosti na bloku se zelo hitro opravljajo. Na italijanski strani potnih listov sploh ne žigosajo, nu jugoslovanski strani pa pritisnejo vstopni žig pri okencu, izstopnega pa kar ob'rampi. Za propustni če obstaja dogovor med obema dr za vama, da žigosajo za italijanske državljane na jugoslovanskem prehodu samo ob vstopu, na Italijanskem pa ob Izstopu. Vse to zelo poenostavlja prehajanje meje, zlasti v dveh poletnih mesecih ko je velik promet
Na čedadskem mejnem sektorju so v juliju zabeležili prehod 6891 italijanskih in 1428 inozemskih državljanov.
Neraziskana podzemeljska jama v Beneški Sloveniji
Speleologi imajo lepo priliko, da raziščejo podzemeljsko jamo pri škrutovem v občini St. Lenart v Beneški Sloveniji. Domačini jo poznajo ter vedo povedati, da je dolga okoli en kilometer. Preiskali pa so samo začetni del, ker niso tako opremljeni, da bi se spustih globlje v zemeljsko osrčje. Ker je speleologi še niso raziskali, imajo najbolj iznajdljivi lepo priliko, da se prvi spustijo vanjo.
Menični protesti
Gradežu .37, Moti 14, Zagraju 19, Gradiški 18, Krminu 12, Staranca-nu 10, Turjaku 10, Doberdobu 7, St Petru ob Soči 6, Fogllanu 5, VUlessah 4, Farri 3, Slovrencu 2, po enega v Steverjanu, Kaprivi in Scvodnjah ter Romansu 10.
NEW YORK, 5. — Z zmago nad enajstorico «New Yorkes» je poljsko moštvo Polonia Bytom zasedlo prvo mesto letošnjega mednarodnega nogometnega turnirja v New Yorku. Poljaki so v prvi tekmi premagali domačine 3:0, v povratni pa z 2:1.
* * *
BERGAMO, 5. — Atalanta Je Imela danes prvo trening tekmo, ki jo je igrala pred občinstvom. Trenei Puricelll se je poslužll tudi novih igralcev. Vsi ti in sicer Hit-chens, Canuti In Danova so dosegli po en gol. Trener je bil zadovoljen s treningom, vendar še ni dokončno določil postave, ki bo igrala na prvenstvu.
* * *
FIRENCE, 5. — Krilec Fiorenti-nc Marchesi, ki Je na skupnem tre-. ningu s klubskimi tovariši v Ac-' quapendente, si je danes zlomil desno roko na istem mestu, ki sl jo Js lani poškodoval v Firencah med prvenstveno tekmo Fiorentlna Cagliari
Marchesi je moral več mesecev počivati, sedaj pa se je začel skupno z drugimi pripravljati za novo sezono. Danes je med razgibalnimi vajami nerodno padel in si ponovne zlomil roko. V bolnišnici v Acquapendente so Marcheslju dal! zlomljeni ud v mavec.
Pri Tržiču so našli ostanke 170 padlih vojakov v prvi vojni
Na tržišfcem Krasu so te dni vojaški izvedenci s pomočjo vodje speleološke grupe iz Tržiča Giovannija Spangarja zaključili iskanje trupel vojakov, ki so padli v prvi svetovni vojni. Vojaško osebje je v raznih jamah in Spil j ah nad Tržičem našlo ostanke 170 vojakov, od katerih je 16 ostankov padlih italijanskih, 154 pa avstroogrskih vojakov.
Ples v Grojni
V soboto 7. in v nedeljo 8. avgusta bo v gostilni pri Mirku v Grojni ples na novi cementni plošči. Igral bo ansambel «Troplca!». V ponedeljek bo tekmovanje v valčku za nagrade.
VERDI. 17.30:	«Duello a Santa
Cruz«, J. Fjrelds in G. Ruche; ameriški film.
MODERNISSIMO. 16.00: «X 2 -Operazlone Okinawa», Richard Wičlmark in Jeffrey Hunter; ameriški čmobeli film.
VITTORIA. 17.30: «Elena di Trolai, Rossana Podesta in G. Schernas; italijanski barvni film.
CENTRALE. 17.00: «Furia umana«. J. Cagney in Virginia Mayo; ame riški čmobeli film.
