Odgovorni urednik Novega tednika Branko Stamejčič ŠT. 12 - LETO 51 - CELJE, 21. 3. '96 - CENA 220 SIT Urednica Novega tednika Milena B. Poklic Tribuna o oživitvi zdravilišča Rimske Toplice ni dala odgovorov. Vroča tema na strani 16. Liboje so prodane. Stran 6. Stavkovni val ta mesec in aprila? Stran 2. Protest v Vrbnem. Stran 2. Ženeva v besedi in sliki- AudiS8quatro, BMW M roadster, VW beetle... Stran 23. Natakar! Taksi, prosim. Stran 20. Konec kompromisov V Velenju hočejo narediti pro- metni red (stran 7), v Celju maja slovo od mitnic. Stran 16. DOGODKI 2 Varuh človekovih pravic v Celju Prihodnji torek, 26. mar- ca, bo Celje obiskal varuh človekovih pravic Ivan Bizjak. Gre za enega iz sklopa delovnih obiskov varuha človekovih pravic po večjih slovenskih mestih, v pro- storih Mestne občine Celje pa se bo Ivan Bizjak pogo- varjal z občani o primerih kršenja človekovih pravic in nepravilnostih državnih ter občinskih organov v od- nosu do posameznika. Glede na precejšnje za- nimanje občanov za tovrst- na srečanja in pogovore, v Uradu varuha človekovih pravic objavljajo tudi tele- fonsko številko 080 15 30 za prijavo oziroma dogovor o natančni uri razgovora z varuhom človekovih pravic v Celju. Prijave občanov bodo sprejemali do petka, 22. marca. IS Stavkovni val v zdravstvu Stavke so napovedane za 21. in 27. marec ter za 3. in 10. april Sindikat zdravnikov in zo- bozdravnikov Fides se jc za danes, v četrtek, 21. marca, odločil za splošno stavko. To pomeni, da tudi v zdravstve- nih ustanovah na Celjskem zdravniki danes in do nadalj- njega ne delajo, zagotovljena je le nujna pomoč. Že čez slab teden, to je 27. marca, pa stav- ko napoveduje tudi sindikat zdravstva in socialnega skrb- stva. Stavka zdravnikov in zo- bozdravnikov bo trajala do iz- polnitve stavkovnih zahtev, to je predvsem do vladnega pod- pisa aneksa h kolektivni po- godbi za zdravnike in zoboz- dravnike, s katerim bodo upravičeni do dodatka k plači zaradi zahtevnosti in specifič- nosti svojega dela. Po tem aneksu bi bile zdrav- niške plače za 30 odstotkov višje, dodatek pa naj bi veljal za vse zdravnike. Fides tudi zahteva izločitev obeh pokli- cev iz zakona o razmerjih plač in meni, da mora osnovna pla- ča splošnega zdravnika znaša- ti 2,5, specialista pa 3 pov- prečne plače, dosežene v go- spodarstvu. Zahtevajo tudi za- stopanost v svetih javnih za- vodov. Predsednik sindikata Fides v celjskem Zdravstvenem do- mu dr. Janez Tasič pravi, da že imajo izkušnje z organizacijo stavk in da tudi tokrat ne bo zapletov. Delale bodo samo dežurne službe splošnih in zo- bozdravstvenih ambulant. Ti- ste, ki so v teh dneh naročeni na preglede, bodo sprejeli, če gre za nujne posege, sicer jih bodo prenaročili. Tudi v celjski bolnišnici so s stavko začeli ob 7. uri zjutraj, v tem času pa bo delala dežur- na služba tako kot ob nedeljah in praznikih, je povedal pred- sednik stavkovnega odbora dr. Jože Robida. Da je pred vrati stavkovni val v slovenskem zdravstvu, govori tudi napoved 12-urne stavke sindikata zdravstva in socialnega varstva, kamor so- dijo poleg medicinskih sester in ostalega osebja še zaposleni v domovih upokojencev, cen- trih za socialno delo in za re- habilitacijo invalidov ter v le- karnah. Napovedujejo jo za sredo, 27. marca, vztrajajo pa pri devetih zahtevah. Če te ne bodo uresničene, nameravajo 24-urno stavko nadaljevati 3. aprila, splošno pa 10. aprila. Med zahtevami je podpis dogovora o načinu odprave kr- šitev panožne kolektivne po- godbe, nadaljevanje pogajanj o spremembi omenjene kolek- tivne pogodbe in podpisu naj- kasneje do 25. marca. Zahte- vajo tudi nadaljevanje poga- janj o aneksu k poklicni in pa- nožni pogodbi, sprejetje ka- drovskih normativov in stan- dardov, izplačilo obresti za manj izplačane plače od junija 1992 do januarja 1993 in do- polnitev pravilnikov o napre- dovanju delavcev, zaposlenih v zdravstvu in socialnem var- stvu. Marinka Leskovar, ki je predsednica sindikata zdrav- stva in socialnega varstva v celjskem Zdravstvenem domu pravi, da bo na dan stavke de- lo potekalo tako kot ob dežur- stvih. V Zdravstvenem domu so v ta sindikat združene me- dicinske sestre, kar pomeni, da se bo lahko zgodilo, da bodo ! na dan stavke ponekod delali t samo zdravniki. Med obema sindikatoma so namreč razha- janja že pri samih stavkovnih zahtevah, pravi Leskovarjeva. Jožica Kraševec, ki vodi sin- dikat zdravstva in socialnega varstva v celjski bolnišnici pa pravi, da je v njihovih razme- rah težko organizirati stavko, saj bolniki na oddelkih potre- bujejo stalno nego. Zato se bo- do v primeru, da stavka na bo odpovedana, odločili za tihi protest na delovnih mestih — vse sestre bodo prinesle s seboj pletenje, zbrale pa naj bi se tudi na protestnem shodu. V celjski bolnišnici se po njenem zaradi pomanjkanja denarja kršenje kolektivne pogodbe še posebej odraža. Po anketi, ki jo je opravila v torek med vse- mi zaposlenimi, se je od 1546 za stavko opredelilo 785 de- lavcev ali nekaj več kot polo- vica, brez zdravnikov, ki nji- hove stavke ne podpirajo, pa je ta delež več kot 64-odstoten. T. CVIRN Protest v Vrbnem Če bi na odseku magistralne ceste Celje-Šentjur v bližini naselja Vrbno postavili vse križe za smrtnimi žrtvami šte- vilnih prometnih nesreč, bi bi- lo to podobno manjšemu po- kopališču. Dva ravna odseka se v Vrbnem skozi naselje zvi- jeta v dvojni ovinek, kjer so nesreče najpogostejše. Vrben- čani in okoličani imajo tega dovolj. Najprej so napisali opozorilno pismo, ki so ga pre- brali tudi na prejšnji seji ob- činskega sveta občine Šentjur. V pismu so zagrozili z zaporo ceste, če njihovi predlogi po izboljšanju prometne varnosti ne bodo čimprej upoštevani. Pismo so posredovali Družbi za vzdrževanje cest v Ljublja- no, prejšnji teden pa so se zbrali na zboru, kjer je bil navzoč tudi župan Šentjurja Jurij Malovrh. Žal se je tudi ta pogovor spremenil v besedno telovadbo brez končnega uspeha. Predla- gali so številne rešitve za umi- ritev prometa in zmanjšanje nesreč, tudi takšne, da naj bi po kritični cesti vozili na par in nepar, samo ob določenih urah in podobno ter da bi de- nar za pločnik prispevali tisti, ki po njem hodijo k maši! Na župana so zlili vso ogorčenost za petdeset let nazaj, čeprav - revež - toliko ni niti star. Toda problem je in ga je tre- ba rešiti. Predstavniki družbe za vzdrževanje cest so si že ogledali kritični odsek in bodo v najkrajšem možnem času oz- načili prehod za pešce in po- stavili viseči opozorilni sema- for. Malo težje bo s pločnikom v dolžini dobrih dveh kilome- trov.. Denar naj bi zagotovili tudi krajani z ugodno izglaso- vanim referendumom za pet- letni samoprispevek, če pa re- ferendum ne bo uspel pa... In ta »pa« krajane jezi, saj so že pri prejšnjih samoprispev- kih prispevali, pa malo ali nič dobili. Zdaj bi radi zagotovilo, da bodo pločnik dobili in da bodo prej na vrsti kot oni v Novi vasi, ki ga tudi potrebu- jejo. Na zadnjem zboru so kra- jani sicer odstopili od zapore ceste, napovedane za 22. ma- rec, vendar jo bodo uresničili, če njihovih želja ne bodo ures- ničili. Svoje so že naredili po- licisti, ki so poostrili nadzor. Vsi ti in drugi načrti za zmanjšanje števila prometnih nesreč s smrtnim izidom na re- gionalki Celje-Šentjur pa bo- do uspešni le, če se bodo spa- metovali vozniki in ne bodo kazali »oslov« tistim, ki vozijo 60 km na uro kot je želeno, sami pa divje prehitevajo, da so jim tudi radarji težko kos... TONE VRABL Do zdrave pitne vode Celjski župan Jože Zimšek pripravlja danes popoldne (v četrtek) v Poročni dvorani slovesen sprejem, na katerem bodo predstavili rezultate projekta »Sanacije kvalitete pitne vode v Celju<. V sklop tega projekta sodi tudi zaklju- ček izgradnje povezovalnega industrijskega cevovoda med Medlogom in mestno industrijsko cono. IS Kandidat za podžupana Za današnje (četrtek) zase- danje celjskega občinskega sveta je župan Jože Zimšek svetnikom predlagal v potrdi- tev kandidata za podžupansko funkcijo. Nepoklicni podžu- pan, ki bi v Celju opravljal de- lo predvsem na področju go- spodarstva, naj bi postal Du- šan Burnik. Večino svoje poklicne kari- ere je kandidat za podžupana Dušan Burnik, upokojeni in- ženir metalurgije, posvetil že- lezarstvu, kot gospodarstvenik pa tudi področjema razvoja in naložb. Konec 60. in v začetku 70. let je bil podpredsednik in predsednik celjske občinske skupščine, leta 1974 postal po- močnik in 2 leti kasneje za 11 let prevzel vodenje Železarne Štore. Kasneje je do upokoji- tve v juliju 1994 v sistemu Slo- venskih železarn v Ljubljani opravljal naloge namestnika direktorja, svetovalca in koor- dinatorja projektov. Burnik je skoraj dve deset- letji vodil Združenje črne in barvaste metalurgije ter livar- stva Slovenije, poldrugo de- setletje deloval v upravnem odboru Gospodarske zbornice Slovenije in pri svojem delu tesno sodeloval z mednarodni- mi svetovalnimi organizacija- mi za fifestrukturiranje gospo- darstva, institucijami OZN v Ženevi in organi EGS v Bru- slju. IS Za štiri celjske grbe Svetniki Mestne občine Celje bodo na današnjem (četr- tek) zasedanju med drugim odločali o podelitvi najvišjih občinskih priznanj, ki naj bi jih dobitnikom predali na osrednji slovesnosti ob letošnjem občinskem prazniku, 11. aprilu. Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja, priznanja in nagrade celjskega občinskega sveta je med predlogi izbrala štiri nominirance, svetniki pa bodo odlo- čali o dejanski podelitvi. Za Zlati celjski grb sta nomini- rana: Celjski plesni orkester Žabe ob 50-letnici delovanja in Marjan Prelec, direktor Cinkarne Celje, za >življenjsko delo na področju gospodarstva, ki je pomembno prispe- valo k razvoju Celja in uspešnosti njegovega gospodar- stva^ Za Srebrni celjski grb je komisija nominirala Dekanij- sko Karitas Celje za >pomembne uspehe na področju humanitarnosti in dobrote do sočloveka v stiski<, za Bro- nasti celjski grb pa pisatelja Miloša Mikelna za izdajo romana Veliki voz. IS Asfalt ob Sotli Občinski svet Podčetrtka se je pretekli teden odločil za prednostni red cestnih naložb, s katerim nameravajo kandi- dirati za letošnja državna sredstva za spodbujanje raz- voja demografsko ogroženih področij. V občini pričakujejo od države približno 14 milijo- nov tolarjev. Najprej bi rekonstruirali del ceste ob bodočem Sotelskem jezeru (Sodna vas-Rogaška Slatina) v dolžini 1,3 kilome- tra, do jezu. Gre za razvojno potrebo, ki bi pospešila tudi razvoj turizma, saj je to kar za polovico krajša cestna poveza- va med Atomskimi toplicami in Rogaško Slatino. Predračun za prvo fazo znaša 32 milijo- nov tolarjev, vrednost dela na celotnem odseku v občini Pod- četrtek pa 97 milijonov. S pomočjo demografskih sredstev pa bi letos rekonstru- irali tudi polkilometrski odsek občinske ceste Polje pri Bistri- ci-Ples-Dekmanca (Srebrnik). V celoti gre za dva kilometra ceste v predračunski vrednosti 80 milijonov, pri čemer bi zna- šala vrednost letošnjih del 19 milijonov. B. J. Kdo smo in zakaj imamo državo Skupina pobudnikov Ustanove za študij slovenskega naci- onalnega programa je prejšnji teden sprožila pobudo za ponovno presojo slovenskega narodnega položaja. V pobudi, ki so jo podpisniki (dr. France Bučar, Niko Grafe- nauer, dr. Peter Jambrek, Drago Jančar, dr. Tone Jerovšek, Janez Pogačnik, dr. Anton Stres, Rudi Šeligo in dr. Lovro Šturm) naslovili >Kdo smo in zakaj imamo državo< poudarjajo, da je slovenska država v svojem obstoju prišla do usodnih razpotij, ki terjajo odgovore na nekatera bistvena eksistenčna vprašanja slovenskega naroda. Zato skupina državljanov tudi daje pobudo za oblikovanje Ustanove za študij slovenskega nacionalnega programa. js Ne za hraslovškega ravnatelja? Žalski svetniki bodo danes ponovno razpravljali o imenovanju ravnatelja braslovške osnovne šole Emilija Ribiča Ob trinajstih se bodo danes na svoji redni seji sestali žalski svetniki. Med drugim bodo obravnavali odlok o določitvi števila članov sveta krajevne skupnosti in določitvi volilnih enot za volitve predsednika in članov sveta krajevne skupno- sti v žalski občini ter investi- cijskem vzdrževanju na osnov- nih šolah v letošnjem letu. Vroča razprava pa se bo naj- brž vnela ob imenovanju rav- natelja osnovne šole Braslovče Emilijana Ribiča. Žalski svetniki so enkrat že zavrnili imenovanje Emilijana Ribiča za ravnatelja braslov- ške osnovne šole, zato je bil Ribič zadnje pol leta vršilec dolžnosti ravnatelja. Komisija za mandatna vprašanja, voli- tve, imenovanja ter priznanja pri občinskem svetu, ki jo vodi Franc Cigler, ni dala pozitiv- nega mnenja k Ribičevi kandi- daturi za ravnatelja in svetni- kom predlaga, da ne podprejo njegovega imenovanja. Zakaj, člani komisije v svojem sklepu ne pojasnjujejo. Nasprotno pa v oddelku za gospodarske in negospodarske dejavnosti žalske občine, ki ga vodi - Tanja Razboršek-Rehar predlagajo, da občinski svet na podlagi dosedanjega dela izda soglasje k imenovanju Emila Ribiča za ravnatelja braslovške osnovne šole. Na razpis so se tokrat prija- vili trije kandidati: Vlasta Črešnik, prof. pedagogike in slovenskega jezika iz Velenja, Franc Kralj, predmetni učitelj zemljepisa in zgodovine iz Braslovč ter dosedanji vršilec dolžnosti in že prej dolgoletni ravnatelj v Braslovčah Emili- jan Ribič. Ribiča je za ravnate- lja predlagal tudi svet zavoda osnovne šole Braslovče in sicer v skladu s statutom ter na podlagi strokovnega mnenja območne enote Zavoda za šol- stvo. Ribič, ki mu je minister za šolstvo podelil naziv sveto- valec, opravlja delo ravnatelja od leta 1973, v tem času se je šola po oceni strokovnjakov razvijala tako v okviru obvez- nega programa kot tudi z raz- širjenim programom. Šola se je vključevala v državne ino- vacijske projekte, dobro sode- lovala s krajem, njihovi učenci pa so redno sodelovali na ra- zličnih regijskih in republi- ških tekmovanjih. V skladu z novim zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izo- braževanja je občina za mne- nje k imenovanju zaprosila tu- di ministrstvo za šolstvo in šport. IB Razrešili Laha LJUBLJANA, 19. inar ca (Delo) - Upravni odbor Tama je na sestanku v Ljub ljani razrešil dosedanjega predsednika uprave tovarnj Janeza Laha, ki naj bi bil menda v tujini in na njego. vo mesto imenoval doseda- njega člana uprave za eko. nomiko Jožeta LukariČa Sklad za razvoj pa Lahu ne bo poravnal računa, ki gaje izstavila njegova družba in znaša 50 tisoč mark. Proti podrejanju Bruslju LJUBLJANA, 19. mar ca (Delo) - Parlamentarni odbor za mednarodne odno- seje obravnaval predlog sta- lišč in sklepov o odnosih Slovenije z Evropsko unijo, Italijo in Natom, ki jih je vla- da pripravila za izredno se- jo o zunanji politiki, pred- videno 26. marca. Poslanci so podprli predlog, čeprav s precej dopolnili. Iz prvotne vladne strategije so črtali formulacije, ki naj bi bile a našo državo preveč zavezu- joče in ji v odnosu z Brus- ljem namenjale podrejen položaj. Župani o lokalni samoupravi LJUBLJANA, 19. mar ca (Večer) - Državni svet j( pripravil posvet županoi 147 slovenskih občin. Go- vorili so o predlaganem za- konu o mestnih občinah in o celi vrsti težav, s katerimi se po dobrem letu uvedbe nove lokalne samouprave srečujejo vsak dan. Nekate- ri so menili, da seje lokalna samouprava znašla v krizi in da je treba nekaj ukreniti. Nič več navdušenja nad EU LJUBLJANA, 18. mar ca (Republika) - Raziska va Eurobarometer, ki jo je med devetnajstimi srednje in vzhodnoevropskimi drža' vami opravila komisija Evropske unije, je pokaza- la, da navdušenje za vklju- čitev v EU pojenjuje. Če- prav bi na referendumu 53 odstotkov Slovencev glaso- valo za pridružitev in 14 od- stotkov proti, smo realistič- ni pri oceni prednosti vsto- pa.Prednosti bi bile pred' vsem ekonomske, čedalje več Slovencev pa ocenjuje odločitev za tržno gospo- darstvo kot napačno. Odgovorni urednik: Branko Stamejčič. Urednica Novega tednika: Milena B. Poklič. Urednica Petice: Tatjana Cviffl Uredništvo: Maijela Agrež, Ire"- Baša, Janja Intihar, Brane Jerank® Ksenija Lekič, Edi Masnec, Selišnik, Ivana Stamejčič, Želji? Zu!e Tehnični urednik: Franf Bogadi, pomočnika: Robert K liko, Malezijo in Združeni- mi arabskimi emirati. Pokojnine nespremenjene LJUBLJANA, 18. mar ca (Delo) - Tudi ta mesec s< pokojnine in druga denarna nadomestila, ki jih izplaču- je pokojninski zavod, nes- premenjeni. To pomeni, da bodo upokojenci dobili ena- ko pokojnino kot prejšnji mesec. Razlog za to so pla- če, ki so bile za 0,3 odstotke nižje kot prejšnji mesec. Stavka novinarjev RTVS LJUBLJANA, 18. mar ca (Delo) - Novinarji RTV Slovenije so v noči z nede- lje na ponedeljek začeli stav- kati zaradi neuresničevanja poklicne kolektivne pogod- be, ki je bila sprejeta že leta 1992. Po nedavnih pogaja- njih z delodajalci sta novi- narska sindikata javnega za- voda pričakovala, da bodo novinarjem z zadnjim izpla; čilnim listkom že priznal' novo izhodiščno plačo if novo delovno področje vendar se to ni zgodilo. Za- radi stavke so novinarji na radiu in televiziji poskrbel le za najnujnejša obvestila i" življenjsko pomembne in' formacije. Lah se je zatekel v tujino MARIBOR, 18. marca (Delo) - Janez Lah, pred sednik uprave mariborskega Tama se je po lastnem mn? nju moral zateči v tujino za- radi osebne ogroženosti hkrati pa je obtožil sklad z3 razvoj, da je kriv za zastal Tamove sanacije. Pismo J{ poslal poslancem in pred' sedniku državnega zbora žefu Školču. Pričakuje, dj bo državni zbor imenoval komisijo, ki bo pregledal3 uresničevanje zakona o s? naciji Tama. St. 12. - 21. marec 1996 1 DOGODKI Konec Je s kompromisi I tfestni občini Velenje o prometu: gneča na cestiščih, pomanjkanje parkirnih prostorom neurejena križišča fCna najbolj perečih tem ve- lenjske občine je vprašanje p0meta. Gneča na eestiščih, noHianjkanje parkirnih pro- dorov* pomanjkljivo urejena križišča... S temi problemi se v občini srečujejo vsakodnev- o, zato so pretekli teden pri- pravili posvet v zvezi z obrav- nitvo in reševanjem cestne problematike, ki so se ga ude- ležili predstavniki policije, ur- banistov in občine. Komandir Policijske postaje Velenje Robert Vidic je pred- stavil prometno varnost v ob- čini. Med drugim je povedal, da je največ prometnih nesreč „a cestah Velenje-Dolič, na partizanski in Kidričevi cesti. Marko Vučina z velenjske občine je predstavil ureditveni načrt mesta Velenje. Promet je zasnovan kot nekakšen ring okoli centralnega dela mesta z dvema povezavama, kar pred- postavlja tudi odprtje Prešer- nove ceste mimo tržnice. Poleg tega naj bi zgradili podvoz pod železniškimi tiri proti Stari vasi, kar bi omogočilo napaja- nje zahodnega dela mesta in obrtne cone. »S pomočjo Geodetsko-in- formacijskega sistema (GIC) bi lahko pridobili vse manjka- joče prometne podatke,« je po- udaril Aleksander Kneževič iz Zavoda za urbanizem, v teh razmišljanjih pa ga je dopolnil Drago Sever z Inštituta pro- metnih ved pri mariborski univerzi, ki je izpostavil tudi nujnost kategorizacije cest. Peter Kosi z velenjske obči- ne je povedal, da je med naj- bolj obremenjenimi Šaleška cesta, vendar predvsem zaradi notranjega prometa. To cesto, ki vodi proti Celju, je potrebno razširiti, še letos pa naj bi raz- širili tudi cesto pri tunelu, ki podi proti Slovenj Gradcu. Problem parkirnih prostorov bodo rešila dodatna parkirišča v bližini Poslovnega centra, kompleksno pa bo potrebno preučiti še priključek na glav- no cesto Velenje-Celje v Vinski Gori. Poleg tega je Kosi napo- vedal še uvedbo kartic za par- kiranje pri Elektrotehni in Zdravstvenem domu ter mo- dro cono ob Šaleški cesti. Za vsa potrebna dela bi potrebo- vali 54 milijonov tolarjev, za- enkrat pa kaže, da bo v prora- čunu za to namenjenih 7 mili- jonov tolarjev. O podrobnih načrtih je spre- govoril še Tone Brodnik z mestne občine, ki je povedal, da bo večino proračunskega denarja porabili za vzdrževa- nje cest. Za letos sta predvide- ni 2 gradnji, in sicer cesti na Paški Kozjak in Kavče-Ropar- če, za krajevne ceste pa bodo tudi našli nekaj sredstev, seve- da ko bo sprejet proračun ob- čine. Po Brodnikovem mnenju že nekaj let premalo vzdržuje- jo cestno infrastrukturo v me- stu, kjer je za letos predviden večji poseg na Kidričevi cesti v vrednosti 100 milijonov tolar- jev. Poleg tega bodo letos s po- močjo sredstev iz ekološkega sklada uredili še cesto na Gra- ško goro. V razpravi so predstavniki krajevnih skupnosti, ki so se tega posveta udeležili v veliki večini, prisostvovalo pa mu je le 9 svetnikov, opozarjali na posamezne probleme v krajih. Slišati je bilo, da se v Velenju pri urejanju cest preveč im- provizira, da mestna občina nujno potrebuje svoj radar, še največ razprave pa je bilo okrog klanca v Škalah. Kraja- ni namreč zahtevajo preuredi- tev ali novogradnjo, vendar to ni določeno v ureditvenih po- gojih, na mestni občini pa po- udarjajo, da nezakonito ne bo- do delali. Večkrat je bilo še slišati, da se ljudje nočejo odpovedati svoji zemlji, zato je župan Srečko Meh poudarjal, da bi morali imeti pravico do pose- ganja v zasebno lastnino, ker drugače ni moč urediti pro- metnih zagat. »S kompromis- nimi rešitvami smo prenehali. Pri vedno večjem številu avto- mobilov je nemogoč kompro- mis med zasebno lastnino, ob- činskimi službami in zelenimi površinami, ki so občinska last. Poslej bomo rešitve spre- jemali v mestnem svetu,« je napovedal velenjski župan ter omenjal še potrebo po GIC. »Glede na financiranje lokal- nih skupnosti nam bo cestna infrastruktura propadla. Z de- narjem mestne občine cest ne moremo niti vzdrževati. Po- trebna bo odločitev v mestnem svetu, ali bo občina vlagala v razvoj ali v infrastrukturo, kar pomeni tudi konflikt znotraj proračuna,« je povedal župan Meh. URŠKA SELIŠNIK Foto: LOJZE OJSTERŠEK Prvi korak v zvezi z urejanjem prometa bo uvedba komunal- ne straže. V Velenju so že opravili razpis za komunalne- ga nadzornika, ki bo kmalu tudi dokončno izbran in po- trjen. Z leve: Peter Kosi, Aleksander Kneževič, Drago Sever. Priznanja v Šmartnem Prejšnji četrtek so se na seji zbrali člani občinskega sveta Šmartno ob Paki, ki pa seje zaradi pomanjkanja časa niso dokončali. Na zadnji četrtek v marcu so preložili obravnavo zaključnega računa, osnutka proračuna, spre- membo statuta in razpravo o nadomestilih za uporabo stavbnega zemljišča. Na seji so svečano podelili republiška priznanja za dolgoletno delo v civilni zaščiti, in sicer je zlati znak CZ prejel Franc Mumelj iz Šmartnega ob Paki, srebrni znak CZ pa Alojz Glojek iz Paške vasi. Sicer so člani sveta razpravljali o simbolih občine, ven- dar jih zaenkrat še niso izbrali, temveč jih vrnili Komisiji za simbole v ponovno presojo. Šmarski svetniki so sprejeli osnutek odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki ter naložili občinski upravi in odboru za gospodarstvo, naj začneta z aktivnostmi za prehod na ločeno zbiranje odpadkov. jjg Ceste, elektrika, telovadnica Zreški svetniki so na petkovi seji potrdili zaključni račun lanskega proračuna. Obravnavali so odlok o ustanovitvi sklada stavbnih zemljišč in pravilnik o določanju plač in drugih pre- jemkov funkcionarjem in članom delovnih teles občine. Dogovarjali so se za ceno gradbenih in stavbnih zemljišč in Prvič obravnavali še pravilnik o dodeljevanju socialnih stano- vanj v najem. Na seji so določili še prioritete zahtevkov za ^delitev sredstev za spodbujanje razvoja na demografsko °groženih območij; prednost bosta imeli rekonstrukciji cest Skomarje-Resnik in Resnik-Lukanja. Na območju Planine, Skomarij in Kovaškega vrha pa bodo sanirali trafopostaje, daljnovode in nizko napetostna omrežja. Na pobudo župana Jožeta Koširja so svetniki določili še tričlanski strokovni odbor, ki bo nadziral graditev telovadnice. 313 milijonov tolarjev vfedne investicije, ki jo bo v polovični vrednosti plačala država, nameravajo lotiti v Zrečah še v tem ali prihodnjem mesecu. B.Z. Načrti za rečičko šolo Po besedah predsednika sveta občine Mozirje dr. Anto- na Jezernika dobro kaže za začetek gradnje osnovne šole na Rečici ob Savinji. Tako so že plačali del zemljišča, tudi za dokončno plačilo so sredstva že rezervirana, naslednji mesec pa naj bi začeli z rušenjem gospodarskega poslopja, v bližini katerega bo stala nova šola. Prav tako letos naj bi izdelali tudi glavni projekt, jeseni pa pričeli z vlivanjem temeljev. US Kakšni so velenjski svetniki? S tiskovne konference pri županu Srečku Mehu Kot je že v navadi, je prete- kli četrtek župan mestne obči- ne Velenje Srečko Meh sklical novinarsko konferenco, na ka- teri so komentirali dogajanja na zadnji seji mestnega sveta. Tokrat je novinarski konfe- renci prisostvoval tudi pred- sednik mestnega sveta Drago Martinšek, ki je še enkrat ob- novil sklepe, ki so jih sprejeli svetniki. Ti so brez težav spre- jeli sklep o prijavi na natečaj za pridobitev sredstev za raz- voj demografsko ogroženega območja za cesto na Paški Kozjak, in v bistvu prvotno predlagani zazidalni načrt Trebuše. Zaustavilo se je pri predlogu odloka o ustanovitvi in delovnem področju občin- ske uprave, kar bi morali spre- jeti svetniki z dvotretjinsko večino. Tega kljub temu, da niti pri osnutku niti pri pred- logu ni bilo konkretnih vse- binskih pripomb, niso sprejeli. Sprejet je bil odlok o vzreji psov, ki med drugim določa gradnjo zavetišča za pse in po- sebno občinsko takso za last- nike štirinožnih prijateljev. Velenjski svetniki so tudi umaknili odlok o razglasitvi naravnih spomenikov in zna- menitosti na območju mestne občine, kar so storili s poimen- skim glasovanjem. Na zadnji seji so ustanovili tudi precej komisij in odborov, s čimer bo lahko svet začel normalno funkcionirati. Z dnevnega reda so umakni- li tudi poročilo komisije za pripravo statuta in poslovnika sveta v zvezi z Nakupovalnim centrom, saj so v komisiji ugo- tovili, da svet o raznih sklenje- nih pogodbah ne more sklepa- ti. Kljub temu je še dan po svetu skupina svetnikov zah- tevala nek dodaten sklep o ničnosti pogodbe, vendar je Martinšek poudaril, da to ni v pristojnosti mestnega sveta. »Dovolil si bom osebno mne- nje. Skupina svetnikov, ki so bili legalno izvoljeni, želi s po- dobnimi zadevami oteževati delo samega sveta. Imam ob- čutek, da mediji preslabo po- ročajo o tem, kar se na svetu sprejme, preveč pa poudarjajo tisto, kar se ne sprejme. Spra- šujem se, ali je velika večina svetnikov, ki odločajo, res ne- umna, zavedena in pokvarje- na, kot je moč brati v raznih zapisnikih. Določeni mediji ne obravnavajo obeh stališč, ti- stih, ki so za, in tistih, ki temu nasprotujejo,« je poudaril Martinšek. Župan Srečko Meh je izrazil veselje, da je končno omogoče- no delo občinske uprave, za krajinski park v Škalah pa je poudaril, da ne morejo delati mimo zakona. Župan je govo- ril še o pomanjkanju sredstev in o normativih, ki so jih pre- jeli z države, ter ob tem po- udaril, da država poskuša iz občin narediti krajevne skup- nosti. Po napovedih bodo na- slednje večje teme v velenj- skem svetu obravnava prora- čuna in premoženjske bilance. US Tehnično zapletene volitve Prve volitve v svete krajevnih skupnosti v občini Laško bodo 2. junija Prvo nedeljo v juniju bodo nove člane svetov krajevnih skupnosti volili tudi v občini Laško. Kot dan razpisa volitev je določen 2. april, ko bodo pričeli teči roki za volilna opravila. Po besedah predsednika ob- činske volilne komisije v La- škem Milka Škoberneta, bodo prve redne volitve v svete kra- jevnih skupnosti po tehnični plati ene najbolj zapletenih volitev doslej. Na območju la- ške občine, na primer, bo na- mreč v devetih krajevnih skupnostih kar 33 volilnih enot in 42 volišč, na katerih bo delalo blizu 250 ljudi. To po- meni, da bo skupaj s člani ob- činske volilne komisije ter vo- lilnih komisij po krajevnih skupnostih volitve pripravlja- lo in izvedlo preko 300 ljudi. Junijske volitve bodo tudi dra- ge in bodo v celoti bremenile občinske proračune.Po seda- njih izračunih bo izvedba ju- nijskih volitev stala laško ob- čino 4 milijone tolarjev. Po posameznih krajevnih skupnostih občine Laško bodo v svete volili od 6 do 11 članov. Največ članov, enajst, bodo volili v krajevni skupnosti La- ško, kjer bo tudi največ volil- nih enot in volišč. V krajevni skupnosti Marija Gradec bodo volili 10 članov, v Jurkloštru 9, v Rimskih Toplicah 8, v Rečici, na Brezah, v Zidanem Mostu in v Vrhu nad Laškim po 7, v Sedražu pa bo novi svet kra- jevne