Dopisi. Iz Ptnja. (Trpljenje slovenskega obrtnika.) «Slov. Gospodar» je že poro6al, da se je novembra lanskega leta tukaj naselil g. Ivan Peterši6, da }e pri6el trgovino s papirjem, tiskovinami za šole in razne urade, s šolskimi potrebš6inami itd. Že takrat se je tudi poro6alo, da je g. Peterši6 prosil za koncesijo, da sme prodajati knjige, molilvenike, koledarje itd. Mestni urad mu tega ni dovolil, ker baje tretjega trgovca v tej stroki ni treba. Pravi uzrok pa je ta, da se g. Blanke ho6e obvarovati konkurence, da je sam mestni odbornik, da \e župan Ornik njegov svak, da so vsi drugi odborniki njegovi dobri prijatelji, da so vsi mestni odborniki Slovencev nasprotniki. C. kr. namestnija v Gradcu je sicer razsodila, da spada stvar glede Peterši6eve koncesije pred politi6no oblast. Toda, tudi ta je prošnjo odklonila, ker sta Ornig in glavar Scherer istega politi6nega mišljenja. Sedaj je vsled rekurza cela stvar v Gradcu. Najbolje spri6evalo, da so razlogi odklonitve prošnje ni6evi, je to, da bode Blanke sedaj napravil podružnieo svoje trgovine tara, kjer je bil dosihdob g. Peteršič. Za g. Blankeja ne velja «Mangel an Lokalbedarf!* Gospod Blanke se grozno jezi, da je raoral cene znižati, da ne more Slovencev ve6 v trgovini zmerjati, kakor je to delal prej. Mestni o6etje pa mu pomagajo, ker bi najraji vsakega Slovenca, ki se v Ptuju naseli, vtopili ali zadušili. Ako Slovenec na Ptuju kupi hišo, bi že moral Ornika in pristaSe prej za dovoljenie prositi. Ako kdo svojo hišo proda, moral bi spet Ornika, Filaferro-ta in druge vprašati, 6e sme in komu sme prodati, da bi kaka hiša ne prišla v slovenske roke. Tako ho6ejo naši mestni očetje vse strahovati. Kakor je Ornik, tako }e trgovec Sadnik, tako sta trgovca Selinšek in Kolenc, Kaizer, Macun itd. slovenskega pokolenja, naj se še tako repen6ijo in Se toliko žrtvujejo za «Siidmarko». In ti odpadniki naj bi nas Slovence, ki iraamo v okraju ve6ino, strahovali? Od koga pa živijo ti gospodje, potem trgovec Ott, vrvar Stromajer? Odkod pa imajo svoje premoženje ? Ne, tega ne smemo pustiti! Vi rojaki na deželi, oglejte si vendar enkrat, kako se godi bratom v mestu! Ne bodite slepi in gluhi, ampak u6ite se od nasprotnikov naših odIo6nosti, brezobzirnosti! Z dejanjem pokažite, da poznate geslo: »Svoji k svojimU Ne hodite slepo v štacune kupovat, kjer je ravno bliže, ali kjer ste vajeni, ampak tja, kjer lastnik ni naš sovražnik, ter nasprotnik Slovencev! Le takrat, ko ne bodete tem ljudem ve6 nosili denarja, bodo postali ponižni in pohlevni, si ne bodo ve6 upali zatirati pravih Slovencev, 6e se na Ptuju hodeio naseliti kot obrtniki, trgovci, odvetniki ali notarji. Za vsakega pa veljajo besede: Pojdi in stori tako, povsod in vselej! Iz Prage. (Češka podružnica slovenskega planinskega društva v Pragi. — Česk^ odbor slovinskeho alpskeho družstva v Praze. —) se je lani jeseni ustanovil zlasti po prizadevanju vseučiliskega profesorja dr. K. Chodounskega. Delovanje, ki se je razvilo v tej podružnici, je plodonosno. V zimskem 6asu so se redno vsak mesec po jedenkrat prirejali zabavnopou6ni ve6eri, ki so se končali z lepo uspelo planinsko razstavo v prospeh zgraditve 6eške planinske