Po podatkih uradnega vestnika trgovinske zbornice je bilo v go-riški pokrajini v prvi polovici meseca julija 941 meničnih protestov. Od tega jih je bilo v Gorici 454, Tržiču 250, Ronkah 43, Škocjanu 34,
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan In ponoči Je odprta v Gorici lekarna CRISTOFO LETTI na Travniku št 14, tel. 29-72.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 30 stopinj ob 15. uri, najnižjo 13,2 stopinje ob 4.10 zjutraj: povprečne dnevne vlage je bilo 69 odstotkov.
•■■••iMtaiiaiMiiir:

Danes sestanek Mladinske iniciative
Mladinska iniciativa obvešča vse svoje člane, da se bo v prostorih kluoa «Simon Gregorčič« vršil danes. 6. avgusta ob 20.30 sestanek, na katerem se bo razpravljalo o važnih vprašanjih.
Uradne ure sovodenjskega župana
župan občine Sovodnje Ceščut Ima v poletnih mesecih dvakrat na teden uradne ure, med katerimi sprejema občinstvo na županstvu, In sicer vsak ponedeljek In petek od 12.30 do 13. ure.
Motorna kosilka mu je odrezala prst
Kttietovalec Franco Bregant, star 23 let, iz Ločnika, je včeraj popoldne kosil z motorno kosilnico. Ko je očistil stroj pa se mu je pripetila dokaj huda nesreča: rezilo mu Je skoraj popolnoma odrezalo konec levega prstanca. V bolnišnici v Ul. Vittorlo Veneto so ga pridržali na zdravljenju s prognozo o-krevanja v enem tednu.
Kratke iz bolnišnice
Včeraj dopoldne so z rešilnim vozom zelenega križa pripeljali v goriško civilno bolnišnico 10-letno Vlviano Vanvin iz Ul. Brigata Pavla 99. Prejšnji večer je padla na dvorišču ln si povzročila globoko rano na levem kolenu. V bolnišnici so ji nudili prvo pomoč; doma se bo zdravila teden dni.
Nekaj pred poldne so v bolnišnici nudili prvo pomoč 17-letnemu dijaku Aldu Novellu iz Alojzije-višča v Ul. don Bosco. Ko se Je lz zavoda peljal s Kolesom v mesto, je na Placuti zapeljal čez kamen ter izgubil ravnotežje. Potolkel se je po levi podlaktnici in levem kolenu. V bolnišnici so mu rane obvezali in ga poslali v zavod, kje se bo zdravil 7 dni.
MILAN, 5. — Tudi Milan Je danes zbral svoje igralce, ki se bodo začel* pripravljati za letošnje prvoligaško nogometno prvenstvo. Igralci Milana so se zbrali kasneje kot drugi, vendar je treba pripomniti, da so tudi zadnji odšli na dopust, ker so morali na dolgo turnejo po Ameriki.
Danes se je prijavilo 22 od 23 povabljenih Igralcev: Alzarinl, Bar-luzzi, Mantovani, Baccetta, David, Maldera, Maldini, Noletti, Pelagal-11, Poppi, Radiče, Santln, Schnel-linger, Trapattonl, Trebbi, Ange-lillo, Ferrario, Fortunato, Lodetti. Mora. Rivera in Sormani. Edino Amarildo je bil odsoten, ker ni našel prostora v letalu, ki je odletel iz Brazilije.
Po zboru na sedežu so se vsi odpeljali v Milanello, kjer je bil zdravniški pregled. Nekaj mladih je ostalo v Milanellu, kjer se bodo pripravljali pod vodstvom rezervnega trenerja, drugi pa so odpotovali v Švico, kjer bodo na razpolago Liedholmu. Ta je Izjavil, da bodo jutranje ure posvetili spre hodom, popoldanske pa razgiba! nim vajam. Ker morajo pospešiti priprave, se bo tudi žoga kmalu pojavila na igrišču v Luganu.
Liedholm, ki je imel pred odhodom razgovor s predsednikom Milana Rivo, je Izjavil, da bo tokrat strožje «s svobodo besede«. Vsakršno izjavo, ki lahko kvari mirno sožitje v enajstorici, bodo strogo kaznovali z globo.
