Murska Sobota, 3. oktober 1991 • Leto XLII • Št. 39 • Cena 30 din OKTOBRA SLOVENSKI DINAR Podpredsednik vlade dr. Andrej Ocvirk je napovedal, da bo Slovenija v tem mesecu dobila nov denar, ki se bo v prehodnem obdobju imenoval »slovenski dinar«. Razmerje med slovenskim in jugoslovanskim dinarjem bo ena proti ena. Kolikšen bo tečaj novega slovenskega denarja, pa tačas še ni znano. Znano je le to, da bo ta dinar podcenjen, — s tem naj bi spodbujal izvoz — in da bo veljal le toliko časa, kolikor bo Slovenija potrebovala za izdajo svojega pravega denarja, predvidoma 6 mesecev. R. F. na 11 ■ strani pRED LETOŠNJO TRGATVIJO TEDEN PROMETNE VARNOSTI V PRIČAKOVAN JU PRIČAKOVANEGA o torkovo jutro manj megleno in nebo nad nami jasnejše, ko se bomo zbudili v dan slovenske državnosti? Bo ta dan za dežjem posijalo sonce tudi v našo solzno dolino in posvetilo temne oblake, ki so se zgostili nad deželo na sončni strani Alp? Nič kaj takega, kar ne bi želela narava, se ne bo zgodilo. Neodvisno od njene mogočne volje pa bo to jutro odmrznjen tisočletni sen Slvoencev — 8. oktobra bosta začeli veljati 25. juni- DOBRA KAKOVOST BOLJŠA CENA letino86?^1 'e*'*1 b°do imeli tokrat vinogradniki spet količinsko bo-fbtadei /- a* Pa bo nekoliko slabša kakovost, na območjih, ki jih je ■ *-Ca’ P3 ie tudi veliko gnilobe. Ker je dozorevanje letos nekoli- CSrozjj^^S^dnikom kljub vsemu priporočajo, da s trgatvijo ne hiti-tk ^da’ H10®"0 8n'je. Pa naj podberejo. Kmetijski zavod iz Mariji1 Sfozdjne.s °Pravil še zadnje meritve pri srednjepoznih in poznih sor-j V” na osnov> teh rezultatov naj bi določili tudi izhodiščne - zdja, s*°Pnje, ki bodo osnova za oblikovanje cen posameznih sort 'zhod^ °Vn' skupnosti za vinogradništvo so v začetku tedna že dolo-^arjj z*s5.ne eene za posamezne sorte, te pa se’ gibljejo med 25 in 35 rizi- '°®ram' Sorte 'z prve kakovostne skupine, kamor uvrščajo ?°3S din *^e’ rulandce, tramince in rumene muškate, bodo odkupovali K Sorte-eV’ cbardonnayi, beli pinoti in souvignoni bodo po 30 dinar-.ttiier) na'Zk*re^e kakovostne skupine (laški rizlingi, šiponi, ranina in lu^ornp , *lo po 25 dinarjev. Vse te cene naj bi veljale za izhodiščne h^jo n S*°PnJe, za vsako sladkorno stopnjo nad izhodiščno oziroma > sPodh S?.d°da oziroma odvzame 1 dinar. Tudi letos želijo vinograd-?6sorte rt,*' k doseganju čim boljše kakovosti, zato bodo za posame-»lo oločili tudi zgornjo in spodnjo mejo kakovosti. Grozdje, ki bo mcj° kakovosti, bo ovrednoteno s še dodatnimi 4 dinar-’ * »o poj spodnjo mejo, pa bo za 4 dinarje cenejše. upoštevati priporočilo, da vinogradniki s trgatvijo ne Vej g kjer so možnosti, pa naj razmišljajo tudi o posebnih trgat-•e*ošnji trgatvi pa na strani 8. 1 L. Kovač 7.-14. OKTOBER 1991 od 5.do31.10.’9l S prvega državnega prvenstva paraplegikov Slovenije v Murski Soboti. Posebej so se izkazali gostitelji — pomurski paraplegiki, saj so v namiznem tenisu postali ekipni prvaki Slovenije, v streljanju z zračno puško pa jim je za las ušlo prvo mesto. Foto: F. Maučec ja na ja se bil sprejeta osamosvojitve-zakonodaja in deklaraci-o neodvisnosti, iztekel bo moratorij, ki nam je določen z Brionsko de- klaracijo. Ta je sicer Sloveniji prinesla mir v deželo, to pa je tudi njena edina vrednost, saj do pogajanj med jugoslovanskimi republikami, ki naj bi se po določilih deklaracije zgodila prvega avgusta, ni prišlo. Namesto tega so vroče glave z razburkanimi strastmi in živalskim pohlepom začele vojno na Hrvaškem, jugoslovanski kotel je zavrel. Brionska deklaracija, njena določila ter pravica majhnega slovenskega naroda, da zaživi pošteno in po svoje, so ob nasilju na Hrvaškem za svet izgubila pomen in zanimivost, slovenske težave so se v očeh svetovne javnosti margina-lizirale. Sedaj je Slovenija spet na začetku svoje poti, vendar bogatejša za ninoga spoznanja in grenke izkuš- nje. Mednarodno priznanje, h kateremu hitimo previdno počasi, je prav tako daleč, kot je bilo junija. Ob preračunljivi vase zaljubljeni stari dami Evropi, navajeni, da je dobro in vredno samo tisto, kar ima sijaj patine, je iluzorno pričakovati, da bo po izteku moratorija sledilo priznanje Slovenije. Vendar se bo to zgodilo, ne danes, mogoče tudi ne jutri. Stara dama se pomlajuje le počasi, ko tudi sama spoznava, da po teh vojnah in grozodejstvih nič več ne more biti tako, kot je bilo. Čakanje, v katero smo bili pahnjeni pred tremi meseci, je slovensko samozavest samo še utrdilo. V nobeno nadaljevanje more moratorija, ki bi ga močni in veliki želeli zaradi lastnega miru podaljšati, ne bomo pristali. Čakanja, od katerega nikoli ni bil nihče sit, je sedaj konec. Zgodile se bodo prve spremembe. Renata Ficko V dušo ste jim pripeljali veselje Prek 600 slovenskih defektologov se je v petek zbralo na četrtem srečanju v Moravskih Toplicah. S svojim govorom jih je počastil predsednik republike Slovenije, Milan Kučan, dr. Anton Trstenjak pa je imel strokovno predavanje Najti smisel življenja. Goste in vse zbrane pa je pozdravila tudi ravnateljica osnovne šole Prekmurske brigade Marija Pavlič ter predlagala, da srečanje sklenejo s pozivom za mir ter prenehanje vojne v podporo kolegom v sosednji republiki. »Pozdravljene tovarišice,« je zbrane pozdravil Milan Kučan ter nadaljeval: »Pozdravljeni ljudje plemenitega poklica na vašem srečanju tu, sredi prekmurske ravnice. Niso morebiti vaša srečanja tako bogata, obdana z