Leto LXXL, ŠL 228 a LJubljana, torek tL oktobra 1938 Cena Din 1. Izhaja vsak dan popoldne, Izvzemsi nedelje in praznike. — Inserati do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN TJFRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica Ste*. 5 Telefon; 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-26 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg št. 7 — NOVO MESTO, LjuMjaneka telefon st. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Stroasmaverjeva cttea 1, telefon Št. 65; podružnica uprave; Kocenova uL 2, telefon št. 190 — JESENICE Ob kolodvor* 101« Postna hranilnica v Ljubljani št. 10351 vž > f.. K** f Važne odločitve v notranji politiki: Skupščina razpuščena volitve 11. decembra V vlado sta bila sprejeta dva nova ministra: predsednik Jugoslovenske ljudske stranke Svetislav Hodžera in narodni poslanec Ante Maitrović — Novo izvoljena skupščina se sestane 16. januarja, senat pa je odgođen do sestanka skupščine BEOGRAD, 11. okt. AA. V imenu Nj. Vel. kralja so kr. namestniki z ukazom od 10. t. m. na predlog notranjega ministra ter po zaslišanju ministrskega sveta sklenili, da se narodna skupščina, izvoljena na dan 5. maja 1935, razpusti. Volitve narodnih poslancev za štiriletno skupščinsko dobo bodo v vsej državi v nedeljo 11. decembra 1938 po predpisih zakona o volitvah narodnih poslancev. Narodna skupščina, izvoljena na dan 11. decembra 1938, se sklicuje na izredno zasedanje na dan 19. januarja 1939. Razpuščena narodna skupščina je bila izvoljena pri volitvah dne 5. maja 1935. Za te volitve so bile postavljene štiri državne liste; njih nosilci so bili takratni predsednik vlade Bogoljub Je vtič, predsednik HSS dr. Vladimir Maček za združeno opozicijo, predsednik »Zbora« Dimitrije Ljotič in večkratni bivši minister Božidar Maksimović. Zavrnjeni sta bili državni kandidatni listi, ki sta jih vložila predsednik Jugoslovenske narodne stranke Svetislav Hodžera in voditelj jugoslovenskih socialistov dr. Zivko Topalović. Pri petomajskih volitvah je po uradni objavi dobila lista g Jevtića 1,746.982 glasov, lista dr. Mačka 1,076.345, lista Dimitrija Ljotića 24.088 in lista Bože Maksimovića 33.549 glasov. Ker listi Maksimovića in Ljotića nista dosegli v zakonu predpisanega količnika 50.000, sta ostali brez mandatov, ki so bili zato vsi razdeljeni med Jevtićevo in dr. Mačkovo listo. V dravski banovini je po uradni objavi volilo Jevtićevo listo 125..180 volilcev, dr. Mačkovo 22.220, Ljotićevo 2530 in Ma-ksimovićevo 47. Volilna udeležba je znašala v dravski banovini 46.96*/© in je bila najmanjša v državi. V vsej državi je glasovalo od 3,908.313 vpisanih volilcev 2,880.964, to je 73.72 odstotka. Na Jevtićevi listi so bili izvoljeni 303 narodni poslanci, na dr. Mačkovi listi pa 67, vsega skupaj torej 370 poslancev. V dravski banovini je bilo izvoljenih 27 poslancev na Jevtićevi listi, dva pa na dr. Mačkovi, skupaj 29 poslancev. Dva nova ministra BEOGRAG, 11. okt. AA. V imenu Nj. VeL kralja in z ukazom kr. namestnikov sta bila danes 10. oktobra postavljen: za rninistra brez portfelja Svetislav Hodžera, advokat in bivši narodni poslanec, za ministra za telesno vzgojo naroda Ante Maštrovića, narodni poslanec Oba rninistra sta popoldne položila prisego ob navzočnosti predsednika ministrskega sveta dr. Milana Stoja-dinovića ter v prisotnosti dvornega prote Mihaila Popovića ter župnika in dekana dr. Matije Petlića. Zaključitev zasedanja senata BEOGRAD, 11. okt. AA. V imenu Nj. Vel. kralja so kr. namestniki z ukazom od 10. t. m. na predlog notranjega ministra ter po zaslišanju ministrskega sveta sklenili, da se seje senata, sklicanega na redno zasedanje na dan 20. oktobra 1°38 zaključijo in da se senat skliče na izredno zasedanje 16. januarja 1939. Atentat v Sofiji žrtev atantata je postal šefi generalnega štaba general Pejev — Atentat delo makedonstvujuščih? SOFIJA, 11. okt. br. Včeraj popoldne okrog 15. je bil izvršen atentat na načelnika glavnega generalnega štaba, gf-nerala Jordo Pejeva. General Pejev je bil v spremstvu svojega adjutanta na poti v vojno ministrstvo. Tik pred vhodom v vojno ministrstvo, ki je v neposredni bližini ministrskega predsedstva, je skočil pred njega iz vrst sprehajalcev neki moški ter začel streljati iz dveh revolverjev. General Pejev je bil zadet od več krogel ter se je zgrudil na mestu mrtev. Večerni sofijski listi so objavili o atentatu na generala Pejeva naslednje podrobnosti: Nekoliko pred 15. uro je general Jorda Pejev, načelnik glavnega generalnega štaba, v spremstvu majorja Dimitrija Stojanova, namestnika načelnika geografskega zavoda, odšel z doma v vojno