skupnosti štel šest čla- nov. Člani sveta se bodo volili po večinskem sistemu, kandi- date za člane pa bo mogoče kandidirati na tri načine: na zborih volivcev, lahko jih bodo predlagale politične stranke, kandidatura pa bo mogoča tu- di s podporo desetih podpisov volivcev. Število kandidatov za nove člane svetov je neome- jeno, kar bo po svoje tudi pri- spevalo k večji tehnični zaple- tenosti volitev. Tako kot na vseh dosedanjih volitvah bo tudi na prvih voli- tvah v svete krajevnih skupno- sti dana možnost predčasnega glasovanja vsem tistim obča- nom, ki bodo na dan volitev odsotni. Zaradi racionalizacije in nižjih stroškov so v Laškem za predčasno glasovanje dolo- čili le en dan. Predvidoma bo to 29. maj. JI ZRJ grozi s tožbo LJUBLJANA, 13. marca (Delo) - Newyorška pravna pisarna, ki zastopa Zvezno re- publiko Jugoslavijo, je tujim komercialnim bankam upni- cam po Novem finančnem sporazumu poslala pismo, v katerem jih obvešča, da ZRJ nasprotuje njihovemu spora- zumu s Slovenijo, in hkrati napoveduje, da bo uresničitev slednjega skušala preprečiti s tožbo. Njena pravna pisarna je upnice tudi pozvala, naj do 1. aprila pisno zagotovijo, da uresničevanje sporazuma s Slovenijo ne bodo dopustile. Videm v čeških rokah KRŠKO, 13. marca (De- lo) - Videm Krško, ki je od 1. aprila 1993 v stečaju, je na dražbi na Okrožnem sodišču v Krškem dobil novega last- nika. Ža 35,5 milijona mark ga je kupil češki holding ICEC, ki ima v Ljubljani hče- rinsko podjetje z istim ime- nom. Češki kupec se je stri- njal z vsemi dodatnimi pogo- ji za nakup Vidma. Podjetje Vitacel, ki je imelo v najemu celulozni del Vidma in je hkrati 77-odstotni solastnik Vidma papir, je imelo pred- kupno pravico. Ker z razpi- som dražbe ni bilo zadovolj- no, je napovedalo tožbo zo- per dražbeni postopek. Bencinski tolar do konca 2004 LJUBLJANA, 14. marca (Delo) - Poslanci državnega zbora so v prvi obravnavi podprli predlog zakona o za- gotovitvi namenskih sredstev za gradnjo avtocest po letu 1999, s katerim naj bi zbira- nje tako imenovanega bencin- skega tolarja podaljšali do konca leta 2004. Na predlog odbora za finance so sklenili, da naj bi s tako zbranim de- narjem omogočili plačilo ob- veznosti iz najetih posojil za avtoceste v obdobju 1994 do 1999. Podprli so še predlog poslancev, da naj bi vsako le- to deset odstotkov zbranega denarja namenili za vzdrževa- nje magistralnih in regional- nih cest. Sekretar za privatizacijo LJUBLJANA, 14. marca (Delo) - Vlada je imenovala državnega sekretarja v mini- strstvu za ekonomske odno- se, ki bo skrbel za privatiza- cijo. To je dr. Edo Pirkma- jer, diplomirane inženir fizi- ke in doktor fizikalnih znano- sti, v zadnjih letih zunanji so- delavec pri delu vladnih or- ganov. Program gradnje avtocest LJUBLJANA, 14. marca (Delo) - Parlament je dal so- glasje k letošnjemu programu Darsa. Razpravljavci, pred- vsem iz opozicijskih vrst, ni- so skoparili s kritikami na ra- čun avtorjev programa, mini- strstva za promet in Darsa. Očitalo so jim neusklajenost posameznih gradenj, zamuja- nje rokov in nenatančno izra- čunane vsote denarja, ki naj bi bile potrebne za gradnjo posameznih avtocestnih od- sekov,- Št. 12. - 21. marec 1996 KULTURA 8 Dileme o potrebnosti ni Lani je Zavod za kulturne prireditve pripravil 61 prireditev Če je v Celju večkrat slišati pomisleke o potrebi delovanja Zavoda za kulturne prireditve, pa lanske številke o obiskoval- cih na prireditvah kažejo, da je njihova dejavnost Celjanom zanimiva in da lahko zaposle- ni na zavodu s ponosom gleda- jo na opravljeno delo. Na skupno 61 kulturnih priredi- tvah, ki so jih organizirali v minulem letu, je bilo več kot 19 tisoč obiskovalcev. Tako so lanski program kljub finanč- nim težavam v celoti uresniči- li. To so med drugim povedali na novinarski konferenci za- voda, na kateri so sodelovali direktorica Alenka Domjan, Nenad Firšt, umetniški vodja glasbene dejavnosti in Neven- ka Šivavec, vodja Likovnega salona. V Likovnem salonu, kjer predstavljajo mlajše avtorje, so lani pripravili 14 razstav, v Galeriji sodobne umetnosti pa osem tematskih ali preglednih razstav. Z nekaterimi so go- stovali tudi v drugih razstaviš- čih. Tudi odziv na umetniške večere, predavanja in semi- narje je bil zelo dober, enako na strokovni ekskurziji v Be- netke in na Dunaj, kar doka- zuje, da Celjane zanima so- dobna likovna umetnost. Zavod je lani pripravil tudi tri od štirih načrtovanih kon- certov rednega abonmaja in en koncert sezone 1995/96. Zara- di pomanjkanja denarja so na- mreč ta abonma razpisali šele decembra in takoj organizirali tudi prvi koncert. Lani pa prav zaradi omenjenih težav z denarjem ni bilo mogoče pri- praviti prireditev v okviru Po- letnega Celja. Dovolj zgovoren je podatek, da Mestna občina Celje nameni za glasbeno de- javnost mesečno okrog 90 tisoč tolarjev, zavod pa kljub temu pripravi dve prireditvi na me- sec. To mu uspe tudi po zaslugi vse večjega deleža sponzorjev in s pripravljenostjo umetni- kov, da sodelujejo brezplačno, ob pomoči fondacije Soroš. Letos naj bi zavod prejel od celjske občine za izvedbo pro- gramov 6 milijonov tolarjev, kar je enako kot lani, žal pa ugotavljajo, da to ne bo zadoš- čalo niti za tiste programe, ki so uvrščeni v sofinanciranje ministrstva za kulturo, kar po- meni, da mora svoj delež zago- toviti tudi občina, če naj bi jih sploh izpeljali. Ob tem se za- vod ubada še z 1,8 milijona tolarjev visoko izgubo iz lan- skega mladinskega pevskega festivala, za katerega občina ni v celoti poravnala svojih obveznosti. Stroški so znašali več kot 11 milijonov, od tega je ministrstva dalo 5 milijonov, okrog 300 tisoč tolarjev so na- brali s sponzorji, ki so prispe- vali tudi v materialu, občina pa jim še vedno dolguje 1,6 milijona tolarjev. Delavce za- voda ob tem najbolj preseneča, da se občina ne zaveda dovolj pomena takšnega festivala, ki prispeva k promociji mesta. Da ga širšem slovenskem pro- storu promovira predvsem kultura, jasno kažejo odzivi na prireditve zavoda v medijih, žal pa se odgovorni v občini tega premalo zavedajo. T. CVIRN Do 7. aprila se trije slovenski umetniki — Marko A. Kovačič, Damijan Kracina in Fran Purg — v organizaciji celjskega Za- voda za kulturne prireditve predstavljajo v Varšavi. Od- mevno razstavo s skupnim na- slovom For your e.ves only so postavili s pomočjo poljske fondacije Batorego, ki je omo- gočila tudi predstavitev mla- dih poljskih umetnikov v Celju. Angležinja v Šentjurju V soboto tudi pohod po Via Historica V avli šentjurske osnovne šole Franja Malgaja bo danes, v četrtek, 21. marca, koncert priljubljene angleške pevke Shirlie Roden, ki je znana tudi kot uspeš- na skladateljica, igralka, pesnica ter glasbena terapevtka. V soboto pa, bo v kraju že 3. kulturno zgodovinski pohod Via Historica čez starodavni Rifnik in partizansko Resevno. Shirlie Roden začenja s svojimi mar- čevskimi in aprilskimi nastopi po Slove- niji prav v Šentjurju, kjer bo nastopila danes, ob 16.30. V soboto, 23. marca, bo v Šentjurju še njena delavnica Zdravljenje z glasom (za severovzhodno Slovenijo) in sicer v domači glasbeni šoli ob 10. uri. V ponedeljek bo koncert pevke Shirlie Ro- den tudi v velenjskem kulturnem centru Ivana Napotnika (ob 18. uri), aprila pa še v Ljubljani, Mali Nedelji, na Bledu ter v Dutovljah. V drugi polovici aprila bo v ljubljanskem Domu španskih borcev njen veliki koncert ob dnevu Zemlje, Ču- dež dreves, kar je predstavila že v lon- donski Olivmpii. Na prireditvi, ki jo bo omogočilo Ministrstvo za okolje in pro- stor, bo nastopila tudi s pesmimi za svojo novo CD ploščo, nastalimi v Sloveniji. Aprila pa bo še njena druga glasbenote- rapevtska delavnica, v Škofji Loki. Sicer pa je mogoče pričakovati, da bo pevka ter avtorica desetih musicalov (med njimi je tudi otroški musical Lepo- tica in zver, lani pa je bila s svojimi musicalom Only the Lonely resna kandi- datka za najvišjo britansko nagrado Oli- vier Award Best Musical) na koncerte po Sloveniji privabila številne poslušalce. Znano je, da je veliko nastopala z najpo- membnejšimi glasbenimi imeni, kot so Mike Oldfield, Pink Floyd, Ultravox, lan Gillan, Suzi Quatro, Gillan and Glover, Hot Chocolate, David Gilmour, Paul Si- mon, Kraljevim filharmoničnim orke- strom in drugimi. Vse podrobnejše po- datke o šentjurskem koncertu in delavni- ci Shirlie Roden je mogoče dobiti na tel. štev. 063 743-879 (Cvetka). BRANKO JERANKO V soboto, 23. marca, bo v okolici mesta Šentjur množični pohod po poti šentjur- ske zgodovine, Via Historica. Ob 8. uri bo uvodni pozdrav pred Vaškim hramom v Novi vasi, opoldan bo slovesnost na Re- sevni z jezuitom Francem Cerarjem ter teharskimi gledališčniki, ob 15. uri pa (bistro Rifnik) zaključek 7. Moškim zbo- rom Skladateljev Ipavcev. Glavni pokro- vitelj, Svetovni slovenski kongres, pose- bej vabi družine. Med pohodom bodo udeležencem nudili domačo pijačo ter je- di, kot so jabolčnik, ocvirkova potica, bučnice ter kostanj. Cvet na pomladnem koncertu »Pesem je bogastvo, nihče ti je ne more vzeti, lahko pa jo vsakemu podariš,« so zapisali v vabilu na Pomladni koncert vokalne skupine Cvet, ki bo v petek, 22. marca ob 19. uri v dvorani Narodnega doma v Celju. Vokalna skupina Cvet je bila ustanovljena pred tremi leti kot nonet medicinskih sester pri Društvu medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Celje. Strokovni vodja je priznana glas- bena pedagoginja in zborovodkinja Vida Bukovac. V reperto- arju imajo predvsem slovenske pesmi v različnih priredbah, izvajajo pa tudi dela tujih avtorjev. Del repertoarja spremlja citrarka Anita Brežnik. US Mladi glasbeniki malo drugače Minuli torek, ko tudi glas- beniki pridejo zaradi svojega zaščitnika svetega Gregorja na svoj račun, so v Kulturnem centru Laško pripravili nastop učencev glasbene šole. Tovrstni prikazi ustvarjal- nosti in napredovanja učencev sodijo v redno obliko dela glasbene šole. Na tokratni predstavitvi se je posamično predstavilo 25 mladih glasbe- nikov, za zaključek pa so se skupaj zbrali mladi pihalci, trobilci in tolkalci ter tudi zai- grali. To je bilo posebno prese- nečenje tako za starše kakor ostale obiskovalce. Pod taktir- ko prof. Franja Mačka so slož- no zaigrali skupaj učenci in učitelji posameznih instru- mentov. Mladi obiskovalci glasbene šole so pokazali veli- ko navdušenje za tovrstno skupno igranje, ki jim omogo- ča tudi lažje vključevanje v skupinsko delo. Skrivnosti o tem, ali je bil dan sv. Gregorja načrtno iz- bran ali ne, nam glasbeni pe- dagogi niso želeli izdati. Dej- stvo pa je, da je bil to prvi nastop pihalnega orkestra glasbene šole z okrog 30 glas- beniki. Med njimi jih je nekaj že vključenih v laško godbo, ki skupaj z mažoretno skupino predstavlja prijetno popestri- tev kulturnega dogajanja v Laškem. VLADO MAROT Štorska razstava na Ravne Lansko uspešno postavitev razstave >Štore: od agrarne- ga zaselka do industrijskega kraja< so pred kratkim dopol- nili še z dokumenti železarskih utrinkov z Raven na Koro- škem. Dopolnjeno razstavo, ki so jo pripravili v Muzeju novej- še zgodovine Celje in Koroškem muzeju Ravne na Koro- škem, odpirajo za ogled v prostorih Likovnega salona na gradu Ravne, razstava pa bo na ogled v dopoldanskem in popoldanskem času do 12. aprila. iS Opus 1 konec maja V Slovenskem ljudskem gledališču Celje bo konec maja 4. republiško tekmovanje mladih plesnih ustvarjalcev >Opus 1 — plesna miniaturam V teh dneh so v Zvezi kulturnih organizacij Slovenije, Zvezi kulturnih organizacij Celje in Studiu za ples Celje objavili razpis, k sodelovanju pa vabijo mlade plesne ustvarjalce med 9. in 20. letom. Tema letošnjega Opusa je >Čas v gibu in plesu<, plesalci pa lahko sodelujejo z avtorskimi plesi oziroma skupin- skimi koreografijami za največ 3 plesalce. Rok za prijavo je 15. april, nastope mladih plesalcev pa bodo v strokovni mednarodni žiriji ocenjevali trije predstavniki plesnega življenja. IS Mozaik utrinkov iz narave V knjižnici Gimnazije Celje-Center so včeraj popoldne odprli razstavo fotografij Francija Horvata Lepota narave. Horvatove fotografije tvorijo mozaik utrinkov iz narave, naravo pa njegov fotografski objektiv lovi kot manifestacijo življenja na eni in kot dopolnjujoč element človekovega bivanja na drugi strani. IS Nagrajeni Mariborčani V Razstavnem salonu Zdravilišča v Rogaški Slatini bo v soboto, 23. marca, slovesno odprtje likovne razstave štirih sli- karjev iz mariborskega društva likovnih umetnikov. Gre za štiri lanske mariborske nagrajence z vsakoletne sku- pinske razstave, za dela Bogdana Borčiča, Rudolfa Kotnika, Albina Krambergerja in Janeza Pristavca. Mariborske likovne umetnike so jeseni predstavili v Milanu, kjer so vzbudili pre- cejšnje zanimanje, nato pa še v Izoli. Odprtje razstave v Rogaški Slatini bo ob 20. uri, umetnike pa bo posebej predstavil Mario Berdič. Ob tej priliki bo tudi koncert pihalnega kvinteta Slovv wind. " BJ Vsega je kriva prezgodnja nosečnost! Pravzaprav mi ni povsem jasno, zakaj bi bila prav za vse kriva prezgodnja nosečnost. Hja, kadar govorimo o kriv- di, takrat imamo v mislih naj- večkrat slabe, negativne st\>a- ri. Zlo. In res ne vem, zakaj bi za vse zlo, ki smo mu priča iz dneva v dan, bila kriva ravno prezgodnja nosečnost. Ja, Jonathan Alter, ki je v Newsweeku zapisal ta kruti in nekoliko kričav stavek, je s ti- sto krivdo seveda mislil zlo: nasilje, seks, vojne, televizijo... Točno, tudi televizijo je vklju- čil v kategorijo zla. Televizija naj bi reflektirala vso zlo; ga izkrivljala in mistificirala, ga predelala in prodajala kot ne- kaj vsakdanjega. Nam ga približala in naredila nekoli- ko bolj domačega. Seveda, saj televizija tako in tako prihaja v naš dom. In vse tisto migo- tanje sličic, ki se tam na ekra- nu v krogu naših najbolj pri- ljubljenih hijig in dobro zali- tih ter sploh negovanih sob- nih rastlin menjavajo na dvaj- set do trideset framov, se do- gaja v naših intimnih prosto- rih. V naših stanovanjih. In ti- sto zlo smo tako in tako že zdavnaj posvojili. To zlo nas konec koncev nič več ne pre- seneča, nas ne more z ničemer več fascinirati, še več, to zlo nas navsezadnje celo določa. S tem zlom smo skupaj zra- sli. Seveda, posredno preko te- levizije. In vsaj sam pripadam generaciji, kije zrasla skupaj s televizijo. Kije svoje barve dobila takrat, ko je črno belo tehniko zavrgla televizija, ki ve, da je ves svet, ki ga je tre- ba preizkusiti, ki ga je treba podoživeti in živeti, ki ga je tre- ba še preveriti, skrit v tisti škat- li. In, da iz nje pride prepro- sto s pritiskom na gumb da- ljinskega upravljavca. Ja, ge- neracija, ki je posvojila knji- ge, jih podedovala, jih užila, se jih naužila in si prisvojila televizijo. Generacija, ki se še spomni trdih knjižnih platu Kise še spomni debelih inz{ pehanih zbranih del kakšne Ivana Cankarja, kije prespi cala modernizem, se ga dok nila le toliko, kolikor je pač morala, ki si je kino prinei v svoj dom... J a, morda pa smo bili pr\ godaj rojeni. In smo poost Ijenje vsega tega zla. Ce je, nathan Alter imel v mislih vrstno prezgodnjo nosečno potem se žal hudo moti. Te vizija žal ne more biti vir vj ga zla. Kar pomeni, da h naslednja generacija, genei cija X, ne more biti lastniki ki nas obkroža in ki, pošti povedano, določa ritem |i veštva (če si besedno zve sposodimo pri danes, žal, pokojnem Primožu Habiči ritem današnjega sveta. Oh, dragi Jonathan, kost te prebiral, sem bil kar ma besen. Mar ti res misliš, da za vse zlo na tem svetu kriv sti nižji sloj, revnejši sloj, i teremu pripisuješ lastništ nad televizijo, za katerega n niš, da ne zna načrtovati rk t\'a, v katerem vidiš zgolj mučeno in zakrpano mami s tropom otrok, za katere i sneje ne more skrbeti in j prepusti televiziji? Oh, dre Jonathan, ti pojma nimaš! \ zlo tega sveta se grmadi gla\>ali teh ubogih ljudi, i verjameš? Spomni se vojn Bosni in Hercegovini. Če kajpak že nisi pozabil. Saj v* ritem človeštva narekuje te, vizija. In Bosna in Hercei vina za kamero ni več tako i lo zanimiva. Piše: Tadej Q, Št. 12. - 21. marec 1996 9 KULTURA jubilej Primoža Ramovša ponedeljek je v Velenju pjinil v znamenju obeleži- le življenjskega jubileja, 75-letnice akademika prof. primoža Ramovša. Najprej so v Glasbeni šo- ji frana Koruna Koželjske- ga pripravili okroglo mizo 0 umetnikovem življenju in (jelu, na katerem sta Borut j^parnik in Aci Bertoncelj s sogovorniki obujala spo- jine na življenjsko in glas- beno pot enega najpo- membnejših sodobnih slo- venskih skladateljev Pri- moža Ramovša. po pogovoru so zvečer, prav tako v velenjski Glas- beni šoli, pripravili slav- nostni koncert dijakov in profesorjev. Na koncertu so izvedli Šest sarkazmov (Tomaž Sevšek), Sonatino Za klarinet in klavir (To- maž Kmetič in Aci Berton- celj), Viribus unitis za vi- olino, kitaro in harmoniko (Franci Rizmal, Istvan Ro- mer in Franci Žibert). Pr- vič so izvedli skladbi Zares in za šalo za klavir (Nika Lendero) in Osmerica za dva klavirja (Nika Lende- ro, Barbara Jedovnicky, Tomaž Sevšek in Ana Av- beršek), predstavil pase je tudi pihalni kvintet (Karo- lina Šantl-Zupan, Tanja Petrej, Tomaž Kmetič, Stanko Koren in Robert Prednik). Slavnostni govornik na koncertu je bil prof. Borut Loparnik, glasbeno vod- stvo je bilo prepuščeno prof. Acu Bertonclju, kon- cert pa so izvedli pod po- kroviteljstvom Mestne ob- čine Velenje. US Ekslibris in knjiga Razstava in razgovor v O s re tinji knjižnici Celje Devetega aprila 1882 je grobar poglabljal jamo za novo umr- lega in na prsnih kosteh našel drobcen srebrni tulec, ki ga je pred dvajsetimi leti daroval tragično umrli slikarki in pesnici Elizabeti Siddalovi bled dolgolas mladenič. Ko so tulec odprli, so se vsuli tanki pergamentni lističi dvajsetih sonetov, polnih najnežnejše ljubezenske izpovedi. Izpel in napisal jih je noč pred pokopom svoje najdražje eden največjih angleških slikar- jev in pesnik Dante Gabrijel Rossetti. Ljubezen in žalost je rodila te lepe drobne umetnine, ki veljajo po obliki in nežnosti poleg Shakespearovih še danes kot najpopolnejši v angleški literaturi. Poseben mik in lepoto pa je dal pesmim uvodni sonet okrašen z mojstrsko narisano vinjeto z napisom »Ex libris E. Siddal«. Soneti in ta majhna mojstrovina Ex librisa je osvojila ljubitelje in oživila ponovno izdelavo teh drobnih knjižnih listi- čev, znanih z imenom Ex libris. Kaj je torej Exlibris?Najlepše je to prevedel pisatelj in velik ljubitelj knjige Fran Leveč v Iz moje knjižnice ali Iz knjižnice. To je lastniški znak v knjigi, ki je lahko samo preprost podpis lastnika knjige, pečat ali dro- ben listič, nalepljen na notra- nji strani platnice knjige, ki je lahko grafično oblikovan in opremljen z imenom lastnika knjige in napisom »Ex libris«. Označevanje lastništva knjige pa je staro kot knjiga sama. Najstarejša sta znaka egip- čanskega kralja Amenofisa III. (1411 -1375 pr.n.št.) in asirske- ga kralja - Asurbanipala (669-637 pr.n.št.), ki sta bila lastnika velikih knjižnic. Velik razvoj zasledimo konec 15. stoletja v Nemčiji od koder so se razširili v Italijo, Francijo in drugam. V Nemčiji jih je v tem času izdeloval Albrecht Drer v lesorezni tehniki. Kas- neje so kot tehniko razmnože- vanja uporabljali tudi bakro- rez, jeklorez, litografijo in druge grafične tehnike. Ker jih izdelujejo tudi priznani umet- niki, imajo poleg dokumentar- ne mnogi tudi veliko umetni- ško vrednost. Motivno se je razvijal ekslibris od prepro- stega vpisa v knjigo, lističa, okrašenega z dekorativno obrobo, grba družine ali por- treta do raznih drugih načinov označevanja lastnika. Prika- zuje lahko simbole poklica, nagnjenja, rojstni kraj ali kraj bivanja z veliko stiliziranja ali humorno lahkotno. Glede na način izdelave in stil lahko do- ločimo čas izdelave in celo umetnika. Zanimanje za ekslibris so že konec prejšnjega stoletja po- večevala prva ustanovljena društva ljubiteljev v Londonu, Berlinu in Parizu, ki so sproži- la pravi preporod. Leta 1967 ustanovljeno društvo Exlibris Slovenije, je združilo mnogo ljubiteljev te drobne grafike in povečalo zanimanje za eksli- bris tudi pri nas. Priredilo je mnogo razstav po vsej Slove- niji, veliko predavanj in dru- gih prireditev, ter izdalo več publikacij. Pomembni se mi zdijo razpisi za izdelavo otro- škega ekslibrisa, ki širijo zani- manje za izdelavo te drobne grafike med mladimi in jim s tem vcepljajo tudi ljubezen do lepe knjige. Danes šteje dru- štvo več kot 400 članov in je organiziralo že več kot 700 prireditev. Razstava, ki je na ogled v Osrednji knjižnici Celje, je iz velike zbirke dolgoletnega predsednika društva prof. dr. Rajka Pavlovca. Uglašena je na temo Ekslibris in knjiga, razporejena v več sklopov: knjiga na ekslibrisu, ekslibrisi ljudi, povezanih s knjižnicami, ekslibrisi za knjige s posebno temo, z literaturo povezani ek- slibrisi, razni primeri in usta- nove, ekslibrisi za knjižnice, ekslibrisi literatov. Prikazani so ekslibrisi iz različnih držav, med njimi tudi iz Slovenije. Dodali smo tudi nekaj eksli- brisov iz grafične zbirke Od- delka za posebne zbirke, do- kumentacijo in raziskovalno delo naše knjižnice, ki so pri- kazani v treh sklopih, od naj- starejših grbovnih do današ- njih. Prepričani smo, da bo razstava teh drobnih, intimnih malih grafik vzbudila zanima- nje tudi v Celju, kot jo je v drugih slovenskih mestih, ki jih je že obiskala, obenem pa upamo, da se bo oživilo delo- vanje društva. Izzveni naj tudi kot prošnja knjižnice tistim posameznikom, ki imajo izde- lan svoj ekslibris, da ga daru- jejo v našo grafično zbirko. Vse, ki jih ta tema zanima, pa vabimo na razgovor s prof. dr. Raj kom Pavlovcem v Levsti- kovi sobi Osrednje knjižnice Celje, 21. 3. 1996, ob 18. uri. TATJANA KAČ Hajukova razstavlja v rodnem mestu V razstavnih prostorih Mu- zeja novejše zgodovine Celje so sinoči slovesno odprli raz- stavo slik in kipov Erike Mari- je Bajuk, Celjanke, ki že leta kot svobodna umetnica živi in ustvarja v Združenih državah Amerike. Pregledna razstava del Eri- ke Marije Bajuk, ki zajema 30 slik osrednjega formata in 10 malih keramičnih skulptur iz zadnjega desetletja njenega ustvarjanja, bo v muzejskih razstavnih prostorih na ogled do sredine aprila, slovenski javnosti pa so njena dela že poznana, saj je pred časom razstavljala v Mestni galeriji Ljubljana. Erika Marija Bajuk je bila rojena v Celju in tudi prva li- kovna znanja je pridobila prav v celjski gimnaziji. Študij je nadaljevala na Univerzi Fran- ca Jožefa v avstrijskem Grad- cu, prejela mednarodno šti- pendijo za študij v Ameriki, kjer je leta 1951 diplomirala, kasneje pa magistrirala še iz filozofije. Bajukova od leta 1978 poučuje umetnost na College of DuPage, kot slikar- ka, kiparka in grafičarka je imela številne samostojne raz- stave, sodelovala pa je tudi na mnogih skupinskih razstavah širom sveta. »Slikarsko in kiparsko ustvarjanje Erike Marije Ba- juk zaznamuje predvsem umik v intimno občuteni barvni svet. Iz idej se rojevajo vedno nove skice, ki se razrastejo v kompozicije, polne igrive, va- riabilne, izzivalne in dinamič- ne barvne organiziranosti. Umetnica opazuje, doživlja, sprejema in urejuje množico vtisov, impulzov, vplivov, ki jih nosi s seboj iz domovine v prostrano Ameriko. V slikar- stvu Bajukove izstopata dve značilnosti, simbolična ek- spresija barvne organizirano- sti in fantazija. Fantazija se izraža v spontanih, tudi iraci- onalnih elementih, ki razvijajo motive in teme in zahtevajo urejeno obdelavo, dodajajo di- namiko in občutek neskončne- ga gibanja. Simbolična ek- spresija barvne organizirano- sti pa vnaša estetski red, kjer gre na eni strani za interpreta- cijo ideje in na drugi strani za iskanje harmoničnosti linij barvnega polja, oblik oziroma likovnega izraza. Erika Marija Bajuk ustvarja tako monumentalno plastiko, javne spomenike kot tudi veli- ko bolj intimno in igrivo, pro- storsko malo plastiko. Mala plastika, kjer prevladujejo materiali les, glina in indu- strijska pena, nadaljuje sliko- vitost, igrivost, barvjiost oblik, ki so se pojavljale že v slikah, sedaj pa so se opredmetile, stopile ven iz platna in zažive- le v svoji večdimenzionalno- sti,« so zapisali o delu Bajuko- ve v priložnosti katalog ob njeni razstavi v Mestni galeriji Ljubljana. IS Vitezi malteškega reda na Polzeli Zgodovina je nekaj, kar mnoge privlači kot vir mnogih informacij, ki govore o določe- nem kraju, državi, narodu. Zgodovina domačega kraja pa je gotovo še bolj privlačna. Polzela ima bogato zgodovino, poseben pečat pa so ji ned- vomno dali vitezi malteškega reda. Več kot sto Polzelanov se je pred dnevi zbralo v župnijski dvorani, na predstavitvi mal- teškega viteškega reda. O njem je govoril prvi malteški vitez v samostojni Sloveniji Jožef Či- ra j, o novi dobrodelni ustanovi Slovenski malteški bolniški pomoči pa grof Carl de Villa- vicencio — Margheri ter pred- sednik ustanove in podpred- sednik Jože Pavlič. Poslušal- cem so odgovarjali na številna vprašanja o dejavnosti reda in ustanove, zanimale pa so jih tudi možnosti za obnovo pol- zelske Komende, enega od šti- rih sedežev malteškega vite- škega reda na Slovenskem. Komenda je v zgodovinskih virih prvič omenjena leta 1323, sedaj pa jo zob časa močno najeda. Z obnovo pa bi bilo mogoče nadaljevanje več stoletne tradicije malteškega viteškega reda na Polzeli. Zbrane je k nadaljevanju te tradicije na Polzeli, zlasti na duhovnem in dobrodelnem po- dročju — pomoč ljudem v raznih stiskah ter kulturnemu osveš- čanju, že pred predstavitvijo povabil domači župnik Jože Kovačec, ki je bil tudi pobud- nik srečanja. Na sliki: grad Komenda, kakr- šen je danes. TONE TAVČAR V Slovenskem ljudskem gleda- lišču v Celju bodo jutri, v petek ob 17. uri, za Tehnično šolo in Gimnazijo Lava Celje, uprizorili predstavo Halštat. V soboto ob 19.30 bodo za izven uprizorili ko- medijo Maček v žaklu, režiserja Mihe Alujeviča. V ponedeljek bo- do ob 11. uri, za Abonma 4. šol- ski, uprizorili Mačka v žaklu, v to- rek ob 16.30 za Abonma Sr. trgov- ske šole 3 Celje in v sredo ob 10.30 za Abonma Sr. trgovske šole 1 Ce- lje, pa predstavo Nevidna roka. V Domu Svobode na Polzeli bo v nedeljo, 24. marca ob 19. uri, gledališče Dva obraza iz Celja uprizorilo komedijo Georgesa Feydeaueja Maček v žaklu. V Kulturnem domu v Šmar- ju bo v torek ob 19.30, za gleda- liški abonma in izven, gostovalo Prešernovo gledališče iz Kranja, s komedijo Raia Cooneya To ima- mo v družini. V Kulturnem domu v Tr- novljah bo v sredo ob 19.30, za- ključena predstava za vojake celj- skega garnizona, Nušičeva kome- dija Mister Dollar. V koncertni dvorani Glasbe- ne šole v Celju bo drevi, ob 19.30, pomladni koncert, v izvedbi peda- gogov Glasbene šole Celje. V Narodnem domu v Celju bo danes ob 19.30, koncert vokal- ne skupine Juventus iz Hodmezo- vasarhelyja na Madžarskem, pod umetniškim vodstvom Bela Stei- nerja in dirigentov Tamasa Meleg- hija in Goaboija Szela. Jutri, v pe- tek ob 19. uri, bo pomladni kon- cert ženske vokalne skupine Cvet, Društva medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Celje, pod vodstvom Vide Bukovac, v sobo- to ob 18. uri, pa proslava materin- skega dne, s programom Amater- skega gledališča Teharje ter pev- cev Mešanega komornega zbora Emanuel iz Celja, pod vodstvom Bernarde Kink. V Razstavnem salonu Zdra- vilišča v Rogaški Slatini bo v so- boto ob 20. uri koncert Pihalnega kvinteta Slowind. V dvorani Zdraviliškega do- ma na Dobrni bo jutri, v petek ob 19.30 koncert Mešanega pev- skega zbora Toplice iz Dobrne. V soboto ob 19.30, pa bo nastop fol- klorne skupine KUD Dobrna. V Domu kulture v Velenju bo v torek ob 18. uri, za mladinski abonma in izven gostovala angleš- ka pevka in komponistka Shirley Roden. V Kulturnem domu v Šmar- ju pri Jelšah bo jutri, v petek ob 19.30, premiera srednjeveške bur- ke v izvedbi Gledališča Bo iz Šmarja, z naslovom Jeppe s hriba, avtorja Ludviga Holbergerja" V soboto ob 19.30 bo 1., v nedeljo ob 16. uri 2., in v ponedeljek ob 19.30, še 3. repriza te predstave. V Muzeju novejše zgodovi- ne si lahko ogledate razstavo slik in kipov Erike Marije Bajuk, do sobote 30. marca v Galeriji Ke- leia razstavljajo dela iz 8. celjskih mednarodnih slikarskih tednov. V knjižnici v Šentjurju bodo danes ob 18. uri odprli razstavo likovnih del Viviane Vlah iz Ljubljane, ki bo na ogled do 15. aprila V Galeriji sodobne umetno- sti Celje si lahko do 31. marca og- ledate razstavo Slovenskega stri- pa. V Savinovem likovnem salo- nu v Žalcu bodo jutri, v petek ob 18. uri, odprli razstavo likovnih del akademske slikarke Suzanne Kiraly Moss. Ob odprtju bosta so- delovali flavtistka Mojca Ušen in kitarist Srečko Lavbič. V knjižnici Gimnazije Cen- ter Celje je na ogled razstava fo- tografij Francija Horvata. V Pop teatru razstavlja do 29. marca Vojko Volavšek. V Osrednji knjižnici v Celju bo do konca marca na ogled raz- stava Potopisov, do 15. maja pa razstava Exlibris in knjiga. V avli hotela Dobrna je Limit Štore do 29. marca postavil raz- stavo slik Franca Košca-Karasa. V Pokrajinskem muzeju si lahko do 30. marca ogledate raz- stavo Gotika na Štajerskem. V hotelu Merx si lahko do 31. marca ogledate razstavo likovnih del Petre Žmajde in Vojka Kumra iz Malahome pri Oplotnici. V galeriji Svaguia razstavlja Vlado Parežnik iz Mozirja. V prostorih Birotchnike Žol- nir razstavljata slikarki Silva Šker- get in Suzana Marovt iz Oplotni- ce. , V Zdravstvenem domu v Ce- lju razstavlja Vlado Geršak. V tovarni Etol v Škofji vasi razstavlja Vesna Kajtna. V avli Razvojnega centra Celje razstavlja Toni Mohar. Union od 21. do 27.3. ob 16.30 in 18.30 avstralski film Babe, ob 20.30 pa ameriško angleški film Razsodnost in rahločutnost; Mali Union od 21. do 24.3. ob 20. uri ameriški film Pogumno srce, od 25. do 27.3. ob 20. uri ameriški film Apollo 13; Metropol od 21. do 27.3. ob 16.30, 18.30 in 20.30 ameriški film Kdo bo koga.