bliščem kot v nekaterih drugih poklicih, a so enako potrebna in morda bolj pristna in prijazna,« je še dejal ter se zbranim zahvalil za njihovo delo, v imenu vseh, ki tega na srečanju niso mogli storiti, a so v njihovo dušo s svojim delom pripeljali veselje. »Sami veste bolje od mene, da je obnašanje do vašega dela neredko farizejsko. Pod videzom razumevanja in pomoči se skriva le lažna zaskrbljenost, dostikrat nelagodje in neznanje, ki poraja željo, potisniti to področje in s tem nevede tudi mnoge mlade na obrobje družbene pozornosti in zavesti. Odnos do vašega dela je svojevrsten vidik kulturne in civilizacijske podobe in zrelosti družbe. Dejansko izpričana skrb in mladostnike, ki tako ali drugače odstopajo od razvoja vrstnikov. Na četrtem srečanju slovenskih defektologov v Moravskih Toplicah so šestnajstini podelili plakete in priznanja dr. Antona Skale. Med nagrajenci pa le moramo imenovati Cilko Dimec-Žerdin, eno od pionirk v Pomurju in njeno življenjsko delo ter predanost poklicu, ki je bil mnogo več, kot le to. Kakršna koli že bo podoba nove slovenske države, eden njenih največjih grehov bo slaba šola in zoper neobčutljivost te države dvignjen obtožujoči prst samim sebi in svoji usodi prepuščenih otrok z motnjami v razvoju,« je dejal predsednik republike Slovenije, Milan Kučan. PRODAJA , OZIMNICE 1.in 2.kvaliteta Ž>IR čebula „ E BELO, rdeče bf?.°DAJALNAH : c&ark, J^^A in BELTINCI za zagotavljanje kar najboljših možnosti za razvoj tega dela mladega rodu, je del naše lastne podobe, po kateri nas že in nas bosta vedno bolj ocenjevali in sprejemali Evropa in mednarodna skupnost, v kateri se želimo uveljaviti kot samostojna in suverena, v vseh pogledih evropska država. »Sami pa bomo morali povedati in najti odgovor, kakšno življenje želimo živeti, ki pa mora biti ljudem bolj prijazno in obetavno, kar je merilo vsake politike.« Kulturni program so pripravili učenci osnovne šole s prilagojenim programom iz Murske Sobote, učenci vzgojnega zavoda iz Veržeja ter prekmurski oktet, soboško občino pa je zbranim predstavil predsednik skupščine občine Andrej Gerenčer. mh GRADITELJI POZOR! VESTNIKOV KOLEDAR Oktober 6. oktobra bo dan dolg II ur in 28 minut. 7. oktobra bo luna v znamenju mlaja. 3. oktober, četrtek, EVALD 4. oktober, petek, FRANC 5. oktober, sobota, FLAVIJA 6. oktober, nedelja, VERA 7. oktober, ponedeljek, MAR KO 8. oktober, torek, BRIGITA 9. oktober, sreda, DIONIZIJ »Skrb in odgovornost za razvoj otrok, tudi z motnjami v razvoju, nam bodi eno od vodil, tudi v teh osamosvojitvenih naporih. Kajti pravica za celosten in zdrav razvoj in pravica do pridobivanja znanja sta temeljni pravici vseh otrok sveta. Še posebej je to velika pravica za tiste otroke Ob koncu tedna bo sončno in toplo, zjutraj po nižinah megla. Pregovora Ko žerjav leti na tuje, zima že se približuje. Če zgodaj se selijo ptiči, bo huda zima o božiči. OREDIS d. □. □ Novo selo Rok, R. Končara 16 — Čakovec, tel.: (042) 811 685, podjetje za proizvodnjo in prodajo: • stropni nosilci • stropna polnila • in ostali gradbeni material Delovni čas od 7. do 16. ure. • zelo ugodne cene • dobava takoj • večje količine dostavimo na dom brezplačno VREME aktualno po svetu Do izteka trimesečnega roka, v katerem je Republika Slovenija v skladu z Brionsko deklaracijo zamrznila uresničevanje v slovenskem parlamentu sprejete osamosvojitvene zakonodaje in deklaracijo o neodvisnosti, manjka le še pet dni. Po osmem oktobru Slovenije ne obvezuje noben dokument več, da ne bi mogla uresničevati tisto, za kar se je na decembrskem plebiscitu odločila večina prebivalcev Slovenije in se tudi pravnoformalno ločila od Jugoslavije. Ko je slovenski parlament v začetku julija sprejemal Brionsko deklaracijo, je predsednik vlade Peterle dejal, da mora Slovenija te tri mesece izrabiti za čim temeljitejše priprave prehoda v nov sistem. Kako smo jih Slovenci izrabili in kakšne spremembe se nam obetajo? Premalo učinkovito, bi bila generalna ocena dogajanj v minulih treh mesecih, in zgodilo se ne bo nič revolucionarnega. Spremembe bodo doletele monetarno politiko, to je tudi področje, ki ga je potrebno naj- Vpričako vanju 8. oktobra prej urediti. Kot je minulo soboto v Portorožu napovedal podpredsednik vlade Ocvirk, bo v oktobru Slovenija dobila lasten »slovenski dinar«. Kakšen bo njegov tečaj, še ni znano. vemo le, da bo podcenjen in da se prave slovenske valute lahko nadejamo spomladi. Drugo je področje gospodarstva. Tu ugotavljamo, da napovedane strategije in predstavitve slovenskega gospodarstva ža uspešen korak v svet nimamo. Po besedah tistih, ki bi ta program morali narediti, tega niti ne potrebujemo, saj smo do sedaj imeli že veliko napisanega brez večjega učinka. Pomembno, kar se bo zgodilo slovenskemu gospodarstvu, je predvsem iskanje dovoljenj in soglasij za izvoz in uvoz blaga, ki so jih do sedaj pridobivali v oddaljenem in dostikrat, naglušnem Beogradu, sedaj pa si Jih bodo lahko priskrbeli na našem ministrstvu za zunanjo trgovino ali na slovenski gospodarski zbornici. Pomembno je tudi spoznanje, ki ga politiki sicer zavračajo, gospodarstveniki pa. občutijo, da je sloveni sko gospodarstvo od jugoslovanskega kotla zelo odvisno, in da tega tržišča enostavno ne bomo mogli prezreti, dokler se v svet in svetu ne bomo bolj odprli. Prav tako je nerealno pričakovati. da nas bo po sedmem oktobru svet priznal. Priznanje