Knjiga Slovenska XIX. veku. V I>r. Jožef Subic r. v Mokronogu 20. dec. 1802, učil se v Kranju in v LjubIjani, lekarstva na Dunaju in v Padovi, kjer je postal doktor zdravništva 1. 1834; nato se naseli v Celju, 1. 1860 preseli v Slovenske Gorice in od tod v Maribor, kjer utnre 22. aprila 1861. Rokopise svoje je ranjki ukazal izročiti J. Drobniču. Ko se je bil 1. 1843 slovenski duh zdramil iz tisučletnega spanja, ter so v Ljubljani izhajati jele Novice, se je tudi Šubic poprijel slovenščine, stopil je v kolo za materinščino vnetih mož. Bukve in novine slovenske bile so mu pri roci vsaki čas, kterega mu je dopuščal poklic njegov; bral in pisaril je od te dobe nevtrudoma, piše onjem J. M. Borovski (v. Slov. Glasnik. 1861. št. 12). Od leta 1846 so izhajali sostavki njegovi v a) Novicah, veči in manjši dopisi iz Celja (J. Š.), do 1. 1858. - L. 1848 se D r. J. Šubic (Schubitz) v b) Sloveniji 1. 8 kratko pa krepko ustavi J. Macunu, ki je bil takrat v latinskih šolah učitelj v Terstu> v spisku: 0 p o m i n k i na sostavek, kateriga je Slovenija u 3. listu prinesla pod napisatn: BKakšen jezik bodemo vzeli za šole in pisarnice po slovenskih krajih." Ondi piše na pr.: ,,Mila Slovenšina, kaj se bo še z teboj godilo? Dozdaj so te Nemci zatirali, ino ravno v teh časih si silno perzadevajo, te popolnama zatreti. Rodoljubi domorodci pa želijo in se trudijo, te iz gomile, pod katero si jezero let v terdi tamnoti ležala, potegniti in izbuditi. Pa kaj beremo? Med nami, med Slovenci je Slovenec vstal, ki trobi, de imamo svoj jezik popustiti ter druziga — ilirskiga — se poprijeti, in le tega v šole in pisarnice vpeljati. Ia zakaj?" Nato zavrača Macunove dokaze glede knjižestva, dogodivšine, pomanjkanja krestomatije, ter pravi naposled: BVzemi človeku jezik njegov in vse si mu vzel . . . Slovenci Slovenšine ne bodemo popustili, in od takiga zapušenja le govoriti je že pregreha zoper domovino!" Isto leto sejevc) Celjskih Slovenskih Novinah št. 14 bridko urezal po sestavku o Bbrezzakonstvu duhovnikov — proč z samostani, proč z coelibatam" 1 — Da je še dalje dopisoval v Slovenijo in Ljublj. Časnik, vidi se na pr. 1. 1850 št. 51: I. S. Presl itd. — Tako se nahajajo njegovi spiski v Drobničevi d) Sl. Čbeli 1. 1850 in v Einšpielerjevem e) S1 ovenskem Prijatlu za šolo in dom 1. 1855—7: »Mertvaška glava" — pripovedka — krokarji, kaj nek krokarijo, kaj nek pojo? — Meni dozdeva si, da se glase: — Kar se zgodilo ni, to se ne zve. — ^Jezikoslovne opazke" — nekaj v prihodnje slovnice in slovarje (str. 24. 25; 125—127 1. 1856 cf. 1855 str. 258. 293). — Nektere reči je priobčeval tudi po f) Drobtincah na pr. 1. 1857—1860: Bogoljubnost zdravnikova itd. — Nekaj v čiščenje in olikovanje slovenskega jezika. V g) Vodnikovem Spomeniku 1. 1859 kaže se str. 213. 214: Episoda iz Virgiljevih bukev nGeorgikon" (Predgovorček. Dika Italije. Razlaga), ktero je vanj poslal še sam; a v Janežičevo Cvetje" iz domačih in tujih logov je izročil vže prof. J. Majciger z životopisnimi čerticami vred (str. 116 —118) rokopis njegov: h) Publija Virgilija Marona Georgikon, to je: Poljedelstvo. Čvetere bukve. Poslovenil Dr. J. Šubic. V Celovcu 1863. 16. 