Trener je že sklenil poveriti Angelina vlogo režiserja na sredi igrišča. Med pripravami bo skušal ugotoviti kakšno mesto v obrambi najbolj pristala Schnellinger. v napadu pa bo skušal najti mesto za Sorrr.anija.
* * *
GENOVA, 5. — Petnajst igralcev Genoe je odpotovalo v Nico, odkoder bodo jutri nadaljevali pot v Siviglio in dalje v Huelvo. Genovski nogometaši se bodo udeležili nogometnega turnirja ccCristoforo Colombo«, na katerem bosta nastopila tudi pariški Racing in domača Huelva. Genoa bo v soboto igrala proti francoskim, v nedeljo pa proti španskim nogometašem.
NA SVETOVNEM PRVENSTVU
Prenos nogometnih tekem po televiziji
LONDON, 5. — Angleški državni podtajnik za telesno vzgojo Denis Howel je danes javil v poslanski zbornici, da bodo vse tekme svetovnega nogometnega prvenstva, ki bo v Angliji od 11. do 30. julija 1966. leta, direktno prenašali po televiziji. Podtajnik Je pripomnil, da za prenos vlada precejšnje zanimanje, ker se je že 84 držav pozanimalo za oddaje.
KOLESARSTVO
Uršič v finalu zasledovalne vožnje proti Roncapji
RIM, 5. — Danes se je v olimpijskem veledromu nadaljevalo italijansko kolesarsko prvenstvo v dirkališčnih panogah za začetnike, mladince in amaterje.
V polfinalu zasledovalne vožnje je Roncaglia v prvi skupini izločil s povprečno hitrostjo 47,952 km na uro Spadonija, medtem ko je Jurij Uršič v drugi skupini odpravil s časom 5’02”9 in s povprečno hitrostjo 47,540 km Marcellija.
* • •
LIMOGES, 5 — Italijan Vittorio Adorni je danes zmagal 14. dirko «Bol d’or« pred Jacquesom Anque-tilom, Nizozemcem Jan Janssenom in Francozom Guittyjem, medtem ko se je njegov rojak in zmagovalec Toura uvrstil na 16. mesto. • * *
BRUSELJ, 5. — Za sestavo belgijske reprezentance za svetovno kolesarsko prvenstvo bodo prišli v poštev Brands, Decaboter, Gode-froot, Spuruyt, Števen, Swerts, Van Der Kerkove, Van Loy, Huysman, Merck in Sels.

MAVANJC
OD SOBOTE DO TORKA
V	Milanu italijansko državno prvenstvo
V	bazenu Bonacossa bodo nastopili plavalci in plavalke
MILAN, 5. — Od sobote do torka bo v milanskem bazenu Bonacossa italijansko plavalno prvenstvo. To prvenstvo sovpada v obdobje, ki je bilo tako v moški kot v ženski konkurenci izredno u-spešno. Moški so v Sanremu zmagali na troboju s Švedsko in Francijo, dekleta pa so si privoščila v Madridu Španke. Ker so plavalci
in plavalke v dobri formi, ni iz--
ključeno, da bomo v Milanu pri-
sostvovali kakemu novemu rekordu.
V prostem slogu je Boscaini favorit tako na 100 kot na 200 m dolgi progi. Vseeno pa bo moral paziti na Bianchija in, če bo stopil v bazen tudi na teh progah, na De Gregoria. Slednjemu verjetno nihče ne bo mogel ogrožati naslova na 400 m, kjer je v Sanremu postavil s 4’22”9 nov italijanski rekord. Na tej progi pričakujejo tudi ponoven vzpon Tržačana Span-gara, ki je bil v zadnjem času v zelo slabi formi. Tudi na 1.500 m De Gregorio ne bo imel resnih
TUHTAM
ATLETIKA
Svetovni rekord S. Hermanna v teku na 3000 m
BERLIN, 5. — Med atletskim mitingom, ki je bil v Erfurtu, je Vzhodni Nemec Siegfried Hermann izboljšal s časom 7’46” svetovni rekord na 3000 m.
Herman, ki ima 32 let, je izboljšal za 3" rekord, ki ga je bil Francoz Michel Jazy dosegel 23. junija letos v Melunu.