ne bo prišlo avtomatično, se naprej bomo morali pojasnjevati svoj položaj, priznanje Slovenije bo odvisno od miru v Jugoslaviji. Spremembe se obetajo na južni meji Slovenije, kjer ni nobenega razloga več, da bi po moratoriju na meji s Hrvaško veljal drugačen režim kot na meji z Avstrijo. Italijo ali Madžarsko. Tudi na tej meji bodo postojanke, nadzor prometa blaga in ljudi pa bo usklajen z nadzorom v vseh drugih slovenskih prehodih. Po izteku moratorija se bodo začela tudi pogajanja o skupnih dolgovih in premoženju. Slovenija je v svoja izhodišča zapisala, da je ob razdelitvi pripravljena sprejeti svoj delež obveznosti, zahteva pa tudi svoj delež premoženja tako doma kot v tujini. Merila za razdelitev morajo temeljiti na čistih računih med partnerji in biti življenjska. Za vsak po-govor pa sta potrebna dva konkretnega odgovora iz Beograda na slovenske pobude pa še ni. Renata Ficko Resolucija OZN o Jugoslaviji Varnostnis vet OZN je soglasno sprejel resolucijo o Jugoslaviji, ki po mnenju nekaterih daje upanje za umiritev razmer. Resolucijo so predlagale Avstrija, Kanada in Madžarska. Dejstvo, da so za resolucije glasovale prav vse članice Varnostnega sveta in da se je seje udeležilo deset zunanjih ministrov — od tega 5 zunanjih ministrov, stalnih članov VS — daje brez dvoma posebno težo omenjeni resoluciji. To napoveduje ne le novo, obnovljeno vlogo svetovne organizacije v mednarodnih odnosih, ampak mora biti zadosten opomin tudi vsem stranem, vpletenim v jugoslovansko krizo. Sicer pa končno besedilo resolucije zahteva takojšnjo prekinitev vseh spopadov, ‘obnovitev Konference o Jugoslaviji pod okriljem Evropske skupnosti, ril tudi jugoslovanski zunanji minister Budimir Lončar, ki je na zasedanju zastopal teorijo enakih pravic. Po njegovem mnenju nihče v. jugoslovanski krizi ni povsem čist, saj so vsi v določeni meri odpovedali v svoji zgodovinski odgovornosti. Po njegovem mnenju ni pomembno, kdo je začel prvi s spopadom, pomembneje je, kako prebiti začarani, krog. Lončarje pripomnil, da Jugoslavija sama ni sposobna rešiti krize, zato je dovolila posredovanje mednarodnih organizacij, posebej Evropske skupnosti. Jugoslavije ni mogoče več popravljati, je dejal Lončar, Jugoslavijo je potrebno ponovno 'definirati. ZDA so v Bakerjem govoru prvič jasno in v nenavadno odločnem tonu povedale, kdo je glavni krivec za sedanje dogajanje v Jugoslaviji. To sta Miloševičeva Srbija in federalna vojska, ki se je povsem postavila na njegovo stran. Cilj srbskega vodstva je po njegovem mnenju ustanovitev majhne Jugoslavije oziroma velike Srbije, v kateri ne bo Slovenije, Hrvaška pa bo zelo okrnjena. Zatrdil pa je, da ZDA ne bodo dovolile nasilnega spreminjanja jugoslovanskih meja. Hkrati pa je žal resnična ugotovitev, da so ZDA gluhe za osamosvojitvena prizadevanja Slovenije in Hrvaške. VSI ZA PREMIRJE Predsednik Srbije Slobodan Miloševič, predsednik Hrvaške j Franjo Tudman in zvezni sekretar za ljudsko obrambo armadni gen Veljko Kadijevič so v pogovoru o glavnih vprašanjih odpravljanja J 8,^ slovanske krize v Mostarju soglašali, da je nujno ohraniti in ustali 1 v državi, in to s prekinitvijo ognja kot prvim pogojem za dosego p čnih političnih rešitev. Udeleženci sestanka so poudarili, da je v m vseh jugoslovanskih narodov in republik, da se sedanja kriza odprav ključno s političnimi sredstvi in onemogoči nadaljnje prelivanje kri. tem je treba izhajati iz enakega upoštevanja interesov vseh jugos o na. skih narodov in njihove enakopravnosti. Naposled so menili, da bo čelne opredelitve haaške konference, ki izključujejo vsiljevanje P čnih rešitev, pripomogle, da bo jugoslovanska kriza odpravljena ren in pravičen način. Pogovori trojice se bodo nadaljevali. Miloševič nevarnejši od Huseina Jugoslovanski predsednik Stipe Mesič je v izjavi za neki vars ski časopis povedal, daje generalnega sekretarja OZN podrobneje^ znanil z razmerami v Jugoslaviji. Zaprosil ga je tudi, naj se . vključi v reševanje jugoslovanske krize. Dodal je, da je Jugo5’*; J sod smodnika, ki lahko vsak čas eksplodira, in da OZN ne sme liti, da bi bili srbski agresorji nagrajeni tako, da bi se vojna ko^3 njihovo korist. Mesič je dejal, daje srbski predsednik Miloševič ne ren tako ali celo bolj kot iraški predsednik Husein. Srbi selijo mrtvega Tit3 Posmrtne ostanke nekdanjega predsednika SFRJ Tita bodo do konca leta iz Hiše cvetja prenesli na eno od " skih mestnih pokopališč, je povedal srbski minister za ur Miodrag Janič in pojasnil, da se še niso odločili, na katero iišče bodo premestili mrtvega Tita. To je eno od tehničnih vP',|)S|(e-okviru kompleksnega reševanja statusa Dedinja I in 2 in spo ga,centra. Janič je menil, da je treba Hišo cvetja »ukiniti«-jekt je uvrstil med nezakonito postavljene. Titova vdova • Broz pa je v zvezi s tem dejala, da je o preselitvi Titovega gr $ (enl obvestili ne srbska vlada ne kaka druga ustanova, marveč jo J ^j. seznanil njen odvetnik. To pobudo šteje za »sklepno dejanje na Ijene kampanje, ki jo v zadnjih letih zoper Tita izvajajo P° občila, stranke in posamezniki.