[Največji slovenski dnevnik i Združenih državah Vetfa za m leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 TEUTON: CHelaea S—SS7S GLAS Listjdovenskih .delavcev v .Ameriki* » ^ 5 0 l The largest Slovenian Daily ha the United States. Issued every day except Sunday« and legal Holidays. 75,000 Readers.' Matter, September 21, IMS, at the Pest OffUe at New Ink, N. ander Act of of March I, 1879 NO. 184. — STEV. 184. NEW YORK, FRIDAY, AVGUST 7, 1931. — PETEK, 7. AVGUSTA 1931 VOLUMS XXXIX. — U1XU XTXTX. VLADNA KONTROLA NAD ROVI MEHKEGA PREMOGA ČE BI VLADA PREVZELA KONTROLO BI BIL TAKOJ KONČAN SPOR MED PREMOGARJI IN OPERATORJI Premogovni baroni so prepričani, da bo edinole potom zvezne kontrole mogoče stabilizirati industrij mehkega premoga. — Spor zaradi plač je povzročil vse dosedanje zadrege. — Vlada bo naprožena, naj pokupi nekaj majn in jih zapre. Izjava delavske ga tajnika Doaka. — Na konferenci ni bil stavljen predlog glede vladne kontrole. SEN. WAGNER ZA SVETOVNI MIR "VINSKI KAMEN" JE ZAPLENJEN PITTSBURGH, Pa., 6. avgusta. — Navzlic vsem zanikanjem premogovnih baronov, se je izvedelo iz zanesljivega vira, da je bil stavljen predlog, naj zvezna vlada prevzame kontrolo nad industrijo mehkega premoga. Vlada se zaenkrat še ni odločila, kaj bo storila v tem pogledu. Na preliminarni konferenci premogovnih baronov ter tajnikov Lamonta in Doaka, .ki se je pred kratkim vršila v Washingtonu, je rekel J. D. A. Morrow, predsednik Pittsburgh Coal Company, da mora vlada ozdraviti "bolno" industrijo mehkega premoga. Industriji-preti namreč popoln polom. Z vsakim dnem izgubljajo nove množice premogar-jev delo, in če bo šlo tako naprej, jih bo kmalu na stofcisoče na ulicah. Dežele vsega sveta so Suhaški uradniki so areti-medsebojno odvisne. — rali prodajalce takozva-Govor newyorskega se- nega "vinskega kamna" natorja Wagnera pred in zaplenili vso zalogo, žensko zvezo. Pred kratkim smo poročali, da so začeli v New Yorku prodajati neke kamnu podobne ploščice, ki se v dotiku z vodo izprermne po par dneh rv dobro, močno vino. Trgovina je bila na 5. Avenue in 30. cesti v New Yorku, tvrdka se je pa imenovala Vino Sano Company. V sredo so vprizorili suhaški agentje pogon na tcgovino in aretirali tri osebe. Zaplenili so tudi nad ibritisoč kosov 'vinskega, kamnu"', ki ni bil nič drugega kot strjen grozdni sok, kateri je začel v dotiki z vodo fermerotirati ter je izpremeoiil vo do v vino. Plošiice si prodajali po dva dolarja, in ena je zadostovala ea napravo poldruge gaJone vini. Tako napravljeno vino je imelo do trinajst odstotkov alkohola. Prodajalec je bil tako nepreviden, da je z nekim suhaškim agentom {katerega seveda ni poznal) razpravljal o procesu več kot je bilo treba. V splošnem je pa dobil kupec le kratko navodilo, ki se je glasilo: — Vrzi "kamen" v vodo In čakaj pet dni. Nato boš že ividei, kaj bo.... EliMZRA, N. Y., 6. avgusta. — Pred kanventom ženskega demokratskega klulba je imel senator Waijner govor, v katerem je proslavljal stalen mir med narodi. Vsi narodi morajo delata za to. Ohra-j njen je miru ni iveč naloga državni-i kcv, temvei vsega naroda. Zmaga pomen j a za vse narode poraz, ker ne prizadene poraz !e prema gane-gur, temveč vse. — V sedanjem času je neumnost govoriti, da je zmaga prinesla komu kak dobiček, — je izjavil govornik. — Zemlja je postala majhna. London, Pariz, Berlin niso več kraji ločeni od njorja. Vsi narodi so postali odvisni drug od drugega. Nobena dežela nima monoipola na kak izdelek. SKRČENJE OBRATOVANJA V Y0UNGST0WN. 0. YOUNGSTOWN, Ohio, 5. avgusta. — Republic Steel Company je zopet skrčila svoje obratovanje za varn za pločevino. Kmalu po oni konferenci sta bila na zadevo o-pozor jena Samuel Pursglave iz Clevelanda ter J. H. | «*»totkov. v warren, Ohio, je Jenkins iz Fairmonta, W. Va., ki ima odločilno be- zopet -Wo obratovati sedo v severnem premogovnem polju West Virgi-nije. Njuno stališče zaenkrat še ni znano, toda zdi se, da se bosta pridružila naporom za oži vi j en je industrije mehkega prempga. Voditelji industrije pravijo, da zdaj ni pripravne jt Pa-prihke dajati nadaljne sugestije članom Hooverje-vega kabineta. Zdaj je vlada na vrsti, da nekaj u-krene. Mr. Morrow predlaga, da bi začela smatrati zvezna vlada industrijo premoga kot javno potrebščino ter prevzela kontrolo na njo. V tem slučaju bi bilo treba produkcijo precej omejiti, da bi bilo mogoče dobiti za premog pri- D0-X DOSPEL V BAH10 BAHIA, 6. avgusta. — Nemško vele letalo DO-X je po deset ur traja- ra db izlivu Amazonke, nato bo pi v krajših presledkih nadaljevalo pot proti New Yorku. NA CAST AMERIŠKIM LETALCEM VISTAMBULU LINDBERGHU _GRE PO SREČI Ponoči je preletel 1100 milj od Baker Lake; — Prihodnja etapa bo Pt. Barrow, Alaska. AKLAVIK. Severni teritorij. 6. avgusta. — Canadska "metropola severa" je danes gostiteljica znanega letalskega para, polkovnika Ch. Lindbergha in njegove žene, ki sta dospela semkaj na svojem poletu v Orijent. Ponoči sta premerila 1100 milj dolgo pot od Baker Lake. Aerciplan je pristal na ravnini Peed kanala ob izlivu velike Mackenzie-reke. Prihodnja etapa v poletu je Point Barrow, najbolj severna naselbina Združenih držav v Alaski. Na poti tjakaj se nahaja' carinski čoln "Northland" 5 potrebnim kurivom. Tam je Vse pripravljeno za sprejem, kakorhitro bo dospel aeroplan tjakaj. Celi Aklaviik je bil na nasah, da pozdravi letalca. Že tekom noči so ljudje neprestano gledali v smer, odker sta imela: prileteti letalca. Belci in Eskimi so se združili, da prirede letalcema primeren sprejem. Polet z Baker Lake-a se Je pričel vieraj zvečer, in trefbalo je enajst ur, da sta dospela sem. Za enkrat ni še znano, kdaj bosta avijatika nadaljevala polet. "ZEPPELIN" BO ZOPET POLETEL V BRAZILIJO Pozneje bo za vršen nameravani polet v Južno Ameriko. — Gradnja nove zračne ladje. BEDLJN. Nemčija, 6. avgusta. — Polet "Grafa Zeppelina" v Južno Ameriko se bo vkratkem za vršil. So/jetska Rusija je naročila dva nem&ku vodljiva zrakoplova. Kapitan Lehman pa je danes zanikal resničnost ter porodil. Čeprav so ruski strokovnjaki večkrat obiskali Friedridhshafen, do danes še niso dali naročila. Naprave v Friedrichshafenu so sedaj zaposlene z grajenjem nove zračne ladje, ki bo še prekosila "Grafa Zeppelina". "Graf Zeppelin" bo odletel dne 18. avgusta v Anglijo ter bo po svojem povratku nastopil desetdnevno vožnjo v Južno Ameriko. Rusi hočejo rabiti tako zračno ladja predvsem za tovor ter za šolanje moštva-. LSTAMBUL, Turjija, 5. avgusta. 