• • •
RIM, 5. — Predsedstvo FIDAL je na predlog tehničnega vodstva izpopolnilo italijansko juniorsko re. prezentanco, ki bo 8. t m. nastopila v Doleju proti Franciji ln Poljski z naslednjimi atleti:
100, 200 m in 4x100 m — Vittorio Roscio.
400 m in 4x400 m — Guido Ghezzi
110 m ovire — Biagio Cammara-ta namesto Carla Giordanija ln Vincenzo Petrucci.
kopje — Germano Pappalardo ln Sandro Tomasettl.
KOŠARKA
Goriziana
na mednarodnem turnirju v Zadru
Včeraj zjutraj je s pulmanom odpotovala v Zadar košarkarska ekipa «La Goriziana«, ki bo sodelovala na turnirju za pokal mesta Zadar. Na tem tekmovanju bodo nastopile ekipe Beograda, Visle (CSSR), Goriziane In Zadra Goriziana bo drevi odigrala prvo tekmo. Domov se bo vrnila v ponedeljek.
* * *
VARESE, 5. — Odlični 23-letni ameriški košarkar Toby Thomas Ktmball, katerega je najel Ignls, bo v soboto prispel z letalom v Malpenso.
Ameriški Igralec, ki bo stanoval z ženo v Comeriu, Je med letošnjim ameriškim prvenstvom dosegel 25 točk v vsaki tekmi. Povprečno je v akciji dosegel cilj 51 odstotkov, medtem ko je 79 odstotkov njegovih prostih strelov končalo v košu
tekmecev.
Na 4U0 m v štirih slogih vlada precejšnje zanimanje za nastop ju-niorja Chinu, ki ima možnost, da se močno približa že sedaj času rekorda. V prsnem slogu je Gross na 100 m dolgi progi prav gotovo največji favorit, medtem ko lahko zmago na dvojni razdalji pripišemo Giovanniniju. Po prisiljenem odstopu Rastrellija ima Neapeljčan Fossati odprto pot do naslova tako na 100 kakor na 200 m metuljček. V hrbtnem plavanju pa je Tu-rinčan Rora glavni favorit, pa čeprav ne smemo izključiti možnosti uspeha Del la Savie, ki počasi pri? haja v najboljšo formo.
V štafetah ima turinska Fiat vse karte v redu, da si zagotovi vsa prva mesta, medtem ko se bosta Canottieri iz Neaplja in Rari Nantes potegovala za častne položaje.
Med plavalkami moramo predvsem imenovati Danielo Beneck, ki je prva Italijanka, ki je dosegla evropski rekord. Beneckova je tako na 100 kakor na 400 m prosto brez resnih tekmic. Isto lahko rečemo, seveda če bo nastopila na tej progi, tudi za 100 m metuljček. V njeni odsotnosti pa bo naslov prav gotovo pripadel Noventi, ki bi morala zmagati tudi na 400 m v štirih slogih. V hrbtnem plavanju ima Massenzijeva več možnosti do zmage kot Cutolova, v prsnem pa bi morala, predvsem zaradi odlične forme, prevladati Schiezzarijeva. V štafetah gotov uspeh članic rimskega Lazia.
BOKS
STOCKHOLM, 5. — Svetovni prvak teike kategorije Cassius Clay je danes prispel z letalom na švedsko, kjer se bo zadržal kakih 10 dni. Cassius Clay bo imel v Stockholmu in drugih mestih več ekshibicijskih nastopov.
* * •
NEW YORK, 5 — Svetovni prvak lahke junior kategorije Filipinec Flash Elorde je komaj premagal po točkah v 10 rundah mladega portoriškega boksarja iste teže Frankieja Narveaza.
f ILJA ERENBURG j
Odjuga
ii	(roman)
Norčevala se je sama Iz sebe: ženska tridesetih let, pa ne more ničesar odločiti in želi, da bi to uredili drugi. Sramotno! Ce bi kdo nekoč dejal, ko sem stopila v Komsomol, kam bom š« prilezla, bi bila prva, ki bi ugovarjala: takšno vrzite ven! In kljub temu je mislila na to, da se mora nekomu izpovedati in ga povprašati, ali ima pravico odrejati nadaljnjo usodo Suročke.