« vključitev g.eneralnega sekretarja OZN v mirovni proces in uvedbo splošnega embarga na izvoz orožja v Jugoslavijo, dokler se . Varnostni svet v posvetovanjih z , jugoslovansko vlado ne bo odlo- । čil drugače. Ob tem je spregovo- j Izstopi iz jugoslovanske diplomacije Urad predsednika republike Hrvaške je objavil seznam jugoslovanskih veleposlanikov, ki so izrazili svojo popolno lojalnost republiki Hrvaški in pripravljenost izstopiti iz jugoslovanske diplomatske službe. Gre za 12 veleposlanikov in številne generalne konzule, svetovalce in funkcionarje jugoslovanskega zunanjega ministrstva. Madžarska v precepu 'n SlO''eD'." Madžarska ne more sama priznati neodvisnosti Hrvaške m anii, je. To lahko stori le v soglasju in skupaj z drugimi evropskimi <* j| je je izjavil predsednik Madžarske socialistične stranke Horn. O P 45O še, da je Madžarska v precepu, vsaj v Srbiji oz. Vojvodini, kjer tisoč Madžarov, na katere morajo misliti. Estonska PAX BALCANICA V žarišču dogodkov Doslej smo poznali vsaj dve vrsti prisilnega miru, »pax romana« in »pax americana«: mir po rimljansko in mir po angleško. Zdi se, da je čas, ko moramo uvesti nadaljnjo posebno obliko miru: PAX BALCANICA. Mir po balkansko. Pax romana in pax americana je s pomočjo orožja, nekdanjega rimljanskega oziroma današnjega ameriškega, izsiljeni mir. Pax balcanica je skupno ime za vse podpise premirja, ki so ga nasprotniki z balkanskih bojišč doslej podpisali pred evropskimi in mednarodnimi forumi. To je svojevrstna oblika miru, ki se zreducira na pomirjeva-nje vesti tistih, ki bi z močjo orožja in gospodarskih ukrepov lahko izsilili mir, pa tega nenadoma nočejo. Pax balcanica je mir, kakor si ga na balkanskem smetišču narodov predstavljajo Evropa in ZDA. Uvod v ta mir so litanije, ki smo jih še in še ponavljali: Evropa, Evropa, Evropa. Evropa sem in Evropa tja. Evropa tega ne bo gledala, Evropa bo posredovala, Evropa bo vključila svoje mehanizme, Evropa bo naredila to in Evropa bo naredila ono. S takšnim žebranjem smo si Slovenci iz Evrope naredili sveto kravo. Nobeno čudo, ko pa je njeno mitološko znamenje prav krava! Mi seveda potrebujemo mit. Mit o humanistični in dobri Evropi. Kajti mi smo nedorasli, mi smo odraščajoči — in to mislim brez posmeha. Naše odraščanje- mora biti spodbujevano s svetlim zgledom. Izbrali smo si Evropo, kar je samo na sebi čisto dobro. Vendar je naša nedoraslost posebne vrste, ker je dvojna. Po eni strani smo nedorasli, ker šele se- daj postajamo država. Po drugi smo nedorasli zaradi politične preteklosti. Tiste prve nedoraslosti nam nihče ne more zameriti. Neizkušeni smo še prj opravljanju državniških poslov, vendar to ni nikakršna nesreča, kaj šele sramota. Stare in okostenele države iz naše evropske soseščine te sreče nimajo več in nas ob vseh naših nerodnostih lahko samo z zavidanjem gledajo. Kakor gleda postaran in izčrpan človek mladost, ki sicer nerodno prekopicuje, toda je dovolj gibka, da to zmore. One druge nedoraslosti nam nihče ne zavida. Zanjo smo si sami krivi, medtem ko za prvo lahko dolžimo zgodovino. Za to da smo desetletja živeli v avtoritarni državi — to pa je izključno naša krivda. Kakor je rekel že rajni Marx: vsak narod ima oblast, kakršno si zasluži. Politični sistem si ustvarjajo narodi sami, nacionalne države pa zapoznelim narodom, kakršen smo mi, ustvarjajo zgodovinske okoliščine. Živeli smo v avtoritarnem sistemu, ki je bil sicer najmehkejši od vseh komunističnih, toda bil je sistem, v katerem vse uredi nekdo drug. Ta veliki Drugi je država ali tisto, kar se je za njo skrivalo, od centralnega komiteja do lokalnega partijskega sistema. Ljudstvo se tega navadi in brez posredovanja teh velikih in majhnih svetih krav ne more več. Vse tisto mitološko čaščenje, vse tiste parade in štafete, vsega tega si potem, ko so stvari že enkrat stekle, niso vedno znova izmišljali veliki duhovniki teh sistemov. Vse to so inženirji človeških duš prečitali iz oči svojih podanikov. Kakor je na nedavnem -posvetovanju psihologov in psihiatrov rekel dr. Edvard Klain iz Zagreba, ki kot psiholog sodeluje z hrvaškimi oboroženimi silami: mnogi pri nas so ljubili totalitarno državo, in ko je ni več, iščejo nekaj drugega, na kar bi se obesili. Ko se je začel luščiti lak z evropskega božanstva, ko je De Michelis začel kvasati, da v Jugoslaviji ni vojne, Major in Car-rington pa, da ne bi imelo smisla »razmontirati« Jugoslavije in so nam začeli variti »pax balcani-co« z novimi dodatki, smo začeli upati v ZDA in Združene narode, ki so nam prav tako dali samo pax balcanico v »fast food« verziji. Naposled je nemara očitno, da bomo morali vse dobro zase narediti sami. Če ne bo šlo drugače, se bomo morali tudi priznati sami. Samostojna in neodvisna država Slovenija naj torej kot evropska država prizna Samostojno in neodvisno državo Slovenijo — evropsko državo! Tako da si vzpostavimo ustrezen ekološki in ekonomski red. Štefan Smej priznala Slovenijo Nova pribaltiška država Estonija je priznala neodvisnost Slovenije in je z njo pripravljena vzpostaviti diplomatske stike. To je sporočila baltiška agencija Balt-fax, ki navaja, da je estonska vlada poslala slovenski sporočilo o priznanju. Čeprav sta Slovenijo že prej priznali Litva in Latvija, ima priznanje Estonije veliko večjo mednarodno težo, saj gre za prvo mednarodno priznanje države, ki je tudi sama mednarodnopravno priznana in je celo članica Združenih narodov. Za republiko Kosovo Informacijski center Demokratične zveze Kosova je sporočil, da že prvi izidi kažejo na uspešnost referenduma o suvereni in neodvisni republiki Kosovo. Poročajo, da je bila udeležba na referendumu množična in da je večina oddala svoj glas za svobodno republiko. JUGOSLOVANSKI PREBLISKI Hrvaška ima dva odstotka svetovnega turističnega prometa. 