ministrstvo. Ko sta prišla po Slavljanski ulici pred pravosodno ministrstvo je stopil pred njiju srednje velik neznanec, ki je v hipu potegnil iz žepa parabellum in pričel streljati na generala. Major Stojanov je pograbil svoj revolver, da bi morilcu preprečil njegovo namero. A ta je že naperil revolver nanj in ga z nekaj streli v trebuh podrl na tla. Nato je spet oddal več strelov na generala Pejeva. Streljal je, dokler ni porabil vseh nabojev. Nato je parabellum odvrgel, potegnil iz drugega žepa manjši revolver ter si pognal kroglo v glavo. Atentat je bil izvršen z bliskovito naglico, šele, ko je napadalec sam padel, so pritekli generalu Pejevu in majorju Stojanovu na pomoč. General Pejev je kazal še poslednje sledove življenja. V naglici so ga prepeljali v privatno kliniko dr. Dimitrakova v bližini narodnega sobranja, a je že med potjo izdihnil. Major Stojanov je dobil smrtno nevarne rane v spodnjem delu telesa, želo- dec in črevesje ima večkrat prestreljeno. Po prvih informacijah se a -mtator, ki so ga pričeli policijski orgaai zasliševati kar pred rriiniatrstvom, čeprav se je vsak hip onesvestil, imenuje Stojil Josipov Vasev in je doma iz vasi Tre-kjano pri Custendilu. Na vprašanje, ali ve, koga je ubil, je dejal: >Vem, generala Pejeva. Revolver in ukaz, da ga ubijem, sem dobil od nekega Makedonca.« Njegove izpovedi je treba sprejeti na znanje z rezervo. Tudi ni gotovo, ali je atentator povedal svoje pravo ime. Vsekakor doslej še ni bilo mogoče ugotoviti, iz kakšnih razlogov je izvršil dejanje. General Pejev je bil na glasu odličnega vojaškega strokovnjaka. Po drugih vesteh se imenuje atentator Stojil Vasev Kirov. Prepeljali so ga v bolnico, kjer se do večera ni več zavedel. Ugotovili so, da je bil Vasev Kirov pred leti obsojen na več let robije zaradi nekega kazenskega dejanja. V zaporu je preživel 8 let. Lani so ga izpustili. Takoj po atentatu se je vojni minister general Daskalov v spremstvu svojega pomočnika in več višjih oficirjev odpeljal na kliniko dr. Dimitrakova, kjer so izkazali poslednjo čast pokojnemu tovarišu. Ponoči je prispel v Sofijo kralj Boris, ki se je že v popoldanskih urah s posebnim vlakom odpeljal iz Varne. SOFIJA, 11. okt. AA. Snoči je za nekaj časa prišel k zavesti morilec generala Pejeva. Med izpraševanjem preiskovalnih oblasti je morilec priznal, da je za ta zločin prejel 20.000 levov. Ko so ga vprašali za imena ljudi, ki so mu dali denar in ukaz, da ubije generala Pejeva, je samo dejal, da sta bila to dva človeka, ki sta govorila v makedonskem narečju. Med nadaljnim. izpraševanjem je priznal, da se popolnoma zaveda, da je ubil načelnika generalnega štaba. SOFIJA, 11. okt. z. Major Stojanov je ponoči podlegel poškodbam. Pogajanja v Komamu ČSR je pokazala dobro voljo — Madžari Se vedno vztrajajo pri svojih zahtevali PRAGA, 11. okt. e. Iz Komama javljajo, da so se snoči nadaljevala pogajanja med češkoslovaško in madžarsko delegacijo. Češka delegacija še ni zavzela svojega stališča napram madžarskim zahtevam. Predstavniki češkoslovaške vlade so v znak, in dokaz dobre volje pristali na to, da prepuste Madžarski nekatere obmejne kraje. Danes dopoldne so Madžari zasedli železniško postajo Slovaško Novo mesto in obmejno mesto Ipoljske šahi. Madžarska delegacija je sprejela predlog češke delegacije, da se lahko češkoslovaški tranzitni promet še vedno vrši skozi to mesto. Po tem sporazumu sta delegaciji pristopili k pogajanjem. Kakor se doznava so, pogajanja naletela na velike težave ker so madžarske zahteve predalekosežne. Madžarska namreč zahteva, da gre demarkacijska črta od Bratislve na Nitro, Lučenec, Ledice, Prožnjave, Košice, Tubišev, Užho-rod in Munkačevo in da se v Slovaški in Podkarpatski Rusiji izvede plebiscit. Te zahteve pa češki, slovaški in rusinski politični krogi smatrajo za nesprejemljive. Češkoslovaška delegacija je na včerajšnjem sestanku sporočila, da je Češkoslovaška pripravljena odstopiti Madžarski ob- mejne kraje z madžarsko večino. Češkoslovaška delegacija je poleg tega poudarjala, da etnografska karta, na podlagi katere so postavljene madžarske teritorialne zahteve, ne odgovarja stvarnemu položaju. Zaradi tega je češkoslovaška delegacija predlagala, da vprašanje madžarske večine reši na podlagi druge etnografske karte. Po želji češkoslovaške delegacije je bila konferenca preložena na danes, da bo lahko madžarska delegacija proučila češkoslovaške protipredloge. Istočasno je bil sestavljen tudi pododbor strokovnjakov, ki se bo bavil s pregledom obeh kart in ima nalogo, da najde kompromisno rešitev. Poljska statistika BEOGRAD, 11. okt. e. Tukajšnje poljsko poslaništvo