118. Nat. J. Leon. — Zanimiv nam je tudi v narodnem oziru BPredgovor", iz kojega bodi na pr.: BNajlepši cvet latinskega pesništva je pesmotvor Publija Virgilija Marona, ki mu je Daslov: Georgika, to je: Poljedelstvo. Ta pesmotvor je pravi glasonoša slave pesnikove . . . Navdajala me je pri tem delu sladka nada, da s tem prevodom tem več vstrežem slovenskim bratom — nekoliko omikanim, zlasti mladeži viših učilnic, ker še nimajo nobenega klasikarja popolnoma poslovenjenega; glasoviti pisatelji greški in latinski pa so vendar na vekove temelj in podlaga, na kterej ste razcveteli omika in slovstvo vseh narodov . . . Ker sem Slovencem pjsal in prevod namenil omikanim čitateljem slovenskim, prizadeval sem si pisati tudi čisto slovenski, govor izobraževaje le po narodu, vendar pak oziraje se na staroslovenščino in na ostale narečja bratov slavjanskih . . . Pisaje to delo dopolnil sem Horacijevo pravilo, da pisatelj naj spis popravlja in gladi devet let (nonum prematur in annum) več kot na tanko; kajti začel sem prestavljati ta pesmotvor mesca oktobra 1. 1850; doveršil sem ga 1. 1860 . . . Položim pa ta književni plod, venec iz lepe ogradi latinskih Modric, na sveti oltar preljubljeni majki Sloveniji. Kranjska zemlja, mila domovina! ktera si me rodila in gojila, lej, nisetn tebe pozabil, ne nehal te ljubiti, akoravno mnogo let oddaljen tvojemu naličju, bivajoč v ptujih gradovih, potovajoč po ptujih krajinah. Tebe sem se spominjal na bregovih dereče Donave, tebe na obalih jadranskega morja, tebe na Štirskein, v deželi zelenih gora, kjer bivam mnogo let in kjer bode počivalo tudi truplo moje. Kdo bi tudi pozabiti mogel matere svoje? Saj si lepa in mila, da si ravno majhna, domovina moja, ter okinčana z nebrojnimi naravnimi in umetnimi čudeži nad in pod zemljo; saj imaš verle sinove in hčerke zale; saj obiluješ mnogoterega blaga in izdelkov pridnih in umetnih rok! Da bi cvetela in napredovala v eno mer, preljuba očetnjava moja! Da bi te slavili tvoji sinovi ter oblagodarovali z darovi junaštva in omikanega duha, da bi se ponašala tudi med sestrami slavjanskimi! Meni živeCemu ni bilo prostorčeka privoljenega na tvojih livadah; rad bi bil vsaj zadnji senj spaval 14* v tvojem naročji , v osenčji lipe domače; toda tudi tega mi je odrekla nemila osoda ter mi v ptuji zemlji odločila posleduje pokojišče itd. (str. 8)." — Ker je knjižica Slovencera v rokab, bodi iz prevoda na primer le: I. B u k v e. Kaj vesele sejatve storf, ob kteri li zvezdi Polje orati, Mecena, in brestju dovezati terte Prav bi bilo; kak vole rediti, kakova gojitva Drobnici gre; način, da si hranimo čbelice pridne, Naj tu v pesmi povem. IV. Bukve. Sedaj pa hočem rumenega mdda nebeške darila Pevati. Še na ta del ozri se ugodno, Meceua! čudovitne reči naznanjam drobnih živalic, Vojvode jake rodu, njegove početja pa bitve, Običaje vse in šege vesoljnega polka. Trud je v majhnih rečeli; pa slava ni majhna, če milo Blagovoli nebo in prošnjo vsliši Apolo itd. — — XXVI. To sem pel o gojitvi livad, o reji živine In o saditvi dreves: med tem, ko Cezar povišani Ob Evfratu z vojno gromi, zmagaVc pa narodom Voljnim prava daje, ter pot do Olimpa si išče. Mene Virgilija je Partenope lepa redila Tisti čas, in cvetel sem o mirnem učenji, Pesme, ki sem igral pastirske, pa mlad in pogumen Titire, tebe prepeval v senci košatega gabra. Jožef Hašnik r. 8. marc. 1811 v Terbonjah blizo Vozenice, v latinskih šolah bil v Mariboru, v bogoslovnih v Celovcu, mašnik 1. 1835, mej prvimi učenci Slomšekovimi, pozneje več let bil za župnika v Tiebovljnh, naposled pri sv. Jurju poleg Celja, u. 6. marc. 1883. — Bil je on med duhovniki, kteri so v Celovški duhovšnici slovenili a) Perpovedi, pravlice, izglede, ki jih je popravljal in na svetlo dnjal Slomšek (Zbr. Sp. I. str. 231—234). — Prve pesraice njegove se nahajajo v zbirki b) Pesmi, na svetlo dal M. Ahacel, u. pr.: nSlovojemanje; Dobrovoljn stielic; Zvezdam (Tam na nezmernim nebi — Se zvezde svetijo, — In lepe navke tebi — 0 človek! pravijo — Povzdigni le od zemlje — K nebesam rad oko; — Ti svet veselje jemlje — Bo tam povernjeno itd.). Jako veselo je brenkal J. Hašnik v c) Novicah na pr. 1. 