1 1» i-i 1 , , Ameriškinva letalcema, Russelu merno cen in da bi bile zaloge v nekakem razmer- coardmanai in Johnu Pohmdu. ki ju s povpraševanjem. LANKOV, Kitajska, 6. avgusta. '— sta priletela sem iz New Yorka, je Šestnajst provinc Kitajske je izpo- V tem slučaju bi bilo avtomatično urejeno tudi krasni tutfski preprogi ter dve sre-vprašanje glede plač. To vprašanje je povzročilo jbm4 svetinji, na katerih je glava večinoma vse spore med premogarji in delodajalci l^T^fZST JS?-* . ... , ^ & J J 1 mala paše. Dala jima bodo poseben ter je bilo vzrok vseh zadreg. album fotografij, netea tovarna bo podaril danes mestni governor dve stavljenih povodnji. Na tisoče ljudi V trgovini so prodajali tudi dve "ploščici" aa pivo. to prodajalci so svarili kupce: — 'Bog ne daj, da bi vrgli obe ploščici v isto posodo vode. Če bi to storili, kar pa vem da ne boste, se bo pa po par urah iz-premenila voda v najfinejše pivo. Opozarjamo vas pa, da ne storite tega, kajitl to je po postavi prepovedano. SLEHERNA ITALIJANKA NAJ BO MATI Po mnenju Italijanov ni-m a ženska nobenega mesta v politiki, ampak mora biti doma in skrbeti za otroke. RIM, Itadlja, 6. avgusta. — Pred vojno so govorili Italijani: — Ženska naj bo doma! Ženska nima noje utonilo in na stotine tisoče v jih j benegra mesta v politiki! je brez strelhe. Lakota in kuga slab-. Po drugih deželah se je izza vojne Sata položaj. [marsikak nazcT izpremenil, toda v Iz centralne Kitajske prihajajo Italiji je v tem pogledu vse pri sta- POVODEN J NA KITAJSKEM Povodenj na Kitajskem zavzema vedno večji obseg. — 16 provinc prizadetih. — Lakota in kuga med begunci. n 1 •.-lii/iR/i • n pa začela tederovati cigarete z nju- rredno je stavil Mr. Morrow svoj predlog, se je nim imenom. BOJ MED DOMAČINI. CAPETOWN, Južna Afrika, 5. av- poročila o stiski in bedi. Pomožni kom rte j vlade je sporočil, da je prizadetih krog 50 milijonov Uudl Velike reke Kitajske, med njimi tudi Rmena reka, so pre -plavile velikanske dele zemlje. Številna mesta so preplavljena. V ( rem ostalo. Pretežna večina italijanskega naroda je še vedno mnenja, da je edina naloga žnske roditi otroke ter da ženske nimajo nobenega prostora v političnem življenju. — Sila naroda — pravi iitalijan- g-usfca. — V bližini Dundee v Naalu raaniih krajih so tudi pokopališča ski ministrski predsednik — je v žalo trinajst d>oma3mov, kakih sto Kitajsko časopisje ■ jo skrbeti za porast prebivalstva, poroča, da je | Lahiaaje nimajo volilne pravice, jih je bilo pa ranjenih. 1 utonilo več tisoč ljudi v Vučangu.' in če se katera navzlic temu sili v posvetoval z ravnatelji Pitsburgh Coal Company, največje proizvajalke mehkega premoga v deželi, ter z raznimi operatorji po drugih okrajih. Konferenca se je zaključila z ugotovilom. da bi _ i-i . • j ... t !•• t t • 11s0 bruhnili vroči boji med tam oš- preplavljena in mrtve odnaša vo- njega prebivalstvu in ženske mora- bila pogajanja med operatorji in voditelji United'njimi Načini. Na bojišču je oble- d*. 1 Mine Workers brez vsakega haska. Premogovni baroni so mnenja, da je treba najprej rešiti vprašanje nadprodukcije, nato pa šele vprašanje glede plač. Ako bo zvezna vlada prevzela kontrolo, bi potom posebnega načrta preprečila nadprodukcijo ter bi prištedila dosti narodnih virov, ako bi kupila nekatere majne in jih zaprla. S $25,000,000 si lahko nabavi vlada dovolj lastnine, da spravi na dobičkonosno bazo produkcijo mehkega premoga v zapadni Pennsylvaniji. Operatorji so hoteli združiti razne premogovne družbe, da bi dobili kontrolo nad produkcijo, toda to bi jim najbrž ne uspelo, ker bi bila taka spojitev, "SOVJETSKI PETLETNI NAČRT JE UPANJE VSEGA SVETA" . WELWYN, Anglija, 5. avgusta. — Danes je govoril slavni irski pisatelj George Bernard Shaw o vtisih, ki jih je zadobil v Sovjetski Uniji, ter dejal, da ves svet upa, da bi petletni načrt uspel. — Naš način — je dejal Shaw se bliža propadu. Rusiji se je po pa-srečilo urediti in voditi svoje industrije. Rusi delajo s strojem, ki ima olje v svojih tečajih, dočim so naše csi polne peska. Tak petletni načrt bi potrebovala Arsglija. pa tudi Združenim državam bi bil dobrodošel. PRIPRAVE ZA INDIJSKO KONFERENCO Vse tri stranke Anglije so zastopane med njimi. Gandhi in Malaviva sta najbolj odlična zastopnika Indije. LONDON, Anglija. 6. avgusta. — Kot se glasi v uradni izjavi, bo zastopanih 108 delegatov na prihodnji indijski konfercnci, da se posvetujejo glede bodočnosti Indije. Med novimi posvetovale! zavzema najbolj odlično mesto indijski voditelj, Mahatma Gandhi. Potteg njega pa je tudi indijski voditelj, ki je znan po vsem svetu, namreč pandit Mogan MalaViva. Delegati so objavili izjavo, v kateri se glasi, da potujejo izključno le zato v London da izp:slujejo svoji deželi neodvisnost. Indijski delegati pripadajo različnim odsekom. Pri&i bodo v London do konca meseca oktobra. BOMBAY, Indija, 6. avgusta. — Liga narodov je počastila ženske Indije, ko je imenovala gospa Na vaz za uradnico informacijskega oddelka Lige narodov. ETNA JE PRIČELA ZOPET BRUHATI ACI REALE, Sicilija, 6. avgusta. Ognjenik Etna. je pričel zrpet blju-vati. Prebivalstvo v znožju gore je pobegnilo v paničnem stanju. Lava, ki se vali proti dolini, je povzročila