je glede na vesti o številu Poljakov in Cehoslovakov v tešinskem področju, ki je bilo odstopljeno Poljski, izdalo naslednje pojasnilo. _ Ozemlje Tješina in Frystadta obsega okoli 800 km*. Tje&inski srez ima 53.976 prebivalcev, od teh je 76.2% Poljakov. Srez Jablonk ima 31.351 prebivalcev, od 95.8% Poljakov. V okrožju Frvstadt ima srez Bo-humin 51.011 prebivalcev, od teh 47.3% Poljakov, srez Frvstadt ima 91.053 prebivalcev, od teh 68.7% Poljakov. Skupno znaša torej število prebivalstva obeh okrožjih 227.400 duš, od teh 197.000 Poljakov, to je 73%. Kje bo plebiscit PRAGA, 11. okt. e. Kar se tiče plebiscita, v tukajšnjih krogih poudarjajo, da so bila predvidena štiri področja za plebiscit in sicer Brno, ki je eno največjih čeških industrijskih središč, Moravska Ostrava, bližnja okolica Domažlic in mesto Olomuc z okolico. V brnskem ozemlju, kjer je največ Nemcev, pričakujejo 20% nemških glasov. Inozemci smatrajo, da bo mednarodna komisija iz lastne iniciative predlagala, naj se plebiscit opusti, da bi se na ta način izognili vznemirljivim mednarodnim za-pletljajem Prepričani so, da bo Hitler najbrž pristal na to stališče in da ne bo zahteval plebiscita. Glasovi o carinski uniji PRAGA, 11. okt. e. »United Presse« poroča: Z merodajnega mesta poročajo, da je nemška vlada predložila češkoslovaškim strokovnjakom v Berlinu sklenitev carinske unije med Nemčijo in Češkoslovaško. Po istih poročilih nemški predlog predvideva tudi skupno valuto za obe državi in sicer nemško marko. V merodajnih krogih ta načrt različno komentirajo. V splošnem se čujejo glasovi in mišljenja, da stremi ta načrt za tem, da bi se popolnoma likvidirala neodvisnost Češkoslovaške. Kdo bo naslednik dr. Beneša PRAGA, II. okt. e. »Cesko Slovo« razpravlja o volitvah novega predsednika in poroča, da smatra odbor koali ranih strank, za važno, da se te volitve vrše točno po predpisih ustave. Po ustavi mora biti narodno predstavništvo sklicano do 19. oktobra. Do tega dne je potrebno razčistiti celo vrsto raznih vprašanj. Parlament je nepopoln. Na podlagi sporazuma med Slovaki, Rusini in Cehi je nastala nova državna tvorba. Težave so nastale tudi v tem, ker je Slovaška prepovedala komunistično stranko na Slovaškem. Koalicijski odbor smatra za potrebno, da podajo o vseh teh problemih svoje mnenje strokovnjaki.. List poudarja, da se država nahaja pred težkimi gospodarskimi nalogami in da se zaradi tega računa, da bo za predsednika republike izvoljena oseba, ki stoji na čelu gospodarskega življenja. Taka oseba bi odgovarjala tudi želji naroda. Težavne naloge francoske vlade Proračunski deficit je dosegel že 50 milijard — Naraščajoče nezadovoljstvo Širokih množic — Nove volitve? PARIZ, 11. okt br. Veliko pozornost v vseh političnih krogih je zbudil govor, ki ga je imel v nedeljo na nekem zborovanju minister za narodno vzgojo Zee. Med drugim je namreč izjavil, da bo demokratični režim v Franciji v prihodnjih mesecih rešen, ali pa bo izginil in z njim bo izginila tudi demokratična svoboda. Ta izjava po sodbi parlamentarnih krogov najbolj jasno karakterizira politični položaj v Franciji Daladierova vlada je pred izredno težkimi nalogami. Proračunski deficit je dosegel že 50 miljard frankov, pri čemer pa še niso vpoštevani izdatki za mobilizacijo in za dodatno oboroževanje. Cene življenskih potrebščin se neprestano dvigajo, kar ima za posledico naraščujoče nezadovoljstvo širokih množic. Delavstvo ni zadovoljno niti z zunanjo, niti s finančno, še manj s socialno politiko vlade. Daladier se skuša rešiti z zasilriimi ukrepi, kar pa postaja vedno težavnejše. Z veliko napetostjo pričakujejo v političnih krogih prihodnjo sejo ministrskega sveta, ki bo najbrže že jutri pod predsedstvom predsednika republike. Na tej seji bo prišlo, kakor zatrjujejo v poučenih krogih, do zelo važnih odločitev. Vedno bolj se razpravlja tudi o razpisu novih volitev, ker smatrajo, da sedanja sestava parlamenta ne odgovarja več razpoloženju naroda. Dve japonski diviziji docela uničeni Kitajcev ob Jangcejn HANKOV, 11. okt. AA. (Reuter) proslavlja Hankov kitajsko zmago nad Japonci, ker so kitajske čete v hribih zahodno od Tehana ob reki Jangce uničile japonske čete. Po kitajskih poročilih so japonske izgube mnogo večje kakor o priliki zavzetja Tajerčanga. TOKIO, 1U okt. (Reuter). Japonske čete so danes dopoldne zavzele Hiang, važno mesto na železnici Pejping-Hankov, ki leži okrog 100 milj severno od Han-kova. Borbe severno od Hankova na železniški progi proti Pekingu, kakor tudi ob Jangceju se nadaljujejo. Po japonskih informacijah je japonska vojska, ki operira vzdolž omenjene proge, davi