(Kino- podjetje Celje si pridržuje pravi- co do spremembe programa.) Kino Dobrna 23. ob 19. in 24. ob 17. urivslovenski film Carmen. Kino Žalec 21.3. ob 20. uri, 23.3. ob 18. in 21. uri ter 24.3. ob 17. in 20. uri ameriški film Vroči- na, 22.3. ob 18. in 20.15 pa film Dartagnanova hči . Kino Rogaška Slatina 23. in 24. 3. ob 17. in 19. uri ameriški film Devet mesecev. Kino Polzela 22.3. ob 19. uri ameriški film Ameriški predsed- nik, 24.3. ob 17. uri ameriški film Don Juan de Marco. Kino Vojnik 24.3. ob 18. uri ameriški film Mreža. V Levstikovi sobi Osrednje knjižnice bo danes ob 18. uri, po- govor s prof. dr. Rajkom Pavlov- cem, o pomenu ekslibrisov. V sre- do ob 17. uri bo v pravljični sobi na Gledališkem trgu, pravljična ura Zajčkova hišica. V Kulturnem centru Laško bo v sredo, 27. marca ob 18. uri, gostoval Marjan Marinšek iz Ve- lenja, ki bo ob barvnih diapoziti- vih in z glasbo predaval o potova- nju po Egiptu in Sveti deželi. V Malem LInionu v Celju bo v soboto ob 19. uri potopisno pre- davanje in projekcija izbranih dia- pozitivov z glasbo o Boliviji, med- narodnega mojstra umetniške fo- tografije Vinka Skaleta iz Celja. Na Resevni pri Šentjurju bo v soboto ob 11. uri, obujanje zgo- dovinskih pomembnosti, z recita- lom Gradnikove, Balantičeve in poezije drugih avtorjev. V poslovno trgovskem cen- tru Slovenske Konjice bo jutri, v petek ob 20. uri, medobčinska revija otroških in mlajših mladin- skih pevskih zborov občin Vita- nje, Zreče in Slovenske Konjice. V knjižnici v Rogaški Slatini bo v sredo ob 19. uri, kustos Na- rodne galerije iz Ljubljane Ferdi- nand Serbelj ob diapozitivih pre- daval o upodabljanju Jezusovega trpljenja v likovni umetnosti. V III. osnovni šoli v Celju bo v ponedeljek ob 18. uri, v okviru Univerze za III. življenjsko obdob- je, predavanje akademskega sli- karja Viktorja Povšeta o delu re- stavratorja in Plainerjevem oltar- ju v Petrovčah. V dvorani župnijskega cen- tra Sv. duh v Celju bo danes ob 18.30, predavanje z naslovom Ko očetje odpovedo, dr. Ivana Štuhe- Št. 12. - 21. marec 1996 NASI KRAJI IN LJUDJE Ti Skrb za zdravje S pravo informacijo do zdravega načina življenja Društvo za promocijo in vzgojo za zdravje, ki ima sedež v Celju, se lahko pohvali s številnimi dejavnostmi, ki člo- veku pomagajo, da na nek način spozna kakovost življenja in dejavnike, ki vodijo do zdravega načina življenja. V letošnjem letu so si člani društva zastavili kar obširen program. Se naprej nameravajo pridobivati nove člane, predvsem pa bodo morali zbirati različ- na sredstva, ne le finančna, ampak tudi druge prispevke, ki bodo pomagali, da bodo lahko uresničili zastavljene cilje. »Cilj našega društva, ki deluje od leta 1992 in ima že skoraj devetdeset članov, je vzpodbujati razvoj in promocijo zdravja na različne načine ter se vključe- vati v mednarodne projekte. Smo člani mednarodne unije za promocijo in vzgojo za zdravje, v začetku leta pa smo imeli tudi srečanje upravnega odbora v Am- sterdamu. To je bil neke vrste delovni sestanek, ki na nek način v prakso po- stavlja sklepe skupščin in konferenc,« pravi predsednica društva Viktorija Kehar. Društvo je nevladna organizacija, ki deluje brez finančnih sredstev, samo s pomočjo sponzorjev in pa članarine, ki jo plačujejo člani iz vse Slovenije. Pomaga- jo si tudi s kotacijami, ki jih plačujejo udeleženci seminarjev in so v organizaci- ji Društva za promocijo in vzgojo za zdravje. Pri tem je treba omeniti, da na strokovnih seminarjih sodelujejo prizna- ni strokovnjaki iz različnih področij. V preteklem letu so veliko govorili o stresu in njegovem obvladovanju, predstavljali so se na sejmih, bili so aktivni znotraj Gibanja za tobačno zakonodajo, nosilci dejavnosti pa so bili mladi iz celjske Srednje zdravstvene šole. Poleg tega so bili prisotni na različnih zdravstveno- vzgojnih razstavah, v programu nekaje- nja žensk in mladih in še marsikaj. Ome- niti velja tudi vključevanje društva v švi- carski projekt, ki zajema skrb za zdrav- stveno ekološki vidik znotraj družine in njenih članov. »Izdali smo zbornik srečanja Alpe-Ja- dran na temo Človekove pravice in zdravje, dvakrat ali trikrat na leto pa bomo izdali tudi bilten, s katerim bomo ljudi obveščali o našem delu in novih programih. Sreča je, da smo dobili pod- poro pri tistih, ki odločajo o našem delu. V letošnjem programu smo nekako izpo- stavili pomen komunikacij s posamezni- kom, vseživljenjsko izobraževanje, poz- navanje teoretičnega mišljenja ter upo- rabo jezika in jezikovnih komunikacij,« poudarja Viktorija Rehar. DAMJANA SEME Celjska SKD o svojem delu V torek zvečer so se na rednem letnem zboru sestali člani celjskega občinskega odbora SKD. Obravnavali so svoje delo v preteklem obdobju in hkrati sprejemali tudi delovni program za naprej. Precej pozornosti so namenili sodelovanju vodstva stranke s posameznimi občinskimi odbori in ocenili, da v SKD izjemno dobro skrbijo za usklajeno delo le-teh. Tako so se pred časom občinski odbori povezali v regionalne, kar bo zelo pomembno tudi v pripravah na bližajoče državne volitve. Le-tem so tudi sicer name- nili kar precejšen del razprave, terjajo namreč teme- ljite priprave, saj je po besedah predsednika OO SKD Celje Lojzeta Oseta popravni izpit zanje mogoč šele po štirih letih. Letnega zbora sta se udeležila tudi predsednik stranke Lojze Peterle in glavna tajnica Hilda Tovšak, za okroglo mizo pa so spregovorili o aktualnih temah. Tudi v tem delu je bilo največ vprašanj glede volitev, predsednik Peterle pa je v Celju znova poudaril, da gre SKD na volitve samostojno, koalicije pa bo sklepala, ko bodo volilni rezultati znani. IS Priprave na volitve Območni odbor DeSUS Celje ocenil minulo delo Na zadnji razširjeni seji je območni odbor DeSUS Celje kritično ocenil opravljeno de- lo. Ocenil je gradivo za redne seje celjskega mestnega sveta, kjer ima stranka štiri svetnike. Pred vsako sejo sveta se svet- niki skupaj z odborom posve- tujejo, kakšna stališča in pred- loge naj zagovarjajo oziroma oblikujejo. Med številnimi uspešno iz- peljanimi nalogami sta pobudi za spremembo pete volilne enote in za reorganizacijo kra- jevnih skupnosti ter članstvo svetnikov DeSUS v raznih od- borih in komisijah. Imenovali so komisije, ki bodo vodile predvolilne in volilne priprave na celjskem področju in volilni štab. Sicer pa je bila najpogostej- ša tema razprav v stranki v minulih mesecih pokojninska zakonodaja. Organizirali so več javnih posvetovanj, napi- sali več protestnih pisem in se udeležili protestnega shoda v Ljubljani. V letošnjem programu so si zastavili nalogo utrditi orga- nizacije DeSUS v krajevnih skupnostih. Začeli bodo evi- dentirati možne kandidate za državne volitve, kjer želijo, da bi bilo med kandidati vsaj 30 odstotkov žensk. Poskrbeli bo- do za regijsko povezavo in oblikovali pokrajinski odbor stranke. Radi bi tesneje sode- lovali z društvi upokojencev, borci in invalidskimi organi- zacijami. Ob tem poudarjajo, da so samostojna neopredelje- na stranka upokojencev, ne pa privesek katere od političnih strank. Njihov cilj je, da bi na letošnjih državnih volitvah iz- volili več aktivnih in sposob- nih poslancev, ki se bodo znali in upali potegovati za legitim- ne pravice upokojencev. JAKA MAJCEN Samostojno na volitve V dvorani Doma krajanov na Gomilskem je bila minulo nedeljo letna konferenca Ob- činskega odbora stranke Slo- venskih krščanskih demokra- tov občine Žalec. Po kulturnem programu je udeležencem spregovoril predsednik SKD občine Žalec Ivan Kuder Povedal je, da ob- činski odbor sestavlja 11 kra- jevnih odborov, lani so usta- novili odbor za kmečko giba- nje ter odbor za lokalno samo- upravo, letos pa bodo največ pozornosti namenili volitvam. Žalski župan prof. Milan Dob- nikje krščansko demokracijo ocenil kot moderno stranko, priporočal pa več vzdržnosti pri medsebojni kritiki. Glavna tajnica SKD Slovenije Hilda Tovšak je povedala, da bo stranka šla na prihodnje voli- tve samostojno, letne konfe- rence pa so se udeležili tudi predsednik Darsa Jože Brod- nik, Janez Šuštaršič iz Sloven- skega kmečkega gibanja ter poslanec državnega zbora in šentjurski župan Jurij Ma- lovrh. TT Predsednik SKD občine Žalec Ivan Kuder. Nagrade za prvih deset mest Občinski svet Laško je obravnaval in tudi sprejel pravilnik o nagrajevanju učencev in njihovih mentor- jev za dosežke na državnih tekmovanjih. Ne gre za nov pravilnik, temveč le za neka- tere popravke starega, ki v občini velja že od septembra leta 1994. V občini Laško so se že pred poldrugim letom odlo- čili, da bodo vse tiste svoje osnovnošolce in učence glas- bene šole, ki dosegajo dobre rezultate na državnih tek- movanjih iz znanja šolskih predmetov ter na kulturnih in športnih tekmovanjih, na- gradili tudi sami. Sprejeli so pravilnik o nagrajevanju, s katerim so želeli učence in njihove mentorje vzpodbu- diti k še bolj številnemu so- delovanju na državnih tek- movanjih, hkrati pa so želeli, da bi denarne in materialne nagrade pripomogle tudi k želji po še večjemu poglab- ljanju in širjenju znanja. To jim je doslej tudi uspelo, saj so se laški šolarji udeležili številnih tekmovanj in ne- malokrat dosegli zavidljive rezultate, vendar pa je po- tem, ko so hoteli podeliti ob- činske nagrade, nekajkrat prišlo do nesporazuma. V starem pravilniku namreč ni bilo natančno določeno, do katerega mesta še veljajo na- grade. Z novim pravilnikom je ta nejasnost odpravljena, saj je v njem določeno, da bodo občinske nagrade de- ležni vsi tisti učenci in_njiho- vi mentorji, ki se bodo i državnem tekmovanju uvi stili do desetega mesta. Nagrada za učence in nj; hove mentorje ter za mentoi je ekip, ki dosežejo na držai nem tekmovanju prvo mesti znaša toliko kot povprečju plača v Sloveniji, nagrada; drugo mesto je manjša za 2 odstotkov, za tretje za 40 od stotkov, za vse ostale uvrsti tve do desetega mesta p znaša nagrada toliko kot pt tina povprečne plače. Ekip ne nagrade, ki so lahko di narne ali materialne, znašaj za prvo mesto 200 tisoč ti larjev, za drugo 150 tisoč, z tretje 100 tisoč tolarjev, j vsa ostala mesta do deseteg pa 50 tisoč tolarjev. Sožitje v Žalcu V žalski občini je po po- datkih centra za socialno de- lo 160 duševno prizadetih oseb. Že od leta 1972 se predvsem starši duševno pri- zadetih srečujejo tudi v ok- viru društva Sožitje. Članov je sicer manj, kot je prizade- tih, kljub temu pa je društvo zelo aktivno in poleg šent- jurskega najuspešnejše v celjski regiji. To so med drugim poveda- li na petkovem občnem zbo- ru društva Sožitje, na kate- rem je o njihovem delu poro- čal dosedanji in vnovič izvo- ljeni predsednik Rihard Ko- pušar. Sožitje ne skrbi, kot je dejal, le za družabna sreča- nja članov, ampak predvsem za izobraževanje staršev, ka- ko naj ravnajo s svojimi otroci. Udeležujejo se vikend seminarjev in strokovnih predavanj. Delo društva je pohvalil tudi Bruno Kocbek iz Zveze Sožitja Slovenije, ki je med drugim podrobneje predsta- vil delo zveze. Precej govora na občnem zboru je bilo o novem varstvenem centru, ki naj bi ga končno le zgradili tudi v žalski občini. To bi omogočilo različne oblike varstva prizadetih, v skladu s potrebami staršev. Uresni- čitev te investicije ostaja najpomembnejši cilj društva v naslednjem obdobju. Na občnem zboru so za dolgoletno in prizadevno de- lo v društvu podelili prizna- nja, ki so jih prejeli Danica Puncer, Metka Vecej, Anica Repnik, Vera Prebil in Anu- ša Juntez. T. TAVČAR Ogrevanje in ekologija V dvorani Mestne skupno: Žalec se bo jutri začela prin ditev z naslovom Ogrevanje! ekologija, ki bo trajala do m delje, 24. marca. Organizatorji prireditve ! Zeleni Spodnje Savinjske d( line v sodelovanju s podjetje Inženiring, montaža in zastoj stva Valy's iz Šempetra ter p< djetjem Šarlah iz Žalca. Ni menjena je vsem tistim, ki i želijo seznaniti s sodobnic načini ogrevanja, s pomočj strokovnjakov pa bodo ob skovalci lahko dobili konkrei ne odgovore na svoja vpraši nja. Zato so k sodelovanju p( vabili tudi svetovalce iz Enei getske svetovalnice ministi stva za gospodarske dejavne sti, ki deluje v Celju. V času prireditve bo odprt razstava sodobnih ogrevalni naprav, ki se pojavljajo na ni šem tržišču in ki ustrezaj zahtevam po varčnem, varne! in ekološko čistem ogrevanji Predstavljene bodo naprave z ogrevanje Weishaupt in Budf rus iz Nemčije, Saunier Duva iz Francije ter program obtoč nih črpalk Grundfos. Poleg te ga bodo na razstavi prikazali različne možnosti izvedbe $ sanacije dimnikov. Zadnji da1 prireditve, 24. marca d 10.uri, bo v dvorani mestJ skupnosti Žalec še pogovor1 plinifikaciji. Na tem pogovof bodo sodelovali vsi tisti, ki s« delujejo pri projektu plinifi kacije Žalca. Ivan Dolničar v Zrečah Na povabilo predsednika območne skupnosti borcev Slovenske Konjice, Franja Maroška, je prišel minuli četr- tek na obisk v Zreče predsednik Glavnega odbora ZZBU NOB Slovenije Ivan Dolničar. Pred tem je obiskal grobove stotih talcev na Stranicah. V Zrečah ga je sprejel župan Jože Košir. Sklicana je bila tudi seja odbora za ureditev spomenika talcem na Stra- nicah. Župan in predstavnik svojcev na Stranicah umorjenih žrtev Brane Golob sta prisotne seznanila z načrti o uredi- tvi spominskega kompleksa stotim talcem na Stranicah. Ob sedanjem kiosku bodo zgradili objekt, v katerem bi zbrali tudi slike in predmete, ki bi spominjale na žrtve. Tako željo so izrazili svojci na razgovorih, ki .jih ZN organizira vsako leto ob spominskih svečanostih. Priča- kujejo, da bodo vsa potrebna sredstva prispevale občine, iz katerih so bile žrtve. Predsednik Glavnega odbora ZZBU NOB Ivan Dolničar je sprejel častno predsedstvo odbora za ureditev spomenika na Stranicah. Vse opera- tivne posle pa bo vodila občina Zreče. F. M. Mandat v državnem zboru Člani občinskega odbora Slovenskih krščanskih demokrat" Mozirje so na občnem zboru pretekli teden ugotavljali, da! premajhen delež sredstev, ki jih občina namenjena delu stra"' V luči tega so ocenjevali delo v lanskem letu, za letos pa boj največ sil usmerili v državnozborske in krajevne volitve. O mozirskih SKD je mandat v državnem zboru. Na občnem z bo' je sodeloval tudi Štefan Kociper, predsednik komisije za s^ alna vprašanja v državnem zboru, ki je predstavil social11 problematiko, s katero se ukvarjajo na državni ravni. US MESTNA OBČINA CELJE Trg Celjskih knezov 9, 3000 Celje Služba za komunalno gospodarstvo objavlja javni razpis za oddajo javnega letnega kopališča v Celju v upravljanje 1. Predmet oddaje je ograjeni kompleks letnega kopališča ob Ljubljanski cesti v Celju za izvajanje: -osnovne dejavnosti -drugih dejavnosti 2. čas oddaje je od 25.4. do 15.9. 1996. 3. Najemnik mora: -zagotoviti nemoteno in prioritetno izyajanje osnovne kopališke dejav- nosti; -urediti odnose s plavalnim klubom Neptun zaradi športne vadbe oziro- ma izvedbe športnih programov; -zagotoviti primemo gostinsko ponudbo; -do 15.5. 1996 opraviti vsa vzdrževalna in druga dela za nemoteno delovanje; -najemodajalcu nakazati najmanj 3 milijone tolarjev ter plačilo promet- nega davka; 1 milijon tolarjev se nakaže takoj ob podpisu pogodbe, razliko pa v dveh enakih delih do konca meseca julija in avgusta, za kar mora dati primerno zagotovilo; -zavarovati dejavnost in prireditve; -pridobiti uporabno dovoljenje. 4. Najemodajalec si pridržuje pravico kontrole kakovosti storitev ter dolo- čanje višine cene vstopnic za kopanje, ki mora biti v približno realno enaki višini kot lani. 5. Merila za izbiro najugodnejšega ponudnika bodo predvsem: -reference o izvajanju osnovne dejavnosti ter kadrovska usposoblje- nost; -višina ponujene najemnine ter zavarovanje plačila s hipoteko ali banč- no garancijo, -pestrost programov prireditev na kopališču; -realizirane vse finančne obveznosti do Mestne občine Celje 6. Ogled objektov in naprav bo v torek, 26.3.1996 od 8. do 12. ure. 7. Rok za oddajo ponudb je štirinajst dni po objavi, to je do 4.4 1996 do 12. ure na naslov: MESTNA OBČINA CELJE, SLUŽBA ZA KOMU- NALNO GOSPODARSTVO, PREŠERNOVA 27, 3000 CELJE, S PRIPISOM "LETNO KOPALIŠČE - NE ODPIRAJ". 8. Odpiranje ponudb bo v petek, 5.4. 1996 ob 10. uri v prostorih Službe za komunalno gospodarstvo. Pri odpiranju ponudb mo- rajo imeti predstavniki ponudnikov pisna pooblastila. 9. O izbiri najustreznejšega ponudnika bodo le-ti pisno obveščeni v roku sedem dni po odpiranju ponudb. Št. 12. - 21. marec 1996 ;n NASI KRAJI IN LJUDJE Kako živijo Celjani? ^stava z Javno predstavitvijo raziskave Od srede, 20.marca dalje, je ^kovnem salonu v Celju na ,jed razstava z naslovom Na- !jn življenja Celjanov. Razsta- je odprl Jože Zimšek, župan |jqC in predsednik projektne- jj sveta Celje Zdravo mesto. Razstavo, ki bo odprta do jI marca, sta pripravila Za- ,0d za zdravstveno varstvo -elje in Projektna pisarna Ce- je Zdravo mesto. Javnosti že- ljo predstaviti rezultate razi- jkave, ki so jo izvedli v letu [995 z anonimnim vprašalni- kom, na reprezentativnem ^orcu polnoletnih prebival- ;ev nekdanje občine Celje. Te 50 spraševali o počutju, nava- dah in aktivnostih v zvezi z zdravjem oziroma boleznijo. 2a zanimivo predstavitev na razstavi so pripravili le del re- zultatov obsežne raziskave. \rse bodo, skupaj z rutinsko zbiranimi podatki, uporabili pri aktivnostih za izboljšanje počutja in zdravja Celjanov. Naložili so si zahtevno nalo- go. Za posameznika bo to v prihodnje pomenilo več zdrav- ja, velikokrat spremembo živ- ljenjskega stila, za ustrezne službe pa spremembo žarišča delovanja. i Danes je namreč splošno znano, da določeni življenjski stili zdravje krepijo, drugi pa predstavljajo dejavnik tvega- nja za nastanek bolezni. Način življenja posameznika pa ni odvisen le od njegovih oseb- nostnih lastnosti, od njegovih znanj in možnosti, marveč ga določajo tudi razmere v okolju (socialne, kulturne, politične, gospodarske...) in prav na to nas želi spomniti razstava; da se odločitev za zdravje pove- zuje s temeljnimi vprašanji ravnanja s samim seboj, z ob- čutkom lastne vrednosti, kar omogoča — ali ne omogoča - da si v neki sedanjosti vzameš čas zase, da nehaš gledati stran, da prevzameš odgovornost za- se in jo deliš z drugimi, z ljud- mi s katerimi živiš in hkrati pozvati družbo, da zagotovi socialnopolitične mehanizme, ki bodo vsakomur omogočili odločitev za zdravje. Za pokušino pa le nekaj ugotovitev iz raziskave ob pri- merjavi z raziskavo Slovensko javno mnenje 1994: Odstotek sodelujočih v razi- skavi je bil zadovoljiv glede na to, da je bilo tovrstno komuni- ciranje za skoraj 80% anketi- rancev novost. Ženske (56%) so se pogoste- je odločile za sodelovanje kot moški (43%). Celjani premalo vedo o vpli- vih prehrane na zdravje, le 27% (SJM 94: 54%) vprašanih užije zelenjavo pet in več krat v tednu. Celjani, raje kot ostali Slo- venci (SJM 94), segajo po vinu, pivu in žganih pijačah. Med Celjani je manj takš- nih, ki niso nikoli kadili (47%) kot med Slovenci širom po dr- žavi (SJM 94:51%). Med anketiranimi kadilci jih kar 9,61% pokadi več kot 20 cigaret na dan. Po SJM 94 je takšnih kadilcev le 4,4%. 6,11% anketirancev gleda televizijo več kot šest ur na dan. Slovenci so tega leta, po raziskavi SJM 94, gledali tele- vizijo poprečno 2,2 ure dnevno 17% anketiranih Celjanov (SJM 94: 15%) pravi, da je nji- hova telesna kondicija slaba. V zelo dobri kondiciji je 10% anketiranih moških in le 2% anketiranih žensk. 10% (SJM 94: 13%) vpraša- nih nima nikogar, ki bi jim bil tako blizu, da bi se z njim lah- ko pogovorili o osebnih zade- vah, problemih. BMI (indeks telesne teže in višine) je nad sprejemljivim območjem pri 33% anketiran- cev, debelih jih je več kot 18%. Povprečna teža Celjanov je 74,5kg, Slovencev pa 73,6kg (SJM 94). 7% anketirancev z visoko- šolsko izobrazbo je nenehno žalostnih in pobitih. Organiziranost, urejenost, strokovnost in prijaznost zdravstvene službe je dobra tretjina anketirancev ocenila s trojko. Le 17% (SJM 94: 21%) an- ketirancev v zadnjem letu ni bilo pri zdravniku, 11% (SJM 94: 8.7%) pa jih je obiskalo zdravnika več kot desetkrat. Anketirancem v 10% (enako SJM 94) zdravnik ob obisku ni predpisal zdravil. 22% ( SJM 94: 8%) anketi- rancev meni, da okolje, v kate- rem živijo in delajo, zelo ogro- ža njihovo zdravje. Zelo velik vpliv na onesna- ženost okolja, s tem pa tudi na zdravje ljudi, 43% vprašanih pripisuje samim sebi (SJM 94:45%). C.A. V Lažišah imajo veliko načrtov V Lažišah nad Rimskimi To- icanii žc nekaj let deluje ulturno prosvetno društvo ^aiiVše, ki še edino skrbi za Vulturne in zabavne prireditve vira ju. Afa nedavnem občnem zboru so si ob pregledu minulega ob- dobja začrtali zelo bogato za- stavljen program za v prihod- nje. Znova se želijo uveljaviti na dramskem področju, kjer »do pripravili igro, deluje pa udi pevski zbor, ki ga trenut- io sestavlja 13 članov in se v iomačem kraju sestaja ob ve- elih in žalostnih dogodkih. Vsako leto se udeležijo nasto- >a ljudskih pevcev v Sevnici, »delujejo na reviji pevskih iborov občine Laško in na irugih prireditvah izven ttaja. V bodoče si želijo bolj izko- "istiti svojevrsten objekt v Škofcah, primeren za prikaze ljudskih šeg in opravil. S svojo etno skupino, med katerimi najbolj blestijo perice, pa želi- jo aktivno sodelovati v Odboru starih ljudskih šeg in delovnih opravil, ki deluje pri ZKO La- ško. Med družabnimi priredi- tvami pa kaže omeniti tudi ve- selo maškarado, praznovanje dneva žena in materinskega dne, kmečko veselico ob far- nem prazniku in izlet. Na obč- nem zboru so izvolili tudi no- vega predsednika, Jureta Aškerca. V. MAROT Zgornjesavinjski želodec zaščiten Zgornjesavinjski želodec una od februarja dalje kot prvi v Sloveniji odločbo Urada RS za intelektualno lastnino o vpisu geografskega imena v fegister označb porekla blaga. To praktično pomeni, da ima poslej zgornjesavinjski že- lodec zaščiteno geografsko ime, postopek zaščite pa je 'rajal več kot tri leta. Z veli- kim trudom pridobljena zašči- ta geografskega porekla želod- ov bo ob strogem upoštevanju sprejetega Pravilnika o ozna- čevanju kakovosti edini in za- nesljiv porok kakovosti in sa- litarno-higienske neoporeč- nosti želodcev. Za trženje iz- mika v blagovnem prometu bo Pogoj pridobljena zaščitna friamka, etiketa z logotipom in kovinska plombica z istim od- tisom. Pravico do pridobitve 1,1 uporabe zaščitne znamk bo- jo imele le tiste serije izdel- kov, ki bodo ustrezale predpi- sanim standardom in bodo na rednem strokovnem ocenjeva- nju dosegle oceno vsaj 15 od 20 Rožnih točk. Samo takšni iz- f^lki bodo smeli imeti tudi ka- kovosti primerno tržno ceno. US fljmo, ajmo, roke si podajmo Pod tem naslovom so tudi letos v vrtcu na Polzeli pripravili prisrčno prireditev, s katero so obeležili mesec marec kot mesec družine. Prireditev je bila v Domu Svobode na Polzeli, ogledalo pa si jo je mnogo staršev, starih staršev in drugih. V programu, ki je bil nabit s prisrčnostjo, neposrednostjo in veseljem, so staršem od najmlajših do najstarejših varovancev prikazali, česa so se naučili in kako veselo znajo peti, plesati in se igrati. Moto cele predstave pa je bil »Podajmo si roke, bodimo prijatelji, imejmo se radi«. Ob takih prireditvah občudujemo vzgojiteljice, ki malčke pripravljajo na nastop z obilico potrpežljivosti in vztrajnosti. Glede na to, da je bil namen vzgojiteljic povezati družino: starše, stare starše, starejše bratce in sestrice z vrtcem, je bilo to doseženo, saj je bila dvorana polna do zadnjega kotička, s tem pa je bil poplačan tudi trud vseh nastopajočih. Na sliki: tako veselo so mali sončki vabili pomlad. T. TAVČAR Vandalizem sredi mesta Oaza pred kinom Metropol je bila v toplih poletnih dneh priljubljeno shajališče Celjanov in vseh tistih, ki so si v mestu ob Savinji zaželeli v miru posedeti ob kozarcu hladne pijače. Lesena ograja pa je bilo očitno v napoto nepridipravom, ki so jo uničili v noči iz petka na soboto. V Gostinsko turističnem podjetju Na-Na Celje, kjer so v ureditev Oaze vložili veliko truda in denarja, so nad takšnim početjem sredi mesta ogorčeni in upajo, da bodo storilci ustrezno kaznovani. * Foto: IR Pozimi pa rožice ne cveto Pretekli petek so se na red- nem občnem zboru zbrali člani Turističnega društva Rečica ob Savinji, ki je pred kratkim praznovalo 10-letnico obstoja. Na zboru so predstavili delo v minulem leto, za letos pa jih ponovno čaka ocenjevanje zgornjesavinjskih želodcev, skrb za urejenost kraja, pri- prava Lenartovega sejma, so- delovanje pri promocijah Re- čice, občine Mozirje in Zgornje Savinjske doline ter seveda še obilo drugih nalog. Kot vedno, pa bo tudi letos največ dela vloženega v organizacijo tra- dicionalne turistične priredi- tve Od lipe do prangerja, na kateri bodo v etnografskem delu predstavili nekdanja oblačila Zgornje Savinjske do- line ter pripravili razstavo Po- zimi pa rožice ne cveto. Izku- piček s prireditve bo namenjen za gradnjo šole na Rečici. . Na zboru so člani TD raz- pravljali predvsem o denarnih težavah in usihanju idealizma za prostovoljno delo, slišati pa je bilo tudi, da bo občina Mo- zirje bolj pomagala društvu pri nadaljnjem delu. Prva ak- cija, ki so jo člani TD uspešno izpeljali, je bilo včerajšnji na- stop na sejmu Alpe Adria. US Folkloristi za materinski dan Folklorna skupina Pro- svetnega društva Dobrna pripravlja skupaj z domačo osnovnošolsko folklorno skupino v soboto, 23. mar- ca, ob 19,30. uri v Zdravili- ški dvorani nastop v poča- stitev materinskega dne. Predstavili se bodo z na- rodnimi plesi. IS Zlata vrtnica 95 preložena V Turističnem društvu Celje so za prihodnji torek načrtovali letno konferenco društva ter zaključek akcij Zlata vrtnica 95 in izbora najboljše gostilne in restavracije v Celju. Zaradi objek- tivnih težav zdaj v društvu letno konferenco prestavljajo na kasnejši termin, o natančnem datumu pa bodo občane pravo- časno obvestili. IS Materinstvo danes in tukaj Območni odbor slovenskih krščanskih demokratov Žalec bo ob letošnjem materinskem dnevu organiziral okroglo mizo z naslovom Materinstvo danes in tukaj. Srečanje bo v ponedeljek, 25. marca ob 19. uri v prostorih gasilskega doma v Žalcu. Na pogovor so organizatorji povabili Anico Sečnik, dr. Toneta Kunstlja ter Štefana Kocipra. IB Blagoslov Kapele V okviru Psihiatrične bolnišnice Vojnik bodo v soboto, 23. marca, popoldne slovesno odprli Kapelo, ki jo bo ob odprtju blagoslovil mariborski škof dr. Franc Kram- berger. Ob odprtju pripravljajo tudi priložnostni kulturni pro- gram, ob direktorju bolnišnice dr. Danielu Lajlarju bo zbranim spregovoril vojniški župan Beno Podergajs, bla- goslov z mašo pa bo vodil mariborski škof dr. Franc Kramberger. is Rudolfov! za otroke Ob 850-letnici Slovenskih Konjic bo v petek, 22. marca ob 17. uri, v Galeriji Riemer predstavitev Rudolfovih, znane konjiške družine. V kulturnem programu bodo otroci pevskega zbora in turi- stično-raziskovalnega krožka iz vrtca na Slomškovi zapeli in zaigrali Huda mravljica, Konjiške gore zmaj in Jezna luna avtorja Branka Rudolfa ter Kaj misli mucka in Na lov Vide Rudolf-Stane Vinšek. Poleg tega bodo pripravili še razstavo o življenju Rudolfovih in srečanje s publicistom Frančkom Rudol- fom, vse v želji, da »bo naša duša postala svetlejša in toplejša«. US Kam z odraslimi Prihodnjo sredo, 27. marca, se bo na Topolšici pričel posvet z naslovom Kvaliteta življenja odraslih oseb s težko in najtežjo motnjo v duševnem razvoju ali Kam z odraslimi, to je sedaj vprašanje. Posvet, ki bo trajal do petka 29. marca, pripravlja socialna zbornica Slovenije, na njem pa bodo sodelovali strokovni delavci in sodelavci v zavodih, predstavniki nevladnih organi- zacij in društev ter predstavniki raznih organov, odgovornih za razvijanje mreže skrbi za osebe z motnjami v duševnem razvoju. Namen posveta ni postavljanje končnih rešitev, pač pa obliko- vanje odprte koncepcije, ki naj nastaja z iskanjem skupnih dogovorov med vsemi udeleženci posveta. Št. 12.