koče. Razume se samo ob sebi, da se je pri takih ve6erih zbral cvet praške inteligence. Podružni6ni odbor je tudi oskrbel svoje ude s primernim koledarjem za turistiški 6as. »Slovanske Alpy» se imenuje elegantno opremljena knjižiea, katera ponuja turistu sploh vse, kar spada v podro6je turistike. »Slovanske AIpy» priporo6am iskreno vsem Ijubiteljem naših slovenskih gora: knjižica se naj naro6i pri podružni6nem odboru. Odbor je sledeče sestavljen: dr. Chodounsky Karol, c. kr. profesor na češkem vseučiliš6u, predsednik; dr. Franta Bogoslav, svetovalec deželnega odbora, tajnik; Mareš Lepold, tajnik deželnega odbora, in dr. Prachensky Stanislav, deželni odvetnik, odbornika. Podružnica šteje 15 ustanovnih in 118 rednih 6lanov. Geška podružnica je jasen dokaz ljubezni in naklonjenosti 6eškega naroda do nas Slovencev. Živela češko-slovenska vzajemnost! Fr. Kokori6ki. Z Remšnika. (Beguni v Brazilijo). Dne 17. aprila v no6i je zginil Franc Hiter po doma6e gornji Golen, kmet, z vso družino in se odpeljal v Brazilijo. V zimi je dal svoje zadolženo posestvo sinu Mihaelu, kateri je že eno leto bil v Braziliji, a prišel domov, «da bi posestvo prevzel. Hvalil ie preve6 starišem, bratom in sestram braziliiski «kofe»; kajti njegova mati ie mnogokrat rekla: «V Braziliji pa mora le veselo biti, ker iraajo toliko «kofeja!» Begunom ie ime: Franc in Ana Hiter; otroci: Miha, Jera, Janez, Franc, Pavl, Mica, slednja še le 9 let stara. Zakaj so pa zapustili celo na tihem Remšnik in tudi nekdanje lepo okoli 60 oralov veliko posestvo ? Dolgovi so bili tega uzrok. Da dolgovi, raora se vsakemu odgovoriti. Vsega dolga je okoli 4000 gld. Franc Hiter je prevzel po svoiem o6etu lepo kmetijo blizu cerkve z velikim in dobro obrastenim logom le za 1800 gld. Log sam je bil ve6 kakor 4000 gld. vreden. Posekal ga je precej in ve6ino zapravil, kar je še ostalo pa je sin podrl in prodal, da si je nekoliko denarja nabral za potovanje v Ameriko. Njegovi predniki so dobro gospodarili; bilo je pri Golenu blagostanje, pri Francu pa sta nemarno pohajkovanje in vedno suhi «krof» vse požrla. Ko ie dne 17. aprila vsa družina zginila, so brezvestni grabeži mnogo re6ij odnesli in pokradli. Znal bi se še s tem kak dolg poravnati. Neki stari gostinji, ki je imela pri Golenu od nekdaj stanovanje, so tudi mnogo re6ij odnesli, še celo ključ od njene omare. Marsikdo je rekel, tako surovega upostoSenja kmetije §e ni nikdar videl. Ko bi to 6love6e pošteno živelo in tako ravnalo, imelo bi lahko tiso6ake v žepu, zdaj pa ga skoro polovica naših ljudij preklinja, katerim je v spomin zapustil — dolgove. Od Sv. Tomaža blizu Ormoža. (B a uernverein!) Malo kedaj se v Vašem cenj. listu o našem kraju kako poročilo 6ita, pa saj se tudi raalo posebnega pripeti. Gotovo še se bodete spominjali, da se Vam je pred 4 leti poro6alo o ustanovitvi slov. bralnega društva pri Sv. Tomažu. Kako nepopisno navduSenje je bilo takrat pri nas, g. urednik, si ne morete predstavljati; na dan ustanovitve društva je bilo vpisanih 120 udov, lepo število, kaj ne ? A kaj pomaga; danes 6ez 4 leta se je druStvo — prostovoljno razpustilo. Drugod se razvija društveno življenje, pri nas pa hira, je