zavzela mesto Tinian, ki leži 160 km daleč od Hankova. Po Jangceju so japonske vojne ladje izvršile nov prodor ter se približale Hankovu na razdaljo 85 km. Na področju jugovzhodno od Hankova pa so Japonci doživeli sile, ki so bile v veliki premoči, so ustavile japonsko vojsko na njenem pohodu po močvirnatem ozemlju proti severo-zapadu in jo po bitki, ki je trajala včeraj vse popoldne in potem vso noč ter še davi, pognale nazaj. V sestavu japonske vojske je bilo šest divizij, s skupno okrog 00.000 mož. Dve diviziji, okrog 20.000 mož, so Kitajci pobili do zadnjega moža. Zaplenili so velike množine vojnih potrebščin, posebno mnogo tankov, topov, streliva in trena. TOKIO, 11. okt br. Japonski listi poročajo danes o novem incidentu, ki se je pripetil včeraj popoldne na Tjungu, kjer gre meja med Mandžurijo, Korejo ki Rusijo na drugi »tram. Ruske obmejne straže so napadle dve japonski ribiški ladji ter ju močno obstreljevale. Ribičem se ja le s težavo posrečilo umakniti se na desno obrežje seka. Vež ribičev Je b*o novi češkoslovaški zunanji minister, ki je prevzel težavno in odgovorno nalogo ureditve mednarodnih od noša je v okrnjene češkoslovaške republike. Smrt bivšega direktorja „Prizada" BEOGRAD, 11. okt. Dopoldne je zadela srčna kap znanega gospodarstvenika in bivšega direktorja »Prizada« Milana Naj-danovića. Ko so ga pripeljali domov, je u*> dihnil. Napredovanja v diplomatski službi BEOGRAD, 11. okt. AA. Imenovani so: Luković Luka, svetnik v zunanjem ministrstvu, za svetnika pri poslaništvu v Budimpešti; Mitrović Rado sav, Mir ković Mi-ljutin in Dimić Branko, tajniki v zunanjem ministrstvu, za svetnike; Bukovac Avguštin, tajnik pri poslaništvu v Bruslju, za svetnika v zunanjem ministrstvu; God-jevac Slobodan, konzul v Valoni, za generalnega konzula; Djolević Bogdan, tajnik pri poslaništvu v Ankari, za konzula v Solunu; Avakumovič Mirko, uradnik pri generalnem konzulatu v Solunu, za uradnika v zunanjem ministrstvu; Bogić Dra-gomir, uradnik v zunanjem ministrstvu, za uradnika iste skupine pri generalnem konzulatu v Hamburgu. Napredovanje učiteljev \ BEOGRAD, 11. okt. Na meščanskih šolah so napredovali v 6. pol. skupino upravitelj Josip Rupnik v Slov. Bistrici ter učitelji in učiteljice Milica Martin na n. ženski V* Mariboru, Sonja Zvan na Jeseničan, Tomo zargalj v Novem mestu, Franjo Vajda v Celju, Angela Žižek na I. moški v Mariboru, Milica šenčar v Ptuju, Vitoslav Janković na I. moški v Ljubljani, Alojzij Rus v Novem mestu, Jelena Krajner V Breživah. Vekoslav Strmšek pri Sv. Lenartu, Viktorija Hur na I. moški v Ljubljani, Drago Hur na H. moški v Ljubljani, Cecilija Volk na II. moški v Ljubljani in Josip šegula v Celju. Nesreča belgijskega liškega letala PARIZ, 11. okt. Na Westfalskem se jd popoldne pripetila strašna letalska nesreča. Neko potniško letalo je padlo iz visine 1000 m na tla in se razbilo. V njem so bili štirje člani posadke ter 16 potnikov. Po prvih še nepotrjenih vesteh se je vseh 20 ljudi ubilo. Vsi so bili nemški državljani. Nesreča je nastala zaradi defektov v obeh motorjih. Kardinal Imiitzer ni bil DUNAJ, 1L okt AA. (DNB) V zvezi 1 dogodki zadnjega tedna so se v tujem tisku pojavile vesti, da >e bil kardinal Innitzer aretiran. Te vesti so docela netočne. Prav tako niso resnične vesti o zapiranju cerkev, kakor tudi ne vesti a odstranjevanju usmiljenih sester iz bolnišnic. Tudi Litvinov |e že doigral? BERLIN, 11. okt w. Iz Moskve poročajo, de je GPU v pretekli noči izvršila hišno preiskavo na stanovanju komisarja za zunanje zadeve Usvkso^S. Policijski organi so zap4on2i tolike množine raznih spisov, da so jih odpeljali rvrhan tovorni avtomobil. Dogodek je zbudil v moskovskih diplomatskih krogih uiJflsnsro pozornost, ker g* tolmačijo za dokaz, da je Litvinov padel v nemilost. 1L oktobra. Beograd 10, Parts 11.69. London 20.935, 9ew York 440, Bruselj 7436, MIlan 23.15» Amsterdam 238.73, Berlin 175, Praga. TSJ07S, Bukazeftta &25. Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, torek. 11. oktobra 1938. Stev. 226 Proč s starokopi ćesa tt I« fflbrdU MđBčiti liv Letošnje ^eto jI gostranske mah, da mnog Mafmbf l&iktotf* t zivb pokazalo m jivosiii-ki o celd ograži^ našega Tmarštva in sadjašfctva. m. precej kre^i organizaciji, ki jo vidimS zlasti tudi t dravski banovini v bBeh panogah našeja J*ske#L pos#xiarstTai bodisi v kmetijski« podruIriicaJi rfedisi v vinogradniških in sadjarskih „orgah}zacij4n. Skoraj r>o vaen naših vinoroohifi okoliših, . plasti še po Sjbvehških goricah in tudi po rajo raz? bv obstoj kljun ljenjske' JpotreDe.