-21. more« 199« NAŠI KRAJI IN LJUDJE Tj Srečanje po triinpetdesetih letih Lojzka Podgrajšek iz Slovenskih Konjic in Jerica Cokan iz Kasaz sta med vojno kot deklici delili usodo v enem od nemških taborišč »Če bi te srečala na cesti, te ne bi spoznala,« je prejšnji če- trtek na srečanju prav posebne vrste, ki sta ga v gostišču Štor- man v. Vojniku pripravili Ob- močni organizaciji Rdečega križa Laško in Slovenske Ko- njice, Lojzka Podgrajšek priz- nala svoji prijateljici Jerici Cokan. Lojzka in Jerica sta se nazadnje videli pred triinpet- desetimi leti, ko sta kot majhni deklici v enem od nemških vojnih taborišč skupaj preži- veli enega od najtežjih obdobij svojega življenja. Prijateljici sta imeli iz voj- nega časa le po eno skupno fotografijo in pred nekaj me- seci se je Lojzka Podgrajšek s svojo fotografijo odpravila na Rdeči križ v Slovenskih Konji- cah ter napisala prošnjo poiz- vedbeni službi, naj poskusi poiskati prijateljico Jerico. Vedela je le, da se je Jerica takrat pisala Jakopič in da se je rodila v Laškem. Konjiški Rdeči križ se je zato povezal z laškim in že po enem mesecu iskanja, ki pa je bilo vse prej kot enostavno, sta sekretarja obeh organizacij Marta Šmalc in Vlado Marot v Kasazah obi- skala Jerico Cokan. Srečanje v Vojniku je bilo polno sreče in smeha, pa tudi solz, ki niso polzele po licu le obema prijateljicama, ampak tudi tistim, ki so njuno neiz- merno radost samo opazovali. Jerica in Lojzka, ki živi danes v Slovenskih Konjicah, sta si imeli veliko povedati, saj sta pred več kot pol stoletja, ko ju je usoda povezala in nato loči- la, obe bili še zelo mladi. Ugo- tovili sta, da je tako eno kot drugo po vrnitvi v domovino čakal požgan dom, obe sta preživljali hude čase tudi v svobodi, obe sta se srečno po- ročili in imeli po tri otroke in obe vsa ta leta nista mogli po- zabiti vseh bridkosti težkih dni, ki sta jih skupaj preživeli v taborišču. JI Foto: EDI MASNEC Jerica Cokan in Loizka Poderaišek sta se neizmerno razveselili nonovnesa snidenja. Mesto cvetja V žalski osnovni šolj Peter Šprajc-Jur so vče. raj, v sredo, pripravili za- nimiv odprti dan šole za prvošolce in njihove star. še oziroma njihove naj. bližje. Celoten projekt so po- imenovali Mesto cvetja. Prvošolci so že v minulih dneh s pomočjo svojih učiteljic izdelovali cvetje iz različnih materialov in okrasili učilnice ter hod- nike, spoznavanju vrt- narstva in cvetja pa je bil narfienjen tudi ponedelj- kov naravoslovni dan v Vrtnarstvu Celje. Vče- rajšnji dan odprtih vrat, ki je trajal od 13. do 16. ure, so prav tako nameni- li izdelovanju in spozna- vanju cvetja, zgodbam in pregovorom o cvetju, v učilnicah so po malem vrtnarili, prostore pa okrasili tudi z lončni- cami. IB Bistrica v evropski mreži Obisk iz Svetovne zdravstvene organizacije v osnovni šoli Med dvanajstimi slovenski- mi šolami, ki se že tretje leto vključujejo v Evropsko mrežo zdravih šol, je tudi osnovna šola Marije Broz iz Bistrice ob Sotli. Za sodelovanje s šolami v srednji in vzhodni Evropi je v okviru Svetovne zdravstvene organizacije zadolžen David Rivett, ki je v ponedeljek pri- šel v Slovenijo, obiskaP pa je tudi Bistrico. Med torkovim in sredinim bivanjem v Sloveniji se je Da- vid Rivett odločil za obisk po- sameznih šol iz projekta, med njimi tudi bistriške šole. V Bi- strico ob Sotli sta prišli v torek tudi predstavnici slovenskega Inštituta za varovanje zdravja, Eva Strgar (nacionalna koodi- natorka mednarodnega pro- jekta) ter Mojca Bevc-Stanko- vič (usklajevalka dela v šolah iz omenjenega projekta). Sre- čanja z uglednimi gosti so se udeležili tudi vodja službe za zdravstveno varstvo na po- dročju šmarske upravne enote, podčetrteški župan Marjan Drofenik ter drugi krajevni veljaki. Gostom so predstavili uspešno šolo, pri čemer so po- udarili program ustvarjanja zdrave šole. Bistričani pri tem posebej poudarjajo skrb za mentaliio zdravje otrok, njiho- vo počutje, komunikacijo, od- nose in podobno. Krajevni zdravnik, dr. Franci Božiček, je predstavil tudi izvajanje zdravstvene vzgoje, skupaj z učenci, starši ter učitelji. Ugledni gosti so se za izvaja- nje programa zelo zanimali. Med srečanjem v bistriški osnovni šoli so pripravili kul- turni program učencev, bistri- ških tamburašev ter vaških pevk, pri čemer so poudarili marčevska ženska praznika. Razstavili so tudi dobrote na- ših kmetij ter ročna dela otrok, mater in babic, popoldan pa so zaključili z družabnim sreča- njem v kulturnem domu. Zaključna prireditev ob obi- sku uglednega predstavnika Svetovne zdravstvene organi- zacije v Sloveniji bo danes, v ljubljanskem Cankarjevem domu. Častna pokrovitelja sta minister za šolstvo in šport, dr. Slavko Gaber ter minister za zdravstvo, dr. Božidar Voljč. BRANE JERANKO Ljubezen je pesem V sredo, 27. marca, ob 19,30. uri bo v Modri dvorani Celjskega sejma za vse žen- ske, matere, žene in dekleta s širšega celj- skega območja prireditev >Ljubezen je ena sama pesem<, ki jo pripravljajo Lions klub Celje, Klub podjetnikov Zlatorog in Fit- media. Organizatorji bodo celoten izkupiček prireditve, na kateri se bodo z besedo, glasbo in gibom predstavili Vlado Kreslin, Oto Pestner, Andrej Šifrer, Ciril Zlobec, Ervin Fritz, Tone Pavček, Celjski plesni orkester Žabe in Plesni teater Igen, name- nili otroškemu oddelku celjske bolnišnice za nakup ultrazvočnega aparata. Vstopnice po tisoč tolarjev so v predpro- daji pri blagajni bazena Golovec, turistič- no-informacijski pisarni v Muzeju novejše zgodovine Celje ter v prodajalnah Fit-me- die na Bežigrajski in Fit-medico v Centru Interspar. Sponzorsko so prireditev doslej podprli v Banki Celje, Zavarovalnici Tri- glav, podjetjih Simer, STP Božič, Aero Weishaupt, Avto Celje, Zavarovalnici Ma- ribor, Trgovskem podjetju Potrošnik, Ar- miz aranžerstvu in Razvojnem centru-IRC Celje. Večje število vstopnic za svoje de- lavke so že rezervirali Nova Ljubljanska banka, Abanka ter podjetji Kovintrade in Nivo, organizatorji pa vabijo tudi druge kolektive, da se odločijo za takšno darilo svojim zaposlenim. IS Z najprizadevnejšimi krvodajalci Na sobotnem srečanju krvodajalcev celjske območne organizacije Rdečega križa so podelili številna priznanja. V Modri dvorani Celjskega sejma na Go- lovcu se je zbralo blizu tristo ljudi. Zbrane je najprej pozdravila predsed- nica območne organizacije Majda Bren- čič, predsednik krvodajalske komisije asis. mag. Igor Brenčič, dr. med. spec. pa je poudaril pomen ter potrebo po krvo- dajalstvu. Na prireditvi so podelili šte- vilna priznanja in to 70 plaket za petind- vajsetkratno-darovanje krvi, 22 za petde- setkratno, po 9 za šestdeset— in sedemde- setkratno, 4 za osemdesetkratno, 3 za devetdesetkratno ter 4 za več kot sto- kratno darovanje krvi. Priznanja za več kot stokratno darova- nje so prejeli dr. Rudi Čajevec, Rudolf Stante, Janez Štorgelj in Jože Žnidaršič. Za več kot devetdesetkratno darovanje krvi so jih namenili dr. Rudiju Čajevcu, Zvonimirju Karajiču in Jožetu Žnidarši- ču, za več kot osemdesetkratno pa Alojzu Kramerju, Mladenu Desiču, Jaku Tanšku ter Štefanu Turnšku. Gre za občane, ki pogosto darujejo kri, lani pa zaradi fi- nančnih težav podelitve priznanj ni bilo Tokratno podelitev so podprli Zavaro- valnica Triglav ter Celjski sejem, pa tudi Gostinstvo Ingrad, Razvojni center, Ro- belj Celje, Kovintrade, Kompas Celje, Hudournik in drugi. V kulturnem programu je sodeloval celjski moški komorni zbor, nadaljevali pa so z družabnim srečanjem. Za zabavo so skrbeli skupina Dori ter humorista Honza in Fonza. BRANE JERANKO Podoknica za Angelo Kocman Nedeljski dnevnik že deset let od marca do oktobra prireja popularna Osine podoknice po različnih slovenskih krajih, ki jih podarja ženam, ki so nekaj pomembnega naredile za kraj, v katerem živijo. Jubilejno deseto leto bo Nedeljski začel v petek, 22. marca, ko se bo prvič ustavil v laški občini, v Šentrupertu pri gostišču Kocman. Tokratna Osina podoknica je namenjena gospe Angeli Koc- man, ki je februarja proslavila zlat jubilej ukvarjanja z gostin- sko dejavnostjo. Gostilno je dobila za doto, sicer pa je gostinstvo že v tretjem Kocmanovem rodu. Angela Kocman ni samo odlična gostilničarka, ampak je bila znana tudi po ukvarjanju z dramsko dejavnostjo, rada je pela, kuhala in pekla na številnih ohcetih in je sploh simbol prave slovenske matere. Osina podoknica se bo začela ob 18. uri, v njej pa bosta nastopila podokničar Franc Pestotnik, ansambel Tonija Iskre, ljudski pevci in godci. T.VRABL Smučarski obrtniki Preteklo soboto so se na Rogli v veleslalomu pomerili obrtniki celjske regije, ki so tekmovali v treh ženskih in treh moških skupinah. Med ženskimi tekmovalkami so bile zmagovalke v posamez- nih skupinah Andreja Jovan (Območna obrtna zbornica Celje), Sabina Čož (OOZ Mozirje) in Silvija Kline (OOZ Slovenske Konjice). Pri moških so se najbolje odrezali Stane Marolt (OOZ Mozirje), Silvo Gobec (OOZ Šentjur) in Uroš Naraločnik (OOZ Mozirje). V.Š. Praznik v Rogatcu V Rogatcu bo v počastitev dneva žena ter materinskega dfl predavanje o menopavzi ter kulturni program z družabni! srečanjem. Praznovanje, ki bo v soboto, 23. marca, ob 16. uri pripravlja Društvo za napredek žena Rogatec, ob tej priliki p1 bosta tudi razstavi peciva ter babičinih ročnih del. ^ Kongres Jehovovih prič Konec minulega tedna je celjska Krščanska verska skupno* Jehovovih prič organizirala območni kongres. Dvodnevno src čanje je bilo v večnamenski dvorani v Vinski Gori. Zdravje šentjurskih učencev V šentjurski občini bo v dejavnosti v okviru svetovnega dne*1 zdravja vključenih približno dva tisoč šolarjev. V vseh osnovnih šolah bodo izdelovali plakate na temo zdra- vega življenja ter pisali in risali o tem kako ostati zdrav. Učert razredov višje stopnje se bodo pomerili na kvizu s področj* zdravstvene vzgoje, za konec pa pripravljajo skupno množiče1 prireditev v novi osnovni šoli v šentjurskem Hruševcu. Ta? bodo, 5. aprila, najboljšim podelili nagrade. Ob tej priliki pri; pravljajo pogostitev ter organizirani prevoz za približno 25' učencev-tekmovalcev ter njihovih navijačev iz vseh kraj?' občine. S pripravami so v občini začeli v prvi polovici februarja jutri pa bodo v šolah odgovarjali na testna vprašanja. V šentjurski zasebni zdravstveni ambulanti dr. Drage Kovač' Škoberne, ki je organizator omenjenih dejavnosti, pravijo, da jf med šolniki veliko zanimanja, precej odmeva pa je že tudi P"1 sponzorjih. B. J. Št. 12. - 21. marec 1996 13 NAŠI KRAJI IN LJUDJE Rojstni dan vrtca prave na mednarodno srečanje CI NO I in štirideseti rojstni ian vrtca Anice Černejeve prejšnji četrtek je bila v vrt- „ Anice Černejeve v Celju li- kovna konferenca, na kateri i ravnateljica vrtca, Ana Čet- [0vič Vodovnik, podrobneje |rerfstavila priprave na med- iarodno srečanje projekta jjffDl — zdrav vrtec. Medna- Odno srečanje s tem naslovom |0) v soorganizaciji vrtca Ani- e Černejeve, 18. in 19. aprila v jubljani in Celju. Namen srečanja je raziska- la zdravih in novih pristopov ^ razvoju predšolskih otrok, ^enjava izkušenj ob uvaja- nju projekta Zdrav vrtec v gloveniji in povezovanje v po- dobnih mednarodnih projek- tih, je povedala Četkovičeva, ravnateljica vrtca, ki bo gosti- telj drugega dela tega medna- rodnega srečanja. Vrtec Anice Černejeve pa v aprilu praznuje tudi štiride- setletnico delovanja. Ob tem častitljivem jubileju (uradni rojstni dan bodo praznovali prvega aprila), so v vrtcu pri- pravili vrsto prireditev, ki bo- do potekale cel mesec. Tako bodo ves april dnevi odprtih vrat vrtca, osrednja prireditev pa bo 24. aprila v Narodnem domu, kjer se bodo otroci predstavili s pesmicami Anice Černejeve, ki jih je uglasbila magistra Mira Voglar. Sicer pa bodo pod naslovom Polžek je gospod, zbirko teh pesmic iz- dali tudi v knjižni obliki in jo kot didaktični pripomoček po- nudili vrtcem po Sloveniji. V vrtcu Anice Černejeve na Kajuhovi ulici se lahko pohva- lijo tudi z novo, zanimivo opremljeno igralnico, s katero so prikazali predvsem, kako je na zanimiv način, ki otroku nudi potrebno intimnost igra- nja, mogoče opremiti tudi majhen prostor. V načrtu ima- jo še ureditev igrišča ob vrtcu Mavrica na Čopovi ulici, eden od projektov, obiskovanje pr- vega' razreda osnovne šole v vrtcu, ki se je v sodelovanju z 2. osnovno šolo iz Celja pričel že lani, pa ravno tako kaže do- bre rezultate, je povedala Čet- kovičeva, ki je kot enega glav- nih poudarila cilj, vrtce iztr- gati konvencionalnosti in uni- formiranosti. Po njenih bese- dah so starši in strokovni de- lavci s takšno usmeritvijo vrt- ca zadovoljni. Največ težav pri izvajanju projektov pa je s celjsko mestno skupščino in županom Zimškom, ki, po be- sedah Četkovičeve, za projek- te, ki jih pripravljajo v vrtcu, ne kažejo zadostnega razume- vanja. To pa se pozna pred- vsem pri financiranju, saj celj- ska občina vrtcu Anice Černe- jeve še vedno dolguje šest mili- jonov tolarjev rednih sredstev, ki bi jih morali izplačati že v lanskem letu. N.-M. SEDLAR Geografi v Lesičnem Po šolskih izbirnih tek- movanjih s področja geo- grafije bodo po vsej državi v soboto, 23. marca, regij- ska tekmovanja. Pri nas pripravljajo regijsko tek- movanje v Lesičnem, v ob- čini Kozje. Po regijskih tekmovanjih bo 13. aprila državno tekmovanje v Pod- četrtku. Na državnem tekmova- nju v Podčetrtku bo šest najboljših regijskih ekip iz osnovnih šol ter srednješol- ci, ki tokrat regijskih tek- movanj nimajo. Letos se je V Sloveniji prijavilo za tek- movanje 75 osnovnih ter 15 srednjih šol. Za regijsko tekmovanje osnovnošolcev celjskega območja so iz- brali prostore osnovne šole Lesično, kjer bodo mladi geografi pokazali svoje znanje med 9. in 13. uro. V mariborski enoti Za- voda za šolstvo opozarjajo, da so tekmovanja najmlaj- ših geografov novejšega datuma, njihov cilj pa je popestritev pouka geogra- fije. BJ Savinjčanka in Gorenjec v Laškem te petdeset let živita v slogi Leopoldina in Franc Šolar V soboto je bilo v Laškem veselo pri Šolarjevih na Kidri- čevi ulici, saj sta po 50. letih skupnega življenja znova sto- pila pred matičarja Leopoldi- na in Franc. »To je bila pred- vsem želja najinih otrok. Sama tega ne bi obešala na tako ve- lik zvon,« sta kot v zagovor povedala slavljenca. Kljub vsem težavam, ki jih irinaša življenje, so jima leta \itro tekla. Zal pa tistih prvih, Yiso ju takrat povezali v za- ton, torej matičarja, župnika in tudi obeh prič, danes ni več. Leta pač naredijo svoje. Spoznala sta se po 2. svetov- ni vojni, ko je Franc v Celju moral odslužiti vojaški rok in je občasno zahajal v gostilno Leopoldinine tete, kjer je ona živela in pomagala pri delu. Med njima je vzklila ljubezen takorekoč na prvi pogled in ni trajalo dolgo, da sta se tudi vzela. Poroka je bila na pustno soboto pred petdesetimi leti. Nanjo so se že peljali z avto- mobilom, ki so bili takrat še velika redkost. Na ohceti pa sta imela tudi dva muzikanta, enega s harmoniko in drugega z violino. Leopoldina je bila sicer ro- jena v Kaplji vasi pri Prebol- du, kot nezakonska hči, Franc pa je iz Sevc pri Dražgošah, iz družine s šestimi otroci. Tako sta se po naključju srečala v Celju Savinjčanka in Gorenjec in začasno v Celju tudi ostala. Po poroki je Leopoldina go-' spodinjila, Franc pa se je po končanem služenju vojske naj- prej zaposlil pri obrtniku, kas- neje pa v Cinkarni Celje, kjer je ostal vse do upokojitve. Leta 1949 sta kupila hišo v Trnovljah in tam živela 32 let, dokler niso vseh družin v oko- lici plinarne, zaradi varnosti, preselili. Tako sta po naključju prišla v Laško, kjer sta kupila nekdaj Šmerčevo hišo in kjer še danes srečno preživljata jesen svoje- ga življenja. »15 let sva že v Laškem, tako da nama domo- vinska pravica že pripada,« se je pošalila Leopoldina. Na La- ško sta ponosna, veliko pa ji- ma pomeni tudi to, da sta na- šla tako dobre in razumevajo- če sosede. »Da bi nama le še zdravje dobro služilo«, si želi- ta oba. Živahno je, kadar se v hiši zberejo vsi otroci z družinami: Silvo, Franci in Jožica, ki tudi sicer živi v isti hiši, njunih pet vnukov in trije pravnuki. Tako je bilo tudi na njuni zlati poro- ki, na kateri so se k praznova- nju pridružile še tri Francijeve sestre. Glede tistega »o savinjski in gorenjski skoposti« pa pravita, da zanju ne velja. Nikomur pa, ki se na ta račun kdaj pošali, nič ne zamerita. Še sama kdaj kakšno zabelita, da se vsi sme- jejo in je še bolj veselo. VLADO MAROT Savinja zopet vabi Od včeraj je nekdanji hotel Savinja v Laškem, ki ga je laška pivovarna obnovila in oddala v ^ajern družinskemu gostinskemu podjetju Aškerc, zopet odprt za javnost. Delavci celjskega Podjetja Gradiš so več kot štiri stoletja staro zgradbo, v kateri se jeieta 1825 začela pisati *godovina pivovarstva v Laškem, obnavljali poldrugo leto. Za zdaj je v Savinji dokončan le gostinski del, do konca leta bo urejenih še devet apartmajev v hotelskem delu, kmalu pa naj bi bila ponudba novega objekta obogatena še s tremi trgovskimi lokali. V kleti je pivnica s 60 sedeži, ki je povezana z gostinskim letnim vrtom, na katerem je prostora za 200 ali več gostov. V pritličju sta restavracija s 55 sedeži in kavarna, kjer je 25 sedežev. JI, Foto: EDI MASNEC Bg in Zg spet napovedujeta priznanje Piše: Zoran Pevec Bg in Zg seveda nista imeni kakšnih namišljenih bitij iz na primer risanke, pravljice ali morda celo izsmešnice. Jasno je, daje Bg Beograd, in daje Zg Zagreb. S tem v zvezi zato mislimo na dve državi, to je na Srbijo in Hrvatsko. Iz na- slova lahko sklepamo, da se državi nista priznali, da pa imata takšen namen. Prislov spet izraža, da kaj nastopi, se zgodi še enkrat po čem dru- gem iste vrste. To torej pome- nila sta državi že nekoč prej imeli namen, da se bosta priz- nali, pa se nista. Ne vemo si- cer kolikokrat se je to že zgo- dilo, toda več kot jasno je, da se ni zgodilo nič temu podob- nega. Verjetno je bil zato kak- šen razlog, ki je bil lahko do- bronameren, možno pa je tu- di, daje šlo za zvijačnost, na- mensko zavlačevanje, izsilje- * vanje ali kaj podobnega. No, kakorkoli je že, iz naslovne sintagme je razvidno, da je nekdo iz ene in nekdo iz dru- ge države nekje, nekoč rekel: "Priznali vas bomo." To je to- rej govorni akt, s katerim na- slovniku sporočamo svojo iz- poved, v tem primeru namen priznanja. Priznati nekoga po- meni, da izražamo prepričanje, da nekaj obstaja, da je zako- nito ipd. V našem primeru po- meni obojestransko priznanje zakonitosti, obstoja ter samo- stojnosti druge države. Iz tega sledi, da je glede na izpoved, napoved "Priznali vas bomo", realno pričakovati izpolnitev izrečene povedi. Tako bi vse- kakor mislil vsak normalno in logično misleč človek. Skle- pam, da smo takšni tudi mi. Mi - toda z dodatkom. Mi smo na- mreč z obema državama, o ka- terih govorimo, živeli v eni dr- žavi kar nekaj desetletij. Spoz- navali in dodobra spoznali smo jih, če nič prej vsaj v zad- njih nekaj letih. Kljub vsem peripetijam, ki so se dogajale v nekdanji Jugoslaviji, mora- mo navsezadnje priznati, če nas že ni izmaličil nacionalni šovinizem, da so bili (vsaj do srede osemdesetih let), kar pri- jetni sodržavljani. Samo nekaj je pa zagotovo res - skoraj ga ni bilo dogovora, na politični ali gospodarski ravni, ki bi se ga bili eni ali drugi tudi v prak- si držali. In to celo takrat ne, ko smo vsi skupaj še živeli v miru, v tistem znanem "brats- tvu in enotnosti", torej še pred vsemi vojnimi grozodejstvi. Kako bi sedaj lahko mislili, da se bosta "Bg" in "Zg", kot v kakšni pravljici, kar naenkrat lepo prijazno medsebojno priznala. Brez kakršnihkoli zahtev, dodatnih zapetljajev, izsiljevanj ipd. Nekdo bo morda pomislil, pa kaj nas navsezadnje briga ta "juga" in njihovo medseboj- no priznanje. Pa nas briga in to še kako. Z njimi imamo na- mreč še kar nekaj skupnega, od ozemeljske bližine do na koncu koncev najpomembnej- šega, to je skupen dolg. Iz te- ga, kako se sedaj obnašajo drug do drugega, lahko na- mreč uvidimo, kako se bodo obnašali prej ali slej tudi do nas. Novi tečaji Plesnega foruma V Plesnem forumu v Celju pričenjajo z vpisom v nove, spomladanske tečaje za otro- ke, mladino in odrasle. Vsi tečaji se bodo pričeli v aprilu, trajali pa bodo dva me- seca (do konca maja). Za naj- mlajše bo vsako sredo ob pol petih popoldne organiziran plesni vrtec. Ena od novosti v programu Plesnega foruma je tečaj plesa za fante, ki bo zaje- mal kombinacijo hip-hopa ter dance in sodobnega plesa. Te- čaj je namenjen fantom, sta- rejšim od desetih let, treningi pa bodo vsak četrtek ob 15. uri. Tisti, ki se bodo prijavili na tečaj jazz baleta za mlade, bodo v dvorani Plesnega foru- ma trenirali vsak ponedeljek in sredo od pol dveh do pol treh popoldne. In odrasli? Od- ločite se lahko za aerobno gimnastiko za odrasle, ki bo vsak torek in četrtek med dvajseto in enaindvajseto, kot novost pa v Plesnem forumu organizirajo tudi tečaj orien- talskih plesov, namenjen žen- skam vseh starosti. Šola orien- talskih plesov bo vsak petek med devetnajsto in pol deveto zvečer. Podrobnejše informacije o tečajih lahko dobite pri vodji Plesnega foruma Celje, Gogi Stefanovič Erjavec na šteyilki 36-559. N.-M. S. Med gasilci tudi bolničarji V minulih dveh mesecih je program pouka iz prve pomoči na Območni organizaciji Rdečega križa Laško za bolničarje opra- vilo 21 slušateljev, ki jih je kadrovala občinska gasilska zveza Laško in njena gasilska društva. Izobraževanje je uspešno zak- ljučilo 18 gasilcev - bolničarjev (med njimi tudi ena bolničarka), ki bodo v sklopu svojih desetin izvajali ukrepe v prvi pomoči na kraju nesreče. Tako bo večina gasilskih društev laške občine med prvimi imela usposobljena po dva bolničarja. Izvajalci programa — Strokovni center za prvo pomoč pri Območni orga- nizaciji RK Laško, so bili presenečeni nad izjemno voljo in aktivnem sodelovanju pri poteku pouka in tudi znanjem, ki so ga udeleženci pokazali na zaključnem izpitu. y. M. Ponedeljek, 25. marec - ob 20.05 Živeti življenje Ko smo najbolj obupani, nas ogovori knjiga. Da nam nov začetek, življenje nam pomaga zastaviti drugače. Knjigo Dr. Sanje Rozman Zaljubljeni v sanje so Slovenci razgrabili. Avto- rica knjige bo gostja v studiu Vaše televizije v ponedeljek, 25. marca. Popeljala vas bo od notranje depresije do duhovne rasti. Oddajo bo vodil Igor Pirkovič. Četrtek, 28. marec - 20.05 Bolezni ni - bolezen je v glavi Ste kdaj verjeli v to, da bi vaš terapevt postavil diagnozo tako, da bi se vaša bolečina enostavno preselila nanj? Alenka in Matjaž Rupert trdita, da je to možno. Po čudežnem poku, ki jima je spremenil življenje, že nekaj let uspešno zdravita ljudi. »Ustavila sva aids,« pravita. Popravek Pretekli teden je v član- ku Gostoljubnost - nasmeh turizma prišlo do neljube napake. Na 10. festivalu Turizmu pomaga lastna glava so si drugo mesto pri- borili predstavniki OŠ Fra- na Kocbeka iz Gornjega Grada, in ne Blaža Amiča, kot je bilo pomotoma zapi- sano. Mentorici gornjegraj- skega turističnega pod- mladka sta Lilij ana Bele in Bojana Zupane, ki sta s po- močjo sodelavk Anice Sta- kne in Marte Tesovnik pri- pravljali turistične pod- mladkarje za letošnje tek- movanje. Za neljubo napa- ko se vsem prizadetim opravičujemo. Št. 12. - 21. marec 1996 ŠPORT 1« Ko se svet postavi pokonci Peter Ko t ene /n Jure Jerman o dveh najdaljših slovenskih poletih na smučeh - Savinjska znova z rekordom, Gorenjci jezni Državni rekord v smučarskih poletih je spet v Savinjski dolini. Matjaž Debelak je bil kralj polnih 11 let, sredi februarja se je rekord za slab mesec dni preselil na Gorenjsko, nato pa je 7. marca v Harrachovvu najprej Peter Ko- lenc iz Gabrk s 190 m izenačil najdaljši slo- venski polet s smučmi, Jure Jerman iz Matk pa je bil dobro uro pozneje še za dva metra daljši. "Predlani sem se v Planici prvič spustil po le- talniei in pristal pri natanko 100 metrih. Razme- re so bile zelo nevarne, nisem bil v formi in zato je vodstvo sklenilo, da ne bom več letel. Do Har- rachovva je bil to moj edini polet in s Kolencem sva si želela le izboljšati klubski rekord Borisa Pušnika, kije pod Poncami letel 150 m,"je ne- navadno začel novi lovec na daljave Jure Jerman, ki se je skupaj s Kolencem tekme za svetovni pokal v poletih udeležil na povabilo čeških or- ganizatorjev. "Poleti veliko treniramo v Frenštatu in naš tre- ner Slavko Škoflek je s Čehi v dobrih odnosih. Na tekmi v Lomnicah je pogovor nanesel na fi- nale svetovnega pokala v poletih in hitro je bil sklenjen dogovor, da bova predskakalca. Pravih izkušenj z letalnicami nisva imela, toda prilož- nosti nisva želela zamuditi," je ozadje razkril dru- gi Ikar velenjskega kluba Peter Kolenc. Sreda, 6. marca. Prvi trening. Harrachovv je pri obeh vzbujal strah in spoštovanje. Jerman se je spustil do 103 m, Kolenc do 131 m. V drugi seriji seje Jerman že otresel nelagodnega občut- ka in s 170 m izboljšal klubski rekord, a se ni dolgo veselil. Kolenc seje s smučmi dotaknil snega pri črti. ki označuje 176 m in začel se je veliki dvoboj skakalcev velenjskega kluba. Go- renjci so se samo muzali, šestčlanska delegacija iz Šaleške doline pa si je med predstavljanjem poletnega Ski Jumping Challengerja zadovoljno mela roke. Boljše reklame si res ni bilo mogoče zamisliti. Četrtek, 7. marca. S številko osem se je smu- čini spustil Jerman in pristal pri 176 m, z deveti- co je skozi zrak zarezal Kolenc. "Občutek je bil super. Vedel sem, da me lahko nese daleč. Pri 150 m sem imel še dovolj višine in verjetno bi še lahko izvlekel kakšen meter. Skok je bil po svo- je nevaren, kritična točka je pri 180 m, toda o tem nisem razmišljal. Hitrost na mizi ni bila ek- stremno velika, pač pa sem naredil dober skok, enega boljših v sezoni," je rekordnih 190 m pov- zel Peter Kolenc, ki je že stari znanec letalnic. Predlani je na medcelinskem poka.u v ameriš- kem Ironwoodu poletel 130 m. nato pa v Planici 136 m. "Nekaj minut nisem verjel, da mi je uspel re- korden polet. Padel sem v radius. ko se na letal- nicah svet že postavlja pokonci. Če bi me takrat neslo na 200 m, bi zanesljivo držal let, čeprav je Harrachovv izredno nevarna letalnica. Postavlje- na je na goli breg, grozno zna pihati in vsak let preko kritične točke je tvegan. Vprašanje, če bi si na "rampi" upal pomisliti na tako dolg let, to- da v zraku nisem več hotel popustili." Druga serija. "Ko sem gledal z vrha, sem po- mislil, da me nese na 200 metrov. Po mano so bliskovito letele črte, ki na snegu označujejo da- ljave in vedel sem, da gre daleč, zelo daleč/] čutek je bil pravi in kar nisem mogel verjeti, sem izboljšal državni rekord. Drugo leto so p leti v Planici in takrat bom jurišal na sanjski preko 200 m," je hitel razlagati Jure Jerman veliko raje skače na večjih skakalnicah in do Cj ke je imel osebni rekord s stare Bloudkove vt kanke 120 m, na treningu pa je potegnil celo 137 m. "Na poletih je pred vsakim skokom prisol strah. V podzavesti je nenehno zavora, po relq du pa se je odprlo. V naši reprezentanci so \ presenečeni, nenadoma sva postala povsem en kovredna in dobila priložnost za nastop v pet| vih kvalifikacijah. S 170 m sem najprej doseg tretjo daljavo serijo, nato sem bil dolg 139 in odločilni seriji 149 m. S Kolencom sva letos edii člana naše B reprezentance, ki sva se na sveto nem pokalu uvrstila na tekmo in v nedeljo se imel možnost za še daljši let. Nalet je bil še vi: toda veter v hrbet je bil premočan in pri 150 sem enostavno padel na doskočišče," je doc Jerman. Gorenjci so bili jezni. Po slabem mesecu d je državni rekord znova na Štajerskem. V S vinjski dolini bo ostal najmanj eno leto, mar, 1997 pa bosta Peter Kolenc in Jure Jerman v Pi niči s smučmi znova jadrala skozi zrak. Strah; spoštovanje do letalnice bo zamenjali prijetne občutki. Pod junakoma iz Gaberk in Matk bol v nekaj sekundah švignile črte, ki označujejo d ljave. Morda tudi tista, ki označuje 200 m? ŽELJ KO ZU1 Foto: JOŽE M1KLA\ Kolenc in Jerman sta bila med rekordnin letoma v zraku 6,9 sekunde, posnetka sij; nega dosežka pa še nimata. Naši trenerji j trtkovega treninga niso snemali, zato sta trak zaprosila odgovorne s češke nacionali televizije, ki so oba poleta predvajali še jJ večer. Peter Kolenc (levo) in Jure Jerman po vrnitvi iz Harrachowa. Košarka A-1 liga Moški - 7. krog: Interier-KS Polzela 77:80 (43:31); Tiller 31, Petranovič 20, Jagodnik 14, Za- letel 8, Rovšnik 3, Stavrov, Ri- tuper 2; BWC-Rogaška 101:96 (48:48); Jurkovič 26, Novako- vič 19, Petrovič, Mičunovič 17, Lerič 9, Mesič 8; Idrija-Satex 65:51, Olimpija-Litostroj 93:69. 