10 odstotkov svetovnega ladjedelništva in sposobno prebivalstvo, zato bo v petih letih rešila vse svoje razvojne in socialne probleme ter v Evropo stopila z evropskimi standardi in merili. • Nedeljnji Vjesnik, Zagreb V Srbiji se je med delom opozicije, inteligence in mestnega prebivalstva pojavila teza, po kateri je jugoslovanska kriza po eni strani posledica velikosrbske nasilne megalomanije, po drugi pa silne hrvaške težnje po državnosti. Stav. Beograd Tanki na italijanski strani meje hi lahko bili nevaren alibi za srbske generale, ki z besedami še vedno verjamejo v' Jugoslavijo. Čeprav v njih bije srbsko srce. Primorski dnevnik, Trst globu5 MOSKVA - Sovjetski P^ sednik Mihail Gorbačov je P" • Miloševiču in Kadijeviču smi in zahteval mirno rese krize. .m- PRAGA - Po besedah slovaškega predsednika Havla je država na robu rW y0. če se bo Slovaška odcepil"-, oj. sredno je napovedal celo s 1 fC. stop, če sedanje krize ne šili. . ,ua- KAMPALA - V Ugandi« ke. daljujejo krvave plemenske Minuli konec tedna je n1. nsk in najmanj sto ljudi, večina ze otrok. , rOdi ŽENEVA Združeni " „a. so začeli veliko akcijo, kate^i men je do začetka zime streho nad več sto tisoč v Iraku. .. gioVi' DUNAJ - Predsednik - ^1-nije Milan Kučan in zuiu^ se nister dr. Dimitrij Rupe' mudila na uradnem obt^rske1’!' striji, še prej pa na Mad ■ vut-Pogovori z najvišjimi P^^jef1 ki obeh držav so bili na toji>r utrjevanju slovenske sam । sti. . rest0‘' TBILISI - V gruzijsk' P gotici je krizno žarišče, saj padajo pripadniki m opoziciji, in policisti, k' rajo predsednika krantS‘ v Gruziji vlada izredno RIM— Predsednik ' siarf vlade Andreotti je v h vaiis’ zbornici govoril o jug0' krizi, za kar je bilo velik0 nja, saj je vse več knt1* zpd politike do Jugoslavije traj njegove stranke. ,nvefs^ BERN - Predsednikuj i>’ vlade Lojze Peterle seje m dvodnevnem obisku v h I tudi gost univerze, kje' JL I val na temo Slovenija zo BUDIMPEŠTA - ^10^, ja m. Madžarska gledanja U dobno na bistvena vP^^e goslovanske krize, saJr^ja ’ zemata za spoštovanje sp« mirno reševanje krize. J,onsk!- | ročeno ob obisku make Predsednika Gligoro^ globu® VESTNIK aktualno 'PRESIKA-------------------------—---------- Pomoč prizadetim v vojni . Če se nam zdi naša vojna zaradi spopadov v soseščini že nekoli-v^.^^hnjena, pa ljudje še niso pozabili na tiste, ki so bili zaradi jske pri nas najbolj prizadeti ter ostali brez domov. Ljudje so pri-ih h k-1' PomaSa6, pomoči pa so bili prejšnji teden deležni Kukolovi pabjaničevi iz Presike pri Ljutomeru, ki si morajo zaradi vojne gra-1 novo hišo. Pomoč je bila zelo dobrodošla, saj je zima pred vrati. „ ^Veza kulturnih organizacij je v Diani pripravila ples, na kate-so nastopile glasbene skupine. Zbrali so 20 tisoč dinarjev, svoj Pevek pa je dala Diana, ki je odstopila prostore. Pomurski tisk, ki ^anhu Kukolu iz Presike v upanju, da bo nova hiša ob soli-‘ni pomoči dobrih ljudi kmalu dajala zavetje. formir^ddev za prizadete v vojni natisnil plakate, ter Podjetje za in-tima d* - Je brezplačno obveščalo o prireditvi. Denar je prizade-tuzinama izročil predsednik soboškega izvršnega sveta. ti, pri ' jlso^ švicarskih frankov so za prizadete zbrali Slovenci v Svi-/adetim pa jih je izročil predstavnik binkoštne cerkve. htinn„°J Pr'sPevek pa so dali tudi učitelji osnovne šole iz Radovljice. *a|j n„ erndeset zaposlenih je zbralo skoraj 39 tisoč dinarjev, prispe-di drnv° P° svojih zmožnostih prav vsi zaposleni. Denar so dali mla-nost, da”1 .Habjanič, predstavniki šole pa so tudi izrekli pripravlje-Prizadeti družini pomagajo z oblačili. mh Družini Primožič gradijo hišo a8resiji na Republiko Slovenijo je v celoti zgorela stano-i užini 8 'n.vse imetje družine Primožič iz Gornje Radgone. Pnzade-/ ' novo hišo iz solidarnosti. Hišo na Simoničevem bregu ? «delj sm gradbeno podjetje Ljutomer in bo kmalu pod streho. L^^inov-k da bo 6>ša do zime vseljiva. Prav lako je že pod streho hiša b /ihie, t na grajskem vrhu, ki je prav tako pogorela in bo vseljiva Pa se seveda zelo veselita obe družini. Na posnetku zidava Ve hiše. Tekst in foto: L. Kramberger Solidarnost s prizadetimi ^llil0'e8 Vklii "• <0h, °v Po 'uc!tve v akcijo Območne organizacije Z-veze svobodnih zadn:n'Urja za zb'ranje sredstev tistim članom, ki so utrpeli ško-Natrlo VoJno’ so se delavci sindikata dejavnosti trgovine odločili ''tb^Uako0 za odpravo posledic na stanovanjskih objektih in elani sindikata v veletrgovini Potrošnik v Murski Sobo-0 tjjnjj1 :ez 59 tisoč dinarjev, zaposleni v ljutomerski Vesni pa 7 ^dgi/U’ ^brana sredstva je dvema članoma svobodnih sindi-X, 0ra sina^ c®a Mercatorja-SIoga izročila predsednica območne-'Mja* Pokaza| atov dejavnosti trgovine Marjeta Benko. S tem se je še ^odn,a ^'darnost, s podobnimi akcijami pa bodo nadaljevali Je’ m. j. IlUC« se „ , adov oblasti, ki bi morala prisluhniti našim j nC bi Pohajalo do konfliktov. To se je pokazalo tudi ? ja« ns Jas*ninsk»h zakonov, kjer niso upoštevali naših po-S^^vah “Kmali za partnerja, kot je lo običaj v drugih evrop-X/ klavci ,‘‘!"‘mbno je, da v procesu lastninjenja ne bodo oško-Se ^Mev’ i • ?