<" TdćtT gospodarski razvoj po novi ureditvi Evrope *pred- 30 leti-je-za-sekal tudi v naše gospodarske-priliki-ob meji mejnike med starim in novim načinom gospodarstva. Vinske zaloge, ki so iz naših danes obmejnih krajev v bivši Avstriji brez večjih težav romale v Gradec in druge avstrijske kraje, so po prevratu začele ostajati vedno bolj v kleteh naših vinogradnikov. Nasiale so carinske meje, povojna Avstrija je nastavila visoko carino na naša vina, jirevoz na Češko je bii drag itd. Vedno češee in vedno glasneje so se pojavljati pozivi realno mislečih lju$i. da bo treba preortjprajanje dosedanjega, bogoslorja. Toda kaj pomaga vse ugibanje in pred-, laganje v javnosti, če pa je doslej vprašanje nove tržnice za naš mestni syet bilo in kljub vsem p&zft&ttt JRžadetega ofečfn-stva ostalo — deveta briga. Vprašanje se v me*tffefn srfefa ddrfej sJbtr»h ni niti ventiliralo hiti obravnavalo načelno, kaj šele merifoinno. fci "v^fidar je sfcrajhi ,caš; da gospodje r>osvetijo z lučjo" švojč skrbi zš dobrobit občanov rudi f ta prbblent Značilno je, da jfli niso ganile hiti vesti o poskusih imenske in kosaSRe Ob'clhe, kt sta kolikor toliko navezani ha mariborski -tr§^ da si uredita svoja lastna trga. Seveda se #1 v teh dveh* občinah1 rešitev vprašanja, h j. ustanavljanje iti organiziranje novih trgov menda nekoliko prelahko predstavljali. Gotovo je, da hudo - gospodinje obeh teh občih se. dolgo navezafie* ha marfborski trg. Zato je vprašanje nove mariborske trždi-če postalo res pereče. Zakaj jjOsgK^te Mestni svetniki menda vendar ne mislijo, da je sedanje stanje mogoče del j časa vzdržati. Nemogoče je, v razmeroma ozkem Strossmaverjevem drevoredu, ki je določen za vse kaj drugega kakor n. pr. za mesarje, ter na razmeroma majhnem Vodnikovem trgu držati in po rastočih potrebah razviti mariborski trg. Vedno bolj stopa v ospredje predlog, da bi se uredila nova tržnica nekako po zagrebškem vzorcu na prostoru, kjer stoji sedaj bogoslovje. To poslopje bo menda v doglednem času, ko bo zgradba novega bogoslovja pod Kal vari jo izročena s*x>jemiu namenu, ostalo prazno in zaradi svoje starinske nepraktične ureditve tudi neporab-no. Obsega pa z vrtom vred velik kompleks, na katerem bi se dala zgraditi velika moderna zgradba za mariborsko tržnico, ležeča prav v središču mesta, na haj-prometnejsi točki. Je to doslej edini resni in praktični predlog, ki prihaja v poštev. Mariborsko gledališče Torek, 11.: ob 20. feuctičev uCenec. Red A. Sreda, 12.: Zaprto. četrtek, 13.: ob 20. Kar hočete. Red B. — Boccacclo v mariborskem gledališča. Mariborska opera pripravlja hod taktirko kapelnika Herzoga in v Skrbinškovi režiji kot prvo glasbeno predstavo te sezone opereto >Boccaccio«. V tem na svetovnih odrih znanem iti tudi pri nas priljubljenem delu Dalmatinca Franceta pL Suppeja nastopi prvič novi tenor Anatol ManoŠevSki v naslovni vlogL — . -»4***. - Pred zaključkom gledališkega abonmaja. Vsem ki se do zdaj Še niso prijavili za letošnji gledališki abonma, se tudi v njih lastnem interesu nujno priporoča, da to čim prej store, ker se kasneje novi abonenti ne bodo več sprejemali. BretObzirfti feilcJafJt Martbof, 10. oktobra V zadnjem času opažamo v Mariboru neverjetno In brezobzirno dirkanje kolesarjev. Zares je Čudno, da hi število žrtev kolesarskih rieoreč še veliko večje, kakor je, četudi se število kolesarskih nesreč Jh nezgod v zadnjih mesecih v Mariboru izredno množi Razburjenje in ogorčenje pešcev je spričo tega povsem umljiro. Na najbolj prometnih točkah, kakor na primer pe Grajskem trgu, po Vetrinjškl triičfc: po Glavnem trgu itd. drve kolesarji kakor za: stavo. K temu se še pridružuje s)aW spričevalo za srčno kulturo, da se sploh in niti najmanj ne zmenijo za žrtve svoje brezobzirnosti, . ampak nadaljujejo svojo P°fe £a%pr da hi se nič ne, zgodilo^ " Primeri kolesarskih, nezgod v zadnjem čalu so se ze.takp pomnim, dh ie poš^ to vines breoštdj&ištvo fearftors!« mčsthe t>&ći& & ^&Wa Wleaarj^, baj,vt$zr38 po mestnih ulicaK v žrHerHl brzuii, ker bo hrimorahč ^6sto>jftt« sifoCr^ in eneT-giCn^^e. Mariborske in okoliške novice. skem 1.50 d bula : kislo do 1 hren 2, p do 1. dič 1, renje 1, luščen jabolka i skve 4 do 10, luščeni oziroma nJ pšenica do 2; rjb i-50 do. 1.75, ječmen 1.25 do 1.50, koruza 1.50 do 1.75, oves 1, proso 1.25 So 1.50, ajda 1.507 Mlečni izdelki: smetana. Utej- 10, mleko 1.50 do 2, surovo maslo kg 24, čajno maslo „28 do 32, aomači sir 10, jajca 0.70 do 1.25 din. Perutninski trge kokoši,«-18- do -2oV piščanci 20 do 50, gosi 32 do 40, purani 28 do 50, race 12 do 18, domači žajcT TT" X33T~ 33 din. Seneni trg: sladko seno 70 do 75 din za 100 kg, o tava 70, lucema 80, pšenična slama 40 din za 100 