nemogo6no. Nekaj posebnega, g. urednik, Vam še le ho6em nadalje poro6ati. Sv. Tomaž z okolico je seveda celo slovenski, Nemcev in nemškutarjev ne poznamo. Naši Tomažev6ani, jaz mislim naše gospode v «purgi», so skoz in skoz dobri Slovenci in narodnjaki, samo, da se ne morejo prav v druStvenem življenju razutneti. To je pa rodilo sad, da se pri nas, v popolnoma slovenskera kraju snuje društvo po imenu «Bauernverein«, torej nemško ali nemškutarsko društvo. Gotovo bodete vprašali. kako je to mogo6e? Kajti skoraj bi bilo neverjetno, a vendar je živa resnica. Kdo je ustanovitelj tega druStva, Vam, g. urednik, ho6em prihodnji6 razodeti, samo toliko naj bode reženo, da so ustanovniki ni6le, katere skoraj vse žive od nas, od naših žuljev. Dragi soiarani, kateri ste se dosedaj bili hudobnega nemškutarskega duha obvarovali, pokažite se tudi sedaj kot možje, kot vrli sini naše slovenske majke; pokažite tem ljudem kateri vas nadlegujejo z nemškularskim druStvom hrbet. Kaj bi si mislil celi slovenski svet od nas Tomažev6anov, ako bi prišlo res do tega društva? Vsak pošten mož bi vskliknil: Fej jih naj bode, da svoj materin jezik tako zaničuiejo! Možje in soiarani, bodite mo6ni in ne udajte se, pokažite, da ste zavedni Slovenci! Vam, gospodje iz «purge», pa priporo6amo, da se na noge postavite! Gospodje poslanci pa priredite vendar enkrat volilne shode pri nas, da naši ljudje dobijo pojem o Vas in poslanskem delovanju, da ljudstvo spoznava svojo narodnost, kajti druga6e bo zares cvetla med nami nemškutariia! Savski. Iz Kozjega. (Naša pošta.) V obče se slišijo dan za dnevom razne pritožbe o žalostnih poštnih razmerah na slovenskem Štajarju. V Kozjem so take pritožbe bolj opravi6ene kot kje drugje. Lastnica kozjanske pošte je gospa Dvornikova, poštne posle pa izvršuje upraviteljica Poto6nik, zagrizena Nemka, dasi rojena Slovenka; mati Ji je bila navadna kmetica. Pritožbe zoper upraviteljico se vedno množe. Evo vam nekoliko podatkov o njenem ravnanju in delovanju! Ge jo nagovoriš slovenski, odgovori ti nemSki, ali pa modro mol6i. — Cestokrat se ji ne Ijubi raziskovati pisem ter odpravi kmeta: »Is niks«. To se dogaja zlasti takrat, ako ima kak visok obisk od strani znanega davkarskega pristava. No, hvala Bogu, pred kratkim ga je veter odnesel proti severu. »Je-li »Slov. Gosp.« zame?« vpraSa neko6 neki kozjanski kmet. »Ni6 ni«, odgovori gospica. »Mora biti!« zavrne jo kmet. To je pomagalo. Dobil ga je. Lani o Petrovem se je vra6il v krapinskih toplicah neki posestnik kozjanske okolice. Naročil je ženi, naj mu poSlje voz ob dolo6enem dnevu, upajoč ozdraviti dotlej. Ker pa, kmetovo zdravje do istega 6asa še ni bilo dovolj utrjeno, brzojavi nekoliko poprej svoji ženi, naj mu ne pošilja voza. Brzojav ostane na kozjanski pošti tri dni, kar pride žena vprašat, je-li kako pisrao od moža. »En telegram imate«, odgovori gospica. Zena ga pre6ita, se prestraši, vide6 da ie voz že poslala. Voz je bil najet ter \e prišel prazen nazaj. Brezobzirna upraviteljica ni imela toliko srca, da bi poslala ženi brzojav na dom, ki je le 10 minot od trga! JNiti glasu ni hotela poslati, akoravno je sleherni dan po ve6krat kdo iz soseške na pošti. Najbrž se je