8. krog: KS Polzela-Sa- tex 73:63 (36:29); Jagodnik 22, Petranovič 20, Zaletel 13, Sta- vrov, Rituper 6, Tiller 4, Koba- le 2; Olimpija-Rogaška 102:72 (46:40); Novakovič, Jurkovič 16, Lerič 14, Mičunovič 11, Pe- trovič 10, Sušin 5; Idrija-Lito- stroj 87:81, BWC-lnterier 107:118. Vrstni red: Olimpija 37, Interier 36, Idrija 35, KS Polzela 34, Satex 32, Rogaška 31, BWC 30, Litostroj. 29. Za uvrstitev v A-1 ligo - 7. krog: Comet-Helios 92:77 (38:43); Šporar 26, Nerat, Plev- nik 18, Benič 17, Sivka 10, Temnik 3; Republika-Pivovar- na Laško 94:79 (44:44); Tovor- nik 39, Vujovič 12, Gole 11, Starovasnik 7, Govc 6, Blago- tinšek, Jeras 2; Litija-Krka 87:97, Triglav-K. zidar 72:80. 8. krog: Triglav-Pivovarna Laš- ko 81:84 (33:51); Tovornik 37, Vujovič 19, Goic 10, Starova- snik 9, Gole 7, Jeras 2; Comet- L.itija 79:95 (26:53); Šporar 24, Plevnik 14, Zeleznikar 13, Ne- rat 10, Lušenc 8, Sivka 6, Beni- i 4; Krka-K. zidar 79:80, Re- publika-Helios 88:77. Vrstni red: K. zidar 15, Republika 14, Pivovarna Laško 13, Litija, He- lios 12, Krka 11, Triglav 10, Co- met 9. Ženske - 9. krog: Ilirija-Ce- ije 60:44 (33:20); Polutnik 15, Potočnik 9, Čede 8, Jurše 5, Per- tinač 3, Arbeiter, Vasic 2: Ma- ribor-Unior Atras 86:66 (47:24); Račič 39, Temnik 17, Šporar 8, Ribič, Brglez 1; Ježi- ca-Odeja 78:64. 10. krog: Ce- lje-Ježica 60:85 (28:44); Jurše 18, Obrovnik 16, Polutnik 15, Čede, Vasic 4, Potočnik 3; Unior Atras-llirija55:78 (28:35); Temnik, Račič 18, Sporar 10, Brglez 5, Slatenšek, Ribič 2; Odeja-Maribor 80:71. Končni vstni red: Ježica 38, Celje 34, Ilirija, Maribor 29, Ili- rija, Odeja 28, Unior Atras 22. A-2 liga Moški - 7. krog: Slivnica- Celje 104:84 (55:41); Jurak 29, Kitek 16, Džakovič 11, Ribežl 10, Čmer 9, Hochkraut 4. Gom- bač 3, Gregi 2; llirija-Ježica 82:83, Olimpija ml-Zagorje 81:68, Koper-Loka 66:83. 8. krog: Loka-Celje 84:74 (43:32); Jesenek 20, Grahovec 16, Jurak 15, Džakovič 6, Gregi, Hockhraut 5, Ribežl 4, Kitek 3; Slivnica-Zagorje 69:90, Olim- pija ml-Ježica 61:72, Ilirija-Ko- per 101:94. Vrstni red: Loka, Ilirija 38, Ježica 37, Zagorje 35, Slivnica 34, Koper, Celje, Olimpija ml. 27. B liga Moški -14. krog: Radio Po- stojna-Kemoplast 81:105 (44:49); Madžarac 33, Urbani- ja 28, Vego 16; Snežnik-Plima '80:97 (41:43); Gradin 35, Cen- celj 20, Karlovčec 19, P. Golt- nik 10, Ivačič 8, Trivan 5; Go- rica-Janče 63:91, Borovnica- Maribor 80:84, Radovljica-Bre- žice 71:58; 15. krog: Kemo- plast-Gorica 82:64 (38:33); Ma- džarac, Urbanija, Gajšek 18, Vego 11, Knez, Cerar 5, Maček, Potočnik 4; Plima-Radio Po- stojna 119:97 (56:45); P. Golt- nik 25, Cencelj 21, Gradin 20, Karlovčec 17, Ivančič, Štahl 10, Črnila 7, Verk 4, Trivan 3, Kvartič 2; Maribor-Radovljica 75:82, Janče-Borovnica 80:83, Brežice-Snežnik 96:84. Vrstni red: Plima, Kemoplast. Radov- ljica 27, Brežice 26, Janče, Bo- rovnica 23, Maribor 19, Snež- nik, Radio Postojna 18, Gorica 17. Za uvrstitev od 11. do 20. mesta -14. krog: Elektra-Med- vode 72:60 (35:27), Kamnik- Portorož 85:65, Hrastnik-Par- klji 100:73, Bistrica-Tolmin 84:54, Branik-Vrhnika 53:66. Vrstni red: Bistrica 25, Hrast- nik, Portortož 24, Kamnik 23, Elektra, Tolmin 22, Parklji 21, Medvode 20, Branik 18. C liga Moški -13. krog: Cerknica- Rogla 94:81 (52:51); T. Pučnik 26, Smid 25, M. Pučnik 17, Šrot 7, Marguč 4, Gosak 2; Raden- ci-Jesenice 73:67, Vič-Šenčur 85:59, Lenart-Črnomelj 71:54. Vrstni red pred zadnjim kro- gom: Radenci 24, Rogla 23, Cerknica 22, Jesenice 21, Le- nart 20, Vič 17, Črnomelj, Šen- čur 14. Za uvrstitev od 9. do 14. mesta: Podčetrtek-Grosuplje 103:74 (49:48), Rudar-Ziri 80:70, Ruše-Anhovo 69:62. Vrstni red pred zadnjim kro- gom: Podčetrtek 16, Rudar, An- hovo 15, Žiri, Grosuplje 12, Ru- še 11. Rokomet_ l.liga Moški - 21. krog: Celje Pi- vovarna Laško-Kodeljevo 30:16(13:7); Ivandija, Pungart- nik 6, Šafarič 5, Vugrinec 4, Tomšič, Leve, Puc 3; Slovan- Gorenje 18.22 (9:11); Plaskan, Meolic, Ocvirk 4, Kimčenko, Semerdijev 3, Ilič, Cvetko 2; Dobova-Akripol 28:19, Krško- Litija 20:16, Fructal-Rudar 27:27, Jadran-Prevent 29:26. Vrstni red pred zadnjim kro- gom: Celje Pivovarna Laško 39, Gorenje, Pobova 26, Jadran 24, Slovan 23, Krško 20, Pre- vent 19, Rudar, Fructal 17, Akri- polv16, Kodeljevo 15, Litija 10. Ženske - 18. krog: Žalec - Kočevje 35:19 (17:10); Randl, Hudej .8, Derčar 6, Zidar, Kline 4, Popovič 3, V. Dolar 2; Bur- ja-Vegrad 25:26 (8:12); Semer- dijeva 8, Bižiene 6, Vujovič 5, Ibralič 4, Oder 2, Kranjc 1; Bra- nik-Olimpija 12:17 (5:10), Pi- ran-Mlinotest 22:20, Krim-Izo- la 44:25, Polje prosto. Vrstni red: Krim 34,' Vegrad 28, Olim- pija 26, Burja, Piran 17, Žalec 16, Mlinotest, Branik 13, Izola 11, Kočevje 4, Polje 2. II.liga-vzhod Moški - 19. krog: Celje Pi- vovarna Laško B-Sevnica 24:29 (12:12); Pajovič 11, Bon, Ivan- čič 3, Pinter, Šantl, Buhanec 2, Pečovnik 1; Ormož-Radeče 28:23, Krog-Dol 27:27, Breži- ce-Pomurka 18:28, V. Nedelja- Polet 27:24, Gorenje B-Drava preloženo. Vrstni red: Radeče 30, Sevnica 25, Pomurka, Go- renje B (-) 24, Drava (-), Dol 21, Ormož 20, V. Nedelja, Ce- lje Pivovarna Laško B 16, Po- let 13, Brežice, Krog 8. Nogomet_ I.liga 22. krog: Rudar-Beltinci 0:0, Mura-Publikum 0:0, Gorica- Izola 3:0, Olimpija-Maribor 1:0, Primorje-Korotan 0:1. Vrstni red: Gorica 45, Mura 39, Olimpija 35, Publikum 31, Rudar 30, Maribor 28, Beltin- ci, Korotan 27, Primorje 26, Izola 8. II. liga 18. krog: Era Šmartno-Šent- jur 0:0, Železničar (Lj)-Mengeš 2:1, Črnuče-Rudar (T) 3:1, Vev- če-Drava 4:1, Nafta-Koper 0:1, Domžale-Piran 1:0, Naklo-Že- lezničar (Mb) 0:3, Zagorje pro- sto. Vrstni red: Železničar (Lj) 42, Nafta 38, Črnuče"53, Šent- jur 30, Rudar (T), Piran 27, Ko- per 25, Domžale, Železničar (Mb) 24, Era Šmartno, Drava 22, Naklo 21, Vevče 18, Men- geš 15, Zagorje 12, Radeče 8. Kegljanje II. liga Moški - 18. krog: Slovan- Žalec 7:1, Ljubelj-Radenska 7:1, Kočevje-Kamnik 6:2, Hrastnik-Adria 7:1, Litija-Gra- dis II 6:2 Končni vrstni red: Hrastnik, Litija 27, Ljubelj 22, Kočevje, Slovan 18, Kamnik 17, Radenska 15, Adria 14, Ža- lecv12, Gradiš II 11. Ženske -18. krog: Miroteks II-Gradis II 5:3 (2436:2393; zmagale: Špoljar 431, Ratajc 391, Razlag 426, izgubile: Ko- štomaj 394, Verdnik 408, Les- jak 386), MTT-Proteus 6:2, Mi- klavž-Brest 6:2, Kočevje-Kam- nik 3:5, Slovan-Krško 7:1. Končni vrstni red: Proteus 23, Kočevje 22, Miklavž, MTT 21, Miroteks II, Brest 20, Kamnik 18, Gradiš II15, Slovan 13, Krš- ko 7. III. liga-vzhod Moški - 18. krog: Konjice- Dravograd 1:7, K. kolo-Šoštanj 4:4, Miklavž-Črnomelj 2:6, Konstruktor II-Korotan 4:4, MTT-Rudar II 3:5. Končni vrstni red: Dravograd 30, Ru- dar II 28, Šoštanj 25, Konjice 21, Črnomelj 19, Korotan 17, Miklavž, MTT 13, Konstruktor II H, Krilato kolo 3. Ženske - 14. krog: Impol- Šoštanj 3:5 (2239:2383; zmaga- le: Podbrežnik 418, Drev 404, Hojan 397, izgubile: Prelog 395, Lesnik 398, Premlč 371), Nafta-Miroteks III 2:6 (2185:2314; zmagale: Ratajc 411, Gluvič 388, Stajič 367, Špoljar 408, izgubili: Koštomaj 386. Vučenovič 354), K. kolo- Trebnje 1:7, Komcel prost. Končni vrstni red: Šoštanj 18, Miroteks III 16, Impol, Trebnje 14. Komcel 11, K. kolo 6, Naf- ta 5. Območna liga Končnica: 2. krog - za pr- vaka: Petrol-Strojkovina 3:5, Izletnik-Kovinotehna 1:7; vrst- ni red: Kovinotehna 4, Petr Strojkovina 2, Izletnik 0. Od do 8. mesta: Rogaška-Kovir 5:3, P. Laško-Konjice II 3: vrstni red: Konjice II 3, Rogi ka, P. Laško 2, Kovinar 1. ( 9. do 12. mesta: Obrtnik-Lju no 0:8, Avto Celje-Kvit 7: vrstni red: Avto Celje, Ljubi 4, Obrtnik, Kvit 0. Za 13. m sto: Komcel-Demit 8:0; vrst red: Komcel, Demit 2. Odbojka I.liga Ženske: za obstanek - krog: Celje-Ljutomer 3:1 (9 14, 11, 8), Kočevje-Zg. Savir ska3:l (8,-10,12,9), Krim-G rica 3:0. Vrstni red: Celje I Kočevje, Zg. Savinjska 6, Lj tomer, Krim 4, Gorica 0. II. liga Moški -18. krog: Intes-Šei peter 3:0 (2,6,13),Žužembei Prvačina 3:1, Ruše-Mislii 1:3, Granit-Salonit II 3:0, P torož-Kovinar 3 :1, Š. Loka-H če 3:0. Vrstni red: Granit, t žemberk 32, Š. Loka 28, HO 22, Kovinar, Šempeter, Prva! na, Intes, Salonit II 16, Port rož, 14, Mislinja 4, Ruše 2.. Ženske - 18. krog: Vitaf Šoštanj 0:3 (-10, -8,-13), Šd peter-Meltal 1:3 (-5,5,-13,-1) Jesenice-Cimos II 3:0, Prevali Ruše 3:1, Šentvid-Solkan 3: Rogoza-Ptuj 0:3. Vrstni rt Ptuj 30, Prevalje, Jesenice 2 Ruše Rogoza, Šentvid 22, S< kan, Šoštanj 20, Meltal 18, < mos II, Šemepter 6, Vitanc 1 III. liga-vzhod Moški - 18. krog: BraslO če-Lenart 3:1 (14, -13, 13,' Šempeter II-Čma 1:3 (-10. 8, -7), Topolšica II-Mežica' (-12, 12. 11, -8, 6), Gamsi-F 3:0, Fužinar II-Vuzenica Oj Vrstni red: Gamsi 34, Vuz£ ca 32, Beltinci 28, Celje. Fu nar II 20, Braslovče, Mežica' Topolšica II 12. Šempeter II, nart 10, Ptuj, Črna 6. Št. 12. - 21. marec 1996 5 ŠPORT Erez finala? fUženJe nogometnih prvoligašev se ne strinja s pogoji NZS o agnizaciji finalnih tekem pokata____ Celju in Velenju sta bili raj povratni polfinalni tek- „0gometnega pokala, da- ol) 11. uri pa bo v Ljub- ki javno žrebanje kraja slija prve finalne tekme, ki |5. maja. Toda Združenje ,0|igašev se je minuli teden r|o NZS in zagrozilo z boj- 0m finala pokala. »rvoligaSi so vse pristojnosti vezi s televizijskimi prenosi nesli na nemško agencijo A, s čimer se je začela "voj- ' z zvezo. Lani je bil s Skalni ti posnetek prve pokalne tek- Jele po polnoči, sporna pa udi zahteva NZS, da morata alista osem dni po tekmi lačati po milijon tolarjev, ruženje zahteva delitev do- ka: kluba naj bi si razdelila M 60 in 75 odstotki, NZS pa idobila preostanek. NZS se ponaša z edinstve- odločitvijo, da morajo fina- j za uspeh plačati znesek, ki na realne podlage. Tudi drug- po svetu je nacionalna zveza tnik TV pravic za finale po- lnega tekmovanja, toda dobi- t od prodaje teh pravic raz- i med kluba. Iz razpisanih gojev je razvidno, da NZS pušča možnost oddati pravi- organizacije ter trženja tek- tudi tretji osebi, ki ni fina- pokala (podjetje), vendar v i primeru ni predviden zne- ski bi ga le-ta moral plačati. se lahko zgodi, da NZS ^pravico nekomu (najugod- '$emu ponudniku!), ki bo za I lahko plačal bistveno manj, i it bi morali klubi," je med dru- m zapisano v odločitvi Zdru- nja prvoligašev. V vsakem primeru se bodo v slednjih dveh mesecih vrsti- pogajanja, NZS pa v sedanjih »liščinah zaradi monopoli- inega položaja lahko celo od- »ve finale. Manj verjetna je ipoved nastopa slovenskega edstavnika v pokalu pokalnih nagovalcev, kajti polfinaliste pkala podpirajo preostali prvo- ligaši in napovedujejo enoten nastop. Po drugi strani celotna komunikacija z UEFA poteka izključno prek zvez, ki tudi vplačujejo kazni in jih potem odtegujejo klubom, vendar je najbolj realen kompromis med NZS in Združenjem prvoliga- šev, ki ga vodi direktor celjske- ga kluba Brane Florjanič. Romih tretjič izključen Zupan in Bauman sta se po slabi igri v Izoli preselila na klop in Publikum je v Murski Sobo- ti ostal neporažen. Celjani so še vedno eno izmed štirih moštev, ki v štirih spomladanskih tek- mah ni doživelo poraza, vendar so ostali brez Romiha. Izklju- čen je bil že tretjič v letošnji se- zoni, dobil pa je tudi osem ru- menih kartonov in je tako "črni Peter" slovenskega nogometa. Rudar je doma še naprej sa- mo polovično uspešen in je iz- gubil že 15 točk. Ekmečič je proti Beltinčanom zastreljal enajstmetrovko, gostje so žogo dvakrat izbili z golove črte, v igri pa se je močno poznala od- sotnost poškodovanega Žurma- na, ki bo zaradi počene kosti moral počivati šest tednov. Ve- lenjčani so jezni tudi na NZS, saj so izgubili Spasojeviča: je- seni so mladega reprezentanta zaradi služenja vojaškega roka posodili Bistrici, toda predpisi v roku šestih mesecev prepove- dujejo vrnitev v prejšnji klub. ŽELJKO ZULE iradi slabega vremena je bil , krog III. lige prestavljen 1. maj, uvodni spomladan- ikrog prvenstva MNZ Če- pa na 6. april. Sobota. 23.3. Nogomet Šentjur: Šentjur-Domžale (19. krog II. lige). Zreče: Unior- Steklar, Slovenske Konjice: Dravinja-Turnišče (15. krog III. lige); Vransko: Vransko-Kovi- nar, Šoštanj: Usnjar-Šmarje, Kozje: Odred-Tim Laško, Krš- ko: Krško-Brežice (9. krog MNZ Celje, vse 15). Odbojka Polzela: Zg. Savinjska-Gori- ca (16), Kočevje: Kočevje-Ce- lje (4. krog lige za obstanek v I. ženski ligi, 20). Košarka Polzela: KS Polzela-Litostroj (19.30), Maribor: Satex-Ro- gaška (10. krog A-l moške li- ge, 20); Postojna: Republika- Comet (19), Novo mesto: Kr- ka-Pivovarna Laško (10. krog lige za A-l, 20); Celje: Celje- Ježica (10. krog A-2 moške li- ge, 19); Borovnica: Borovnica- Kemoplast (19), Nova Gorica: Gorica-Plima (19.30), Šoštanj: Elektra-Tolmin (8. krog B moš- ke lige, 18); Jesenice: Jeseni- ce-Rogla, Anhovo: Anhovo- Podčetrtek (14. krog C moške lige, obe 17.30); Ptuj: Ptuj-Ža- lec (14. krog D moške lige, 19). Rokomet Litija: Litija-Celje Pivovar- na Laško (22. krog I. moške li- ge, 19); Radeče: Radeče-Celje Pivovarna Laško B (19.30), Sevnica: Sevnica-Gorenje B (20. krog II. moške lige, 20). Nedelja, 24.3. Nogomet Celje: Publikum-Primorje, Maribor: Maribor-Rudar (23. krog I. lige); Mengeš: Mengeš- Era Šmartno (19. krog II. lige, vse 15). Rokomet Velenje: Gorenje-KrŠko (22. krog 1. moške lige, 19). Sreda, 27.3. Košarka Rogaška Slatina: Rogaška- Litostroj, Ljubljana: Olimpija- Polzela (11. krog A-l moške li- ge); Slovenske Konjice: Co- met-Triglav, Domžale: Helios- Triglav (11. krog lige za A-l, vse' 19); Škofije: Koper-Celje (J 1. krog A-2 moške lige, 18); Šentjur: Kemoplast-Radovlji- ca, Prebold: Plima-Borovnica (obe 19); Vrhnika: Vrhnika- Elektra (9. krog B moške lige, 19.30). V petih skupinah Po zadnjem popisu je v državi 2101 kategoriziran šport- nik. Najvišji, svetov ni razred jih ima 21, športnikov medna- rodnega razreda je 284, perspektivnega 176, državnega 788 in mladinskega 832. Status mednarodnih športnikov imajo tudi akrobatski smučar Ivačič, atleti Cankar, Kocuvan in Straškova, kegljavke Grobelni- kova, Kardinarjeva, Ledinekova, Petakova, Šeškova, Tkalčiče- va, Zupančeva in Lesjakova, rokometaši Pungartnik, Strašek, Tomšič, Šerbec, JerŠič, Leve in Šafarič (vsi Celje), strelec Tkalec (Laško), voznik motokrosa Kragelj (Slovenske Konjice), roko- metaši Plaskan, Anžič, Stropnik, German, Ocvirk, Ojsteršek, Ča- ter, Oštir, Sovič, Tpme, Cvetko in Krejan (vsi Velenje) ter loko- strelec Melanšek (Žalec). Enako kategorijo imajo tudi košarkarji Plevnik, Tovornik, Zaletel in Račičeva ter rokometaš Vugrinec, vendar so na velikih tekmovanjih nastopili kot člani drugih klu- bov in se še vedno upoštevajo v drugih občinah. Celjanke z Ilirijo Ženske so že zaključile z li- gaško končnico. Polfinalna para sta Celje-Ilirija in Ježi- ca-Maribor, termini so 24., 27. in 30. marec, finale na dve dobljeni tekmi pa se bo začel 3. aprila. Veliko je odločene- ga tudi pri moških: KS Pol- zela je praktično zanesljiva za končnico, medtem ko si je Pi- vovarna Laško izboljšala možnosti za A-l ligo. Polzelani so najprej s serijo 11:0 Krčanom vrnili dolg za dva poraza v rednem delu sezone, nato pa so še tretjič zapored pre- magali tekmeca v skorajšnjem polfinalu pokala Satex, ki je pred prihodom v Savinjsko od- slovil trenerja Pipana. Pri Ro- gaški se je po sestanku z vods- tvom kluba prebudil Jurkovič, vendar ni preprečil tretjega in četrtega zaporednega poraza. V ligi za A-l je Pivovarna Laško tretji poraz v Postojni "zabelila" s tremi tehničnimi in nikakor ni zaustavila Čizmiča (43), ki je zadel devet trojk in v seriji dosegel 16 točk, čeprav je od 8. minute igral s štirimi oseb- nimi. V Kranju so po odličnem prvem polčasu končno naredili "break", a ostali brez Jerasa, za katerega je sezona zaradi izpa- ha rame že končana. Comet je v "norih" petih minutah "povo- zil" Helios (63:68, 88:72) in z Litijani doživel novi poraz za- radi pristranskega sojenja Sab- ljiča in Kaučiča. Do 15. minute je imel v napadu že pet oseb- nih, sodnika pa sta igro preki- njala tudi po konjiških koših in moštvu nekdanjega ministra Še- šoka omogočila mirnejše začet- ke novih napadov. V A-2 ligi se bo Celje ob go- stovanjih pri obeh neposrednih tekmecih za obstanek težko do- kopalo do play-outa, v končni- ci B lige pa Kemoplast in Pli ma še vedno nista doživela po- raza. Šentjurčani so celo prvi kandidat za naslov in so zadnji zmagi zabeležili s polovično močjo, Preboldčani pa so v Ko- čevju že do odmora popravili slab začetek (14:31 po sedmih trojkah domačih) in doma s po- stojnskimi veterani opravili tu- di z mladinci. Rogla je v predzadnjem kro- gu C lige brez Temnika dožive- la prvi poraz in za 2. mesto ter v play-outu prednost domače- ga igrišča mora v soboto zma- gati. Žalčani so doma z Duple- kom opravili za več kot osem točk in so že najmanj drugi, za naslov pa morajo po uspehu Ptuja zmagati v derbiju zadnje- ga kroga na Dravskem polju. Ž. Z. Kraški zidar je bil bivšemu trenerju Medenu dolžan ne- kaj denarja in trenerska or- ganizacija je dosegla, da novi trener Kavedžija ni dobil us- trezne licence, čeprav izpol- njuje vse pogoje. Sežanci so tako po vsaki tekmi morali plačati po 35. 000 tolarjev kazni in šele zadnji teden je prišlo do kompromisa med klubom, Medenom in KZS. Za peti pokal v Laškem Povratna tekma polfinala pokala v Hrpeljah je bila le formalnost. Celje Pivovarna Laško je zmagala s 34:18 (13:8; Vugrinec, Puc 6, Šafa- rič, Ivandija, Leve 5, Tomšič 4, Načinovic 3) in se z rekor- dih 68:37 uvrstila v finale. Nasprotnik v boju za peto lo- voriko bo Slovan, kije bil fina- list že leta 1993. Ljubljančani so v povratni tekmi premagali Prevent s 24:16 in napredovali zaradi večjega števila golov v gosteh, finalna tekma pa bo 6. aprila ob 17. uri v Treh lilijah. Minuli četrtek je po več kot štirih mesecih zdravljenja poče- ne pogačice in kolenskih vezi prvi rokometni trening opravil Uroš Šerbec. Najbrž bo zaigral v finalu pokala, v začetku ted- na pa je bila igralska zasedba močno zdesetkana. Strašek, Ša- farič, Vugrinec, Pungartnik in Tomšič so bili na reprezentanč- nih pripravah, ki bodo v prihod- nje bolj pogoste, saj sta do evropskega prvenstva še samo dva meseca. Celjani se po zadnjih zanes- ljivih zmagah in opaznemu dvi- gu forme vse bolj pripravljajo tudi za prvenstveno končnico, ki se bo začela 30. marca. Prvič bo tekma najprej pri slabše uvrš- čeni ekipi, druga in morebitna tretja pa pri moštvu, ki je v red- nem delu zbralo več točk. Ob rumeno-zelenih sta zanesljiva Še Dobova in Gorenje, četrti udeleženec in tudi nasprotnik Celjanov pa bo Jadran ali Slo- van. Zmaga v Kranju, Jeras out! Četrto gostovanje v končni- ci za A-l ligo je Pivovarni Laš- ko prineslo težko pričakova- ni "plus", zmago v Kranju proti Triglavu s 84:81 (51:33). V obeh polčasih so Laščani vodili po 18 točk, tudi po 24. minuti, ko je zaradi izpaha ra- mena Gregor Jeras sedel za koš. Kar med gledalci mu je moral zdravnik pivovarjev dr. Dani Vujasinovič imobilizirati roko, še dolgo po tekmi pa se ni mo- gel umiriti od besa. "Nikogar ni bilo v dvorani, ki bi poskrbel za prvo pomoč. Komaj so se zga- nili, da so poklicali rešilca. Sra- mota!" Jerasa je v Ljubljani sprejel dr. Macura, operacija ne bo potrebna, njegov povratek na igrišče pa naj bi sledil šele čez pet tednov, ko bo že vse konča- no, razen "Piva in cvetja 2", ki se obeta ob srečnem razpletu. "Šest let nisem manjkal na no- beni tekmi, usoda pa je hotela, da se poškodujem prav v "svo- ji" dvorani, je dejal Kranjčan v dresu Pivovarne Laško. Matjaž Tovornik je Gorenj- cem v dtfeh tekmah nasul kar 72 točk, dve več na sobotni tek- mi. V prvem polčasu je Vujo- viču (15 točk) in Golcu (8) do- bro služil met, v nadaljevanju pa je vse vajeti igre v svoje ro- ke prevzel Tovornik. Od 33 točk jih je sam dal 18. Vendar so Kranjčani na čelu z biserom Hafnarjem, ki se že spogleduje z mnogimi klubi, v končnici ogrozili zmago. Na srečo je šest sekund pred koncem tekme Sta- rovasnik prestregel podajo do Hafnarja. "Za mano je kopica sezon, ko sem moral na plečih nositi večino bremena, toda zdaj mi je najtežje, ker sem morda zaradi prevelike želje preveč na- pet. Potrebujemo še več samo- zavesti in zaupanja. Moramo do konca, predvsem zaradi ljudi, ki so s vsem srcem z nami," pravi Tovornik. "Lani so se mnogi ču- dili, ko sem prestopil v Laško, zdaj vedo, zakaj!" Predsednik kluba Jože Sadar mu popolnoma zaupa, načrti pa so naenkrat neizčrpni. Sinoči je v Treh lilijah gostoval Kraški zi- dar, ki je vodil s sedmimi zma- gami pred Republiko (6), Pivo- varno Laško (5) ter Iskro in He- liosom (po 4 zmage). V soboto in v sredo pa bodo Laščani po- tovali v Novo mesto h Krki (3) in v Domžale k Heliosu. Dolenj- ci so v A-2 dvakrat zlahka padli (76:92, 76:64), v tretji tekmi v letošnji sezoni pa je bilo še naj- tesneje, 79:72. Tretjo tekmo za- pored bo Laščanom piskal med- narodni sodnik (Kamnikar, Sab- ljič). Heliosa bo težje presene- titi, čeprav po porazu v Laškem (91:86) daje občutek krize. Po- tem sledi Iskra doma, Comet v Konjicah, Republika v zadnjem krogu doma in... Laško: v povratni tekmi fi- nala pokala za odbojkarice Ce- lje-Branik 1:3 (-11, -8, 11, -9). Lovoriko je osvojil Branik, ki je dobil tudi prvo tekmo (3:0). Žalec: v 13. krogu D košar- karske lige za moške Žalec-Du- plek 78:63 (39:29), Gorenja vas-Ptuj 58:65, Vipava Prager- sko 60:63, Toplice-Lovrenc 86:65. Vrstni red pred zadnjim krogom: Žalec, Duplek 23, Ptuj 22, Pragersko 21, Gorenja vas 20, Toplice 17, Vipava 16, Lo- vrenc 14. Šoštanj: v 2. krogu play-ou- ta v odbojki za moške Topolši- ca-Brezovica 3:1 (5, 9,-10, 6), Črnuče-Žirovnica 2:3. Vrstni red: Topolšica 10, Žirovnica 6, Črnuče 4, Brezovica 0. Žalec: na skupščini Karate zveze Slovenije je bil za sekre- tarja izbran Silvo Marič in Žal- ca in za predsednika Ciril Klanj- šek iz Ljubljane. (T. T.) Ljubljana: na turnirju v ju- du Bežigrad 96 je Jemejčeva iz- gubila finalni dvoboj v katego- riji do 66 kg, med mladinkami zmagi Žolnirjeve in Frecetove, drugi sta bili Naraksova in Jer- nej čeva, tretja Lavrinčeva, med kadetinjami tretja Žemva (vse Sank). Celje: v 14. krogu DP v ma- lem nogometu Juventus-Alples 7:4 (2:1; Štraus 3, Dolenc 2), Rogič-Bronx 3:0 bb, Carioce- Marmor 2:6, Šarbek-Poetovio 5:0, Hlapi-Ključarovci 4:2. Vrstni red: Rogič 34, Juventus 31, Carioce 27, Marmor 26, Šarbek 25, Alples 19, Ključa- rovci 17, Poetovio 15, Hlapi 6, Bronx 3. Laško: na občinskem pr- venstvu v kegljanju med ekipa- mi zmagi Demita pred Pivovar- na Laško, med moškimi zmaga Zorka (PL) pred Šmalcem in Podbreznikom, pri ženskah zmaga S. Šmalc, sledita M. Šmalc (vsi Dem) in Erazem (DU). Celje: Franc Gazvodaje od- stopil s položaja predsednika Šahovske zveze Celja, najbolj tehten vzrok pa je slabo delo drugih članov vodstva. (J. G.) Št. 12. - 21. marec 1996 VROČA TEMA Vsega je kriva privatizacija Težko pričakovana tribuna o oživitvi zdravilišča Rimske Toplice ni dala pričakovanih odgovorov — Ministra Deželak in Kacin sporočila krajanom, naj vendarle upajo še naprej Ko je Kulturno društvo Slavko Avsenik pripravljalo tribuno o ožjvitvi zdravilišča Rimske Toplice, je moralo na željo pred- stavnikov vlade kar nekajkrat prestaviti datum pogovora, saj ministri, tako so vsaj zatrjevali, niso hoteli priti pred krajane brez konkretnih odgovorov in predlogov. Zato so bili mnogi nemalo presenečeni, predvsem pa razočarani, saj so na tribuni slišali le bolj ali manj znane odgovore na vprašanji, zakaj je zdravilišče že pet let zaprto in zakaj se doslej še ni uresničilo prav nič poglavitnega iz pisma o nameri, ki ga je ministrstvo za obrambo 13. maja 1994 podpisalo s Krko in Petrolom. Odgovora na najbolj pomembni vprašanji, kdaj bodo zares prišli v zdravi- lišče prvi gosti in kdo bo ugriznil v trdo jabolko obnove, žal niso slišali. Čeprav je udeležba na tribuni obljubljala prav na- sprotno. V Rimske Toplice sta v petek prišla Jelko Kacin in Miran Bogataj iz ministrstva za obrambo, ki je lastnik zdravi- lišča, mnenja vlade je zastopal minister za ekonomske odnose in razvoj Janko Deželak, bila sta tudi predstavnika Krke in Petrola Vladimir Petrovič in Franc Perčič, organizatorji so povabili še podsekretarja za turizem Marka Podrekarja, poslanca v državnem zboru Franca Lipoglavška, laškega župana Petra Hrastelja ter ro- jaka prof. Draga Ulago iz Ljubljane, domačini pa so se najbolj razveselili direktorja laške pivovarne Toneta Turn- ška, saj so prav od pivovarne pričakovali veliko pomoč pri oživljanju zdravilišča. Kljub takšni sestavi sodelujočih je bila javna tribuna, kot je dejal minister Jelko Kacin, le pogo- vor, ne pa tudi dogovor o bo- dočnosti zdravilišča. Vsi trije predstavniki podpisnikov pi- sma o nameri so zatrjevali, da so po podpisu vendarle veliko naredili, vendar brez takšnega končnega rezultata, kakršnega so pričakovali v Rimskih To- plicah in v laški občini. Držav- ni sekretar v ministrstvu za obrambo Miran Bogataj je po- vedal, da je revitalizacija zdravilišča še naprej eden od temeljnih ciljev ministrstva. vendar je treba pri tem upo- števati, da se mora objekt ob- noviti le kot celota in da gre za zdravilišče, ki več kot petdeset let ni bilo prisotno na tržišču. Dejal je še, da je maja lani tudi vlada potrdila pogodbo, ki ureja medsebojna razmerja med ustanovitelji družbe, ven- dar pa je le mesec dni kasneje vse skupaj zapletlo, ker je od pogodbe odstopil Petrol. Mini- strstvo je začelo iskati druge vlagatelje, vendar so se zaradi lastninskega preoblikovanja podjetij in zaradi denarja, ki bi ga bilo treba vložiti v zagon zdravilišča, vsi njihovi poskusi ustavili. Edini od podpisnikov pi- sma, ki so v preteklem letu na- redili največ za Rimske Topli- ce, so bili vodilni v novomeški Krki. Ustanovili so strokovno skupino, ki je izdelala načrte za obnovo in pripravila pre- dinvesticijske študije, vendar so zdaj vsi dokumenti sprav- ljeni v predalih. »Bojim se, da je vlak odpeljal,« je dejal di- rektor Krkinih Zdravilišč Vla- dimir Petrovič in poudaril, da je Krka naredila več kot je bilo zapisano v pismu o nameri in za to porabila tudi veliko de- narja, vendar je tudi njih usta- vil proces privatizacije, kar pomeni, da bodo o nadaljnji vlogi Krke pri obnavljanju zdravilišča odločili novi last- niki. »Nesmiselno je iskati no- ve vlagatelje, saj se bo denar, ki bo vložen v obnovo zdravi- lišča, začel vračati šele čez petnajst let, « je še povedal Pe- trovič in poudaril, da brez de- narne injekcije države v obliki nepovratnih sredstev ne bo šlo. Tudi Franc Perčič, sveto- valec glavnega direktorja Pe- trola, je zatrdil, da je imel Pe- trol ob podpisu pisma resne namene in da od tega še ni odstopil. Ker gre za velike vso- te denarja so se v Petrolu odlo- čili, da bodo do konca lastni- njenja zamrznili to in tudi vsa svoja druga vlaganja, o kate- rih bodo ponovno odločali no- vi lastniki. »Lažje je iskati odgovor, za- kaj Rimske še niso v razcvetu kot pa povedati, kako bo od danes naprej,« je dejal pod- predsednik vlade Janko Deže- lak. »Poglavitni krivec zastoja je namreč lastninsko preobli- kovanje podjetij in ker gre za obsežna vlaganja, morajo biti ekonomski izračuni v podjet- jih razčiščeni.