kg. Ž>rehi * % do t do 36, kofetanj 3 do 4, ,din. Žitni tr§; nter: SAMO ŠE JUTRI V sredo iz* JC. do lo. tire I * dobite lahko še SBECKE DRŽ. RAZR, LOTEKIJE pri viru sreče „PUTNIK«« uradna potovalna pisarna in -pooblaščena glavna kolektora Ptuj Maribor Celje 1* Žrebanje IZ. oktobra 1938 — »Bajta« je dozidana. Kakor znano, so svojčas ustanovili nekateri mariborski inženjerji zadrugo »Ba^ta«. Namen te zadruge je izgraditi na Pohorju planinsko »bajto«, kjer naj bi imeli mariborski inženjerji svoje plannsko zatočišče in postojanko. Ta nova pohorska postojanka, ki stoji v bližini Senjorjevega doma, je sedaj dozidana. Vršijo se samo še pleskarska dela. Notranjost je udobno urejena, zunanjost nudi mično planinsko sliko. Nova *bajta« na našem Pohorju ima tudi ležišča, ki bodo nudila prijetno solnčenje pa tudi zračne kopeli. Tako je venec planinskih postojank na našem Pohorju izpolnjen z novo »bajto«, ki bo nudila lastnikom mnogo užitka in prijetno zatočišče. Tako nastaja tudi v zapadnem delu Pohorja nov pohorski Sem-mering, saj imamo tukaj poleg ponosnega planinskega hotela »Senjorjev dom« tudi vilo mariborskega veleindustrijca Hutterja, ki je razen tega uredil v bližini svoje vile tudi novo elektrarno, četrto na Pohorju, od katere bodo lahko vse sedanje in tudi bodoče pohorske postojanke v sosedstvu črpale električno energijo za razsvetljavo in pogon. Elektrifikacijo tega dela Pohorja bodo v mnogem pospeševala prizadevanja postavitve novih planinskih hišic, vil ter weekendskih zatočišč. — Triptik, razne dokumente in torbico z orodjem je odnesel nekdo iz avta, ki je last trgovca Ivana Karbeuca iz Gosposke ulice. Karbeuc je parkiral s svojim vozilom na Rotovškem trgu, kjer je tat izrabil ugodno priliko ter vlomil skozi stranska vrata, v avto. Karbeuc trpi radi tatvine 120 din Škode. — Za revno šolsko deeo. Te dni se bo oglašal po hišah nabiratelj prispevkov za Podporno društvo za revne učence v Mariboru. Iskreno prosimo, da ga stranke ne bi zavračale. Prosimo za blagohotne pri- m** Cevftlo _ li1 iltnoit; durmi in trelfc. bo kakih 800 revnih in .............„_ trebuh učefcee^in do iibe. Božič je pi obleči oziroma 0t^&afibafsij čebelarji se agilno gibljejo. jBedeljdVl6. oktob«a>e »bero .prt^ čebelnjaku g. A. živka pa Poj^žju, kjer bo čebeiftrlMto predavanje 6. Wbnovanhti čebel, kuhanju voska, odvzemanju čebel iz satovjn iz navadnih košev. — ax Spodnje Dobrave, ^bravčimi se zelo zanimajo za inci?ienti »ki se je br^ie-til v noči na ponedeljek v neki tukajšnji gc»tiixuV Incidentu je pbtem zunaj sledil spopad ter so ob tej priliki padale tudi bunke in je bil nekdo poškoddvan. Orožniki so uvedli preiskavo in so ugotovili, da gre za odmeve starega sovraštva. Sicer pa smo Dobravčani miroljubni ljudje. — KOnec matične krize. V zadnjem času je preživljala naša Glasbena matica tiho krizo, o kateri ni širša javnost ničesar izvedela. "Po- ormodu - bivšega:-ravnatelja in matičnega dirigenta prof. Kozine se ni posrečilo doseči med članstvom soglasja glede novega dirigenta, potem ho je prof. Vasilij Mirk odklonil sprejem tega mesta. Sedaj se je posrečilo, da je Glasbena matica dobila za svoj orkester novega dirigenta v esebi prof. Draga ši-janca, ki uživa velik ugled in sloves ne samo v naših glasbenih krogih, ampak tudi preko meja naše države. — Kaj pa gornja Beograjska ulica? Prejeli smo s prošnjo za objavo: ^>Javnosti je znano, kako se južna mestna periferija silno razvija. Stavbena podjetnost se v tem delu mesta neverjetno stopnjuje, saj je v razmeroma kratkem času vstalo iz tal 20 vil in čednih hišic_ ki so pretežno že zasedene po stanovalcih, do-čim je 6 ostalih stavb v gradnji. Pogled na stavbe same vzbuja veselje vseh, ki se vesele napredka Maribora. Hiše so že izročene svojemu namenu, vendar pa je ta del ulice v takšnem stanju, da bi bilo potrebno obširneje o tem spregovoriti. Skrajni čas je, da se ta nemogeča ulica uredi, ker je ob času malega deževja naravnost neprehodna Tud^ ni na s'avbah nobene številke in mora biti pismom ša pravi umetnik, da najde posamezne stanovalce. Ponoči je prehod nemogoč, saj luč sploh še ni napeljana. O kanalizaciji pa ni duha ne sluha.