Ze v jeseni, ko je spoznala, da se utegne njeno življenje i Zuravljevim končati s prelomom, je mislila: kaj, ko bi pisala materi? Ne, ne bom, pisala in tudi če bom odšla, ji tega ne bom povedala. Končno je mati pametnejša od niene tn bolje pozna ljudi, toda kaj takšnega ne bo nikoli razumela, samo ogorčena bo nad tem, da ima tako slabo hčer.
LeninB mati, Antonina Pavlovna Kalašnikova, predsednica kolhoza «Rdeča pot«, je bila pametna in ukazovalna ženska. Zgodaj se je poročila s tihim in zamišljenim človekom, ki je naravnost užival v razvajanju otrok, ob večerih pa je rezljal iz lesa mikavne žlvalice. «Kaj, ali je to prašiček?« ga je spraševala Antonina Pavlovna. Sramežljivo se je nasmehnil: »Slon.
Za Lenočko...« Vedno se je nekako taiko opravičeval: če je mojstrsko rezljal igračke, je bilo to za otroke. Ko pa sta Lena in njen brat Serjoža dorasla, je privabil v hišo četo otrok in jim delil svoje živalice Lena se je vedla z njim kot s sebi enakim in ga nadlegovala. Kadar pa je preveč zganjala burke z njim, ji je s šepetom govoril: «Nikar no, Lenočka, povedal bom mami.« 2e od mladih let Je bila Lena navajena imeti mater za glavo družine, ljubila jo je goreče in vneto (prepričana pa je bila, da je mati imela rajši Serjožo) in ko jo je tako ljubila, se Je je tudi nekoliko bala.
Lena se je hitro navdušila za branje, učila se je dobro, recitirala očetu Demona in govorila: «Ko bom dorasla, bom sestavljala knjige.«
Brat Antonine Pavlovne je delal v mestu. Ko je Lena končala sedemletko, so jo poslali k stricu.
Kmalu potem se je pričela vojna. Leninega očeta so naenkrat vpoklicali, dvainštiridesetega leta pa je prišel na vrsto tudi Serjoža. Antonina Pavlovna je ostala sama. Izvolili so jo za predsednico kolhoza. Cas je bil težak: samo ženske in starci. Krompir je bil uničen, zmrznil je in zemlje niso obdelali. Takrat pa so se pokazale sposobnosti Antonine Pavlovne. Kot dobra gospodinja je znala uganiti, kaj je koristno, znala je spodbuditi ljudi in kadar je bilo potrebno, se je znala tudi raz-kričati. V kolhozu je uvedla čebelnjake in kmalu potem, ko so o tem pričeli pisati v časnikih, je po nasvetu nekega evakuira nega Litvanca pregovorila kolhoznice, da so pričele gojiti rano zelenjavo za oskrbo mesta. «Rdeča pot« je odplačala dolgove v banki in postala eden najboljših oblastnih kolhozov. O Anto-nini Pavlovni so pisali v časnikih. Eto slave je bila zelo ravnodušna in ko je prebrala članek, je dejala: «Kako je to nezanimivo... Bolje bi bilo, če bi več pisali o tem, kako se naši bojujejo...«
Čakale so jo še velike preizkušnje. Poleti štiriinštiridesete-ga leta Je padel pri Minsku Serjoža. Mož pa se je vrnil kot
invalid s težko kontuzijo v glavi: glava mu je drhtela, iz rok so mu padali krožniki. Boječe jo je prosil: «Tonja, ali me sprejmeš takšnega?« Objela ga je in glasno zajokala. Antonini Pavlovni je ostala ena sama radost: Lena. Nanjo je bila ponosna. In po večkrat je vsakomur pripovedovala, da je Lena končala šolo z odliko in se vpisala na inštitut. Kadar je Lena prihajala na počitnice, Je mati spekla kolačke s sirom in povabila goste, Lena pa je morala podrobno pripovedovati o svojem študiju, o študentih, o gledališču. Lena je molčala ali pa se smejala, toda vendar je v njej še ostajal nejasen strah pred materjo.
Ko je opravila vse izpite, se je vrnila domov, da bi sporočila staršem o Zuravljevu, toda dva dni je molčala, ker se je bala, da bi se mati ne razsrdila. Ob odhodu je povedala očetu. Antonina Pavlovna je tlesknila z rokami: «Ja, Lenočka, zakaj pa tega ne poveš materi? Samo poglej, kako vesela sem! Vnuke bom imela...« Sklenili so, da bo pozimi prišla Antonina Pavlovna za dva tedna v mesto, se seznanila z Zuravljevim in tako malo prebila pri mladih.