« Deželak je še povedal, da obnove zdravilišča država ne more finančno pod- preti, lahko pa pomaga na za- konodajnem področju. Pri tem je mislil zlasti na sprejem za- kona o igralništvu in privati- zaciji igralnic, kjer bi po nje- govem bilo treba poiskati nove partnerje. Ne prvi, ne glavni in ne edini »Rimljani smo zelo veseli, ker je na tribuno prišel tudi direktor Pivovarne Laško, saj pivovarni uspe vse, česar se lo- ti,« je dejal eden od poslušal- cev v dvorani, vendar je Tone Turnšek odločno poudaril, da pivovarna ne želi biti ne prvi, ne glavni in tudi ne edini vla- gatelj v obnovo zdravilišča. »Vsekakor želimo biti zraven, saj bi bilo nepošteno, če bi za- prli svoja vrata. Pripravljeni smo se vključiti, vendar šele v drugi ali tretji fazi obnove,« je dejal Turnšelj in opozoril, da segajo zapleti z Rimskimi To- plicami že v leto 1992, ko se je za najem zdravilišča zanimala družba Terme, vendar je mini- strstvo za obrambo zahtevalo 15 tisoč nemških mark meseč- ne najemnine. Prav dejstvo, da nihče noče biti prvi, je po mne- nju ministra Kacina eden od osnovnih razlogov, da se v Rimskih Toplicah doslej še ni zgodilo nič velikega. Podje^ se bojijo tveganja v tako velik, naložbe, o čemer se je ministt stvo prepričalo po odstopu pJ trola, ko je imelo veliko pogJ vorov z novimi možnimi sovi] gatelji. O lanski pobudi pJ slanca Franca Lipoglavška, <]. bi se lastništvo nad zdraviljj čem preneslo iz obrambneg ministrstva v ministrstvo ^ gospodarske dejavnosti, pa j Jelko Kacin menil, da bi to bi lo sicer možno, vendar bi p^ menilo le izgubo ali kupovanj časa. »Ni pomembno, katej ministrstvo je lastnik,« je ; dejal, »ampak predvsem, k in kako najti prvega vlagatel in narediti iz zdravilišča zgo< bo o uspehu.« »Ne bodite razočarani« Javna tribuna torej ni upn vičila velika pričakovanja pn bivalcev Rimskih Toplic, čeprav so jim predstavni vlade sporočili, naj vendarle naprej upajo, da bo njihoi zdravilišče kmalu spet zaživi lo. Po petih letih zahtev, n ministrstvo za obrambo pri pusti zdravilišče nekomu, ga bo obnovil in pripeljal g< ste, in po petih letih preprič vanja ministrstva o svojih pri zadevanjih, gotovo več ne vei jamejo vsaki besedi. Tudi opt mističnemu prepričevanju m nistra Janka Deželaka, da bo Sloveniji proces lastninjenj kmalu končan in da bo takn zagotovo več resnega za ni rni nja za vlaganje v obnovo zdr; vilišča, ne. Konkretne načrte o rev i tal, zaciji in o letu zagona zdravi lišča je pričakoval tudi profe sor Drago Ulaga iz Ljubljani sicer domačin iz Rimskih To plic. Mislil je, da bo na tribui lahko spregovoril svojim roje kom, kako naj ob obnavljanj zdravilišča poskrbijo v kraj tudi za kulturne, športne i druge aktivnosti. Ko je ugotc vil, da za zdravilišče ni nareji nih prav nobenih konkretni programom, se je odrekeJ m meravani besedi. Bolj redke beseden je bil tudi laški župa Peter Hrastelj, ki je prav tak zaskrbljen za prihodnost Rin skih Toplic in zaradi dejstvi ker vse teče tako počasi, zdr« vilišče pa propada. Kljub tem je pozval krajane, naj zarad pogovora na javni tribuni r bodo preveč razočarani. JANJA INTIHAR Foto: SHERP Predstavniki ministrstva za obrambo niso znali povedati, koliko denarja je država v petih letih porabila za vzdrževanje objektov v zdravilišču Rimske Toplice. Maja slovo od mitnic Delne spremembe režima v celjskem mestnem jedru — Z uskladitvijo najemnin počasneje Minuli torek so se predstavniki najemnikov poslovnih prostorov v starem mestnem jedru in vodstva Območne obrtne zbornice Celje že drugič sestali z županom Jožetom Zimškom ter vodji strokovnih služb Mestne občine Celje. Dogovorili so se za nekaj sprememb prometne- ga režima v samem središču mesta, ki jih bodo v Celju začeli uvajati takoj, na uskladitev ozi- roma znižanje najemnin pa bodo morali obrt- niki oziroma podjetniki še nekoliko počakati, saj je oblikovanje le-teh vezano na poseben pravilnik. Na sestanku so predstavniki najemnikov tu- di opozorili, da se Mestna občina Celje prema- lo vključuje v njihova prizadevanja, kako po- živiti utrip in pripeljati več dogajanja na mest- ne ulice in trge v središču mesta. Menili so, da je v Celju veliko neizkoriščenih kotičkov, ki bi jih predvsem v poletnih mesecih lahko izkori- stili za odmevnejše prireditve, to pa bi hkrati v okoliške lokale pripeljalo nove stranke. Na- jemniki poslovnih prostorov so sami za prve takšne poskuse oživljanja mestnega jedra po- skrbeli že pred časom, ko se je v Friderikovem atriju in na Okopih zvrstilo kar nekaj zanimi- vih prireditev, vendar pa so prepričani, da bi morala tovrstna prizadevanja v bodoče pod- preti tudi Mestna občina Celje. Pobudo najemnikov bodo v upravnih orga- nih Mestne občine Celje natančneje proučili, prvi korak k sodelovanju pa je po besedah župana Jožeta Zimska imenovanje predstavni- ka najemnikov v organizacijski odbor za pri- pravo letošnjih prireditev Celjskega turistič- nega tedna. Spremembe prometa V starem mestnem jedru Celja se prihodnje tedne obeta več sprememb prometnega režima, prve novosti pa bodo vozniki na mestnih uli- cah doživeli že v kratkem. »Spremembe, ki niso vezane na odlok o pro- metni ureditvi, bomo uvajali odvisno od vre- menskih razmer, vsekakor pa na mestnih uli- cah in pločnikih ne sme biti več snega,« pravi Ivan Pfeifer iz službe za komunalno gospodar- stvo. V strokovni službi so že izdelani vsi pro- jekti, pridobili so tudi vsa potrebna upravna soglasja, spremembe prometnega režima pa so vezane na območja v najožjem središču mesta. Tako naj bi na Trgu Celjskih knezov - seveda ob poostrenem nadzoru - uvedli krožni sistem vožnje z dovoljenim uvozom na Muzejski t spremenjen pa bo tudi prometni režim na vinjskem nabrežju. Tako bo iz smeri Laške spet dovoljeno levo zavijanje na Savinjs obrežje, od tam pa nadaljevanje vožnje po sposki oziroma desno zavijanje v Razlagovo Nekoliko dlje bo treba počakati na spr membe prometnega režima v Gubčevi ulii kjer je pri blagovnici T novourejeno parkii če, saj gre v tem primeru za spremembo odlo o prometni ureditvi oziroma takoimenovi modri coni. V maju naj bi začeli tudi s šii njem oziroma ureditvijo dodatnih parkin mest za občinsko upravno stavbo, v tem me! cu pa bodo zdajšnje mitnice ob uvozu v o močje modre cone nadomestili z novimi p kirnimi avtomati. 0 najemninah še svetniki V Stanovanjskem skladu Mestne občine < lje, kjer gospodarijo s poslovnimi prostori lasti oziroma upravljanju občine, so po be dah Brede Klemenčič prva izhodišča za spi membo pravilnika za določanje najemnin pripravljena. Spremembe pravilnika bodo obravnavi občinski svetniki, predvidoma na aprilsk* zasedanju, predstavniki najemnikov pa zahtevali, da se pri dokončni pripravi besed upoštevajo njihova stališča oziroma zahte Gre predvsem za večje upoštevanje lastn vlaganj najemnikov, predvidena delitev v kacije naj se iz predlaganih štirih poveča pet, njihova območja pa je treba razmejiti b logično kot so bila opredeljena doslej. Pri < ločanju višine najemnin, je bilo še slišati sestanku, pa naj se upoštevajo tudi rea možnosti najemnikov, da jih bodo glede promet v svojih lokalih in dejansko kupno rt prebivalstva, lahko tudi poravnavali. IVANA STAMEJČ1 Foto: SHERf Št. 12. - 21. marec 1996 FOTOREPORTAZA 16,17 Račke na Krvavcu Teden od 10. do 16. marca smo novinarji, člani slovenske sekcije SCIJ (mednarodni klub novinarjev smučarjev) preži- veli na Krvavcu, kjer smo na tamkajšnjih čudovitih smučiš- čih izvedli državno prvenstvo v veleslalomu in tekih, opravi- li občni zbor sekcije, se družili in zabavali. Organizacijski odbor, ki ga je vodil Uroš Šoštarič iz Dela, je ob požrtvovalni pomoči smučarskih delavcev Krvavca in ob izjemnem gostoljubju osebja Doma na Krvavcu, ki ga upravljata Tatjana in Jože Stupar, srečanje izpeljal več kot uspešno, zavedajoč se, da je tekmovalni resnosti prven- stva treba dodati tudi primer- no sproščenost in družabnost. Zato je po srečanju več kot 120 slovenskih novinarjev smučar- jev Krvavec zapuščalo z dobri- mi občutki. Krvavec je bil primerno pri- zorišče, saj je s svojimi izvrst- nimi smučišči, ki ponujajo več kot 30 kilometrov izredno skrbno pripravljenih in vzdr- ževanih, raznolikih prog na vi- šini med 1450 in 1971 metri zanesljivo najboljše slovensko smučišče. Številne vlečnice in sedežnice lahko prepeljejo 13 tisoč smučarjev na uro, imajo urejen smučarski vrtec, poli- gon za vožnjo s sankaškimi žlicami, rafti ali zračnicami, urejena je tekaška proga, zelo solidna je tudi gostinska po- nudba na smučiščih. Presene- ča skrb za varnost smučarjev in red na smučišču, ki ga vest- no vzdržujejo redarji. Občni zbor, ki ga je vodil predsednik slovenske sekcije SCIJ Vlado Krejač, je prinesel vsaj dve, tudi za našo javnost zanimivi odločitvi - med kan- didati za srečanje prihodnje leto je tudi Rogla in - Slovenija uradno kandidira za izvedbo svetovnega srečanja smučar- jev SCIJ leta 2000, najverjet- neje z Mariborom. Tekmovanja so bila napeta, saj se niso spopadli le najbolj- ši, vsakoletne tekme so polne tudi majhnih, a zanimivih dvobojev, pa tudi bojev s seboj. Rezultati veleslalom — člani: 1. Darč Dretnik (STA), 2. Ga- šper Boncelj (Delo), 3. Stane Kavčič (PopTV)...; članice: 1. Marjeta Šoštarič (Delo), 2. Mi- riam Možgam (RaSLO), 3. Ne- va Blazetič (Primorske novi- ce)...; veterani: 1. Franček Pungerčič (NT&RC), 2. Igor Longyka (Enciklopedija Slo- venije), 3. Vili Guček (TVSlo)... 6. Janez Kroflič (Savinjski občan), 9. Janko Sopar (TVSLO), 18. Branko Stamejčič (NT&RC); veteran- ke: 1. Albina Podbevšek (Ja- na), 2. Marjeta Demšar (Enci- klopedija Slovenije), 3. Alenka Leskovic (Uradni list)...; su- perveterani: 1. Marjan Remic (Forma 7), 2. Bine Rogelj (Pi- sani list), 3. France Jeras (Eles)... Rezultatismučarskihtekov- člani: 1. Matjaž Albreht (De- lo), 2. Primož Kališnik (Stop), 3. Gregor Pucelj (Delo)...; čla- nice: 1. Neva Blazetič, 2. Miča Vipotnik (Dnevnik), 3. Tatjana Pihlar (Dnevnik)...; veterani: 1. Tine Guzej (Delo Revije), 2. Hinko Jerčič (Gorenje), 3. Venčeslav Japelj (Primorske novice)...; veteranke: 1. Ur- ška Šprogar (Večer), 2. Katja Roš (Delo), 3. Albina Podbev- šek...; superveterani: 1. Lado Stružnik (Delo), 2. Tone For- nezzi (Nedeljski), 3. France Jeras. Srednja šola za gostinstvo in turizem Celje je vnovič, kot že nekaj let, požela aplavze pri- sotnih novinarjev za izvrstno skuhan in domiselno postre- žen savinjski golaž z gobami. Mentor Benjamin Gril z dijaki si je aplavz več kot zaslužil. Rezulatati kombinacija - člani: 1. Matjaž Albreht, 2. Gregor Pucelj, 3. Vlado Krejač (TVSlo); članice: 1. Neva Bla- zetič, 2. Marjeta Šoštarič, 3. Tatjana Pihlar; veterani: 1. Igor Longyka, 2. Tine Guzej, 3. Posebej odmevna je bila pred- stavitev nove Elanove smučke SCX, ki so jo novinarji po te- stiranjih zelo ugodno ocenili. Vili Guček, 4. Janez Kroflič; veteranke: 1. Albina Podbev- šek, 2. Urška Šprogar, 3. Mar- jeta Demšar; superveterani: 1. France Jeras, 2. Marjan Remic, 3. Bine Rogelj. BS Start tekaške tekme veteranov, močno je potegnil-Hinko Jerčič iz Gorenja, ki je na koncu osvojil 2. mesto. Najboljši med veterani v veleslalomu (z leve): Vili Guček (3.), Franček Pungerčič (1.) in Igor Longy ka (2.). Kr\avško račko na smučeh je, kot vsakič, narisal Bine Ro- gelj. Št. 12. - 21. marec 1996 Srečanje novinarjev smučar- jev je podprlo 55 sponzorjev, z našega območja NT&RC d.o.o., mesnice Jože Fingušt, Aurea Celje, Klasje Celje, Spectra orbit Celje in Resevna Šentjur. Glavna pokrovitelja srečanja pa sta bila Mercator in M banka Ljubljana. INFORMACIJE 18 it. 12. - 21. marec 1996 19 GLASBA Britanske soul zvezdnice gTERNAL so morale zaradi bolezni, na razočaranje več kot jesettisoč lanov, ki so v pred- prodaji kupili vstopnice za nji- hov nedeljski koncert v london- skem Wembleyu, odpovedati kar precej nastopov svoje dol- go pričakovane turneje - sestri genett, Easther in Verne, se na- mreč nikakor ne moreta znebiti virusa, ki sta ga staknili februar- ja v Hong Kongu. Številne lju- bitelje tega temnopoltega tria je pred dnevi v televizijskem in- tervjuju, z obljubo, da bodo Eternal v kasnejših terminih opravile vse odpovedane nasto- pe, potolažila tretja članica Kelle Bryan. Ob praznovanju 1100. oblet- nice ustanovitve prve Madžar- ske države bo DI ANA ROSS, 30. julija, pred 80.000 glavo množico, na stadionu v Budim- pešti pela skupaj z opernima zvezdnikoma Placidom Do- mingom in Joseom Carrera- som. Omenjena trojica je že na- stopila skupaj leta 1992 na tra- dicionalnem dunajskem božič- nem koncertu. Angleški skupini OASIS je končno le uspelo prodreti na največji glasbeni trg, v Ameri- ko. Njihov drugi album "Mor- ning Glory" se je prejšnji me- sec povzpel tik pod vrh letvice najbolje prodajanih LP, na Bill- boardovo lestvico Top 200 pa se je vrnil tudi njihov prvenec "Definitely Maybe". Podobne- mu podvigu so se nadejali tudi vse popularnejši PULP, vendar se njihov, na angleškem trgu izredno dobro prodajani LP "DifTerent Class", ni uspel uvr- stiti niti med prvih sto na oni strani Atlantika. Šef skupine Pulp, Jarvis Cocker, je zato Američane poskusil nase opo- zoriti z"izgredom na podelitvi nagrad Brit Award, kjer je za odrom verbalno napadel same- ga kralja popa Michaela Jack- sona. Slednji si je pri spekta- kularnem nastopu pri pesmi "Earth Song" nadel vlogo odre- šenika, njegov "Jesus look" pa je šel v nos tudi manj tolerant- ni angleški katoliški manjšini. Seattleški grungerji PEARL JAM so končno le začeli pri- pravljati skladbe za svoj četrti studijski album, saj so vse pe- smi, ki so jih posneli lani in naj bi izšle to pomlad, zavrgli. To- krat bodo Pearl Jam ves mate- rial posneli kar v studiu kitari- sta Stone Grossarda v Seattlu, album pa bodo objavili konec poletja. Pod pokroviteljstvom nizo- zemske družbe Heineken, ene izmed največjih evropskih proizvajalk piva, so v Dublinu na Irskem podeljevali glasbe- ne nagrade Heineken Hot Press Awards. Na presenečenje mno- gih so prireditelji namesto me- gazvezdnikov L12 za naj irsko skupino leta izbrali bend ASI1, junaki te podelitve pa so bili WHIPPING BOY, ki so po- brali kar tri nagrade - za naj- boljši single in album, progla- šeni pa so bili tudi za avtorje leta. Kanadska pevka CELINE DION je prejšnji ponedeljek pri diskografskem velikanu Sony objavila svoj novi album "Fal- ling Into You", s katerega se proti vrhu lestvic že prebija is- toimenski single. To je že njen osmi album, svetovno slavo pa je Celine dosegla šele z albu- moma "The Colour Of My Lo- ve" (1993) in "D'eux"(1995) - oba sta bila prodana v večmili- jonski nakladi. Podobno se bo najbrž zgodilo tudi z že ome- njenim novim albumom, saj je Celine Dion trenutno najpopu- larnejša pevka na planetu. Škotske rockerje THERA- PY? je zapustil bobnar Fyfe Evving. Na njegovem stolčku bo odslej sedel Graham Hopkins, bivši član zasedbe My Little Funhouse. Therapy? od prejš- njega meseca, ko se jim je pri- družil čelist Martin McCarrick, deluje kot kvartet, v svoji novi postavi pa se bodo prvič v živo preizkusili na ameriški turneji, kjer bodo nastopali skupaj z bri- tanskim bendom Girls Against Boys. Najuspešnejša slovenska dance skupina 4FUN seje pred kratkim razcepila na sva dela. Dejan Stančevič in Karmen Sta- vec nadaljujeta kariero kot 4 Fun, Alešu Dolinarju in Boštja- nu Grabnarju pa sta se v zased- bi GIMME 5 pridružila še De- ja Mušič in Roman Jug. Ome- njena četverica je že posnela dve skladbi, "Ritem mladosti" in "Ukradem te". Po dolgoletnem premoru se na slovensko popevkarsko sce- no vrača MAJDA SEPE. Pri založbi Helidon je prejšnji te- den izšla kaseta in kompaktna plošča "Med iskrenimi ljudmi", na kateri so se znašle nekatere njene največje uspešnice iz Šest- destih in sedmedestih. STANE ŠPEGEL Pomladanska ljubezen v glasbi Pa smo jo po dolgi in beli zimi končno le dočakali - pomlad. Ptički že prepevajo svoje pomladanske simfonije in ne samo ptički, nemški pre- govor pravi, da ko pride pomlad, tudi žabe kvakajo... Že prejšnji teden smo na glasbeno zaslišanje povabili Regino, ki nas bo zastopala na Evrosongu v Oslu (če bo priš- la skozi še eno rešeto), a na- mesto nje ste v oddaji slišali Toneta Košmrlja, vodjo sku- pine Pop design. Prepričana sem, da ste tudi od Toneta iz- vedeli kaj zanimivega, ta teden pa * brez preklica - Regina, ki pravi, da nestrpno gleda v fax, saj pričakuje še zadnjo vstop- nico za nastop v Oslu. Mi se- veda držimo pesti! Prihodnji teden pa bomo ob- javili imena izžrebancev na če- trtkovem Belem koncertu. Ste že pozabili za kaj gre? Vsi, ki ste sodelovali v akciji Iščemo najbolj priljubljeno slovensko glasbeno skupino, ste poten- cialni kandidati za počitnice v Španiji, televizijski sprejemnik ali vikend paket v Moravskih toplicah. Počakajte do prihod- njega tedna! Simona H,0 Nespečni zelenci Koncert punkerskih megazvezdntkov Gre en day v Ljubljani S februarskim nastopom pop velikana Davida Bowiea se je letošnji koncert leta pri nas že zgodil, zato lahko so- botni nastop ameriškega punk tria Green day v Ljub- ljani najavimo le kot koncert ene izmed najpopularnejših ročk zasedb devetdesetih. S to trditvijo bi se pri nas le malokdo strinjal, dejstvo, da je trojica iz Oaklanda, California, v zadnjih dveh letih prodala več kot deset milijonov plošč, pa že rahlo plešastim ljubiteljem "pra- vega starega ročka" pušča vsaj grenak priokus, ko skušajo za- gristi v glasbene tokove, ki jih prinašajo devetdeseta. Ko je začel leta 1993 počasi, a nazadržno, umirati grunge so se iz ameriške rockerske under- ground scene na površje začeli prebijati bendi, ki so svoje ido- le našli v ameriških novovalov- skih herojih The Ramones in angleških punk zvezdnikih Sex Pistols. Med temi bendi je bila tudi trojica, ki je v Californiji prav na začetku devetdestih že izdala svoj prvenec "39 Smooth". Z njim so kitarist in pevec Billy Joe Armstrong, basist Mike Dirnt in bobnar The Cool navdušili precejšen krog ljubiteljev ameriške garaž- ne scene, še več pa so jih prido- bili s številnimi nastopi v Ame- riki in Evropi. Njihov drugi al- bum, leta 1992 objavljeni "Ker- plunk", je Green Day že povz- dignil v sam vrh ameriške neod- visne produkcije. Naslednje le- to so se Billy, Mike in The Cool prijateljsko razšli z neodvisno založbo Lookout, saj ta ni do- rasla poslu, ki seje skupini obe- tal. Grunge je namreč počasi umiral, velike založbe pa so že iskale nove "žrtve". Ena izmed njih je seveda bil trio Green Day, ki gaje "kupil" diskograf- ski velikan Warner Bros. Zanje so "prodani" punkerji posneli album "Dookie" in ga prodali v skoraj deset milijonih izvodov, z nastopi na turneji Lollapaloo- za, koncertom na Woodstocku in preprostimi ter humornimi vi- deospoti pa jih preko MTV spoznala tudi evropska publika in jih nemudoma vzela za svo- je. Lani so Green Day posneli svojo četrto ploščo, LP "Insom- niac" (nespečnost). Tudi ta je zapolnjena s kratkimi melodič- nimi punk poskočnicami, ki se v bistvu prav malo razlikujejo od tistih z albuma "Dookie", kar pa ljubiteljev te skupine niti ma- lo ne moti. Vse skupaj je ven- dar le zabava, od jeznih in kri- tičnih punkerjev iz sedemdese- tih je ostala le energična glasba in pobarvani lasje, ostalega pa se itak spomnijo le "pravi pun- kerji", večina izmed njih pa je danes temelj državnih ureditev, proti katerim so pred dvajseti- mi leti tako bentili. Ljubitelje punk zvezdnikov Green Day bo v soboto, 23. mar- ca, v ljubljanski Hali Tivoli na eni izmed številnih postaj pro- mocijske turneje "Insomniac" ogrevala skupina Mr. T Expe- rience. STANE ŠPEGEL Št. 12. - 21. marec 1996 KRONIKA 20 • Na osrednji srednji po- klicni šoli v Celju je učenec Sandi v torek popoldne razgrajal. To si je privoščil potem, ko so ga osumili, da je ukradel pinceto in mu naročili, naj gre v mesto kupit novo. Sandi pa se je vrnil kar s 4 pincetami, vmes pa se je napil od same žalosti, ker bi ga naj učitelj po krivem obsodil. Ce je to res, mu je razgrajanje po šoli delno odpuščeno. Kri- vica res boli, jo je pa z al- koholom nespametno hla- diti. • Četrtek se je za Milico res slabo začel. Za dobro jutro jo je nazmerjal in jo lastnoročno obdelal njen izvenzakonski sobivalec Tomaž R. • Na Razlagovi ulici sta v soboto dopoldne prav než- no trčila voznika Cvetko Z. in Dejan K. Pa je bil Dejan zaradi trka tako zelo hud, da je Cvetka nazmerjal in ga posprejal s plinskim sol- zivcem. • Na železniški postaji so v soboto dopoldne kravalili pijani rokohitreci v posta- vi: Tomaž K., Srečko Z., Senad K., Goran J., Matjaž Z. in Zoran S. Eni so se tepli za čast Celjanov, dru- gi za čast Velenjčanov, vsi pa bodo šli po medalje k sodniku za prekrške. • In še ena iz klasične vsa- kotedenske cvetlične po- nudbe: Franc je v soboto popoldne pretepal svojo ženo Karolino. M.A. Natakar! Taksi, prosim Akcija, ki bo trajala do 10. aprila, je preventivna, opitim voznikom pa kazni ne bodo prizanešene Tokrat so na vrsti tisti vozniki, ki brez slabe vesti in občutka odgovor- nosti sedejo za volan potem, ko so (pre)globoko pogledali v kozarec z al- koholno vsebino. Takih pa je na naših cestah zelo veliko, če vemo, da je lani vsaki tretji prometni nesreči na slo- venskih cestah botroval alkohol. Na območju UNZ Celje je v prvih dveh letošnjih mesecih ugasnilo že osem življenj, žrtev prometa, že kar osupljiv pa je ob tem podatek, da so bili kar trije povzročitelji teh smrtnih nesreč pod vplivom alkohola, popreč- na alkoholiziranost le-teh pa je bila 1,37 g/kg. Večinoma so opiti vozniki povzročili smrt na cesti zaradi prehi- tre vožnje. Sicer pa je bilo do konca letošnjega februarja med povzročitelji vseh prometnih nesreč več kot 10 od- stotkov takšnih, ki so vozili pod vpli- vom alkohola, večinoma pa so to lju- dje, stari od 24 do 44 let. Prisotnost alkohola je, glede na številčno udelež- bo v prometnih nesrečah, najvišja pri voznikih (osebnih avtomobilov) z voz- niškim stažem od enega do dveh let, kar je gotovo podatek, ob katerem bi se morali globoko zamisliti v naših avtošolah. Akcija Natakar! Taksi, prosim, je v bistvu skoncentriran poostreni nad- zor, ki bo na slovenskih cestah trajal do 10. aprila. Zloženko policisti delijo tistim voznikom, pri katerih je zazna- na stopnja alkoholiziranosti med 0,1 in 0,5 g/kg alkohola v organizmu. Ti- stim, pri katerih je koncentracija višja od 0,5 g/kg, pa jo bodo izročili potem, ko bodo prišli na policijsko postajo po odvzeto vozniško dovoljenje. Zloženka vsebuje informacije o vplivu alkohola na obnašanje človeka, < še posebej med vožnjo, med drugim pa so navedene tudi sankcije za tovrstne kršitve pri nas in v tujini. V sosednji Avstriji, na primer, je dovoljena kon- centracija alkohola v krvi do 0,8 gra- ma/kg. Če tam prekoračite to mejo, vas bo to stalo do 100 tisoč šilingov alj zapor do 6 tednov, v primeru nesreče pa vas čaka zapor do 2 let. V Franciji vas bodo za prekršek kaznovali z de. narno kaznijo od 2 tisoč do 30 tisoč frankov in z zaporom od 2 mesecev do 2 let. Kazen vam lahko izrečejo že za nižjo koncentracijo alkohola, kot je 0,8, lahko pa vam tudi odvzamejo vo- zilo. Pri nas, kjer je za voznike ama- terje dovoljena količina alkohola v kr- vi do 0,5 g/kg, se najvišje kazni sučejo okoli 40 tisoč tolarjev. Tu je še var- stveni ukrep prepovedi vožnje motor- nega vozila za najmanj 1 mesec in največ do 1 leta. MARJELA AGRE2 Pobral zlatnino V sredo, 13. marca dopold- ne, je neznani storilec vlomil v stanovanje v drugem nad- stropju stanovanjskega bloka v Žiberniku pri Rogaški Slati- ni. Ukradel je večjo količino zlatega in srebrnega nakita, moško ročno uro in dva potna lista. S tem je Jožefa H. oško- doval za okoli 250 tisoč to- larjev. Zmikavt med smučarji Med smučarji na Golteh se je 13. marca popoldne smukal nekdo, ki je s terase tamkajš- njega hotela ukradel smuči rossignol, vredne približno 50 tisoč tolarjev, ki jih je tam brez nadzora pustil lastnik Nejc K. iz Velenja. Ropar s solzivcem V ponedeljek 18. marca ob 8.15 uri, je neznani storilec, v stanovanju na Dečkovi cesti v Celju, poskušal oropati 46-let- no Mileno K. Pozvonil je, oškodovanka je odprla vrata, takrat pa je nasilno vstopil v stanovanje in žensko posprejal s solzivcem ter od nje zahteval denar. Ker se mu je oškodo- vanka uprla in pričela kričati, se je prestrašil in zbežal v nez- nano. Napadalec je star od 20 do 25 let, visok od 170 do 175 cm, suhe postave, temnejše polti in kratko pristriženih temno kostanjevih las. Tatvina kipca V času od 11. do 13. marca je neznani storilec ukradel leseni kip Jezusa, ki je bil pritrjen na križ, ki stoji ob lokalni cesti Ljubija-Lepa Njiva-Bele Vo- de. Kipec, ki je last Antona P., je vreden okoli 150 tisoč to- larjev. Okradel restavracijo V noči na 18. marec je nekdo vlomil v restavracijo na želez- niški postaji v Celju. Ukradel je večjo količino cigaret in 6 tisoč tolarjev menjalnega de- narja. S tem je TTG Slovenija turist oškodoval za okoli 200 tisoč tolarjev. Vandali na pokopališču V noči na nedeljo 17. marca, so neznani storilci dokazovali svojo najnižjo kulturno raven s tem, ko so se izživljali z raz- bijanjem in uničevanjem na pokopališču v Ločah. Na petih grobovih so poškodovali na- grobne plošče, na 25 grobovih pa so lomili ter razbijali bate- rijske svetilke, vaze in sveče. Povzročili so za okoli 400 tisoč tolarjev gmotne škode. Akustika in denar Neznani storilec je v noči na 14. marec vlomil v bife Papi- galo v Žalcu. Ukradel je glas- beni stolp sony, daljinski upravljalec za televizijski sprejemnik in okoli 100 tisoč tolarjev gotovine. S tem je Vinka M. iz Postojne oškodo- val za približno 200 tisoč to- larjev. Kradel v šoli V noči na ponedeljek je nez- nani storilec vlomil v prostore osnovne šole Marjana Nemca v Radečah. Ukradel je električni pisalni stroj olivetti, telefaks canon, monitor philips, tip- kovnico chers, videokamero panasonic in jedilni pribor. Sola je oškodovana za okoli 500 tisoč tolarjev* Očala iz izložbe V noči na 14. marec je nez- nani storilec vlomil v izložbo optike Monokel na Trgu bra- tov Mravljakov v Šoštanju. Iz izložbe je pobral 10 sončnih očal rolling in wilage, s tem pa Jolando B. iz Velenja oškodo- val za dobrih 100 tisoč to- larjev. Vlom v bistro V noči na 14. marec je bilo vlomljeno v bistro Lipa na Go- riški cesti v Velenju. Neznani storilec je ukradel 22 steklenic z različnimi alkoholnimi pija- čami, 30 zavojčkov cigaret marlboro in okoli 5 tisoč tolar- jev menjalnega denarja. S tem je Bojan L. iz Zreč oškodovan za okoli 80 tisoč tolarjev. Ukradeni kombi V noči na 18. marec je nez- nani storilec na stari Dečkovi cesti v Celju ukradel novo kombinirano vozilo peugeot boxer, bele barve, z reg. št. LJ 41-65S, last podjetja Interra ii Ljubljane. M.A Št. 12. - 21. marec 1996 e ZA AVTOMOBILISTE Veliko zanimivega, malo novega ženevski avtomobilski salon, ietos je doživel že 66. ponovitev, spada v železni repertoar avtomo- bilskih prireditev tako na stari ce- lini kot sicer. V mestu ob Ženev- skem jezeru se v začetku marca zbere pravzaprav vse, kar kaj ve- lja ali misli, da kaj velja v avto- mobilski industriji. Letošnji salon na nekoliko razširjenem Palexpu je bil bolj ali manj pričakovano soočenje avtomobilske industri- je: z nekaj manj novostmi kot morda lanski frankfurtski avto- mobilski salon, pa vendarle z vsem tistim, kar je nujno na tak- šni predstavi avtomobilske ploče- vine. Razmišljanj o letošnji avto- mobilski prihodnosti ni bilo iz- jemno veliko. Kolikor pajih je že bilo, so bila previdna. Izkušnje minulih let, ko so eni pričakovali veliko, na koncu pa dobili malo, so naredile svoje. Ampak splošen vtis ne more biti posebej sporen: večina upa, da bo vsaj za kakšen odstotek povečala letošnjo proda- jo, čeprav točno vedo, daje kon- kurenčni boj neizprosen. Torej po tej strani letošnja avtomobilska Ženeva ni bila nič drugačna od prejšnjih. Čeprav je ženevski avtomobil- ski salon na nevtralnih tleh, je skoraj vedno v ospredju tisto, kar imajo pokazati nemške avtomo- bilske hiše. Sloviti Porsche kaže znake poslovnega okrevanja (le- tos naj bi prodal kakšnih 18 tisoč avtomobilov) veliko stavi na box- lerja, ki pa ga v Ženevi še ni bilo na ogled. Tovarna je naokoli po- dala njegovo fotografijo, pravo rojstvo pa je napovedano za le- toSnji salon v Parizu. Audi, del toncerna Volkswagen, je bil lani izjemno uspešen, ob vsem dru- I geni pa je pokazal tudi svojo naj- večjo (aluminijasto) limuzino A8 v varianti S8. To pomeni: 4,2-li- | trski motor z močjo 340 KM, roč- ni šeststopenjski menjalnik in stalni štirikolesni pogon quattro. Avto bo na trg pripeljal jeseni. Nov je bil tudi audi S6 plus (326 KM pri gibni prostornini motor- jja 4,2-litra in pogon 4 x 4), v Nemčiji pa bo avto na Vbljo za nekako 120 tisoč