že dosti škode. Strokovnjaki j a cenijo na 500,000 lir. REPARAC1JSKI NAČRTI WILIAMSTTOWN, Mass., 6. avgusta. — Profesor Herbert von Ecke-rat, profesor Inštituta za socijalno znanost Ln politiko na univerzi v Bonnu, je imel včeraj tukaj zanimivo predavanje, v katerem je dejal, da se je o vprašanju reparacij že od začetka razpravljajo s Stališča Slepega sovraštva. V ekonomskem pogledu se je vsak reparacij ski načrt popolnfoma izjalovil. MAROŠKI SULTAN DOSPEL V FRANCIJO MARSEILLE, Francija, 6. avgusta. Danes je dospel sem v velikem spremstvu mladi maroški sultan Si-di Mohamed. Jutri se bo podal v Pariz, kjer si bo ogledal kolenijalno raasatvo. Svojo družino, veliko število žena in otrok, je pustil doma v svojem kraljestvu, kjer ima nad šest milijonov podanikov. Naročite «e n* "Glaa Naroda" — največji slovenski dnevnik t Zdrn-ienlh državah. ------'politiko, je predmet splošnega po- smehovanja WASHINGTON, D. C., 6. avgusta. - Delavski I Vsled tega je umevno, ar tedni pisal v tem zmislu vsem omenjenim županom ter dobil z eno samo izjemo od vseh povoljen odgovor. Nečastno izjemo je tvoril Tullv, župan mesta New Haven, Conn. Vsi drugi župani so pa v svojih odgovorili soglašali v mnenju, da je treba nekaj Storiti. V deželi je namreč nad pet milijonov nezaposlenih, in v prihodnji zimi se utegne povečati to število na želeni milijonov. Upati je, da je začel župan Hoan zasledovati svoj citfj z veliko energijo ter da se v tem pogledu v prvi vrsti zanaša na javnost. * " Svojim tovarišem je naročil, naj Hoover ju brzojavno sporoče .svojo zahftevo glede sklicanja posebnega kougres-neg zasedanja. To seveda ne pomenja dosti, ker ima Hoover dosti tajnikov, ki odpirajo nanj naslovljenja pisma in brzojavke ter pdlsože na stran vse, kar ni "posebno važno". Vslekitega bi bilo treba vse te brzojavke objaviti v časopisju, da bi potom časopisja javnost izvedela, katere mestne uprave so se že zdaj začele brigati za bližajoče se hudo zimo. Hoan je v prvi vrsti pozval župane velemest in inebu?-strijalnih središč, to je, administratorje onih mestih, v katerih je največ nezaposlenih. Navzlic temu bi bilo pa zanimivo izvedeti, katerim županom je pisal Hoan. Kdo ve, če je med njimi tudi newyorški župan Walker, in ee je, kaj je odgovoril na poziv? Ktffc rečeno, je Hoanova ideja naravnost sijajna. Župani ameriških velemest bi lahko izvedli močan pritisk na predsednika, da bi kaj storil v tem pogledu. Preds<*dnik Ameriške Delavske Federacije, Green, je naprimer drugačnega mnenja. On pravi, da naj bi mestne uprave skrbele za nezaposlene. Odkod naj pa vzamejo sredstva in denar? New York, naprimer, je največje in najbogatejše ameriško mesto, pa nima dovolj sredstev za podporo nezaposlenim. Dosti hujše je pa v -drugih, revnejših industrijalnih mestih. Hoan naj bi objavil imena onih županov, katerim je pisal. In nadalje naj bi pojasnil javnosti, kateri župani so za powebno zasedanje kongresa in kateri so proti temu predlogu. Obupno stanje delavstva v Kočevju. Na kočevskem rudniku je" po redukciji 62 delavcev in uradnikov o-sfaafo vpega skupaj še približno 140 delavnih moči. Precejšen del reduciranjih delavcev jje prej dnevi odšel v Firot, kjer baje primanjkuje rudarjev. Ostali delalvci morajo fe-vršeVati sedaj isto delo, kakor so ga, napravili z reduciranimd skupaj — seveda za isto plačo. Na rudniku delajo povpreSno štiri oziroma tri dni v tednu za plačo 20 do 40 Din brez kakih deklad. Koliko dobd družinski oče z otroki in žetno meteečno, si lahko S3rm izračuna. Delavci pa so poleg tega še v večnem strahu, da jim še teh datfatev ne znižajo. Te dni namrež poteče kolektivna pogodba in s skrbjo se vprašujejo, kako bo potem. Če bi TPD hotela izboljšati položaj delavstva, gotovo ne bi bilo treba novih pogajanj. Nadalje grozi opustitev rudnika, posebno ker je mesto odbilo ponudbo TPD glede elektrifikacije, ki bi bila zagotovila vsajj klavemo eksistenco našega delavca. Mesto seveda iz drugih važnih razlogov ni moglo sprejeti ponudbe TPD. Govori se, da primanjkuje v Srbiji delafvcev. Toda rudarji, ki bi bili pripravljeni oditi prvič, niti ne vedo, v kateri rudnik bodo prišli, in tretjič morajo biti samski. Ravno kočevski delavci pa so večinoma o-ženjeni, ker je mladina že davno šla po svetu in ni čakala s-vnfje zadnje ure v Kočevju. Take in slične skrbi mučijo rudniško delavstvo, ki brezupno zre v bodočnost. Ničesar drugega nočejo, samo kruha, kruha.... in to kjerkoli. V obeh tekstiln&h položaj ni veliko boljši, le velikih redukcij se jim v bližnji bodočnosti ni bati. Plače seveda mizerne do skrajnosti, odpustitev takoj tu — za vsako prenagljeno besedo. Ravnanje z delavci je neverjetno. To ve tudi Delavska zbornica in Nadzorni urad dela, ki sta imela v zadnjih mesecih že celo vrsto pregledov. Nekaj obupnego je gledati naša dekleta, kako hirajo. Kakšne bodo sledeče generacije? Lesna industrija in z nijo žage, ki so včasi eatposlevale veliko delavcev, propadajo. Največja žaga, bivša Kajfeževa, popolnoma stoji. Jakcmtnijeva je začasno ustavila obrat tn delavci dan na dan vprašujejo, kdaj bodo začeli. V obratu je edina Fembacherjeva, ki pa ni velika. S propadanjem lesne industrije iag-ubljajo svoj zaslužek tudi vozniki in gozdni detevci, ki seveda ne vedo, kije bi potrkali. Brezposelna podpora pa pride do merodajne strani silno težko v Kočevje. Poleg tega je nastopila se suša. Krompirja, in fižola bo zelo malo, če pa ne bo vkratkem dežja, sploh ničesar. Veliko so se delavci, zla-sti rudniški, zanašali na maline, s katerimi pa letos ne bo veliko. Tudi s košnje ni bilo posebnega zaslužka, ker je delavcev vedno več, dela pa vedno manj. Otave se, kakor izgleda, sploh ne bo izplača lo kositi. Tako so šli delavstvu pa vodi skoro vsi nijihovi izredni dohodki, na katere so računali. V otopelosti ail s strahom i čakajo brezupnih ■ prihodnjih dni.... OBEŠEN