° d^jše obdobje ustvarjali premoženje. Zato si U? ‘ $mbolj usposobiti sindikalne zaupnike v podjetjih, El l *azt borili za delavske interese,« je na pogovoru v SlU ..omatcrii|lu poudaril predsednik Zveze svobodnih ^^.Odbo?0”'^ Dušan Semolič. Skupaj s predsednikom repu-,di MaU ?”dikata kovinarjev Albertom Vodovnikom je obi-■ ,. *" K,;|ing in servis opreme, kjer se je Srečal z vddstvom in r 443 ^.Podatek, da je v Eiektromaterialu med 457 zapo-BgRd« ' ah 97 odstotkov vseh delavcev včlanjenih v svobodni M. Jerše 3- OKTOBRA 1991 Minister za šolstvo je prišel v šolo Ko smo šli s sestanka z ministrom za šolstvo dr. Vencemljem, je bil gospod Obal, predsednik IS M. Sobota, nekoliko »intelektualno šokiran«, kakor je izjavil. Minister Vencelj, njegov spremljevalec in podrejeni pomočnik gospod Vester, v.d. ravnateljice na soboški Gimnaziji profesorica Cipotova ter gospod Obal so imeli pred skupnim sestankom s profesorji in učitelji Gimnazije ter Tehniške in poklicne šole »brifing«. Torej kratko izmenjevanje vesti. Gospod Obal je ministru povedal, da je zaradi ukrepov sedanje oblasti nasprotna stran sprožila pravni spor, ker zdajšnjemu vodenju šole oporeka v treh bistvenih točkah: zaradi domnevnega neupoštevanja Elaborata o razdružitvi, nerazdelitve šolske lastnine med obe na novo konstituirani šoli in neustrezne sestave sveta šole. »Nič več, od sobote (14. septembra letos — op. avt.) dalje jih postavljamo mi,« je tolažeč predsednika Obala rekel minister. Misleč pri tem na kriterije za postavljanje članov sveta šole. Gospod Obal je to vedel. »Vendar,« je rekel, vas seznanjam s stanjem stvari. V nekaterih zadevah nas boste pa vsekakor še potrebovali.« »Pretiranega prenašanja ne bo, ker sami si stvari ne boste poglihal! Bomo pa upošteval, če ima zadeva rep in glavo!« Je rekel minister Vencelj. Gospod Vester pa nič. Človek bi rekel, da sta profesorica Cipotova in doktor Vencelj iz nekam podobnega testa. Ona je rekla, da zadeve ureja v skladu s pravili igre, on pa: »Ta šola je znana, da na njej ni miru.« Kar je bilo mogoče razumeti kot konstatacijo, da drugače niti rav-nateljevati ne more. Ko bodo zakoni sprejeti tja do »novega leta«, je rekel minister — bodo njej stvari lažje, njemu pa še zdaleč ne. On ima svoj resor, ki ima tudi svoj budžet. Učitelji pa imajo slabe plače. S financiranjem bo imel več težav kakor s pravno ureditvijo vodilnih mest po šolah: »V proceduri imamo okrog 2000 ljudi.« Poleg tega pa mora ministrstvo regulirati še mrežo šol. Toda kaj je nekaj prahu, ki ga bo dvignil veter ob postavljanju ravnateljev in redčenju šol, v primerjavi z viharji, ki se ne bodo polegli, dokler ne bodo učiteljske plače višje! Kakor je takoj po »brifingu« spet še enkrat spoznal minister. V učilnici 016 sta ga pričakali dve sorti državljanov. Vsi po vrsti sicer čisto na mestu učitelji, toda njihove državljanske potrebe so se razklale v dve smeri. Eni so bili proti slabim plačam, drugi pa predvsem proti novi v.d. ravnateljice na Gimnaziji. Vendar bi tokrat težko rekli, katero od obeh rojstnih mest vetrov je bilo silovitejše. Minister je začel na široko. Kjerkoli je bila gimnazija vključena v poklicno šolo, ni bilo dobro — nekaj je to odvisno tudi od ljudi, toda manj od ljudi, je rekel minister. Določiti bo potrebno nacionalni program ter urediti šolstvo. Zdaj ne verjame več, da je pomembnejše od tega ukvarjanje z »deklariranim gospodarskim zlomom« in nacionalno državo. Po tej ministrovi izjavi bi lahko sklepali, da je on kot minister za šolstvo imel nekoč za pomembneje ukvarjati se s temi rečmi! Še naprej bo ministrstvo po tako imenovanih »kalkulativnih osnovah« spravljalo denar do šol — delile si ga bodo pa same. To je znana taktika. In zelo poguben, toda preverjen način za uničevanje šolstva. Ko se učitelji na posameznih šolah med seboj trgajo za plače, pozabljajo da malo zaslužijo, ker od države malo dobijo. Država pa spet pridobi nekaj časa. Iz česar bi lahko sklepali, da tisto, kar je dobro za državo, ni dobro za šolstvo. Bog pomagaj takšni državi! Ministrstvo ne računa z uvajanjem diferencirane učne obveze. Minister je rekel, da argumenti Zavoda za šolstvo in Pedagoškega inštituta govorijo proti diferenciranju učne obveze, proti temu, da bi učitelji z različnih predmetnih področij poučevali različno obvezno število ur. Ko je minister pojasnjeval, kako si predstavlja uvedbo ustreznih standardov in normativov, torej tistih meril, po katerih se določi, koliko učencev je pametno.in znosno imeti v razredu, OB DNEVIH ISTVANA SZECSENYIJA Tridesetletnica madžarske književnosti v Pomurju Poleg osrednje prireditve v počastitev 200. obletnice rojstva madžarskega misleca, publicista in ustanovitelja Madžarske aka-. demije znanosti in umetnosti Istvana Szecsenyija se je zvrstilo še nekaj drugih prireditev. V navzočnosti gostov iz Madžarske in Slovenije so se v prostorih hotela Lipa spomnili tudi tridesetletnice madžarske književnosti v Pomurju. Ob navzočnosti številnih uglednih gostov in domačinov so odkrili v Lendavi na pročelju osnovne šole Jože Kramar-Juš spominsko ploščo Istvanu Sz£chenyiju ob njegovi 200-let niči rojstva. Szecheny je bi! eden največjih Madžarov, saj je veliko storil za razvoj gospodarstva, kulture in izobraževanja. Svečanosti, ki jo je pripravila madžarska narodnostna skupnost Prekmurja, sta se med drugimi udeležila dr. Balazs Horvat, minister za narodnosti v slovenski vladi. Oba ministra sta v krajšem nagovoru poudarila, da je potrebno zgraditi še tesnejše mostove med sosedi ter obema narodnostima na obeh straneh meje