mark. BMWje marsikaj novega predstavil že pred Ženevo, a se je veliko po- gledov ujelo na M roadster, torej najmočnejšo izvedenko roadster- ja Z3, ki bo ponujala 321 KM, v prodajo pa pripelje pozno jeseni. Še največ novega so imeli po- kazati pri Oplu in Mercedes Benzu. Prvi je ponujal vectro v karavanski obliki (videli smo jo že lani v Frankfurtu), sedaj pa na- povedujejo začetek serijske izde- lave in s tem prodaje. Sintra je li- muzinski kombi (enoprostorski avtomobil), razvit v ZDA na os- novi omege in konkurent vsem drugim podobnim avtomobilom, ki so jih evropski trgi v zadnjem času vse bolj polni. Sintro bosta za začetek poganjala dva motorja (2,2-litra in 141 KM ter 3,0-litra ter 201 KM; kasneje pride na vr- sto še dizelski agregat). Merce- des Benz, najpomembnejši del Daimler Benza (in edini, ki mu je šlo lani dobro) je imel pokazati tri oziroma štiri novosti. Najprej T oziroma kombi različico C raz- reda, nato pa kombijevsko varian- to lani prenovljenega avtomobila E razreda. Če upoštevamo, daje bil avtomobil E razreda v prejš- nji karoserijski izvedbi najbolje prodajani avtomobil pri MB, je logično, da tudi od T izvedenke pričakujejo zelo veliko. Na ogled je bil še limuzinski kombi viano (ali V razred), s katerim Merce- des Benz prihaja na tovrstni trg dokaj pozno, pa zato temeljito. Kot prototip je bil razstavljen AAV ali Ali Activity Vehicle. Gre za študijo terenskega vozila, ki pa naj bi bilo namenjeno predvsem zabavi. AAV bo nastaja! v ame- riški tovarni v Tuscalosi. Sicer pa imajo pri Mercedes Benzu tudi z ameriškim trgom kar pomembne načrte, ob vsem drugem pa si pri- zadevajo pridobiti mlajše kupce in zato so njihove poteze v mar- sikaterem pogledu precej drugač- ne kot so bile. Volksvvagen je bil kot največ- ja nemška avtomobilska tovarna tako nekako ob strani. Znova je bil na ogled concept 1 oziroma beetle, kot imenujejo za sedaj Še prototip svojega novega hrošča. Avtomobil zlagoma dobiva konč- no obliko, serijska proizvodnja pa naj bi po napovedih stekla leta 1998. Beetle je sedaj tudi uradno ime tega avtomobila, od katerega si tovarna veliko obeta. Kako tu- di ne, ko pa je bil hrošč svoje dni najbolje prodajan avtomobil nas- ploh (približno 20 milijonov vo- zil), uspešnica te vrste pa bi se- veda prišla zelo prav. Mlajšim kupcem je ob tem-namenjena po- sebna serija golfa z imenom glas- bene skupine Bon Jovi. Volksvva- gen je namreč letošnji sponzor te glasbene skupine med turnejo po evropskih državah, hkrati pa na- daljuje tradicijo označevanja gol- fov z imeni znanih skupin iz sve- ta glasbe. Italijanske avtomobilske tovar- ne se na letošnjem ženevskem av- tomobilskem salonu niso mogle pohvaliti s kakšno posebno no- vostjo. Alfa Romeo je predsta- vila alfo 146 ti (2,0-litra, 150 KM), Fiat je svojemu coupeju namenil še 1,8-1 itrski motor z močjo 130 KM, Lancia pa je ve- čino napovedanih novosti ohra- nila za bližnji oblikovalski salon v Boloniji. Tudi francoske avto- mobilske tovarne niso pokale od novosti, pri Čemer je bil v ospred- ju pozornosti že kar znani citroen saxo. S tem avtomobilom bodo zamenjali ostareli AX, vendar je zanimivo, daje saxo, ki gaje Ci- troen ponujal kot novost, v Fran- ciji že naprodaj. Pač pa je bil za- nimiv dirkaški saxo z oznako VTS cup, ki ga poganja motor z močjo 140 KM. Peugeot seje do- kazoval s peugeotom 306 GT in pa študijo peugeota 406 toscana. To je kabriolet oziroma roadster dopadljive oblike, ki pa bo ver- jetno za vedno ostal le prototip. Zanimivo je bilo pri Renaultu in to predvsem zaradi tega, ker sta v oči padli dve novosti: fiftie in me- gane scenic. Prvo je študija in spomina na 4CV, drugo pa limu- zinskokombijevska izvedenka megane. S tem je Renault posta- vil na ogled že tretjo različico me- gane (kupe in petvratna kombili- muzina), vendar ta hip še ni zna- no, kdaj bodo vozilo začeli tudi prodajati. Vsekakor gre za zani- miv avtomobil, ki bo skoraj za- nesljivo pospešil že tako ali tako uspešno prodajo megane. Japonska avtomobilska indu- strija je bila v Ženevi predstav- ljena zelo solidno, vendar s kar skromno količino novosti. Hon- da je predstavila prototip SSM, ki opazno spominja na Mercede- sovega roadsterja SLK, na ogled pa je bila tudi tretja generacija li- muzine legend, ki jo bodo doslej ponujali zgolj kot limuzino (prej tudi kot kupe). Pri tem kaže ome- niti še to, da so šestvaljniku po- večali gibno prostorni no-s prejš- njih 3,0 na sedanjih 3,5-litra, medtem, ko je moč (205 KM) os- tala nespremenjena. Pri Mazdise z novo mazdo 121 niso mogli pre- tirano pohvaliti, pač pa je evrop- sko premiero doživel limuzinski kombi, ki bo na voljo z dvema bencinskima motorjema z močjo 148 in 115 KM. Zanimivo je bilo pri Mitsubishiju, kjer je bilo opaziti novega colta in lancerja. Oba avtomobila ponujata prav prijetno obliko, različne motorje in opremo, vse pa kaže, da avto- mobilov zaradi specifičnega dela uvoznika, ki zastopa barve te to- varne v Sloveniji, pri nas še ne bomo prav kmalu videli. Nissan je predstavil športno almero z oz- nako Gti. Avto poganja novi vrst- ni štirivaljnik z močjo 143 KM (210 km/h, pospešek 8,2 sekun- de do 100 km/h); na ogled je bila tudi micra v kabrioletski varian- ti, vendar je vsaj za sedaj to le še študija. Tovota, naj večja japon- ska avtomobilska tovarna, pa je pripeljala obnovljeni starlet, ki bo evropskim kupcem na voljo ko- nec maja v tri in petvratni karo- serijski varianti. Južnokorejske tovarne so bile nekako v senci velikega Hyundai- ja. Ssang Yong je predstavil ob- novljeni terenec z oznako KJ, medtem, ko je že omenjeni Hyundai slavil pravo rojstvo. Predstavili so coupe na osnovi lantre. To je 434 dolgi kupe, ki bo slovenskim kupcem na voljo konec avgusta, kot osnovni agre- gat pa predstavljajo 2,0-litrski šti- rivaljnik z močjo 138 KM. Če bo cena dovolj ugodna, se bo avto zanesljivo prodajal vsaj približno tako ugodno kot lantra v limuzin- ski in kombijevski varianti. Seveda pa je Ženeva tudi pro- stor, kjer svoje novosti pokažejo tovarne, ki si že zaradi imena za- služijo nekaj več pozornosti. Veliko seje govorilo o novem jaguarju XK8. To je elegantni kupe, ki ga poganja 4,0-litrski osemvaljnik nove generacije. Kaj več o tem avtomobilu v prihod- nje, drži pa, daje Jaguar, kije se- stavni del ameriškega Forda, še vedno v položaju, ki ni pretirano ugoden. Ferrari je vedno v sre- dišču pozornosti, pa naj ima po- kazati kaj novega ali pa ne. Kot novost je tokrat štel novi avtomat- ski menjalnik, ki so ga namenili štirisedežnemu ferrariju 456 GTA. Marsikdo je sicer prepri- čan, da je to nekakšno krvo- skrunstvo, a kaj pomaga, ko pa si lahko ferrarije privoščijo tudi ti- sti, ki se z njimi bojijo voziti, za- nje pa je avtomatika kot nalašč. Lamborghini je pripeljal novi diablo SV, ki je v primerjavi s prejšnjimi izvedenkami za štiri odstotke lažji, še vedno pa ga po- ganja V12 motor z močjo 500 KM, kar zadostuje za največjo hi- trost nekako 320 km/h. Pri Lo- tusu, ki mu bije navček zaradi po- vezave v Bugattijem, je bil na vo- ljo kupe esprit z novim osemvalj- nikom (350 KM), temu pa so do- dali še Renaultov petstopenjski menjalnik. Rinspeed, ime, ki je znano predvsem ljubiteljem ek- sotike, seje postavljal z rumenim prototipom yello talbo, avtomo- bilom, ki ga sicer poganja Fordov osemvaljni motor. Če bo avto pri- peljal do serijske proizvodnje, bo treba zanj v Švici odšteti kakšnih 180 tisoč švicarskih frankov ali več kot 200 tisoč mark. In to je bilo v letošnji kozmo- politski Ženevi skoraj vse. Veli- ko ali malo? Prej prvo kot drugo. M roadster - 321 KM. Audi S8 guattro - 340 KM. Volkswagen beetle - proizvodnja naj bi stekla leta 1998. Hyundai coupe - 138 KM. Opel sintra - 141, 201 KM. Št. 12. • 21. marec 1996 ZA RAZVEDRILO 24 Št. 12. - 21. marec 1996 (»5 FELJTON - ROMAN Zgodovina in kemija Pozno popoldansko sonce seje opiralo v budistično stu- po, najvišjo točko mrtvega mesta, ko sva utrujena odha- jala. Bila sva edina obiskoval- ca mesta v toku celega dne. Družbo so nama delali le red- ki delavci, ki so prav počasi rili na obrobju mesta in iskali prastare opeke. Vzrokov za najino osamljenost je bilo več. Bil je delovni dan, prav tako pa se je pomlad šele dobro za- jela. Do glavne turistične se- zone je bilo še daleč. Tudi od- maknjenost mesta od promet- nic in večjih mest je prinesla svoje. Stupa je bila zgrajena stoletja po smrti opečnatega mesta na umetnem griču iz njegovih razvalin. Pod seboj je verjetno shranila tudi nekaj skrivnosti. Ostankom zgodo- vine pa grozi nova, hujša ne- varnost. Kmetje v okolici na- mreč uporabljajo tone in tone umetnih gnojil, ki po močvir- nati zemlji prodirajo tudi do Mrtvega mesta. "Oplemenite- na" voda se nato vzdiguje kot kapilarna vlaga po starih zido- vih. Učinek sodobne kemije na zgodovino je katastrofalen. Opeka postane prhka in nato razpade. Če se vlada v Paki- stanu ne bo zganila, bo mrtvo mesto ponovno umrlo. Verjet- no bo potrebna pomoč širše svetovne skupnosti, kajti po- treben bi bil izsuševalni pro- jekt velikih razsežnosti. Stupa je simbol novih civilizacij, ki so vstopale v zgodovino in v valovih preplavljale deželo ob Indu. Nekatere so prišle samo za nekaj let, druge pa so zapu- stile neizbrisne sledove. To so bili Perzijci, Grki, budistični vladarji iz doline Gangesa, iranski nomadi, turški sultani, mogočni moguli in nazadnje Angleži. Prav predzadnji so.z islamsko kulturo, s katero se dežela srečuje že od druge po- lovice prvega tisočletja pa vse do danes, dali Pakistanu, mo- derni islamski državi, neizbri- sen pečat. Iz prizorišča častitljive zgo- dovine sva se odpeljala na strehi lokalnega avtobusa. Ne- navaden način s katerim sva ubila dve muhi na en mah. Izognila sva se gneči v notra- njosti, hkrati pa sva pridobila odlično razgledno ploščad in s tem možnost pogleda za vi- soke zidove muslimanskih dvorišč. Preseljevanje narodov Dežela, skozi katero sva se vozila, seje na zemljevidu po- javila pozno leta 1947. Rodi- la se je v hudih krčih v krvi porojene samostojne indijske podceline, ki ni znala in ni mo- gla premagati razdivjane stra- sti verske nestrpnosti, ki je planila na dan kot dolgo zadr- ževana lava. Ideja o musli- manski državi, ki pa sojo An- gleži zavrnili, se je rodila že leta 1930. Verski spopadi med hindujci in muslimani so leta 1947 Britanijo prisilili, daje popustilsT zahtevam po neod- visnost in Indijo razdelila na dva dela. Začelo seje ogrom- no preseljevanje narodov. Mu- slimani so potovali v Pakistan, hinduisti so se umikali v Indi- jo Nepregledne kolone trpe- čih, tragedija naroda, tragedi- ja posameznika. Pot je bila tla- kovana s trupli in solzami, sli- ka podobna sliki iz naše no- vejše zgodovine. Mlada deže- la seje morala spopasti z ne- štetimi težavami: številnimi begunci, verskimi spopadi na mešanih območjih, nesrečne vojne z Indijo zaradi pokraji- ne Kašmir... Leta 1971 je njen vzhodni del, ki ga je od zahodnega lo- čevala celotna Indija, razgla- sil samostojnost in se poime- noval Bangladeš. S tem pa te- žav še ni bilo konec. V novej- šem času je zopet grozilo, da bodo že tako prenaseljeno de- želo preplavili begunci iz Ira- na in Afganistana. Ravnotež- je v deželi, kjer se prepletajo različni narodi in narodnosti, pomaga vzdrževati dejstvo, da je ogromna večina prebivals- tva muslimanske vere in nesta- bilna oblast na katere sedežu se vrsto let menjata dušena de- mokracija in pa vojaška dik- tatura. Lahor sva dosegla v prena- trpanem vlaku po naporni noč- ni vožnji. Nanj sva sedla v Šukkuriju kjer seje končala najina razgledna vožnja. Naj- prej sva našla mirno posteljo v zavetišču angleške verske organizacije "Rešitelji duš". Za spoznanje dražje prenočiš- če sva izbrala zaradi slovesa in govoric, da v beznicah v okolici postaje "pokvarjeni" policaji turistom podtikajo mamila in jih kasneje izsilju- jejo. Bil sem neizmerno utru- jen in hkrati zadovoljen. Po dvanajstih dneh in nočeh, od katerih sva samo dve prebila v postelji, in kilometrih, ki so šteli v tisoče, sva dosegla rob svojega cilja. Do meje z Indi- jo je bilo samo še nekaj kilo- metrov. Sijaj dragulja, kije ne- koč čepel v britanski kroni, je segel tudi na to stran meje. Odseval je v veličastni moše- ji, lahorski trdnjavi, grobnicah mogulskih plemenitašev, mo- gočnih vladarjev Indije v 17. stoletju. Prav tako pa sta maj- hen hindujski tempelj in sve- tišče Sikhov oznanjala nekaj novega, nekaj kar bo zableste- lo onkraj meje v vsej svoji le- poti. Mesto in deželo sva zapu- stila čez dva dni ob ropotanju bobnov in zloveščem rohne- nju trobil: "Panjab je naš, Kaš- mir je naš..." Domovina levov in princesk Izstopila sva iz majhnega ja- ponskega kombija, lokalnega avtobusa, ki naju je skupaj s krošnjarji in branjevkami pri- peljal iz dyajset kilometrov oddaljenega Lahoreja. Zado- voljstvo, ki meje obhajalo, ker sva kljub železniškemu prevo- zu in veliki ponudbi dragih taksistov, ki so na vsak način hoteli prikriti resnico o poce- ni lokalnem prevozu, izbrala pravo pot, ni odtehtalo nela- godja. Znašla sva se v kraju VVagah, v bližini edinega ko- penskega mejnega prehoda med Pakistanom in Indijo. Ravno tako kot se je spremi- njala in stopnjevala nestrpnost med državama, se je spremi- njal tudi režim na mejnem pre- hodu. Tudi v tem primeru je držalo, daje "žlahta raztrgana plahta". Turban in brada sta razpoznavna znaka Sikhov. Ta razgovor je prekinil postiljon. Ernest je pomagal materi pri razvrščanju pošte. Rakovi so jo imeli danes posebno veliko. Tudi veliko zamujenih božičnih voščil je bilo tukaj. In spet pi- smo: 'Trgovina s porcelanom - Friihauf. Za Ito osebno sta bili dve karti. "Gotovo od šolskih prijateljev, " sije mislil. "Ali ima- jo tudi druge tako izbran okus kot ona?" Samoumevno je obrnil razglednico, da bi se prepričal. j "Tu! Kaj je bilo to? Saj ni razglednica, ampak pisarna s pi- salno mizo!" Tam pa sedi zelo čeden gospod v mornarski uni- formi in se prijazno smehlja. Avtomatsko je obrnit karto in jo prečital: "Najdražja /ta! /z svoje pisarne Ti pošiljam najlepše božične pozdrave. Gre mi dobro in se veselim, da bom kmalu pri tebi. Ne moreš si misliti, kako zelo se veselim, da te bom po dolgem času spet videl. Osta- ni zdrava in prejmi prisrčne pozdrave od tvojega Emanuela. " "Mama, poglej to!" Njegova roka se je tresla, ko je padal karto materi. "Ali je ta sploh mogoče?" Tudi ona je bila v tem trenutku razburjena. Kot preračunano le moral prav on dobiti to sliko v roke. Sedaj mu ni smela niče- sar več zamolčali. "Ne razburjaj se, otrok moj!" Nisem ti hotela pokvariti do- pusta, toda ker si prečital to karto, sem ti primorana povedati, kaj mi je gospa Rakava zaupala na sveti večer. Toda o tem poz- heje, ker moram zdaj razdeliti pošlo. Zunaj že nestrpno čakajo ljudje. " [ Čeprav se je mladi gospod skušal premagati, ni bil več gos- Podar samega sebe. Sklenil je zapustiti pošto, preden pride /ta. Ko je prišel domov, je vrgel sabljo in opasač od sebe in zajez- il svojega Juga. , "V gozd, Jugo! Midva hočeva biti popolnoma sama!" Konj 'e zadrgetal in zarezgetal z začudenim pogledam, kakor bi hotel ^kazati, kako čudno se mu zdi, da hoče njegov gospodar v ta- ^m mrazu jezditi v gozd. Zaman je skušal Ernest urediti svoje zbegane misli, kar se mu j"'posrečilo. "Ljubka deklica, "je mislil, "poldrugo leto si ime- Q moje srce v svojem čaru. Moje misli so veljale sama tebi. Kolikokrat sem ti hotel pisati več kot samo brezpomembne poz- drave! Kako sem se moral premagovati, ko sem hodil ure in ure tebi in sva govorila le nepomembne: st\>ari, srce pa je hotelo favoriti drugače. Energično sem miril samega sebe, ker se ni- kfti hotel predčasno izdali. Bil sem trd s samim seboj, samo na ljubo. " Smehljajoči mornarjev obraz mu je neprestano migljal pred očmi. "Ti se nisi bal izdati se predčasno. Z gotovostjo si stegnil roko po moji najdražji dragocenosti, za katero sem upal, da jo bom imenoval nekoč svojo last. Moje upanje je bilo drzno, a bilo je moja opora!" Ves obupan je zaklical v gozd: "/ta! Zakaj mi nisi nikdar pripovedovala niti besede o tem Emanuelu? Ali je tvoje odklonilno obnašanje do mene v zvezi s tem mladim možem? Zakaj potem solze v tvojih očeh, ko sem moral na fronto? Oh, kako si me s tem osrečila. In tudi druga mala znamenja, čeprav samo pogledi, so mi dala upanje, da tvoje srce gori zame. Je li mogoče, da je bilo vse to nepristno, da so solze veljale le bratu? Ne, ne bom te obsojal, preden ne izvem resnice. - Mama mi je hotela še nekaj povedati. 'Nisem ti hotela pokvariti dopusta; toda to mora biti sedaj', so bile njene besede, iz katerih ni pričakovati tolažbe. Nasprotno, priprav- ljen moram biti na vse. " Nervozno je izpodbodel konja ter odjezdil domov. Gospa Schwarzer je vedela, kaj se dogaja v notranjosti njenega sina. Obupan izraz na njegovem obrazu ji je to razodel. Sklenila je, da bo molčala, dokler se te občutljive točke ne bo sam dotaknil. Toda on je molčal. Grozljiva tihota je napolnila sobo. Mati ga je od strani opazovala. Stal je pri oknu ter si hladil čelo ob mrzlem steklu in z vročičnimi očmi strmel v daljavo. Padajoče snežinke so z belim prtom odpovedi pokrile vse njegove načrte in sanje. Stisnil je zobe in prevzel ga je do sedaj neznan občutek srda in ogorčenja. Naglo je zapustil prostor ob oknu ter z ne- mirnimi koraki premeril sobo. Zvedavo je pogledal mater, ki je čakala, da bo spregovoril. Čeprav se je želel pogovoriti, ni dal od sebe glasu. Molče je sedel na stol in si z roko podprl težko glavo. Moreča tihota je še povečala težko vzdušje. "Kjč pa si bil vse dopoldne?" je vprašala mati, samo da bi prekinila neznosni molk. "V gozdu, "je votlo odgovoril. " V tem mrazu in tako dolgo? " "Utrjen sem in nisem občutil mraza. Na fronti tudi ne sedimo v zakurjeni sobi. Tam nas včasih ogreje bobneči ogenj. " "Tam to moraš, tu pa si na dopustu in na oddihu." "Ha! Lep dopust in lep oddih, "je odgovoril jezno, z naguba- nim čelom. "Dopust sem si drugače predstavljal. " "Zakaj si tako ogorčen?" "Kaj še sprašuješ? " Z roko si je potegnil čez oči. V njem sta se borila ljubezen in dvom, njegove oči, njegove ustnice so tre- petale, kakor da ga sili vse, kar ima v srcu, k razgovoru. "Pričakujem pojasnil od tebe in ne vprašanj. " Iz njegovih besed je zvenel tresoč glas. To je bila prva srčna bol v njegovem življenju, zato pa najobčutljivejša. Sedaj je morala govoriti, a je kljub temu oklevala. "No? Bo kaj? " Malo robata je bila ta grenka izzivalnost, ven- dar mu jo je odpustila, saj je prišla iz izmučenega srca. Kolikor mogoče prizanesljivo mu je mati povedala o zaupa- nem ji priznanju. Vsa kri je izginila z njegovega obraza. Videl je, kako gine njegova sreča, kako izginjajo lepe sanje, kadar se človek prebu- di. "Ne jemlji vsega tako tragično! Končno vendar še ne vemo, kaj poreče k temu /ta, saj je še niti vprašali niso. " "Torej taka je ta stvar!" je vzdihnil. "Brez besed sem in ne morem razumeti, kako morejo starši o tem odločati, ne da bi vprašali, kaj poreče otrokovo srce. " "Vse je odvisno od tega, kakšno stališče bo zavzela /ta. " "Veš, mama, način, kako ji je pisal gospod Friihauf se mi zdi preveč samozavesten, da bi mogel računati na odpoved. Zveni kot dejstvo, kjer ni več dvoma. Ko bi le vedel, zakaj mi deklica ni o tem omenila nobene besede. " "Da, v enem mesecu bo tukaj. Počakati moraš, za kaj se bo takrat odločila!" "Lahko rečeno! In če se I ta pod materinim vplivom odloči zanj ?" "Tedaj ne moreš ukreniti ničesar!" "Pomisli, mama, da živi Ita v stalnem strahu pred materjo. Sploh ne sme imeti svoje volje, vedno je vajena ubogati in zelo se bojim da je zmožna pokoriti se proti svoji volji. Kaj potem? Nihče ne pomisli, da se bo vrgla v svojo lastno nesrečo. " "Počakaj, Ernest! Ne moreš in ne smeš seda še ničesar ukre- niti!" Odločno je zaklical: "Moram in bom govoril z Ito!" Mati ga je pogledala in prevzel jo je čuden občutek. Njegov pogled in glas sta pričala o skrajni odločnosti. Hipoma je spoznala: to ni več otrok, to je mož, ki ve, kaj hoče. Ko je prišla to jutro Ita domov, je prišlo med njo in materjo do zelo ostrega nastopa. V današnjem pismu je gospod Friihauf sporočil, da kljub prizadevanju in zvezam ne. more dobiti dopu- sta za božič, kot je upal, da ga bo dobil Ostane pa pri tem, da pride konec januarja ali v začetku februarja v Koprivnico. Gospa Rakova je sklenila, da svojo, hčerko na vse pripravi. Opazovaje je pogledovala svojega otroka in je premišljevala, kako bi začela delikatno temo. Čeprav je imela besedo že na jeziku, je vendar ni izgovorila, kajti bilo je težje, kot je mislila "Sedaj pa z besedo na dan!" si je ukazala. "Kaj praviš k Emanuelovi sliki? Lep je, kajne?" je pričela previdno in neopazno. "To je stvar okusa, "je odgovorila deklica odklonilno. "No, veš kaj! Izvrsten je in res ne vem, kaj bi bilo treba graja- ti na njem!" Št. 12. - 21. marec 1996 NASVETI 2« V MODNEM VRTINCU Pripravlja. VLASTA CAH - ŽEROVNIK Ker »enkrat je nobenkrat«, kakor zatrjuje hudomušen pregovor, naj še drugič zapiše- mo imena februarskih nagra- jencev. Metrsko blago trgovine Papillon si je prislužila Silvija Vodenik iz Gornje Radgone, ročno pleten pulover Slavica Gorenak iz Dramelj, ročno po- slikano svileno kravato Matjaž Lukan s Polzele in Petra Stvarnik iz Celja spomladan- sko številko Modne Jane. Od zadnje sobote v mesecu dalje bosta lahko Slavica in Matjaž svoji nagradi dvignila v ured- ništvu NT&RC. Takrat, torej že čez dober teden dni, se bomo znova zavr- teli na modnih valovih Radia' Celje. Čeprav so v preteklih dneh modne prestolnice pred- stavile že modo za hladne me- sece z letnico 96/97, pa nas ima večina zime letos kar do- volj. Zato bomo , kot se času spodobi, nanizali nekaj mod- nih novosti za letošnjo pomlad in poletje. Ker pa v domačih medijih o največjem modnem dogodku leta - izboru najbolje in najslabše oblečenih znanih Slovenk in Slovencev še vedno zasledimo kakšno podrobnost v zvezi s to odmevno akcijo, bomo še v našem radijskem etru malce osvetlili nekaj za- nimivosti iz zakulisja. Kaj meni o sami akciji, o izboru, kako se oblači pred in za TV kamerami bo spregovo- rila gostja v studiu, ki jo vsi prav dobro poznate - Tajda Lekše. Osrednji del omenjene prireditve je bila tudi modna revija, na kateri smo med dru- gim občudovali tudi nadvse iz- virne maturantske obleke. Za njen Gaudeamus Pred kratkim smo veliko- dušno prepustili prednost mladcem in se dotaknili mod- nih novosti za »Njegov Gaude- amus«, tokrat pa so na vrsti mladenke. Bo menda kar držalo, da po- sveti izbiri maturantske oble- ke nežnejši spol mnogo več po- zornosti. Biti na tej zaključni slovesnosti kar se da lepa, iz- virna in modna, je seveda želja vseh. Enim to imenitno uspe- va, drugim pa ... Ja, žal je na naših maturantskih plesih še vedno videti preveč načičkane maškarade ali toge brezizraz- nosti, pri kateri že od daleč bode v oči, da je slabo »pre- plonkana« od kdo ve kod. No, ker pa v naših modnih zmenkih ne žugamo in graja- mo temveč predvsem prijazno svetujemo, le nekaj namigov iz slavnostne mode, ki je na sve- tovnih modnih stezah ta hip najbolj »in«. Od individualne presoje pa je seveda odvisno, če bo kakšen izmed njih spre- jemljiv tudi za vas. Več kot nostalgija — bi lahko rekli slovesnim oblekam pod vplivom slovitega Diorjevega Glamourja 50. let. Isti je opri- jeti pas in krinolinasto nabra- no krilo (do kolen ali do tal), nove so ozke naramnice, ki da- jejo videz kombineže... Ven- dar le za lep dekolte in ra- mena! Rustikalna čipka v naravni barvi, prvinsko obdelana, s preprosto linijo zvonasto ukrojene obleke v stilu 70. let, žlahten in atraktiven material ne potrebuje modnih dodat- kov, celo ves nakit lahko osta- ne doma v skrinjici... Glede na veliko čast, ki jo letos moda izreka bonbonasto posladkanim barvam, bi ne- mara veljalo razmisliti tudi v tej smeri. Kaj pa hlače? Tudi »železni repertoar« dekliške mode si lahko nadene slav- nostno podobo. Svilene ali transparentne, širokega kroja, ki nežno valovijo okrog nog, vam v kombinaciji z bleščečim životcem lahko imenitno po- lepšajo ta večer. Anketno nagradno vprašanje meseca marca: KAKŠNA JE PO VASEM NAJBOLJ PRIMERNA OBLEKA ZA MATURANTKO? a) dolga, razkošna, v svetlih pastelnih barvah; b) kratka, mladostna, v stilu »male črne obleke«; c) enostaven, eleganten kostimček. Paprika s piščančjim mesom Potrebujemo: 3 velike zele- ne ali rumene paprike, 1 zvr- hano žlico margarine, 1 malo drobno sesekljano čebulo, ma- lo gomolja zelene, 1 strok čes- na, 2 piščančji prsi, kozarček rakcev, 2 žlici sesekljanega pe- teršilja, 200 g belih drobtin, 2 stepeni jajci, sol in poper in malo kajenškega popra. Paprike po dolgem razpolo- vimo in odstranimo semenke. V ponvi razpustimo margari- no, dodamo sesekljano čebulo, zeleno, stisnjen česen in na drobne koščke narezano piš- čančje meso. Na majhnem og- nju počasi dušimo, dokler ni vse mehko. Nato dodamo rak- ce in peteršilj. Začinimo s so- ljo, poprom in kajenskim po- prom. Odstavimo z ognja in jed zgostimo z drobtinami in s stepenimi jajci. Dobro preme- šamo in z mešanico napolnimo polovice paprike. Te zložimo v pekač in zalijemo s toliko vo- de, da so paprike do polovice v vodi. Vse skupaj damo v vročo pečico in pečemo toliko časa, da so paprike mehke. Jed po- strežemo vročo ali hladno s se- zonsko solato. Sobota, 23. 3.: 5.00 Z glasbo v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronik RaSlo, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.15 Domača melodija tedna, 6.45 H, roskop, 7.00 Druga jutranja kronika RaSlo, 7.20 Tečajnica, 7.35 Dnevi tisk, 8.00 Poročila, osmrtnice, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.40 Kam dane, 9.00 Napovednik, 9.30 Filmski sprehodi, 11.00 Novice, 12.00 BBC nov ce, 13.00 Novice, 13.15 Študentski servis, 14.00 Napovednik. 14.15 J^ pot, 15.15 Podalpski biser, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaSlo), 16 0 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, 17.30 Vročih 20,20.00 večerni špt* no-zabavni program, 22.00 Rezerv irano za vedeževalce, astrologe, bio, nergetike, 24.00 Zaključek programa in priključitev programu Radia Sl( venija Nedelja, 24. 3.: 7.15 Začetek programa, napovednik. 7.30 Koroško 7.40 Na današnji dan, 8.00 Poročila, osmrtnice, 8.25 Poročilo OKC Celi 9.15 Verska oddaja - Luč sveti v temi, 10.00Nedeljski gost, 12.00 Novio 12.05 Domača melodija tedna, 12.10 Čestitke in pozdravi poslušalce 15.00 Športno popoldne, 17.15 Nadaljevanje oddaje čestitk in pozdrave 20.00 Zaključek programa in priključitev programu Radia Slovenija Ponedeljek, 25.3.: 5.00 Z glasbo v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kn nika RaSlo, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.15 Domača melodija tedna, 6.; Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika RaSlo, 7.20 Tečajnica, 7.40 Pn gled dnevnega tiska, 8.00 Poročila, osmrtnice, 8.25 Poročilo OKC Celj 8.40 Kam danes, 8.55 Zaključek jutranjega programa, 9.00 Napovedni 9.30 Športno dopoldne, 11.00 Novice, 11.10 Nadaljevanje Športnega d poldneva, 12.00 BBC novice. 13.00 Novice, 13.15 Minute za zdravj 14.00 Napovednik, 14.15 Jack pot, 14.30 Danes na ljubljanski borzi, 15.( Obvestila, 15.15 Podalpski biser, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos R Slo), 16.15 Petnajst minut za reportažo, 17.00 Kronika, 18.00 Podalps pop ročk, 19.00 Deutsche Welle, 19.15 Lestvica 3-3-3,20.00 Vrtiljak po in valčkov, 22.00 Zaključek programa in priključitev programu Radia SI venija Torek, 26. 3.: 5.00 Z glasbo v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronik 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.15 Domača melodija tedna 6.45 Horoskc 7.00 Druga jutranja kronika RaSlo, 7.20 Tečajnica 7.40 Pregled tisk 8.00 Poročila osmrtnice, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.40 Kam danes, 8 ! Zaključek jutranjega programa 9.00 Napovednik, 9.30 Dopoldne z..., 11.( Novice, 11.15 Izpolnjujemo vam glasbene želje, 12.00 BBC novice, 13.( Novice, 13.15 Pokličite in vprašajte, 14.00 Napovednik, 14.15 Jack pt 14.30 Danes na ljubljanski borzi, 15.00 Obvestila 15.15 Podalpski bist 15.30 Dogodki in odmevi (RaSlo), 17.00 Kronika 18.00 Ti, jaz in osta 19.00 Deutsche Welle, 19.15 Radi ste jih poslušali, 21.00 Dane bi pozab peti, 21.30 Iz glasbene skrinje, 22.00 Zaključek programa in priključit programu Radia Slovenija Sreda, 27. 