naslanjala na dolo6bo brzojavnega upraviteljstva, kiseglasi: »Brzojavao upraviteljstvo ni odgovorno za pravo in pravo6asno dostavljenje brzojavk«. Ve6krat pa tudi upraviteljica stranki pred nosom vrata zaklene ter razobesi izyesko z napisom: »Expedition«. Nedavno pošlje neka gospa svojo služkinjo na pošto, kar ji pred nosom zapre vrata ter razobesi izvesko. Dekla se vrne. Med potom pa zapazi grajščinskega oskrbnika korakati proti pošti. Temu je bil uhod prost. Dekla se vrne na poSto, hoee skozi vrata, a oskrbnik se zareži nanjo: »Ne vidiS table?« — Enako se je pripetilo o Veliki no6i sodnjiskemu slugi. Sele, ko ji je g. okr. sodnik zažugal, da mora oddati sodnjiska uradna pisma, 6e ne, se brzojavno pritoži, je vro6ila slugi poSto. Popoldanska pošta prihaja iz Poli6an v Kozje ob 5. uri, o velikih praznikih pa kesneje zaradi velikega prometa na pošti. Uradni poštni 6as pa je do šestih. Ce tedaj pride poštni voz ob 6. ali pozneje, ne dobimo ve6 pošte, kar je krivica. Ob nedeljah in praznikih popoldne je naša pošta odprta ob treh. Ko odbjje ura tri na velikono6no nedeljo, prihiti neki kmeti6 na pošto, hote6 brzojaviti v Vojnik. PoStna vrata so Se zaprta. Gre skozi vežine duri, koder hodi upraviteljica. Bila je že v uradu; zagledavSi kmeta, se razjezi ter zadere: »Tukaj se ne hodi noter!« Kmet se opravičuje, ni6 ne pomaga. Moral je oazaj in šele, ko odpre poštna vrata, koder hodijo stranke, sme kmeti6 vstopiti skozi ta vrata v urad! Nečuveno! Kod pa zahaja oskrbnik, ki je le prepogosto na pošti ? Kod pa je zahajal leto in dan oni davkarski pristav? Tako se godi v uradu, kjer ženska hla6e nosi! Takih in enakih slučajev kar mrgoli. In kakor slišimo, nabirajo se že natan6ni podatki o ne6uvenem uradovanju naše ekspeditorice, da se pošljejo poštnemu ravnateljstvu. Slednji6 si dovoljujemo prašanje: Kako dolgo še misli gospa Dvornikova kot poštarica obdržati tako ekspeditorico ? Ako se razmere brž ne izpremene, se takoj pritožimo in škodo bi utegnila imeti pri tem le gospa Dvornikova, kar bi sr6no obžalovali, ker je ob6e spoštovana gospa. Iz gornjegrajskega okraja. (Zora puca, bitčedana!) Vsklikniti smemo tudi Savinjci. Začelo se je daniti i pri nas, da treba se tesno združiti, ako hočemo, da nas oholi tujec gospodarsko ne vpreže v svoj kruti iarem. Uplivni možaki so jeli resno delovati na to, da nam mora prva skrb biti denar, kolikor ga še premoremo, naj se obdrži v okraju, ter ustanovili brezmejno potrebno vzajemno zavarovalno društvo zoper požar s sedežem na Ljubnem. Res prvi začetek je težaven, a seme je vsejano in obeta obilne koristi. Oklenimo se torej zaupno društva, saj ie dete naše, ki bo le nam v korist; proč torej s tujčevo vre6o! Drug važen pojav pa nas veseli, ko ne bode ve6 dolgo, da začenja delovati 6ez vse potrebna lesna zadruga. Da je ta zadruga vprašanje našega žitja, kedo zamore tajiti? Toda v tej zadevi moramo opomniti, da se je narod Se premalo poučil, trebalo bi večje ter vstrajnejše agitacije na raznih krajih naše doline. Pravila sama ostanejo mrtva na papirju, le ako se po agilnem delovanju na nekaterih shodih odprejo o6i, bode se ljudstvo z radostjo oklenilo društva. Zastavimo torej složno