1845.: Božje varstvo po resnični prigodbi; Močau varh (sv. Krištof nad selam Grajskim po stari pravlici iz Turških časov). L. 1847: Sprememba št. 26, Pevec št. 39, in tej odmev je menda Drobničeva v št. 45: Pevca slovo, kteri se tolaži naposled sam: MNebeška dežela — Je polna veselja, — Per angeljskih korih — In zvoljenih zborib — Tam gori boni pel. — L. 1848: Svobodni Lenart (ironično o svobodi tistega leta) št. 17; Divji lov št. 46 (ne planinskih sov, ne krokarjev, ni tatov, ni protivnikov, marveč pohajačev, potepuhov, vasvavcov, zapeljivcov in pijancov). — L. 1849: Kdor je silen, več dobi; 1. 1852: Nesrečnik; 1. 1853: Čudua srnert tatu; Strah za strah itd. — L. 1848 itd. dopisoval je včasih d) v Slovenijo, kjer je čitati n. pr. pesem: Pravičen pogum (Slovenci! zdaj je vstati — Se živo braniti, — Protivnika pregnati — Ki vropat nas želi itd.). L. 1850 št. 22 priobči Slovenija Biz starega rokopisa" pesen: V mladosti nesrečen. H)a_ina — vročina, staro3t prikima — v psrsih je _ima. 1. Spomlad je prišla, vse cveti, 2. Zelenje spet oblači vse, 3. Po polji vidim rožni cvet, Življenje novo se rodi, Nam daje sladko npanje, Metulj popiva z njega med, Za mene le spomladi ni, Zelenje pa in upanje Po meni pa se dela led, Je v persih huda zima Je vzela meni zima. Je v persih huda zima. 4. Kar diha in življenje ima, Z veseljem vse spomlad obda, Pri men' je žalost le doma, Je v persih huda zima. 7. Povejte rožce, prašam vas, Povej mi tičic mili glas, Bo še za me veseli čas, Kdaj bo nehala zima? 5. Prisvita komej beli dan, Glasi se petje od vsih stran', Al gluh za vse sim in zaspan, Je v persih huda zima. 8. Ah, jez zastopim čisto vas, Kaj pravite mi rožice, Kaj pravite mi tičice, Edaj bo nehala zima. 6. V spomladi noč več strašna ni, Slaviček vižice drobi, Po meni burja pa hruši, Je v persih huda zima. 9. Ko zgine lica tvojga cvet, Ko zgine spred oči ta svet, Tačas spomlad bo prišla spet: Te bo nehala zima. — Draga Slovenija! V tvojera 22. listu tekočega leta si pod naslovom: -V raladosti nesrečen" in s pasko (iz starega rokopisa) pestn podelila, ino od spodaj spet opomnila, da si jo v starem rokopisu našla. Povedati moram, da ovi rokopis, v kterem rečena pesm stoji, ne more sila star biti, ker jaz sim pesm, katero si jo prinesla, brez vse lučke idee čisto izvirsko 1. malega Serpana 1839 v Sevnici pri Savi v Šmarn gredoč v napadu neke tužnosti zložil, kar je mnogim znano. Pokazati, da je ziraa v mojem sercu nehala, kak hitro se mi je pričelo bolje goditi, sim zložil 1. Velikotravna 1847 pesm od Pevca v Novicah tisnjeno. Ino kazati, da nisim s svetom nič neč razpaden, ti tukaj spet eno novo pošlem v znamnje radostnega serca. Ne bil bi se oglasil za to, ker pa mislira nekaj svojih pesmic na svitlo dati, in ker je tudi v Ahacelnovih knigah moja pesm: .Zvezdam" brez podpisa, ne smem molčati, da mene za literarskega tatu, kar naj več čertitn, ne bodo iraeli. Moja osoda je, da lepše mojih pesim mi ljudi jemljejo, mnogo omazank mi pa prilastujejo. Prosim Te, razglasi pričejoče razjasnenje tvojega vernega prijatela in iskrenega Slovana Jozipa Hašnilc. Novi pesmi v znamenje radostnega srca naslov je: -Blagor pesnika" in se uahaja v 1. 