MAČEK tel ▼ Southamptonu Je ka-mortlea, ki najtort ne bi pri-l catotno klop na celini. An-pa Imajo izredno stroge pott. varstvo Hvali. Posestnik Higton Je Imel ljubljenega Nekoč m Je prltepel t Mo 16 neusmiljeno ottal do-l—paur. M Je pr&ftel krvavečemu mi javkaj o- Smrtna avtomobilska nesreča mladega bogosiovca. BogoaJovec tretjega letnika Janko Pirnat iz Jarš pri Domžalah se je udeleži} nove maše. ki je bila v Mežico pri Pre val j ah. Vozil ga je v av-tobomUu še z nekaterimi drugimi ialetniki pekovski mojster Ahrguet Pik iz Damižal, ki »je sam doma iz Mežice in se je zato tudi peljal na novo mašo. Vračali so se popoldne in so okrog 7. zvečer prispeli do Go-miiskega na banovinskl cesti Go-milsko-iBraslovče-Letuš. Pri posestniku Brežmu, dober streljaj cd Go-milskeJga, naredi cesta oster ovinek; Obenem je tam precej strm klanec in cesta na ovinku ni nič dvignjena. Ravno na tem ovinku in klancu je počila avtomobilska prev-nwftifca. Voz je vrglo s ceste, tako da se ije prevrnil in zasuknil. Voznik sam in drugi potniki so dobili le neznatne poškodbe" bogoslovca Pirnata pa je avto z vso težo pritisnil na glavo in prtsi. Ko so ga. rešili, je bil že v nezavesti in vsa prizadevanja, da bi ga obudili, so bila brezuspešna. Zato so ga še zvečer prepeljali z avtom iz Sp. Gorč v celjsko bolnico; bil je ves čas brez zavesti. I Prevrnjeni aivto je bil sicer precej poškodovan, vendar pa so ga toliko popravili, da so se ostali potniki lahko vrnili ž njim proti Domžalam. Ko so zdravniki v celjski bolnici preiskali ranjenega bogoslovca, so ugotovili, da ima počeno lobanjo. Njegvo stanje je bilo brezupno, zato so brzojavno poklicali v Celje ponesrečen čel vo mater. Dobila je svojega sina še živega, vendar pa ž njim ni mogla govoriti, ker se ni nič zavedel. Zjutraj je komaj 22 let stari mladenič izdihnil. Njegova tragična- smrt je vzbudila tako v Jaršah, kjer Je bil doma, kakor tudi v Gomiiskem in okolici, kjer so je nesreča zgodila, splošno sočutje. Krvavi fantovski spopadi v metliški okoiici. 19. 'julija, ko je bilo .v Metliki lepo gasilsko slavje, tri um f ljubezni do bližnjega, Se je zgodil v 5 km oddaljeni vasici Grm pri Podzemlju žalosten primer fantovskega obračuna z nožem. Od gasilskega slavja v Metliki se je vračal domov v Krasinc 26-letni Janez Kapu&hi ter se spotoma ustavil v Grmu, kjer se toči "pod vejo" pri Sajatu vino po 8 Din. V vinoto-ču se je obralo več pivcev in je bil med njimi tudi 24-letni Viktor Ku- j re z Grma.. Viktor je že dalje časa hud na Kapušina, ker mu je ta pre- j vzel dekle. Kcmaj sta se funta za-SlE'dala, sta se začela prepirati in, je naaa'ctaije Viktor zagrabil nož ter z njim dvakrat zabodel Kaipulšina.f Prvič >gajje zabodel v »desno stran ' prs pri drugem rebru, drugič pa med šestim in sedmim rebrom. Pr-! vi suntOc ni bil nevaren, drugi pa je ranil pljuča in poveročil notranje krva vije nje. Ka piiššnctvo stanje je zelo nevarno. Prvo pomoč je ranjencu nudil zdravnik dr. Koder iz Metlike. Kapušit\ leži še v Grmu, ker ga zaradi težke rane ni bilo mogoče takoj odpremitl v bolnišnico. Viktor {Kure Je šel sam v Gradec in se Javil orožmikom. V Upniku, občina Ribnik so imeli proSSentfe m se je zbralo tam, kakor običajno ob takih prilikah, mnogo ljudi od vseh strani. Tja so prišli tudi fantje iz Martinskega vrha in iz Griča, ki so se že ivečkrat pre-teepali iz stare mržnje. Skupaj so tr-i čili v gostilni Janka Bosljevca v (Upniku. Med plesom je Ivan Jar-mek iz Gornjega Griča udaril enega od fantov iz Martinskega vrha. Za pretep so zvedeli orožniki telr fante razdvojili. Zunaj na njivi so se zopet spoprijeli. Jamek pa je medtem nasprotnikom ubezal ter se podal v Skradslko selo ob državni cesti Kar-10 vac-Metlika. Tam se je ustavil v gostilni Antona Klemenčlča. Kmalu so prišli za njim Jcsjp in Dragan Bučan in Štefan Cigič iz Martinskega vrha. Nikola Želeanjak iz Novakov in Josip Sudac iz Jugovca. Od vseh strani so obkolili gostilno ( ter napadli Jarmeka. Ta je nevarno za bodel 20-letnega Jc-sipa Bu čan a v ' prša. Potem pa so navalili nanj Bu-čanovi tovariša tudi oboroženi z noži. Jarmek se je nekaj časa branil, naenkrat pa se je zgrudil na tla, ker ga je Štefan Cigič zadel naravnost v srce. Jarmek je bil taksj mrtev. Med kratkotrajnim spopadom 5e bil ranjen tudi Želeenjak na levi roki. Težko ranjenemu Buča ju in Že-leznjaku je nudil prvo pomoč metliški zdravnik dr. Pavešič. Bucana so odpremili v bolnišnico v Karlo-vac, njegove štiri tovariše pa so o-rožniki iz Jurovskega broda odvedli v zapore. Z nožem nad brata. Pri Sv. MJarjeti ob Pesnici je prišel na obisk k svojcem 26-letni Alojzij Harb. Nameraval je urediti neke zapuščinske zadeve, a se je spri ,s svopim bratom. Spor je bil tako hud, da je končno potegnil brat než ter zabodel Alojza Harba v levo prsno stran. Precej hudo ranjenega so prepeljali na odredbo zdravnika dr. Krambergerja v mariborsko bolnico. Izsleden napadalec. Ob prHiki žegnanja pri Sv. Marjeti pri Slovenski Bistrici je bil napaden 22-lebni posestnikov sin Leopold Arbeiter z Kalš pri Sv. Lovrencu. Dobil je šest ubodev z nožem m še vedno leži v bolnici. Sedaij so o-rožniki aretirali kot napadalca po-setetnikcrvega sina Jakoba Laneenika in ga privedli v zapore. Napadalec priznaval svoje dejanje. PRETRESLJIVA TRAGEDIJA Te dni se je odigrala v vm. dunajskem okraju pretresljiva tragedija. 