zagotoviti kar najboljše možnosti za razvoj. . J D Po uvodnih besedah predsednice Madžarske narodnostne samoupravne skupnosti iz občine Murska Sobota Rozse Kercsmar je besedo povzel podpredsednik Svetovne zveze Madžarov dr. Mihaly Czine. Govoril je o prete-. kiosti in sedanjosti in spomnil, da je imela pomembno mesto v kulturni zgodovini, saj je imela že v 16. stoletju svojo tiskarno. Razveseljivo je tudi, da v tisočletni zgodovini slovenski in madžarski narod nista imela sporov. Pesnik ip novinar Sandor Szu-nyogh je spregovoril o prehojeni poti, ki se je začela leta 1961, ko je izšla pesniška zbirka Lajosa Vlaja: Versek (Pesmi). Zatem so se zvrstile še pesniške zbirke drugih avtorjev, pa tudi druga literarna dela, od kronik in revij, kot so Lendavski zvezki, Murataj in vsakoletni koledar Naptar. Kljub številnim težavam, predvsem zaradi pomanjkanja denarja, je v zadnjem obdobju letno izšlo pet do šest knjig. Da se lahko ta načrt uresničuje tudi letos, pa je zasluga matične domovine, saj so za knjige, ki bodo izšle, nekaj denarja zagotovili v Železni županiji. Pesnik Lajoš Bence je spregovoril še o umetniški plati ustvarjalnosti madžarskih literatov iz Pomurja. Navzoče je spomnil na besede Istvana Szecsenyija (revolucionar Lajos Kosuth ga je poimenoval tudi za »največjega Madžara«), ki je govoril in pisal tudi o tem, da je še tako velik narod brez svojega jezika izgubljen, saj je jezik bistvo vsakega naroda. Zato pesniki in pisatelji, še posebno v Pomurju, nimajo druge izbire kot še naprej ustvarjati. Ob tridesetletnici madžarske književnosti v Pomurju je Pomurska madžarska narodnostna samoupravna skupnost’ trem umetnikom podelila posebne diplome za njihovo dolgoletno ustvarjalno delo. Prejeli so jih: Pal Szomi (posmrtno), Sandor Szunyogh in Jozsef Varga. se Neporavnani računi za elektriko nje čase srecujej avgust so morali razposlati kar 1346 pisnih opo-davsko občino. Samo za avgus^ ()b mmov, v glavn g P omrcžja g0 stranka poravna račun, jo zopet pri-odklop iz ele .. uDos|ej so mesečno odklapljali le po pet do šest odje-k|j|tclJ0 "a .. energije, v prihodnje pa se bodo morali očitno posluže-ostrejših Ukrepov, saj jim težave s sprotnim plačevanjem računov pov- zročajo sive lase. —še Ali je Sobota vaše mesto? Čigavo mesto je pravzaprav Sobota? Je »moje mesto« za rojene »Sobočan-ce«, ali pa je mesto vsakokratne oblasti? Vsaka oblast skuša mestu, iz katerega vlada svojemu delu pomurske province, vtisniti znamenje svoje navzočnosti. Toda — ali je Sobota dejansko provincialno mesto? sta profesorja Meden in Simon ugotovila, da to pelje k naslednjemu sklepu: kvaliteta šole se poveča, če se zmanjša število otrok, če pade nataliteta. »to ni krščanskodemokratsko, fant,« je rekel. Meden okoli sebe sedečim. Dva njuna kolega, profesorja Vlado Kolmanič in Vili Serak, sta izvala dva prva dramatična vrhunca srečanja. Seraka, ki je sicer avtor znanega javnega pisma ministruje ta s sofističnim retoričnim manevrom pripravil do tega, daje zapustil »nulašestnajst-. ko«. Profesorja Kolmaniča pa je prepustil svojemu spremljevalcu Vestru in ta je bil poražen. Dr. Vencelj je potem vseeno želel imeti zadnjo besedo v zadevi, ko je Kolmaniču povedal, da ve, kolikšno plačo imajo profesorji v Avstriji: začetnik med 15 in 16 tisoč šilingi, končna pa je tam okrog 44.000. Kakor da Kolmanič tega ne bi vedel. Zaradi velikanske razlike v plačah tukajšnjih in tamkajšnjih srednješolskih učiteljev je polemiko tudi začel. Dokončni dramatični vrhunec je injicirala druga skupina državljanov. Tisti, ki so proti novi v.d. ravnateljice. Ravnateljica, predsednik izvršnega sveta in minister so jih sesuvali z aroganco in v zavetju zakonitosit. Štefan Smej IN MEMORIAM Če je Sobota provincialno mesto, kdo je za to kriv? Saj je arhitekt Braco Mušič na posvetovanju o urbanizmu, ki so ga ob asistenci soboškega izvršnega sveta pripravili Kulturni zbor Pomurja, Slovensko konzervatorsko društvo in Slovensko umetnostno zgodovinsko društvo, izjavil, da se Soboti v križišču med srednjeevropskimi prestolnicami ni potrebno počutiti provincialno. Po besedah razpravljalcev (dr. Šumi, dr. Bernik, B. Mušič, arh. M. Bežan, arh. in drugi) so za provincialni videz Sobote krivi, njeni arhitekti in urbanisti! Ali je potem to njihovo mesto? Ali pa je mesto dijakov in tistih, ki prihajajo vanjo vsak dan na delo? Kako tako imenovani stari Sobočani doživljajo svoje mesto? K reševanju soboške urbanistične godlje so, kljub temu z napisanimi referati, skušali pripomoči umetnostni zgodovinarji J. Balažič, Metka Hari, Franc Obal in arhitekt Janko Ori. Nova postkomunistična oblast pa si ob poslušanju teh in drugih referatov izbira svoje arhitekte, svoje dvorne graditelje. Vsepovsod v postkomunističnih deželah, od Prage do Sobote, kakor boste lahko prebrali v naslednji številki. Štefan Smej 'S BOGDAN PLEŠA Dolgost življenja našega je tisto, kar usoda namenja pri-kratka, je nekoč zapisal veliki jaznim in tihim ljudem. Ce-pesnik. Nenadoma in za vedno prav se je rodil leta 1928 v je zastal korak 63-letnemu Slivnici pri Celju, kjer je bil znanemu novinarju, komentatorju in uredniku Televizija Slovenija Bogdanu Pleši. Ko sem se na začetku leta pogovarjal z njim, nisem niti slutil, da bo to zadnji intervju z njim, čeprav ga je že tedaj močno načela neizprosna bolezen. Ostal pa bo neizbrisan spomin na človeka, ki se je v svojem poklicu