vse mo6i, da se zadruga zasnuje v 6ast in našo korist! Obrniti pa moramo pozornost naših poslancev na veliko nevarnost, ki nam žuga od strani nemškega sindikata v Srbiji. To društvo je prevzelo te dni za smeSno ceno izsekanje lesa v državnih srbskih gozdih. Temu nemškemu društvu mora zapreti vlada pot na naše lesne trge, sicer propademo. Jedno zaušnico nam ie prisadil žid z bosenskim lesom, z drugo nam isti prijatelj iz Srbije grozi. Toda ako bodemo složni, bode tudi na<n zažaril dan gospodarskega vstajenja! Iz Dunaja. (Shod čeških krS6anskih socijalisto v.) V nedeljo 24. aprila se je imel obhajati v Meidlingu pri Dunaju ta shod, ker v ondašnji okolici prebiva brez števila 6eških delavcev. Moravski državni poslanec dr. Stojan je itnel nastopiti kot govornik; navzo6i so bili tudi državni poslanci: Merunovi6 (Poljak), Radinsky (Čeh) in Ži6kar. V velikanski sobani »Diana-Sale« se je zbrala ob 1. uri popoldne nebrojna množica krš6anskih 6eških delavcev in delavk; tudi nekateri slovenski delavci sobilinavzo6i. Todapreden se zborovanie za6ne, prihruje tropa 6eških socijalnih demokratov, ki so s silo vlomili v sobano. Pravice niso imeli, ker se je smel zborovanja vdeleževati le tisti, ki je pokazal vstopnico. Toda kaj vprašajo sociji za pravico ? Nastal je pravcati boj raed obema strankama, hrup prihaja vedno hujši, Sipe žvenklajo, ženske jo6ejo strahu,sociji premagajo krščanske Čehe ter se s silo polastijo sobane. Zdaj pridejo v sobano tudi policaji, da zabranijo hujše izgrede. Vsled tega se shod ni mogel obhajati. Kruta sila: to je prostost, katero prakticirajo socijalni demokrati ! IzDunaja. (Slavnostnasejavčast sv. o6etu.) Dne 24. aprila t. 1. se je obhajal v prelepi in veliki dvorani (Cursalon) vele6astni shod odli6nih katoli6anov raznih narodnostij v proslavo 601etnega mašništva svetega o6eta Leona XIII. Slavnostne seje so se vdeleževali dunajski nadškoi kardinal Gruša, papežev poslanec nadškof Taliani, ljubljanski škof dr. Jeglič, mnogo druge gospode raznih stanov in ve6 državnih poslancev. Shod je sklicala nadbratovš6ina sv. nadangela Mihaela, katere namen je ta, braniti pravice sv. stolice. Predsednik tej družbi je knez Clary, ki je v prelepih besedah pozdravil navzo6e. Kot govornika sta nastopila preišnji pravosodni minister Friderik grof Schonborn in jezuit Stenstrup. Prvi je posnel v zbranih besedah poglavitne dogodke iz življenja sv. o6eta. V zanimivem govoru je povedal, kaj se je za vladanja zdaišnjega sv. o6eta zgodilo na škodo sv. cerkvi, kaj pa njej na korist. V prvem obziru se ne da tajiti, da se \e brezvera v zadnjem 6asu grozno razširila v nižjih krogih prebivalstva. Na hasen sv. veri pa je n. pr. ustanovitev katoliških dijaških društev na vseučiliščih, zmaga katoličanov na Dunaju itd. Slavni jezuit Stenstrup, katerega pa žalibog nismo mogli lahko razumeti po vsej dvorani, je razpravljal boj brezvernežev proti sv. cerkvi. »Pro6 od Rima«, tako kričijo današnje dni naši sovražniki. Toda zmagali ne bodo, ker cerkev varuje božja roka. Med govori so se pele primerne pesmi, med njimi ena (latinska), katero so zložili pesnik Leon XIII. Po shodu so spregovorili tudi dunajski nadškof krepke besede, rekoč: »Takšnega veselja je napolnjeno moje srce današnji dan, da bi najrajše zapel, ako bi se spodobilo, v tej sobani Te Deum! — zahvalno pesem«. Podelili so vsem navzočim sv. papežev blagoslov. Nabirali so se ob odhajanju gostov darovi za sv. o6eta. Lepe slavnosti se bodo navzoči še dolgo spominjali. J. Ž. Iz Slovenskih goric. (Vzdramimo se!) Dobro je nekdo nasvetoval v »Slov. Gosp.