24-letna šoferjeva žena Ana Urban je umorila svojega bolnega enoletnega sinčka Franca, potem je pa hotela izvršiti samomor. Ana Urban je živela s svojim mo-fem v srečnem zakonu. Lani »v maju se je rodil zakoncema sinček, ki Je bil pa že Ob rojstvu bolan, imel •je prirojeno srčno napako. Mati je bili vsa v skrbeh, kaj bo z ctročič-kom. Zatekla se je k zdravnikom, ki so ji povedali, da je bolezen neozdravljiva in da je obsejena njeno dete na smrt. S težkim srcem so •ji morali priznati strašno resnico, da bo njen sinček po silnih mukah v kratkem umrl. Ta misel je bila materi neznosna. Vso svojo ljubezen in skrb je posvetila bolnemu otročičku, toda vse je bilo zaman, njegova bolezen je hitro napovedovala in rvsak čas se ije bilo bati katastrofe. Nesrečna mati si je hotela nedavno v obupu končati življenje, pa so jo rešili. Ko je prikippio njeno trpljenje do vrhunca in ko ni mogla več prenašati strašne zavesti, da je obse j en njen sinček na neizogibno smrt. je sklenila umreti in vzeti dete s seboj. Mdžu je dejala, da bi ra nT......iiiM»=g=== .....ft nodušnejše postajam napram ljudem in svetu. Zdi se mi, da vedno bolj tonem v pekel... Kaj se hočel Življenje postaja pusto.... — Kadar bo tudi tfkolu mene vse tako prazno, kakor je v meni, takrat — Zamahnil je z roko, kakor bi ho-itel pokazati, da pojde drugam. — Zares se nisi nič spremenil.... Samo otožen si bolj kot nekoč. Prej -šnje čase si bil vesel in veder.... — Vidiš Pepina, duša mi je začela nekako siveti.... Prišel je čas. Avto je dirjal skozi gozd. Vivare j a ravnodušno zrla predse. — Ah dragi moj, ne misli, da meni ni nikoli pufeto pri duši, — je dejala Pepina. — Tudi vsi moji dnevi niso solnčni ln zlati.... Tudi jaz časih obupujem.... Solze so ji stopile v oči in potožila je, kako bedno in revno je življenje brez ljubezni v razkoiju, ki ne pomeni nič, če ne čuti človek bližine drage in ljube osebe, če mora živeti poleg moža ki mu je gia*v-no pijača in žival, katero lahko pretepa z bičem, kak a dar je pijan ko čep. — Reci mi še to: Ali si ga imela kaj rada, preden si mu postala žena? — jo je vprašal Vivare. — Ah, rada.... Omamil me je s svojim bogastvom. V meni je gorela samo zavest, da me bodo zavidale prijateljice in znanke. Zdaj 0l se mi smejejo.... In pri vsem tem je bil Edi le mož- Kadar je trezen, mi izkazuje veliko pozornost. V nedeljo, ko se napije whiskyja, pa plačam njegove ljubeznivosti z neimenovano ceno.... Nastal je premor. Potem je nadaljevala : — Kaj vedo ljudje, kaj pomeni imeti lorda za moža. Jaz moram molčati o vseh trdotah zakonskega jarma. Če ga alkohol v kratkem ne uniči, bo uničil od mene. A čemu ti to pripovedujem? Saj ne pomaga nič.... Kmalu po tem razgovoru so poročali angleški listi, da se je lord Brooms ponesrečil na lovu. Šest mesecev pozneje so prinesli pariški časniki oznanilo, da se je vdova lorda Broomsa omožila z g. Vivarom. ZDRAVNIK V GOREČI OBLEKI Izredno junaštvo in požrtvovalnost je pokazal bratislavski zdravnik dr. Judij Czrukor, ki je hotel izvršiti lahko operacijo na mandljih nekega otroka. Med operacijo se mu je vnela obleka ob špiritovki, na kateri je prekuhaval svoje instrumente. V hipu je bil v plamenih. Da ne bi ogražal otroke, ki je ležal v narkozi je stekel z gorečo obleko v predsobo in je tam svoji ženi dal ifcrtrukcije glede nadaljevanja operacije, dasi je bil že skoraj brez zaVe&i. Žena je preskrbela, da je prišel neki njegov tovariš in izvedel opracijo do konca. Junaškega zdravnika pa so prepeljali smrtno nevarno ožganega v bolnišnico. Prepametni ate da bi kupovali Premog na Bušlje ko vam pride Tona ceneje ... Zakaj bi torej ne kupovali Elektriko na najcenejši način N AŠE NOVE ZNIŽANE CENE za elektriko vam dajo isto prednost, če kupujete v množini, kot pri nakupovanju premoga. Čimveč toka kupite na mesec, tembolj poceni je posamezna edinica. Vi seveda potrebujete več elektrike kot je zdaj uporabljate. Potrebujete več svetilk ali novi refrigerator ali ducat drugih štedilcev dela in časa, ki jih goni elektrika. Mi smo znižali naše cene, da zamoretc uporabljati dosti teh pomagačev za boljše življenje. V vašem domu vas bo veljal zd&j ves tok, uporabljen nad 15 kilovatnih ur mesečno, samo pet centov za kilovatno uro, namesto sedmih centov— znižanje za 28%. Elektrika je zdaj tako poceni, da resnično pri-štedite, če se je poslužujete v izobilju. THE NEW YORK EDISON COMPANY BROOKLYN EDISON COMPANY, INC. THE UNITED ELECTRIC LIGHT ANO POWER COMPANY NEW YORK ANO ((CEENS ELECTRIC LIGHT AND POWER COMPANY ZRAČNI BOJ Z JASTREBOMA SILNI POŽARI V JULIJSKI KRAJINI Trst, 21. julija. Vas Selce pri Št. Petru nra Krasu je požar v nekaj letih že -tretjič sko-ro popoinoma uničil. Požar je nastal v gocsdu ob železniški progi. Veter ga je zanašal s sitoc brzino proti vasi. V nekaj minutah so plameni zajeli že prve hiše. Prebivalci so si le s težavo rešili življenge. Z velikim naporom so rešili tudi SHvtao in nekaj opreme. Pozvali so na po-mož gasilce, karabtaerje* in vojake iz Postojne in drugih okoliških krajev. Pomagali so tudi železničarji. S silnimi napori so ponoči omerjili požar na selski strani, tako da ni pogorela vsa vas. Vse teftje pa je bilo delo iv gozdu. Tam se je požar štrli na vse strani. Šele včeraj po-popoldne se jim je posrečilo omejiti ogenj, škodo cenijo na 200,000 lir. Vzroki požara niso znani. Ugi-batjo pa, da so ga zanetila iskre iz železniških strojev. Kakor poročajo iz Razdrtega, je v pcmdeljek dopoldne nastal požar , tudi v vasi Stranje nad BruBevjem. j Čeprav so gasili pežar gasilci in 5a-štatovski miličniki ter karabinerji, je ogenj uničil skoro vso vas. "Osem hfcš je zgorelo -do tM. Še več pa je agorelo hlevov in drugili gospodar-skih poslopij. Okrog 500 kvtataloft sena je ogenj uničil LJ-udje niso rešili skoro ničesar, razen živine in hišne opreme. Škodo cenijo na 500 ttooč lir. Tudi tu ne vedo, kaj je povzročilo požar. Nekateri menijo, da je nastal ogenj na nekfem seniku, 'kijer se je seno samo po sebi vnelo. SnoS. pa Je požar pod Štoednjom v Trstu na lesnem tr^u uničil okrog 400 vaigouov lesa in povzročil več kot 3 milijone lir škode. Ogenj (je nastal okrog 20. ure zvečer. Železničar Gertni, ki je Ibaš tedaj Sel čez trg, je opazil dim, ki se je cfcrigal iz fcupa lesa, ki je bil na-gndm&den pOkfe skladišča fcvtrd. M&-belčlč. Žfeteanlčar 'je takoj obvestil oblasti. Preden pa so