26 str. 104. — V teh treh pesmih kaže se dobrovoljni Hašnik popolnoma. Ker je tretja (Pel bi rad — Pojem rad — Pel bom rad) vže najbolj znana, naj se v značaj pesnikov ponatisne tukaj druga po Novicah 1847 1. 39 n. pr.: 1. Sim pžvec in peti Je vse mi na sveti, Saj dani so glasi, De pojem si včasi — Zakaj bi ne pel? 4. Če tudi je delo Mi čelo ogrelo, Vse trude premagam, Ko pesmice zlagam — Zakaj bi ne pel? P e v e c : Saj ptičca tud poje Si pesmice svoje, Nam dela veselje; Tud peti imam želje Zakaj bi ne pel ? Je delo končano, In vse že zaspano, Na zadnje še eno Zapojem pošteno — Zakaj bi ue pel ? 3. Svit zgodne danice Igra mi na lice, Ustanem, prepevam, Veselje razsevam — Zakaj bi ne pel? 6. Prijatli in brati Me sil'jo dostkrati, Svoj glas povzdigniti, Jih razveseliti — Zakaj bi ne pel ? 7. Je žalost me vila, Je pesem pa mila; Je duša vesela, Se taka bo pela — Zakaj bi ne pel? 8. Zveličanih kori In angeljski zbori Prelepo pojejo, Mi peti rečejo — Zakaj bi ne pel? Vsled spodbude v Sloveniji je nekaj svojih pesem od 1. 1836 do 1849 res dal na svetlobo z napevi — bil je sam bolj pevec nego pesnik — in to z napevi lastnimi, narodnitni in drugih umetnikov, ktere so se zlasti po Štajarskem hitro razširjale. Vseh skupej je 24 na pr.: -Zvezdam, Slovo prijatelc, Nesrečnik, Napitnica, Svetjanževec, Prijatelu, Tičica vjeta, Odglasi, Samstvo, Sreča mine, Kaj je najboljši, Spomladanska, Nesreča, Zima, Rožmarin, Pevec, Sprememba, Sanjač, Pravičen pogum, Vojaška, Osoda, Oblakam, Blagor pesnika, Golufia". — Naslov jim je e) Dobrovoljke, zložil in založil JozipHašnik, 1. 1854. Nat. iz kamnotiskarnice J. Blaznika v Ljubljani. Učenec in prijatelj Slomšekov je čislal vzlasti f) Drobtince, ter vanje dopisoval na pr. 1. 1848: Pokaj v šolo. Rožmarin. Očenaš. — L. 1849: Pervo sv. obhajilo (na Botriško Nedelo). Pesem: Brezovka. — L. 1856: Oče naš. Pot, resnica in življenje. — L. 1857—1860: Za vse, ki pri cerkvi kaj opraviti imajo. Pesem: Na hribih. Spet domu itd. L. 1869: Božična. Pastirska. — Kakor Slomšek — je zapel tudi J. Hašnik spomenico prvemu pesniku slovenskemu vr/)Vodnikov Spomenik 1. 1859: Razsodba. časodir. — Prvo spreralja z opazko: Deseti dan grudna leta 1846 nas je bilo več pri mizi, smo raarsikaj se pogovarjali in beseda je prišla tudi na slavniga Vodnika. Vsi smo ljubeznjiviga očeta pevcev inočno hvalili, le en sam mož je bil med narai in sicer nekdanji učenec in bližnji sosed Vodnikov, kterimu gorke pesmice Vodnikove niso dopasti hotle in je serdito besedo nam povedal, da je Vodnik vCasi clo od ljubezni zapel. Ker je mož bil prileten in višiga stanu kakor jest, si nisim upal mu nasproti govoriti, samo povedal sim, da Vodnik sam je zavolj tega se bil večkrat izgovarjal. Da bi pa lastnost in pravico pesnikov za Ijubezen merzlimu gospodu še bolj pod nos dal, sim čez noč -Razsodbo" zložil in mu drugi dan poslal. — Izmed šesterih kitic bodo na razgled naj: Že jezer let ta navk je star: Da s pridnostjo se da dobiti Umetnost vsaka, in 'zufiiti Če je za njo le tebi mar. Al dati gladke govorice Snovat' in zlagati pesmice Človeku je prirojen dar . . . 5. Zatoraj naj posluša me Ki vpileno želi vse imeti, In dela če serca prekleti Resnica stare skušnje je: ,,Da 'z glave gladke — pa ledene, Iz serca sladke — pa ognjene Rodijo pevcev pesmi se." 6. Ki ojstro rad prepili vse Svobodnih pesnikov naprave, Ne zna, da delo samo glave Brez serca malo hvali se. Zveličar treznost naročuje — Modrost in umnost nam svetuje Ljubezen pa on vkazal je.