« — Za pob.Orskj dan je v vsem obmejnem ozemlju veliko zanimanje. Drvarji se po vsem Pohorju vneto pripravljajo za nastop, ki bo nedvomno vzbudil veliko pozornost. — D^a r»o\a avtomobila prideta v promet pri mariborskem reševalnem oddelku oziroma pri gasilki četi. Reševalni oddelek dobi nov rešilni avto znamke *Tatra«, k^ je opremljen z vsemi sodobnimi reševalnimi pripomočki. Gasilska četa pa dobi novi mali gasilski avto. — Stara domačija zgorela, V Malem Dolu pri Sv. Jakobu v Slovenskih goricah je zgorela 100 let stara domačija posestnika Lacka Hadjana V zvezi s požarom so nekatere aretacije, ker je podan sum požiga. — Nov primer siinavke in parkljevKe so ugotovili v Hočah, in sicer pri posest-niči Ani Vreclovi. Oblastva so storila vse, da se ta nevarna bolezen ne razširi. — Prošnja. Tat, ki je vlomil, v stanovanje J. Vuserjeve v Trstenjakovi ulici 16 se naproša, da vrne vsaj ukradene dokumente, ,ki so zanj brezpomembni. Mariborska beležnica GRAJSKI KINO: Zdravnik iz strasti. KINO UNION: Nina Pet revna. DEŽURNI LEKARNI: Vidmar jeva na Glavnem trgu in Savostova na Kralja Petra trgu. Dviganje in padanje naše knjižne produkcije a leta smo nehali filozofirati - V Jugoslaviji lz.ooo od Trubarja do L 1905 samo 8O00 publikacij glo, kakor Število publikacij v drugih panogah, ki jih je gospodarska kriza po 1. Od 97 publikacij Ljubljana, 11. oktobra I Zanimiva razstava > Slovenska knjiga 1918—1938«, katero- je priredilo Društvo alovenskih Jmjiževnikov, je podaljšana do sobote 15. t. m. Obisk je čedalje bolj živahen, poleg četih razredov, ki jih pripeljejo učitelji.na razstavo, prihajajo obiskovalci iz vseh slojev, med intelektualci vidiš obrtnike in delavce, ki s pozornostjo ogledujejo razstavljene knjige. Nad vse zanimivi in poučni so Črteži, s katerimi je ponazorjena naša knjižna produkcija po posameznih strokah in kulturnih področjih. Največ obiskovalčev se pomuda pri razstavi naše knjige in revije v Julijski Krajini. . CrteŽ periomcrdli bubAkadj v Julijski KrajŠhl kaže, da so se peridmene pub!ika> čl je začele ,rjrav lepo razvijati po L 101». Tega leta je izhajala samo ena, potem pa je število naraščalo v nadaljnjih letih na 4, g, darska kriza po 1. 1930 ni bistveno prizadela. Presenetljiv pa je padec števila po L 1935. L. 1919 je izšlo 20 filozofskih in pedagoških publikacij, v nadaljnjih letih je število padlo za dve ali tri publikacije. Močnejši je bil padec 1. 1926 (14 publikacij), h 1928 jih je pa izšlo kar 29, že naslednje leto pa je število padlo zopet na 18, nakar se je močno dvignilo ter doseglo vrhunec 1. 1931 (41 publikacij). V naslednjih letih smo dobili 36, 27, 39 in leta 1935 40 publikacij, po tem letu pa smo nehali filozofirati, sledi presenetljiv padec na 3 publikacije L 1936 in na 4 publikacije 1. 1937. Od 1. 1918 do letos je izšlo okrog 12.000 slovenskih knjig. To število si rx>nazorimo najbolje, ako pomislimo, da je izšlo od Trubarja do L 1905- samo 8000 slovenskih publikacij. Neki slovenski kulturni delavec mi je, ko sva se srečala na razstavi, skušal dopovedati, da porast slovenske knjižne produkcije ne gre na račun dejstva, da smo Slovenci združeni s Srbi in Hrvati v skupno državo Jugoslavijo. Ta izjava slovenskega intelektualca po 20 letih življenja v samostojni drŽavi je bila mnogo večje presenečenje, kakor -dviganje in padanje naše knjižne produkcije v posameznih strokah in kulturnih področjih, kakor ga kažejo črteži. Pokazal sem temu gospodu črte Že o naši knjižni produkciji v Julijski Krajini in sem se brez besed poslovil. Ix Sevnice - — Občni zbor SokoLskega društva. Pred kratkim je Bil pri nas redni občni zbor našega Sokolskoga društva, katerega se je udeležilo precejšnje število članov in članic. Po poročilih funkcionarjev, ki so bila selo zanimiva, je sledila volitev nove uprave. Izvoljena je bfla v celot! stara uprava s starosto br. Jakitofh na čelu. Iz Ptuja _._.ska svečanost, FtUjfki Sokol fe na daft ciirte obletnice Smrti Weskega P'4rra4ja-r.Hn«andra priredil v prosvetni dvo-^rani >Mladike« sr>onunj»iib svečanost, katere so se udelež.li razen številnega Članstva, in naraščaja tudi žlLstopriik sreskega naAelatva g. sreski podnačelnik Pran, Komah dan t mesta major Markovič, komandant orožn ške čete kapetan Bervakli ter zastopniki drugih uradov: Žalno **Seanost je otvoril pevski zbor Gjasbene Matice z državico himno, nakar $e povzel besedo starosta brat dr. Šalamun. V srce segajoče besedb je spregovoril brat prof. Jarc, recitacijo o Viteškem kralju pa je imel brat dr. Kovačič. Spominsko svečanost so zopet zaključili pevci, navzoči pa so počastili sptomin blago pokojnega kralja s trikratnim »Slava« klieem m trikratnim szdravo^ mlademu kralju Petru II. — Telefbnsikl vod bodo napeljali tudi v Markovce niže Ptuja in materijal je že pripravljen. Zainteresirane občine so poskrbele brezplačno za telefonske droge, delovne moči kakor tudi vse potrebne vožnje. — VandaJizom. Nedavno smo poročali, da so brezvestneži odnesli iz zvonika na starem vojaškem pokopališču v Strnišču zvonec, sedaj pa nam poročajo, da so se spravili celo nad žično ograjo pokopališča, katere so že precej odnesli. Pri nekem bližnjem posestniku so našli orožniki okensko mrežo, ki bi naj izvirala s pokopališča. — Ogenj. V Novi vasi pri Sv. Marku je izbruhni pri nekem posestniku v nisi ogenj, ki je povzročil okoli 20.000.