« viničarske kurze za Slov. gorice. Bojim se le, da bo to zopet v časniku zaspalo. Ravno v sedanjem 6asu se nikjer ne 6uje o kakih političnih shodih, o kakih resolucijah. To burno leto nam da toliko snovi za premiSljevanje, vendar pustimo vse mimo nas. Gre se za slovensko vseu6ilišče v Ljubljani, osnula se je »Gospodarska zaveza«, »Bu6elarska zaveza« itd., a mi le 6akamo, kaj bo iz vsega prišlo ? Tako smo tudi glede omenjenih kurzov. Vse štajarske kmetijske, vinarske, sadjarske in vse enake šole ne koristijo nam Slovencem ni6. Pla6ujemo, vedno plačujemo, da pa bi kaj za-se poskrbeli, pa nimamo niti najmanje volje. Sploh se za javno življenje veliko premalo zmenimo — Nemci že vsi trepe6ejo strahu pred Slovani — potem pa tudi naši poslanci ne ved6, koga imajo za seboj. Spoznavajmo in dajmo se pou6iti, kaj nara gre po postavah, potem pa zahtevajmo tudi vse do zadnjega laska! Čakati, da bo od zgoraj prišlo vse dobro, je brezmiselno, bedarija. Razumimo, kaj je ustava! Potem bomo znali zahtevati svoje pravice. Iz Vojnika. (Kdo je pogorel?) Ho6ete vedeti? Vam pa povem. Tisti Nemci, ki so letošnjo p e p e 1 n i c o mesto na pust obhajali svoj god in so že takrat pokazali, da so prismoieni. V I v e n c i pri Vojniku pa so bile ob6inske volitve. K njim so primarširali tudi Stallner, Cotl, Ledl in kar še jih je takih stri6kov starega nemSkega pokoljenja. PriSli so s trdnim prepri6anjem, da bodo slovenske kmete premagali in sami zasedli ob6inske 6astne stole. A kraetje so trSkim gospodom pokazali, da so tisti 6asi že pro6, v katerih so slovenski gospodarji pred purgarji trepetali in se nemske suknje bali. Kmetje na lastni zemlji ne smejo tako plesati, kakor bi jira trški Nemci godli. Kadar kdo izraed kmetov pride v trško nemško štacuno, oj, koliko sladkega mu vejo Nemci po slovenski povedati, ker ljubijo denar slovenskega kmeta. Ko pa pridejo volitve, Nemci kmetu zobe kažejo in bi ga radi napravili za svojega sužnja. Zato si le vsi, ki ste v ivenški ob6ini doma, dobro zapomnite, kdo vam je pri ob6inski volitvi roge kazal! Nemci so pri volitvi propali in pritožbo vložili. Ker pa niso imeli pravih uzrokov, ker niso mogli nepostavnosti dokazati, se je pritožba ovrgla in volitev potrdila. Slovence veseli, da je pravica zmagala, da je izvoljen županom vrli g. Lipuš. Vsakdo ga rad ima, in še Nemci mu ne morejo drugega o6itati, kakor da je zaveden Slovenec in pravi6en župan. TrSke Nemce jezi, da so tako pogoreli, ker najpoštenejSemu kmetu ni6 drugega ne privoš6ijo, kakor da bi pri njih kupoval, v njihovih kr6mah pil in njim denar nosil. Pri občinah bi radi povsod sami gospodarili, že vemo, kako! V Ivenci pa so slabo skupili in si bodo to tudi za prihodnje čase zapomnili. Saj tudi osel gre samo enkrat na led, kakor že stari pregovor pravi. Neki kmet.