3.: 5.00 Z glasbo v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kroni RaSlo, 6.00 Poročilo OKC Celje,6.15 Domača melodija tedna 6.45 Ha skop, 7.00 Druga jutranja kronika RaSlo, 7.20 Tečajnica 7.40 Pregl tiska 8.00 Poročila osmrtnice, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.40 Kam d nes, 9.00 Napovednik, 9.30 Radio Celje na terenu, 11.00 Novice, 11 Radio Celje na terenu, 12.00 BBC novice, 12.10 Radio Celje na terer 13.00 Novice, 13.15 Mali O, 14.00 Napovednik, 14.15 Jack pot, 14 Danes na ljubljanski borzi, 15.00 Obvestila 15.15 Podalpski biser (me dija tedna), 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaSlo), 16.15 Pop lo 17.00 Kronika 18.00 Full cool, 19.00 Deutsche Welle, 21.00 Glasb expres, 22.00 Zaključek programa in priključitev programu Radia Slo nija Četrtek, 28.3 .: 5.00 Z glasbo v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kroni RaSlo, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.15 Domača melodija tedna 6.45 tis roskop, 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Tečajnica 7.40 Pregled trie 8.00 Poročila osmrtnice, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.40 Kam danes, 91 Napovednik, 9.30 Dopoldne z..., 1.1.00 Novice, 12.00 BBC novice, 13J Novice, 13.15 Sončni žarek, 14.00 Napovednik, 14.15 Jack pot, 15 Podalpski biser (melodija tedna), 15.30 Dogodki in odmevi (prenos F Slo), 16.15 Domačih 5, 17.00 Kronika 18.15 Aktualno, 19.00 Deutsc Welle, 19.15 Nokia hit parada 20.00 Ročk block, 21.00 Lahko noč, 22 Zaključek programa in priključitev programu Radia Slovenija Petek, 29. 3.: 5.00 Z glasbo v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kroni RaSlo, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.15 Domača melodija tedna 6.451 roskop, 7.00 Druga jutranja kronika RaSlo, 7.20 Tečajnica 7.40 Dne tisk, 8.00 Poročila osmrtnice, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.40 Kam dan 9.00 Napovednik, 9.30 Dopoldne z.., 11.00 Novice, 12.00 BBC novi 13.00 Novice, 13.15 S knjižnega trga Mohoijeva družba 14.00 Napovf nik, 14.15 Jack pot, 14.30 Danes na ljubljanski borzi, 15.00 Obvesti 15.05 Šport ob koncu tedna 15.15 Podalpski biser, 15.30 Dogodki in( mevi (prenos RaSlo), 17.00 Kronika 18.15 Aktualno, 19.00 Deutsche We 19.15 Glasba je življenje, 21.00 DJ Time, 22.00 Zaključek programa priključitev programu Radia Slovenija Torek. 26. marca ob 18.00 Ti, jaz in ostali Tudi tokrat bo gostja v studiu dr. Polona Selič, in še ved boste lahko z njo razmišljali o ljubezni. Tokrat o povezavi H materinsko in partnersko ljubeznijo. Pokličite! 441-510, ali 4 310! Četrtek. 28. marca ob 13.15 Sončni žarek V oddaji, namenjeni invalidom, bo tokrat gostja v studiu Z< Tomič, predsednica Socialne zbornice Slovenije in predsedn Zveze društev za cerebralno paralizo Slovenije. Oddajo bo vc Borut Pogačnik. Direktor: Franček Pungerčič. Odgovorni urednik: Mitja Umnik. Uredništvo: Simona Brglez, Nataša Gerkeš, Vesna Lejič> Sergeja Mitič, Mateja Podjed, Vida Tanko, Tone Vrabl. Glasbeni urednik: Stane Špegel. Vodja tehnike: Bojan Pišek. Naslov uredništva: Radio Celje, Prešernova 19, Celje Telefon: 442-500. Studio: 441 -310. 441 -510. J Št. 12. - 21. marec 1996 INFORMACIJE St. 12.-21. marec 1996 INFORMACIJE - MALI OGLASI 28 St. 12. - 21. marec 1996 %9 MALI OGLASI - INFORMACIJE St. 12.-21. marec 1996 MALI OGLASI - INFORMACIJE Št. 12. - 21. marec 1996 31 MALI OGLASI - INFORMACIJE Št. 12. - 21. marec 1996 RUMENA STRAN 33 Če je znanost le dekla družbeni ekonomiji, ji je mar potem politika mačeha? Čar nezmotljivih je v tem, da znajo pogumno stopati po poti svojih zmot. Ko te postavijo v kot, je težko na položaj gledati z več zornih kotov. Tudi čisti računi gredo v korist tistih, ki ne živijo od dela. Stagniramo, a v naprednem duhu. Če je proizvodnja papirja v krizi, potem nam mora biti jasno, kakšna je higiena družbe. Tudi pri polnih obljubah politikov gre le za prelivanje votlega v prazno. * FRANCI ČEC Kakor za koga Mag. Aleš Demšar, direktor celjske bolnišnice: »Kdo pravi, da zdravniški štrajk nikomur ne koristi? Takrat, ko ne sprejemamo pacientov, se nam vsaj izguba ne povečuje!« Kar je res, je res Zadnja seja Savinjsko-ša- leške gospodarske zbornice je bila v Mozirju, ker »sliši- mo očitke, da je zbornica bolj velenjska kot območna,« je pojasnil predsednik Borut Meh. S klopi v zgornjesa- vinjskem delu se je takoj sli- šal popravek: »To ni očitek, to je res.« Interspar po velenjsko Če se odpravljate v Vele- nje, tam nikakor ne uporab- ljajte besed kot so blagovni ali blagovno-trgovski ali po- slovni center. Stvari so tako napete, da lahko uporabite samo »saj veste, kaj mislim«, pa bodo že vsi povedali, da o tem ne bodo govorili. Srečke, kupite srečke! Kakor je slišati, bosta mo- zirski župan Jakob Preseč- nik in predsednik sveta dr. Anton Jezernik glavna po- krovitelja srečelova na julij- ski turistični prireditvi Od lipe do prangerja na Rečici. Glede na pomanjkanje v mo- zirskem proračunu predpo- stavljamo, da bosta prva mo- ža občine prodajala srečke. Če bo zaradi tega povpraše- vanje ■ večje, bomo še pori čali. Kakor za koga Velenjska delegacija b\ konec meseca odpotovala \ angleški Neath, kjer bodj prisostvovali združitvi me sta v večjo upravno enoto Angležem se bo to zgodilo j* 750 letih, mi pa le ugibarrn ali si bodo Velenjčani nabi rali izkušnje za ukinitev sta tuša mestne občine ali pa bo do izkušnje uporabili ustanavljanje pokrajinskeg centra. Savinja ali Sava Bog ne daj, da bi bila pi nas kakšna vojna in bi se mi nister Jelko Kacin mon sam prebijati skozi sovražni kove obroče. Zagotovo bi t izgubil, saj se je na javni tri buni o usodi zdravilišč Rimske Toplice izkazalo, o je slovenski vojak št. 1 prt pričan, da skozi Rimske To plice teče reka Sava. Naša stalna poročevalka iz Pariželj pri Braslovčah, Marija Kronovšek, poroča, da se je minule dni na njihovi pošti zgodil rop. To ne bi bilo nič nenavadnega, če med čaka- jočimi za dvig denarja ne bi bil tudi znan poslanec. »Vsi roke gor« vpije ropar. Vsi ubogajo, le gospod poslanec takoj ugovarja: »Časi enoumja so mimo, jaz hočem vedeti, za kaj glasujem!« Prejšnji teden pa je iz tovarne za predela- vo nevladnih tepk poročal Alojz Krašek, njegovo poročilo pa je bilo tako odmevno, da ste ga bralci, na podlagi kuponov, želeli še enkrat prebrati. Med njimi je bila izžre- bana tudi Tatjana Dimec iz Brezove 2, Šmartno v Rožni dolini, ki bo skupaj z Loj- zom in še nekaterimi drugimi šaljivci odse- dela enodnevno kazen v juniju nekje ob morju. Prav jim je. Ampak si velja zapomni- ti, da so to najimenitnejše kazni, ki vas lahko doletijo le, če ste član Stranke šaljiv- cev NT&RC, ki bo na prihodnjih volitvah zmagala. Sončni mrk Direktor tovarne naroča tehničnemu di- rektorju: »Jutri ob devetih zjutraj bo sončni mrk, česar prav gotovo ne vidimo vsak dan. Zato poskrbite, da se bo vso osebje v civilnih oblekah zbralo na tovarniškem dvorišču. Med opazovanjem tega enkratnega dogodka bom jaz osebno dajal vsa potrebna pojasni- la. Če bo deževalo, ne bomo kaj prida videli. V tem primeru naj gre osebje v obednico.« Tehnični direktor prenese naročilo obra- tovodji: »Po nalogu generalnega direktorja bo ju- tri ob devetih zjutraj sončni mrk. Če bo deževalo, ga v civilnih oblekah ne bomo dobro videli na tovarniškem dvorišču. V tem primeru bomo sončni mrk izvedli v je- dilnici. Torej nekaj, česar ne vidimo vsak dan.« * Obratovodja naprej mojstru: »Po nalogu direktorja bo jutri ob devetih zjutraj v civilnih oblekah izveden sončni mrk v obednici. Direktor bo odredil, če naj dežuje ali ne. Torej nekaj, česar ne vidimo vsak dan.« Mojster preddelavcu: »Če bo jutri ob devetih v obednici deževa- lo, torej nekaj, česar ne vidimo vsak dan, bo naš direktor v civilni obleki mrknil.« Preddelavec kolegom: »Jutri ob devetih naj bi naš direktor mr- knil. Škoda, da kaj takega ne vidimo vsak dan.« Brez potrebe Bogat Savinjčan je ležal na smrtni postelji. Pri njem je bil duhovnik in ga tolažil, ko Savinjčan vzdihne: »Oh, ko bi le mogel odnesti zlato s seboj.« »Ne sekiraj se. Tja, kamor greš, bi se tako ali tako stopilo,« ga je potolažil župnik. Hlače Dedek in vnuk se sprehajata po gozdu. »Dedek, poglej, kako se tisti avto trese, pojdiva bliže« »Daj no mir,« pravi dedek. Toda vnuk se mu je iztrgal, stekel do avtomobila in prihitel nazaj. »Pa si imel ti dedek prav, ko si rekel, da ljudem, ki kupijo avto, še za hlače zmanjka denarja«. Nesporazum Tona se je spet oglasil pri zdravniku. »Ne morem natančno ugotoviti, gospod Tonček, kaj vam je, mislim pa, da gre za staro bolezen - alkohol, pitje...« reče počasi zdravnik po pregledu. »A tako. No, saj vam ne zamerim, se bom pa oglasil takrat, ko boste trezni.« Debela baharija Srečajo se trije zakonski možje. Pogovarjajo se, kateri od njih ima doma bolj debelo ženo. Prvi reče: »Moji, kadar se vsede na stol, visi špeh dol na vsaki strani.« Drugi se pohvali: »Moja ima tako debelo >ta zadno<, da mora na dveh stolih sedeti.« Tretji pa jima pove, da ima njegova ženka krasne plave oči. »Toda, mi se pogovarjamo o čudovitih oblinah naših žena, ne pa o očeh!« protesti- rata prva dva. »Vesta, moja draga prijatelja, moja je pa tako debela, da vidim samo njene lepe oči, vse drugo je pa ena sama zadnjica.« Veselje Zjutraj prihiti Slave v gostilno »Pri Medve- du« in vpraša točajko: »Sem sinoči pri vas zapil 15.000 tolarjev?« »Seveda.« »Ja, potem sem pa res vesel, sem že mislil, da sem jih izgubil!« Pismo dekletu »Draga Zinka,« piše Tine od vojakov svoji ljubici, »si lahko misliš, da dajo dekleta tukaj samo za denar?« »Dragi Tine,« pride odgovor, »daj največ pet j urj ev, jaz tudi ne dobim tukaj več!« Poškodba »Julka, prinesi mi malo žganja, da si očistil rano,« reče Janez svoji ženi. »Kje si se pa ranil? Pokaži, ti bom ji očistila in oblila rano.« * »Ne boš mogla, draga, ker je rana notri nja in se ne vidi.« Dialekt Naslednjega dne, po veselici na Kozjai skem, je bila čakalnica v šentjurske zdravstvenem domu nabito polna. Vzro fantje so se po stari navadi na veselici step ter sedaj iskali zdravniško pomoč. Pa je poklicala sestra iz ordinacije: » Ni slednji, prosim.« In vstopil je postaven fant z roko v ruči »Kaj ste si pa vi naredili?« ga je vpraš zdravnik. j »Gospod dohtar, kita sem nategnil.« »Kaj, norčevali se pa ne boste iz mene,« je razburil zdravnik. »Toliko časa pa sem že v teh krajih, <■ vem, da ni blizu ne morja in ne kitov...« Šale so prispevali: Stane ŠUMEJ iz Šentju ja, Tone ŠTERBAN iz Laškega, Ivan d STEČNIK iz Braslovč, Mira MILEČ z Dunaj Stanko MIKLAVC z Dobrne, Ljudmila G< T AR iz Laškega, Anica ŠIBANC iz Vojnika Marija KRONOVŠEK iz Braslovč. Št. 12. - 21. marec 1996 21 KRONIKA Največ nesreč je bilo v temi 0* ........................................■■■■..........................ur— I/ času akcije Stopimo iz teme razdelili 2233 zloženk in 1090 kresničk Od 15. februarja do 11. marca je tudi na območju UNZ Celje potekala repu- bliška preventivna prometna akcija gtopimo iz teme, namenjena pešcem, kot najbolj ogroženi skupini udeležen- cev v cestnem prometu. Žal pa se je prav v času akcije zgodilo, da sta živ- ljenje izgubila dva pešca, obe nesreči pa sta se pripetili ponoči in na neo- svetljenem vozišču. Sicer pa je v letošnjih prvih dveh mesecih življenje izgubilo že pet peš- cev, lani v tem času dva. Trije pešci so utrpeli hude telesne poškodbe, dva pa sta bila v nesrečah lažje ranjena. No- bene od teh nesreč ni povzročil pešec, med umrlimi in ranjenimi pešci pa, na vso srečo, ni bilo otrok. Med akcijo so policisti na cestah celjskega območja razdelili 2233 zlo- ženk ter 1090 kresničk z zloženkami, ta material pa so, skladno z usmeritva- mi, prejeli le tisti pešci, ki so v nočnem času s svojo navzočnostjo v prometu posredno ali neposredno ogrožali last- no varnost ali varnost drugih. Izjemo- ma so razdelili še 50 kresničk z zložen- kami skupini osnovnošolcev, ki so bili na obisku in ogledu Policijske postaje Celje. Preventivna usmerjena akcija Sto- pimo iz teme je končana, policisti pa bodo odslej do kršiteljev v vlogi pešcev manj uvidevni. Zoper njih bodo do- sledno represivno ukrepali. Na splošno je akcija med državljani naletela na odobravanje. Kot pozitiv- no so jo pozdravili odrasli ljudje, med mladino pa je bila deležna dokaj ra- zličnih kritik, kot je bilo tudi pričako- vati. Upati je, da se bo v bodoče v zavesti ljudi spremenila miselnost gle- de potrebe po uporabi odsevnih teles v prometu v času, ko pade mrak in ko nastopi tema. M. AGREŽ Na poledeneli cesti Na lokalni cesti v Donački Gori se je, v torek 12. marca zjutraj, pripetila nezgoda, v kateri je bil hudo ranjen voz- nik kolesa z motorjem. Branko P. (35) iz Rogatca je vozil kolo z motorjem iz smeri Donačke Gore proti Rogatcu. Pri stanovanjski hiši Donačka Gora št. 29 je na zasneženem in poledenelem klancu izgubil oblast nad vozilom in padel po vozišču ter se pri tem hudo te- lesno poškodoval. Nesreča pri prehitevanju Na Koroški cesti v Velenju se je, v torek 12. marca ponoči, pripetila nezgoda, v kateri je ena oseba utrpela hude telesne poškodbe, gmotna škoda na vozilih pa znaša okoli 100 ti- soč tolarjev. Zoran V. (20) iz Velenja je vozil osebni avtomobil po Ko- roški cesti proti podjetju APS, i za njim pa se je peljala voznica osebnega avtomobila, 37-letna Irena V. iz Šoštanja. Približno 150 metrov pred odcepom k omenjenemu podjetju, je voz- nik Zoran V. zapeljal na desno bankino in nato nazaj na vo- zišče, pri čemer ga je zaneslo na levi vozni pas, kjer je trčil v vozilo Irene V., ki ga je prav tedaj prehitevala. V nesreči je bila težko ranjena sopotnica v vozilu Zorana V., 16-letna Marjana V. Čelno trčenje Na magistralni cesti zunaj naselja Vrhovo se je, v sredo 13, marca zjutraj, pripetila nezgoda, v kateri sta bili težko ranjeni dve osebi. Gmotna škoda znaša približno 1 mili- jon tolarjev. < Zdenka B. (48) iz Krškega je vozila osebni avtomobil iz smeri Vrhovega proti Rade- čam. Ko je pripeljala zunaj na- selja Vrhovo, jo je na zasneže- nem vozišču zaneslo na levi vozni pas, kjer je prišlo do °plaženja z osebnim avtomo- bilom, ki ga je iz smeri Radeč vozil 58-letni Karel M. iz Za- gorja ob Savi. Po oplaženju je vozilo Zdenke B. še čelno trči- lo v osebni avtomobil, ki ga je, prav tako iz radeške smeri, vo- zil 23-letni Matjaž P. iz Krške- ga. Pri tem sta hude telesne poškodbe utrpeli voznica Zdenka B. in njena sopotnica, 17-letna Andreja B. iz Ple- terja. Povozil pešca Na Dečkovi cesti v Celju se je, v četrtek 14. marca zvečer, pripetila nezgoda, v kateri je hude telesne poškodbe utrpel pešec. Gmotna škoda na vozilu znaša okoli 100 tisoč tolarjev. Dragan B. (40) iz Celja je vozil osebni avtomobil po Dečkovi cesti v smeri Mari- borske ceste. V neposredni bli- žini križišča z Brodarjevo uli- co je trčil v pešca, 79-letnega Josipa D. iz Celja, ki je prečkal vozišče z voznikove desne strani. Nezgoda v Trnovljah Na Cesti v Ljubečno v Tr- novljah pri Celju se je, v petek 15. marca zvečer, pripetila nezgoda, v kateri je bila ena oseba hudo telesno poškodo- vana. Bogomir K. (31) iz Trnovelj je vozil kolo z motorjem iz smeri Ljubečne proti Celju. V bližini stanovanjske hiše Cesta na Ljubečno št. 33 je hotel po levi strani prehiteti osebno vo- zilo, s katerim se je pred tem tam ustavil 60-letni Jožef Č. iz Trnovelj. Voznik kolesa z mo- torjem je s sprednjim delom vozila trčil v Jožefa C., ki je -stal ob vozilu in ga hudo teles- no poškodoval. Voznik Bogo- mir K. je bil v nezgodi lažje ranjen. Trčil v beton Na magistralni cesti v Do- bernežu se je, v petek 15. mar- ca ponoči, pripetila nezgoda, v kateri je bila ena oseba huje ranjena, na vozilu pa je škode za približno 150 tisoč tolarjev. Aleš L. (24) iz Spodnjega Grušovlja je vozil osebni avto- mobil po magistralni cesti M- 10 iz smeri Tepanja proti Slo- venskim Konjicam. Blizu sta- novanjske hiše Dobernež št. 14 je zapeljal z vozišča in trčil v betonski propust ter se pri tem hudo telesno poškodoval. Neprevidno v križišče Na regionalni cesti zunaj naselja Dole se je, v soboto 16. marca dopoldne, pripetila neigoda, v kateri je bila ena oseba hudo ranjena, na vozilih pa je škode za približno 500 tisoč tolarjev. Nada Č. (41) iz Šmarja je vozila osebni avtomobil iz smeri Proseniškega proti kri- žišču s prednostno regionalno cesto. V križišče je zapeljala v trenutku, ko se je po prednost- ni cesti, z njene leve strani, pripeljal voznik službenega vozila PP Šentjur, 37-letni Branko P. iz Šentjurja, ki je močno zaviral in se umikal, a nesreče, v kateri je utrpel hude telesne poškodbe, ni mogel preprečiti. Vrglo ga je iz vozila Na dovozni cesti v kraju Lemberg se je, v soboto 16. marca zvečer, pripetila nezgo- da, v kateri je bila ena oseba hudo telesno poškodovana, gmotna škoda pa znaša okoli 320 tisoč tolarjev. Pavel M. (33) iz Celja je vozil osebni avtomobil vzvratno po dovozni cesti od stanovanjske hiše Lemberg št. 5 proti lokal- ni cesti za Vine. Pred križiš- čem z lokalno cesto je z levima kolesoma zapeljal na rob do- vozne ceste in zdrsel po str- mem pobočju proti regionalni cesti Višnja vas-Dobrna. Med prevračanjem je vozilo trčilo v kamniti vodnjak na travniku, takrat pa je iz vozila padel so- potnik, 47-letni Raj ko K. iz Ivence, in se hudo telesno po- škodoval. Vozilo se je z vozni- kom še naprej kotalilo po po- bočju do nasada vinske trte, kjer se je ustavilo. Voznik je utrpel lažje telesne poškodbe. Štirje ranjeni Na regionalni cesti zunaj naselja Gorenje se je, v nedeljo 17. marca popoldne, pripetila nezgoda, v kateri je bila ena oseba hudo, tri pa lažje ranje- ne. Na vozilih je škode za pri- bližno 5 milijonov 900 tisoč to- larjev. Blaž W. (20) iz Rečice ob Sa- vinji je vozil kombinirano vo- zilo iz smeri Velenja proti Mo- zirju. Ko je zunaj naselja Go- renje pripeljal v dvojni ovinek, ga je pričelo zanašati, nakar je zapeljal na nasprotni vozni pas, po katerem se je takrat pripeljal voznik osebnega av- tomobila, 5 2-letni Anton K. iz Velenja. Vozili sta trčili, za vo- zilom Antona K. pa se je ta- krat pripeljal Damjan P. (21) iz Mozirja, ki se ni uspel pra- vočasno ustaviti, zato je njego- vo osebno vozilo trčilo v vozilo Antona K. V nesreči je Anton K. utrpel hude telesne poškod- be, voznik Blaž W, Anica V. (47) kot sopotnica v vozilu An- tona K. ter Marjeta U. (26) iz Mozirja kot sopotnica v vozilu Damjana P., pa so bili lažje ranjeni. M.A. Nečedni posli pri prodaji traktorjev Kriminalisti UNZ Celje, ki se ukvarjajo z zatiranjem go- spodarske kriminalitete, so te dni sestavili kazensko ovadbo zoper M.F., lastnika in direk- torja zasebnega podjetja Fa- mis, servis prevoznih sredstev d.o.o. Vransko. Sumijo ga, da je pri prodaji kmetijskih trak- torjev storil kaznivo dejanje poneverbe in kaznivo dejanje dveh davčnih zatajitev. V prvem primeru naj bi si M.F. v času 6d 23.6. 1993 do 30.6. 1994, iz naslova prodaje kmetijskih traktorjev, proti- pravno prilastil denar v višini dobrih 35 milijonov tolarjev. Traktorji so mu bili zaupani pp zastopniški pogodbi, ki jo je v juniju leta 1993 sklenil z zasebnim podjetjem Aklej d.o.o. iz Maribora. F.M. naj bi traktorje prodajal tako, kot da je on njihov lastnik, ne pa le posrednik med Aklejem in ku- pci, denarja od prodaje pa ku- pci niso nakazovali Aklej u, ampak direktno podjetju Fa- mis. V drugem primeru naj bi se pri prodaji kmetijskih stro- jev, z navideznim zmanjša- njem obsega poslovanja, izog- nil plačilu prometnega davka in s tem v letu 1993 oškodoval republiški proračun za okoli 458 tisoč tolarjev in v letu 1994 za najmanj milijon 861 tisoč tolarjev. M.A. V noči na 16. marec je nez- nani storilec vlomil v osebni avtomobil zastava jugo, ki je bil parkiran na Miklošičevi ulici v Celju. Ukradel je radio kasetofon fisher in lastnika Damjana M. oškodoval za okoli 40 tisoč tolarjev. Isto noč je nekdo vlomil v osebni avtomobil zastava 126P, parkiran na Milčinskega ulici v Celju. Ukradel je avto- radio blaupunkt in Milana D. iz Celja oškodoval za okoli 15 tisoč tolarjev. V noči na 16. marec je bilo vlomljeno tudi v osebni avto- mobil VW golf, ki je stal na Tomšičevi cesti v Velenju. De- montiral in odnesel je radio kasetofon universum, lastnik Samo Š. pa je oškodovan za 7 tisoč tolarjev. V noči na nedeljo 17. marca, je neznani storilec vlomil v osebni avtomobil zastava jugo, parkiran pred diskoteko Duo v Šentilju. Ukradel je radio ka- setofon, puhovko, brezrokav- nik in denarnico z dokumenti. Damjana Š. in Nataša O. iz Žalca sta oškodovani za pri- bližno 50 tisoč tolarjev. V ne- deljo zgoraj zjutraj pa je nez- nani storilec vlomil v osebni avtomobil zastava 850, ki je bil parkiran pred isto diskote- ko. Demontiral je radio kase- tofon, s tem pa Valerijo F. iz Šempetra oškodoval za okoli 30 tisoč tolarjev. Minulo nedeljo je neznani storilec vlomil v osebni avto- mobil zastava 750, ki je bil parkiran v Kačjem Dolu. Ukradel je avtoradio, 3 kasete, 3 zvočnike, košarkarsko žogo, baseball palico, rezervno kolo in nekaj orodja. Matjaža T. je oškodoval za okoli 25 tisoč to- larjev. M.A. Republika Slovenija Upravna enota Žalec Oddelek za upravne-notranje zadeve Savinjske čete 5, Žalec obvešča vse lastnike traktorjev in traktorskih priklopnikov, da bo AVTOSERVIS MARJAN TRATNIK iz Ločice pri Pol- zeli v sodelovanju s podjetjem AVTO CELJE iz Celja iz- vajal tehnične preglede traktorjev in traktorskih priklop- nikov na sedežih kmetijskih zadrug oziroma njihovih enot, in sicer dnevno od 8. do 12. ure po naslednjem razporedu: - 25.3. 1996 na Vranskem -27.3. 1996 v Taboru -29.3. 1996 v Braslovčah -1. 4. 1996 na Polzeli -3. 4. 1996 v Petrovčah -5. 4. 1996 v Tmavi -9. 4. 1996 v Prebodu -11.4. 1996 vGotovljah -13. 4. 1996 v Vinski Gori Vse uporabnike uslug obveščamo, da bo možno na kra- ju samem po opravljenem tehničnem pregledu opraviti tudi registracijo vozila.__ aFining d.o.o., Prešernova 8,3320 velenje telefon (063) 856-305, (063) 856-955, fax (063) 854-638 Smo korporacija, ki se ukvarja s finančno, trgovsko in turistično dejavnostjo. V Celju in Velenju imamo trgovine, zato iščemo: 1. POSLOVODJO VEČ TRGOVIN S TEKSTILOM 2. VEČ TRGOVCEV TEKSTILNE STROKE 3. KOMERCIALISTA za uvajanje novih načinov prodaje Pričakujemo pisne prijave kandidatov, ki imajo: -srednjo ali višjo izobrazbo trgovske, ekonom- ske ali druge ustrezne smeri -izkušnje pri prodaji tekstila -vozniški izpit -znanje s področja dela z računalnikom -delovni čas - deljen ali izmenični Ad3. je dodatno potrebno: -komunikativnost in nastopanje pred večjo sku- pino ljudi -poznavanje svetovnih trendov tekstilne dejav- nosti -aktivno znanje najmanj enega svetovnega po- slovnega jezika Kandidate, ki jih zanima ta priložnost, vabimo, da pošljejo pisno vlogo in svoj življenjepis v 10. dneh po objavi na gor- nji naslov s pripisom KADROVSKA SLUŽBA. SVET JAVNEGA ZAVODA VRTEC LAŠKO Cesta na Svetino 2 a, Laško razpisuje deiovno mesto RAVNATELJA Kandidati morajo izpolnjevati z Zakonom določene po- goje in posebne pogoje, ki so: -da je vzgojitelj predšolskih otrok, pedagog, specialni pedagog ali učitelj; -da ima opravljen strokovni izpit; -da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj po opravljenem strokov- nem izpitu v vzgojnoizobraževalnem zavodu, od tega najmanj 2 leti pri vzgoji in varstvu predšolskih otrok ter ima naziv svet- nik ali svetovalec oziroma najmanj 5 let naziv mentor in oprav- ljen ravnateljski izpit; -da ima organizacijske in strokovne sposobnosti, ki jamčijo, da bo s svojim delom prispeval k uresničevanju smotrov in ciljev zavoda, kar dokazuje s svojim minulim delom; -da je pri svojem pedagoškem delu dosegal delovne rezultate, iz katerih izhaja, da bo lahko uspešno opravljal pedagoško in poslovno delo zavoda. Ravnatelj vrtca bo imenovan za 4 leta. Prijavo z dokazili o izpolnjevanju pogojev in priloženim progra- mom razvoja vrtca, pošljite v 15. dneh po objavi razpisa na na- slov vrtca z oznako "ZA RAZPIS". Kandidati bodo o izbiri obveš- čeni v 15. dneh. GRADIŠ GRADBENO PODJETJE CELJE p.o. želi zaposliti v gradbeni operativi dva diplomirana gradbena inženirja Pogoji: -visoka izobrazba gradbene smeri -3 leta delovnih izkušenj -opravljen strokovni izpit Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s tri- mesečnim poskusnim delom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v ka- drovsko službo GRADIŠ GD CELJE p.o., Ulica 14. divi- zije 10. in sicer do 5.4. 1996. Št. 12. - 21. marec 1996 ZA AVTOMOBILISTE 23 MOTOCIKLIZEM Nova znamka iz Taivana Ob navalu avtomobilov iz nejaponskega Daljnega Vzho- da prihajajo iz tega konca sve- ta tudi motocikli. Na jesenskem sejmu v Mila- nu smo občudovali neverjetno prodorne Tajvance iz moto hi- še Sanyang-SYM. Futuristična skuterja Aspire in RS 21, ki sta po njihovih besedah zrela za se- rijsko proizvodnjo, sta bila de- ležna škodoželjnih pogledov s strani italijanske konkurence. Za evropsko oko je zanimiv nji- N125A- hov celoten program devetih mopedov in skuterjev od 50 do 125 ccm. Slovenski uvoznik iz Kopra bo začel prodajati cu- stom model Husky 125, ki zelo dobro skriva svoj majhen, 125 kubičen štiritaktni zračno hlajen enovaljnik. Obilica kroma, do- ber stopničast sedež z naslo- nom, solidna oprema in konč- na izdelava, bo ob ugodni ceni, ki ne bo presegla 6.500 DEM, pritegnilo šestnajstletnike, ki stavijo na chopperje. Prenovljeni intruderji Slovenskim ljubiteljem kroma in usnja je že na voljo celotna paleta Suzukijevih chopperjev s skupnim ime- nom Intruder. Lanskemu modelu VS 800 sta se pridružila še VS 600 in 1400. Prva dva poganja 45 sto- pinjski vodno hlajen V dvovalj- nik (45 in 67 KM), tretjega pa ogromen oljno zračno hlajen 1360 kubičen nizkovrteč dvo- valjnik s 67 konji pri 5000 v/ min. Ta 260-kilska pošast z na- vorom 113 Nm pri neverjetno nizkih 2600 vrtljajih je name- njena samo pravim moškim. Vsem trem modelom je skupen kardanski pogon, na novo ob- delani udobnejši stopničasti se- deži z naslonom in nova dvo- barvna grafika, s katero Suzuki ohranja svojo oblikovno smer v tem motociklističnem razre- du, kjer je močno prisoten trend amerikanizacije, beri posnema- nja Harleyevega Fat Boya. Ko- mur je krom v krvi, bo moral pohiteti, ker nižje predsezonske cene veljajo samo do konca aprila. Laverda 668 Ni vse slabo kar je od vče- raj, bi lahko trdili za Laver- dinega superšportnika z zna- nim zračno oljno hlajenim twinom. Pred desetimi leti in več so bile Laverde močno prisotne tudi v bivši državi slovanski, večino prodajnega deleža je odnesel model 500. Italijani so ta motor povrtali na 668 kubi- kov, mu dodali oljni hladilnik in Weber Marelli vbrizgavanje, kar zadostuje za 70 konjev pri 8.900 v/min, ki zadostujejo za končno hitrost 215 km/h. Upo- rabili so veliko aluminija pri okvirju, zadnji nihajki in celo za rezervoar. Na visokem kva- litetnem in cenovnem nivoju so tudi nastavljive White Po ver up side vilice, zadnji blažilno vzmetni element, Brembo Oro 320 mm koluti in ročno izde- lan oklep iz fiberglassa. Zade- va pa ni poceni, saj stane v Nemčiji 16.000 DEM. Pri nas? Žal ni uvoznika. Na sejmu rabljenih vozil pred dvorano Golovec v Celju j bilo na prodaj 715 vozil. Prodanih je bilo 14 avtomobilom Organizatorji so izdali tudi 90 kompletov kupoprodajni! pogodb. Obiskovalcev je bilo okoli 2500. Odprli sodoben servisno prodajni objekt Pri Drevovih v Drešinji vasi so minuli konec tedna odprli vrata novega sodobnega servisno prodajnega objekta Seatovih vozil. Drevovi so že prej imeli zastopstvo za to znamko avtomobilov, vendar bodo lahko v no- vem salonu kupcem bolj kakovostno ponujali in predstavljali avtomobile, poleg tega pa je v novem objektu tudi moderna servisna delavni- ca za te avtomobile. Še vedno pa imajo v prejš- njih objektih sodobno avtoličarsko delavnico z lakirnico. S tem je njihova ponudba komplet- na, saj kupcu avtomobil prodajo, mu ga servi- sirajo, po potrebi pa tudi popravijo. Na slovesni otvoritvi novega tisoč 400 kva- dratnih metrov velikega objekta se je zbrale veliko ljudi, med njimi tudi morebitnih bodo čih kupcev, ki so ugotavljali, da je ta Avto hiši ena najmodernejših daleč naokrog. Drevovi si glede prodaje optimistični, saj so lani prodal 300 Seatovih avtomobilov, v njihovem družin skem podjetju pa je zaposlenih kar 20 ljudi. ( prodoru te avtomobilske znamke na slovensk trg, je spregovoril tudi direktor družbe Porsc he Slovenije Norbert Windesch. Na sliki: de nove Avto hiše Drev. T. TAVČAI Š«. 12. - 21. mar«K 1996