— din škode. Ogenj je baje zanetil domači otrok, ki se je igral z vžigalicami. Iz Celja —c »žene na. Niskavuorlju«, dramo iz finskega življenja, no uprizorila ljubljanska drama drevi ob pol 8. v celjskem gledališču. Predstava je prva v novi sezoni in je izven abonmaja. —c Strelska tekma. Strelska družina v Celju bo priredila v nedeljo 23. t. m. s pri-četkom ob 8. zjutraj tekmo na strelišču v PeČovniku. Strelska tekma Je bila določena za 16. t. m., a je bila zaradi tehničnih ovir preložena na nedeljo 23. t. m. —C Dve nesreči. Ko je vozil 721etni posestnik Janez Otorepec od Sv. Eme pri Pristavi v soboto grozdje, Je nenadno izgubil ravnotežje in padel pod voz. Kolesa so šla čezenj ter ga poškodovala po glavi in nogah, obenem pa si je tudi Izpahnil desno roko. Te dni je padel 551etni delavec Ivan Verbek iz Zavodne nri Celju pri polaganju cementnih cevi tako nesrečno, da si je nalomil več reber. Ponesrečenca se zdravita v celjski bolnici. —c Z nožem jra je napadel. V Lopi njivi pri Mozirju je neki moški v ponedeljek ob 2. zjutraj napadel 271etnega dninarja Jožeta Tratnika iz Belih vod nad Šoštanjem in ga zabodel z nožem v levo roko. Tratnika so oddali v celjsko bolnico. —c Podaljšanje vodovoda. Mestna občina bo podaljšala glavni vod mestnega vodovoda v Stritarjeva ulica ln je razpisala dobavo zadevnega materiala. Ponudbe ie treba vložiti do vštetega 20. t. m. v vložišču mestnega poglavarstva. Iz Radeč — Zaključno kegljanje Ciril Metodm k družbe. Pred kratkim je bilo zaključeno tekmovanje pri kegljanju naših Cirilmeto-darjev, ki se je vršilo v gostilni Ljudmile Hmelj na Njivicah. Prvo nagrado je dobila ga Kos Rozalija. Dobila je vrečo koruznega zdroba in steklenico vina. dočim so dobili ostali steklenico medu aH likerja, zavitek klobas, blaga ali papirja itd. S tem je zaključeno kegjanje naših Clrilmetodarjev, ki je trajalo skoraj vse poletje. Društvu CMD. v Radečah želimo čim več uspeha. — Lepo solnčno vreme, ki traja že nekaj dni, posebno razveseljuje naSe kmetovalce, ki imajo še vedno mnogo dela s pospravljanjem poljskih pridelkov. — Enodnevni tečaj za Izdelovanje saa-nih sokov. V ponedeljek se je mudil v Radečah g. prof. Verbič Jože iz Ljubljane, ki je kot priznani strokovnjak imel v okrilju SVD enodnevni tečaj za izdelovanje sadnih sokov, želeli bi, da bd SVD organiziralo taka predavanja ob nedeljah, ker imajo tedaj naši sadjarji še največ časa. Iz Brežic — Na treh Krajih ji je prelomilo nogo. Oni dan se je v Sromljah prevrnil na Pin-terič Marije, .pos^s'.nico v Sromljah 29. 9 koruzo naložen voz, ftj ji je na treh mestih prelomil desno nogo. NesreČnico so taknj prebeljali v bolnico, kjer se zdravi. V le-! ožji jem letu je pri požkodovanki to že druga neso-eča. V aprilu jI je namreč z liovako pučko ua&nelil v Sromljah mpža Jožeta njegov -odni brat Franc, ki sedaj prestaja za zločin prisojeno kazen 30 let ječe v zaporih okrožnega sodišča v Mariboru. - — Vlom. Dne 3. t. m. med 7. in 16. uro, ko so bih d«>mači odsotni trgali grozdje r.a Bizeljskern, šo tatovi vlomili v hišo čevljarskega mojstra Mihaela Turnška v Za-kotu pn Brežicah. Vlomili so skozi zadnja vezna vrata tako, da so z železnim drogom dvignili vrata, pri čemer je p*opustila ključavnica. Iz spalnice je bilo ukradene več moške obleke, perila in čevljev. Iz omare so pobrali vao zlatnino; po sobi in kuhinji so vse razmetali. Skoda znaša okoli 2.000 din. Po dosedanjih ugotovitvah prideta v poštev kot vlomilca dva brezposelna mladeniča, ki ju orožniki zasledujejo. V našem okraju so zadnje čase vlomi pogosti in daiejo orožni Š t vu in sodišču mnogo dela, oškodovanci pa trpe občutno škodo. — Sokolsko društvo je ob četrti obletnici tragične smrti blagopokojnega Viteškega kralja Zedinitelja imelo v svoji društveni sobi v Narodnem domu komemora-tivno sejo. Okoli slike kralja mučenika se Je na predvečer obletnice ob 20. zbralo članstvo in Sokohi naklonjeno občinstvo, ki je ž žalostjo v srcu poslušalo lepe spominske besede staroste br. dr. 2dolš*ka Josipa. Kcanftrnora/Mja se je zaključila z eno-rninutnim molkom in mislijo na nenado-mestno izgubo velikega kralja. — Občni zbor društva bo v četrtek, 20. t. m. ob 20. v veliki dvorani Narodnega doma v Brežicah. Pridite vsi, ki se zanimate ža delovanje in napredek Sokola. SLABI ČASI — No, kako kaj gredo kupčije? — Zelo slabo. Oslo oni, ki nikoli ne plačajo, nočejo ničesar kupili.