prihiteli ga- silno težavo se obranili nekaj lesa pred ognjem. Zgorelo 'je glavno skladišče, v katerem je bilo zloženih tvež ko 3000 kub. metrov lesa. V drugem skladišču je zgorelo okrog 2000 kub. - metrov. Poleg teh pa je požar izničil še celo vrsto manjših skladišč. Po prvih cenitvah ije zgorelo okrog 500 vagonov lesa, pozneje so izračunali, da jih je zgorelo nekoliko manj. iNa škedenjskem griču, tik nad lesnim trgom, se 'je okrog 21. ure zbralo na tiseče ljudstva, ki je prihitelo iz vsega mesta in okolice. Okrog 23. ure zvečer je ogenj divjal Se vedno z veliko silo. Pri gašenju je eden izmed gasilcev skoraj tegiibil življenje. O vzrekih požara ni ničesar znano. Policijske oblasti so uvedle preiskavo, a doslej niso še ničesar dognale. Odkar je promet lesa zastoal, so na tr?u odpravili nadzorstveno službo. Tako je ostal trg brez varstva. POZIV J OBLEKA POTNIKOV NA "ZEPPELINU" Potniki, ki so se odpeljali z "Zep-pelinom" v arktične dežele na šestdnevno vožnjo, so morati obleči po nalogu dr. Kohla-Lareena, ki ftm-gira kot zdravnik na zrakoplovu: Smučarske čevlje, dva para volnenih nogavic, dva para volnenih spodnjih hlač in dve srajci iz volne. Vrhu tega smučarsko obleko z ovojkami in šalom. Dobili so tudi volnene rokavice in podložene rokavice za celo roko iz usnja, naočnike za snežne pdkrajtae ln čepico z ogrevalnfki Za ušesa. Na to obleka so morali obleči še dVa po-vršnlŠi za dež ln veter ter nekakšne plav jopič in kapuco. Pravijo, Mlcij ee je ogwij zaradi silnega veje Ijuriam lilo s Čehi, ko so »eknjtra že zelo nžSML Nekateri ljudje, vse to po poskusu. Ampifc prOfešor [ ki 3d "hoteli odstraniti prazen va-Samojlovič je fcljtfb temu Obžalo- goh, ki je strt. na tteu Wteu psfart, val, da ni dobil vsftk udeMfeenc dd-jso morali bčtttt z **> nAglfcoi ker prav« se ttt&ha, kajti odslej, je jeveter naravnost vantfe zagnal dim rekel, j* ndSll vrhu iJolarne opre- J ta plamene. Ka pomoč so prihiteli me tudi kofezh, ki mu je ko-[gasilci i škmaj veen* ramni. Toda ristil. Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem posla naročnina za list, so naprošeni, da jo po možnosti čiifiprej obnove. — Uprava "G. N." "STATISTI SVETOVNE ZGODOVINE" Pod tem naslovom piše Filip Bre-del v zagrebškem "Morgeriblatt"-u 1 . . ' . . i svicarskih o tehničnih pripravah za razne. svetovne ali mednarodne konferen- j ce med drugim: Princ Jurij Blbescu, predsednik Mednarodne zračne zveze, se je vrnil po dolgih mesecih v svojo domovino Rumunijo. Bil je na Francoskem ta v Švici, da so ga ozdravili od težkih ran. ki jih je dobil na svojem zadnjem poletu v boju z dvema jastreboma. Takrat je hotel z letalom napraviti pot okoli sveta, a je prišel le do Benaresa. O svojem doživljaju pripoveduje princ sledeče: 'Bil je boj na življenje in smrt, ki sva ga morala biti z mojim pilotom v vrtoglavi višini z ogromnima roparicama. Najin aparat, kJ sc je izvrstno držal, je križaril nad Benaresom v normalni višini. Vreme je bilo krasno, mraza skoraj nisva čutila. Hipoma opaziva v si-njini dve temni točki, ki sta se nama približeval, s strašno brzino. Menil sem, da sta orla, in sem u-p? 1, da bom v primeru napada kmalu opravil z njima. Toda na svoje presenečenje sem opazil, da sta dva velikanska jastreba. Živali sta bili, kakor sva videla, strašno razburjeni. Smatrali so najin Ford za novega, neznanega sovražnika, ki ga je treba razkljuvati. Ne vem, kako dolgo sta krožila okoli letala, ker nisem gledal na uro. Navzlic temu, da je letalo neprestano menjavalo smer, letelo zdaj višje, zdaj nižje, sta nama živali nepretrgoma sledili z zoprnim vreščanjem. To so bile razburljive minute, morda tudi ure. Tedaj se je eden izmed postrebov z vso silo zagnal v aparat. Učinek je bil presenetljiv: Žival je zakrvavela po vsem telesu in padla proti zemlji. Ko je drugi jastreb videl, kako je padel njegov drug v globino, Je grozno zavreščal in s pilotom sva morala biti pripravljena na drug, morda še silnejši napad. Bili so trenutki, ko sva menila, da ne u-ideva živa. Letela sva z največji brzino in res sva zmešala jastreba. A krilo je končno odpovedalo in ko sva pod seboj zagledala obrise mesta, sva se odločila za pristanek. Bil je skrajni čas. kajti še nisva dosegla tal, ko je motor eksplodiral. Mene je težko ožgalo in sem dobil poškodbo na desni nogi. Še dolgo je krožil jastreb v višini nad nama. potem je izginil. Cele tedne sem preležal v bolnišnici, preden sem se mogel vrniti v v oskrbo francoskih in zdravnikov." "Tehnično začno pripravljati kon- ■ ferenco, čim so diplomati določili J kraj in čas konference. Čas za pri- j prave je včasih jako kratek, tako da morajo silno hiteti, da je o pra- j vem času vse v redu. TEŽKI MOŽJE Kopališče in letovišče v Marijan-skih lažnih — Marienbad — slovi po vsem svetu posebno med debe-luharji in debeluškami, ki bi se ra-Za nastanitev udeležencev skrbej di iznebili na prijeten način svoje S MU v CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Aflgleško-slovensko a delati. Nekoliko sem prdveč izdelan, to je vse. Treba se Je tukaj uživeti in rad bi takoj od pričetka obdržal vajeti trdno v svojih rokah. Pogiadil je njene lase. — Jaz vidim n»- tebi, da te trdo delo strašno izmuči. (Bil si dosedaj vedno d-cbre vcltfe, če si imel kaj opravka ali ne. Tvoje oči delajo name utia, da si bolan. Če imaš kako bolest, ti bom pmagala nositi jo! On je skočil pok end ter jo objel. — Uboga mala Juta, kakšno težo nosiš s seboj? To je skrajno be-čaato. Ni laJiko pozabiti, kar smo dcžrveli tam spodaj, na jugozapadu, a vendar je mogoče. Mi ne moremo živeti tjavendan ter sprejeti vse, kar nam solnce podeli. To je spomin na jugozapad, ki ti leži na duši. Ona se je aaupna privila k njemu. — Mogoče je tako. A pomisli! Grofica Me lani j a Nordegg hodi naokrog. Kadar mislim nanjo, čutim, kako mi postane srce težko. Videla nem jo v parku. Ona je