žuravljev ni bil všeč Antonini Pavlovni. Razumljivo, o tem ni črhnila niti besedice, toda Lena je opazila: na maminem obrazu so se pojavile gube kot drobne nitke, to pa je pomenilo, da je jezna... žuravljev pa je bil nasprotno navdušen nad taščo in govoril Leni: «Tvoja mati ima gospodovalni um, o tem ni dvoma.« Antonina Pavlovna se Je ob slovesu poljubila z Zuravljevim, toda Lena je pomislila: zdi se, da mama ne odobrava moje izbire.
In zares, ko se Je rodila Suročka, Antonina Pavlovna ni prišla ter je videla vnukinjo šele dve leti kasneje: ko jo je Lena pripeljala k babici. V tistem času se je Lena do Zuravljeva že pričela ohlajati in nekoč je priznala materi: ((Popolnoma drugače sem si ga zamišljala. Nasploh pa se od daleč vse zdi bolj privlačno...« Antonina Pavlovna pa se je razkričala nad njo! «To pa si izbij iz glave! Jaz sem s tvojim očetom preživela vse življenje in nikoli mi ni prišlo kaj podobnega na mi-
sel. L*na, pomiriti se je treba. Delo imaš, Suročko Kaj ti je se potrebno?...« Lena je še dolgo zmerjala samo sebe: kako le moreš biti tako preveč odkrita z materjo? Nenavadna ženska bi. ime!1 več ta^nih. bi kaj hitro zgradili komunizem-Toda o čustvih pa ničesar np razume, noče razumeti. Morda pa ima celo prav — ni pač čas...
Zdaj pa je Lena vzdihovala: lepo bi bilo imeti mater, ki bi ji lahko zaupala vse svoje skrivnosti. Saj so vendar takšne matere — Manjina mati, mati Kudrjavceve. Prepričana sem. da Sonja Puhova ničesar ne prikriva pred Nadeždo Jee;orovno. Ce pa si drznem napisati materi, da se hočem ločiti od moža? Odgovorila mi bo, da me je vzgajala spodobno in ne kot kukavico. No, glede Korotejeva... Da, prej bom umrla, kakor pa to priznala!
Nekega posebno žalostnega večera je Lena končno sklenil® pogovoriti se z 2uravljevim. Celo prvi stavek je že sestavila: ((Mirno me poslušaj...« Ivan Vasiljevič je sede! obkrožen z gomilo map. Lena ni mogla reči ničesar žuravljev je izvlekel iž-pod kupa papirjev zvezek in smeje dejal:
«Samo poglej, kakšno mucko Je narisala Suročka...«
Lena je pobegnila: zbala se je, da se ne bi zjokala.
Ni mogla vzdržat: doma in sklenila je iti k Veri Grigorijev-ni Njej bo povedala vse. Vera Grigorijevna je marsikaj doživela. Gotovo bo Leni lahko pomagala...
5.
Malokdo je zahajal k Sererjevi. Včasih se Je prikazal glav-n' konstruktor Sokolovskl, bil Je v zadregi m je dolgo molčal-Vera Grigorijevna ga je postregla s čajem in varenjem. Potem so Jo poklicali h kakemu bolniku ali pa Je Sokoiovski pretrga' stavek na polovici in vstal, rekoč: ((Oprostite, če sem vas utru-
*	(Se nadaliujej
UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCHI 6,11. TELEFON 93-808 tn 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pellico 1 II. Telefon 33 82 - UPRAVA TRST - UL SV FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338 - NAROČNINA- mesečna 800 lir - Vnapret četrtletna 2 250 lir, polletna 4.400 lir, celoletna 7.700 lir - Socialistična federativna republika Jugoslavija: v tednu in v nedeljo posamezna številka 50 din - Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za SFRJ ADIT DZS Ljubljana Stan tre 3/1 telefon 22-207 tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14-603-86 - OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno upravni 250, osmrtnice 150 lir. - Mali oglasi 40 lir beseda - Oglasi tržaške In »riške mMin.	J .'.nravi-
.	— Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societš Pubblicitš Italiana«. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst	J	J pn ^