stresla glavo. — Vse kaže, da beži pred menoj! j On Je nemirno zmajal z glavo ter pogledal nanjo. f — Ali ni govorila s teboj? — jo je vprašal nemirno. Ona je zmajala z glavo. — Tega ne stori. Ona beži pred mano! On Je globeko vzdihnil. — To je že mogoče. Ona živi zelo umaknjeno! — Ali je nisi nikdar videl? — Le enkraf mimogrede. — Ali nI podobna naši Mariji? Obotavljal se je. Nato pa je rekel hitro: / — To mi je tudi padlo v oči. Ona ima že sive laes. Juti Je uravnala svoji rameni. — Veš kaj, Harold, tukaj v Nordeggu žrvi nekdo, ki je nam sovražen. Prejšnji gospodar Ncrdoez-a je bil sovražno razpoložen našemu očetu. To je vzbudilo meni občute, da nas smatrajo za vsiljivce. On Je smeje zmajal z glavo. — Mi imamo pravico životi tukaj in krivda našega očeta ni bila, da je pes tal sovivžnik grofa Joahima in njegove žene. Ona bi mu n3ijrajše rekla: — Skrivnost me mori. — Molžala pa je, da ne razsrdi brata. Da jo pripravi m druge? misli, je rekel ter predležil pismo: — Ta novica te bo raziveselila, Juta. Poglej od koga je! Ona je pogledala navzdol. — Ah, od Hansa je! — je vzkliknila razveselljena. — On nam obeta prihodnji čas za svej obisk. — Zelo me bo veselilo, Harold. Tako kmalu ga nisem pričakovala! — Piše, da hrepeni po nas. Pri svojih sorodnikih se ni mogel ogreti. — Potem naj pride k nam čimproje mogoče. On jo je pogledal pozorno. — Ali te veseli, da bo prišel? — To je povem naravno. On nam je drag kot brat! Juta je presenečeno pogledala svojega brata. Nato pa je rekla- — Ne, Harcid, nato ni misliti, nikdar! Pri tem so zrle njene oči v daljavo s čudnim bliskanjem. On je postal pozoren. Naenkrat je zapazil, da se je izpremenil izraz njenih oči. Kaj je bilo to? Ali je Juta svoje srce rfaia že drugam? Kdo je bil? Tuk3j se ni sestala z nikiakim človekom, ki bi prišel tuka^ vpožtev. Razven s knezom Herbertom nista občevala z nikakim mladim človekom. Knez Herbert? Pri teh mislih je streslo Harolda, Ali je pestal nevaren za srce Jute? Zavrgel je to mijSel takoj, ko se je pojavila. Če je Juta podarila svoje srce knezu, ije bila njena ljubezen tako brez upanja kot njegova lastna. Pravtako malo se je mogla poročiti princesinja z priprostim gro-lom Nordeggom kot knez Herbert s konteso Nordegg. Pri teh mislih je bil potolažen in rekel je naenkrat, kot da se hoče prepričati: — Danes zjutraj sem srečal knetza v gozdu. Tedaj pa je obiila živa rdečica njeno čelo, in njene oči so žarele. — Ali al govoril ž njim? — je vprašala hitro. — Le por besed. Oba nisva imela časa. Priporočil se ti je! Juta je gledala zasanjano predse in isti smehljaj je stopil tudi na njeno lice. Orot Harcttd Jo je pogledal in (vroča skito zanjo Je stopila v njegovo srce. — Ona ne sme misliti na srečo. Velike skrbi ao vstale v njegovem arcu. V istem trenutku Je vstopil Hula z veselim obrazom. — Kaj hočeš, Hula? — je vprašal grof. — Juha je pripravljena, — je rekel v diati nemščini. — Zakaj izgledaš tako vesel, Hula? — je vprašala kontesa smeje. — Hula je vedno vesel, — je odvrnil slednji. Nato pa je odprl vaata obednice. Naslednjega dne je ležala Juta krcjg poldanske ure zunaj na terasi ter črtala knjigo, katero ji je priporočil knez Herbert. Mirno je čitala, ko je zapazila jahalko, ki se je hitro bližala. Bila je princesinja Ro-vena. Hitro je priskočila Juta ter ji zletela nasproti do stopnic. Pozvala je Hulo, ki se je naslanjal na stopnici v šolninem svitu, da pokliče hlapca in grofa Harolda. da mu sporoči obisk prinsesinje. Hula je odhitel in Juta jo je medtem veselo pozdravila. — Jaz prihajam takerekoč incognito ter le za pet minut. Baronica ne sme za božjo voljo vedeti, da sem na ta način prosila vašega gospoda brata in vas, da bi bili jutri zvečer naši gostje. Priskočila je hitro, da s pcmočjo hlapca, pomaga princesinji s konja. Juta jo je prijela za roko in jo odvedla v vrtno lopo. — Zakaj ne sme vedoti, baronica, visokost? — je vprašada Juta smeje. (Dalje prihodnjič.) ANGLEŠKA OBALA SE POGREZA V zadnjih ir^secih so se pojavili v deželah okeli Severnega morja laži, a tudi težji potresni sunki, ki so imeli svoje središče v morju samem. Takšen potres je bil na pr. tudi zadnje dni. Ni napravil nobene vidne škode, a vendar o njegove poledice zelo nevarne. Norveški parnik "Herbrie" je namreč v zadnjem čau izvršil celo vrsto globinskih merjenj v Severnem morju in je ugotovil, dia se je po vseh pDtre-sih morsko dno znatno izpreminja-lo. Na nekih mestih se je dvignil d za celih 30 m, na drugih se je za isto (toliko znižalo. In to z i Severno morje mnego pomeni. Značilno je, da se je zniževanje izvršilo zlasti vzdolž angl. vzhodne obale, o kateri je šla v znanstvenih 1 ja okoli Severnega morja kregih že večkrat trditev, da se bo cb prilki kakšnega večjega potresa pogreznila v morje. To se doslej, hvala Bogu, še ni pripetilo, vendar pa je angleška admiraliteta zavoljo .zadnjih potresov v hudih skrbeh, i Na mnogih mestih se je namreč o-bala taJco spremnila, da obstoja velika nevarnost za vojne kakor tr-i govske ladje. Preti jim namreč nevarnost, da nasedejo ob mnogošte-jvilnih podmorskih sipinah, ki so nastale v zadnjih mesesih. Treba bo, da se tem nevarnostim izognejo, prekentrelirati zemljepisne karte in na novo izmeriti globine na neštevilnih mestih. A to ne velja samo za angleško vzhodno obalo, 'temveč malo da he zri vsa nabrež- Ta GLOBUS i kaže v pravem razmerju vodovje in suho zemljrf. I Na njem so vse izpremembe, ki so posledica zadnjih razkritij. Ta globus bo odgovoril na vsako zemljepisno vprašanje, bodisi odraslim, bodisi učeči se mladini. S tem globusom vam je pri rokah svet vzgoje in zabave. KRASNO BARVAN TRPEŽNO IZDELAN V premeru meri globus 6 inčev. — Visok je 10 inčev. MODERN VZOREC KRASEN PREDMET, KI JE KULTURNE VREDNOSTI ZA VSAK DOM CENA S POŠTNINO VRED $2.50 ONI, KI IMAJO PLAČANO NAROČNINO ZA "GLAS NARODA", OZIROMA SE NAROCE, 75 GA DOBE ZA — 91. "GLAS NARODA 216 West 18 Street_ New York, N. Y. SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NEW YORK, N. T. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost svojih kli jentov, vsak pondeljek do 7. ure zvečer. Poslužujmo se vsi brez Izjeme te stare in stanovitne domače banke. Kretanje Parnikov Nora — 8. avgusta: St. Louis. Cherbourg-, Hamburg Lapland, Cherbourg, Antwerpen. 12. avgusta: Hamburg. Cherbourg, Hamburg Mauretania, Cherbourg America, Cherbourg, Hamburg Steuben, Boulogne Bur LADJE, KI IMAJO SMOLO 13. avgusta: General von Mer, Bremen 14. avgusta: Pennland, Cherbourg. Antwerpen Augustus, Na4>oli, Genova 15. avgusta: I*aris, Havre Columbus, Cherbourg, Bremen Homeric, Cherbourg Statenda.ni, Boulogne sur Mer, Rotterdam Človeško življenje je čudna zadeva: življenje nam postavlja na pot vse polno ovir in zaprek, ob enem pa skrbi tudi za to, da razne ovire lažje ali težje premagamo. Kar nenadoma pa naletiš pred seboj drobno nit in ob teg niti se izpodtakneš in padeš in konec je vsega, 6. julija t. 1. so pokopali v KJnu moža, ki je moral v svojem življenju prestati mnogo hudega toda s svojo silno energijo s ije znal vedno (pomagati iz vsake stiske. To je ^^^eViiavre bil Ivan Soherpes. Ta človek pred j Milwaukee, Cherbourg, 8 leti nikakor ni mogel dobiti doma 24. avgusta: nobenega dela in zato je odšel v | "tujsko legijo". Tam je pestal na- j rednik in predlagali so gi tudi za odlikovanje s častno legijo. Boril se je na vseh kancih in krajih in se je ( udeleževal prav do kanca tudi težkih bojev proti Abdel-Krimu v Maroku, kjer je bil težko ranjen, a vedno je imel srečo, da je ostal živ. Nekega dne pa se gra je polotilo domo-tožje; vojaškemu stanu je dal slo^ ro in se je odpljal domov. Doma pa ni bil še niti štiri ure, ko ga je pičil komar. On se za pik ni niti zmenil — ka«j pa naj se zgodi legijo-narju, ki je tolikokrat gledal smrti v obraz? Toda še tistega* dne zvečer se tga je lotila vroiina in par ur kasneje je umrl.... Tudi atleta Breitbarta je doletela podobna usoda. Ta človek je bil eden najmočnejših ljudi na svetu. Na njegovi glavi so razbijali trdo kamenje za tlak, preko njegovih prs so se /vozili težki avtomobili s 6 osebami in z enim samim udarcem svoje roke je zabil žebelj v trdo desko več centimetrov globoko. V Varšavi pa se je opraskal na nogi na navadnem žeblju; ran*a se je prisadila in na težki operaciji je umrl, potem, ko so mu odrezali nogo. 19. avgusta: Deutschland, Cherbourg, Hamburg Aquitania, Cherbourg Leviathan, Cherbourg President Koosevelt, Cherbourg, Hamburg 20. avgusta: Dresden, Bremen 21. avgusta: Saturnia, Trst Bremen, Cherbourg, Bremen Majestic. Cherbourg Belgenland, Cherbourg. Antwerpen New Amsterdam, Boulogne Bur Mer Rotterdam Hamburg Reliance, Cherbourg, Hamburg 25. avgusta: Europa, Cherbourg, Bremen 26. avgusta: lie de France, Havre New York, Cherbourg, Hamburg Berengaria. Cherbourg George Washington, Cherbourg, Hamburg 27. avgusta: Berlin, Boulogne sur Mer, Bremen 2d. avgusta: Olympic, Cherbourg Rotterdam, Boulogne terdam pur Mer, Rot- 31. avgusta: Republic, Cherbourg, Hamburg 2. septembra: Paris. Havre Albert Rallin, Cherbourg, Hamburg Mauretania, Cherbourg President Harding, Cherbourg, Hamburg 3. septembra: Stuttgart, Cherbourg, Bremen 4. septembra: Roma. Napoli, Genova Homeric. Cherbourg 5. septembra: St. Louis, Cherbourg, Hamburag Lapland. Cherbourg, Antwerpen Leviathan, Cherbourg Volendam, Boulogne Sur Mer, Rotterdam 6. septembra: Bremen, Cherbourg, Bremen 7. septembra: Resolute, Cherbourg, Hamburg 8. septembra: * France, Havre 9. septembra: Vulcania. Trst Hajnburg, Cherbourg, Hamburg Aquitania, Cherbourg America, Cherbourg, Hamburg 10. septembra: General von Steuben, Boulogne Sur Mer. Bremen Columbus, Cherbourg, Bremen 11. septembra: He de France. Havre Majestic. Cherbourg Pennland. Cherbourg, Antwerpen Statendam, Boulogne Sur Mer, Rotterdam 12. septembra: Europa, Cherbourg, Bremen 14. septembra: Sierra Cordoba, Bremen 15. septembra: Cleveland, Cherbourg, Hamburg 16. septembra: Deutschland, Cherbourg, Hamburg Berengaria. Cherbourg President Harding, Cherbourg. Hamburg 17. septembra: Dresden. Cherbourg, Bremen 18. septembra: Olympic, Cherbourg BelB«Miland. Cherbourg. Antwerpen Augustus, Napoli, Genova 19. septembra: Paris. Havre Milwaukee. Cherbourg, Hamburg New Amsterdam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam 21. septembra: Re'iaxice, Cherlourg. Hamburg 22. septembra: Bremen, Cherbourg, Breman 23. septembra: New York. Cherbourg, Hamburg Mauretania, Cherbourg Oeorge Washington, Cherbourg, Hamburg 24. septembra: Berlin. Boulogne Sur Mer, Bremen 25. septembra: Saturuia. Trst Homeric, Cherbourg Rotterdam, Boulogne Sur Mer. Rotterdam 26. septembra: France. Havre Leviathan. Cherbourg 23. septembra: Europa, Cherbourg. Bremen 30. septembrs: Albert Ratlin. Cherbourg. Hajnburg Aquitana, Cherbourg President Harding, Cherbourg, Hamburg 6 DNI PREKO OCEANA Najkrajša In najbolj ugodna pot ca potovanje na ogromnih oarnlklh: PARIS 16. an g us ta; 2. se p tem. (1 A. M.); (10 P. M.) FRANCE 22. augusta; 8. sept. (Noon) (5 P. M.) fle de France 26. aug.; 11. sept. (4.30 P. M.) (7 P. M.) Najkrajša pot po telezuicl. Vsakdo Jo v posebni kabini z vsemi modernimi Udobnostmi. — Pijača in slavna francoska^ kuhinja. izredno nizko cone. Vpra Bajte kateregakoli pooblaščenega, agenta FRENCH LINE 1» 8TATE STREET NEW YORK, N. Y. Skakalec iz padala Gou O'Connor je bila takozvani "double" v filmskem mestu Hollywoodu. "Double" se imenuje igralec, ki prevzame od pravega; igralca, kakšen zelo nevaren del vloge. Ta mož je skakal z drvečega brovliaka na avto, z letalu, v motrili čoln in ipodObno. S svojim pogumom si je zaislužil ogromno de-nura. Ko pa se je nekega dne vle-gel doma na divan, je imel bržkone zelo žive sanje, začel se je premetavati po