razdajal vse do zadnjega, saj tudi v pokoju ni mogel mirovati. Hotel se je lotiti podrobnejše zgodovine o grofovski zemlji v Prekmurju. Novinar Bogdan Pleša je v svojem življenju doživljal vse njegov oče žandar, je bil vedno navezan na svoje Gančane, od koder je izhajala njegova mati. Od toda ga je pot vodila na soboško gimnazijo. Takratni profesorji so opazili njegov talent in so ga nagovarjali naj študira slavistiko, on pa se je raje odločil za ekonomijo, ki ga je v bistvu spremljala vse življenje. Notranje nagnjenje do novinarstva ga je kmalu privedlo na ljubljanski radio. Nato so ga poslali v cono B v Koper, kjer je bila vojaška radijska postaja. Neizmeren je njegov delež pri ustanovitvi tamkajšnjega slovenskega programa. Znova se je vrnil v Ljubljano, kjer je postal priznan gospodarski komentator; najprej na radiu in pozneje na TV. Mnogi ga še danes poznajo po njegovem prisrčnem slovesu »Pa lepo pozdravljeni«. Bogdan Pleša je sodil k tistim navdušencem, ki odpirajo vrata k razumevanju nič kaj lahkega poklica novinarja. Sled, ki jo je zapustil med t.i. sedmo silo, in spomin na mirnega, dobrega in tihega človeka pa bosta ostala nepozabna. M. Jerše ZDRAVILIŠČE RADENCI JESEN PRI TREH SRCIH Po ugodnih cenah vam ponujamo: — fizioterapevtske in zdravstvene storitve, — preventivni pregled s cikloergometrijo in vasosca-nom. Tisti, ki boste koristili naše zdravstvene storitve, se lahko v bazenih kopate zastonj. V našem Zdravilišču vas pričakujemo! Tel.: 069/65 331, fax: 069/65-054. Stran 3 aktualna tema ENKRATNA IZPLAČILA DENARNEGA NADOMESTILA Stečaji podjetij se vrstijo, vendar je treba povedati, da delavci povsem praznih rok le ne ostanejo. Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti namreč določa, da ima delavec določen čas pravico prejemati denarno nadomestilo. Svoj »stečajni« denar pa lahko v enkratnem znesku tudi vloži v novo zaposlitev. Višina denarnega nadomestila in čas prejemanja sta odvisna od osebnega dohodka, ki ga je delavec prejemal, ter časa zaposlitve. Denarno nadomestilo stečajnika je 60 odstotkov od osnove, osnova pa je povprečni mesečni osebni dohodek v zadnjih treh mesecih dela. Denarno nadomestilo delavcu ne sme biti nižje od 80 odstotkov zajamčenega osebnega dohodka. Ta je sedaj 5680 dinarjev ali neto 3672 dinarjev. Od denarnega nadomestila se namreč odšteje še prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno varstvo in zaposlovanje. Delavec bo prejemal denarno nadomestilo tri mesece, če je bil nepretrgoma zavarovan 9 mesecev ali 12 mesecev s presledki v zadnjih osemnajstih mesecih. Do polletnega nadomestila je upravičen delavec, ki je bil nepretrgoma zavarovan 30 mesecev ali 50 v zadnjih petih letih. Ce je bil delavec zavarovan pet do deset let, bo denarno nadomestilo prejemal devet mesecev, leto dni za 10 do 15 let dela, leto in pol za do 20 let ter dve leti za 20 in več let dela. Delavec, ki je izgubil delovno mesto, ima torej iz dela še pravico do denarnega nadomestila ter je pokojninsko in zdravstveno zavarovan. Ta sredstva lahko izkoristi kot mesečne prejemke, lahko pa ga tudi vloži v enkratnem znesku v svojo novo zaposlitev. To je lahko novo ustanovljeno podjetje iz stečajnega ali drugo družbeno podjetje, lahko sam odpre obrt ali si zaposlitev vplača pri drugem obrtniku, se zaposli v podjetju ali ga sam ustanovi ali pa denar vloži v kmetijsko dejavnost. Štefan Smej Uvod v tokratno kolumno je »za vse in nikogar«. Zato naj ga preberejo samo tisti, ki se jih tiče, vsi drugi naj besedilo, ki je zaradi svoje ekskluzivnosti v oklepaju, izpustijo. (Pisanje, ki tukaj sledi, nima namena slabiti vere. Niti nima namena spodbijati morale, čeprav se piscu zdi, da je čedalje bolj ničejanski, vendar bo to svojo usmeritev, kakor sicer vedno, ko nastopa v javnosti, tudi tokrat pustil ob strani.) Znano je, da se ljubezensko življenje spreminja. Časopis Start si je nekoč služil svojo naklado s sredino, kjer je bila fotografija gole in nekoliko pohotne ženske. Star-tove »duplerice« ni več. V kabinah šoferjev tovornjakov so spet nabožne podobe in tam, kjer se je nekoč za hrbti kamionarjev prepeljalo največ fotografij razgaljenih žensk, po avtocesti med Zagrebom in Beogradom, se zdaj, kakor bi rekli varuhi morale in moralni gorečneži, zaradi te nekdanje pregrešno-sti ni več varno peljati niti z oklopnikom. Čeprav bodo morali tudi priznati, da je bilo tisto porno-grafirano »kamiondženje« manj strašno, kakor je dandanašnje klanje. SREČA SE NIKOLI NE KUJE NA POGORIŠČU Dve obliki enkratnega izplačila denarnega nadomestila Ljubezensko življenje duhovnikov Ljubezensko življenje daleč od tega jugoslovanskega ponorelega sveta se torej spreminja. Svobodna ljubezen ni več v modi, nekdanji hipiji, ki so se na vse muke ljubili v javnosti, so zardeli in postali konvencionalni. Samo v kakšnem pomurskem parku še vidiš zapoznele srednješolce, ki se javno poljubljajo. Nekdanji pohujšljivci hipiji so postali »jupiji«: lepo so se poročili in krepostno vzgajajo svoje otroke. Zaradi tega, ker ljubezen kot javna intimna zadeva ni več obremenjena s surovostjo pornografije (čeprav pornografija še kroži, predvsem kot videopornografija, toda zdaj ne več kot stil, marveč kot rezultat pomanjkanja domišljije), je tudi ljubezen duhovnikov znova postala javna tema. Kajti zdaj več ne žali dostojanstva svečeniškega stanu. Lea Ledla, nekdanjega avstrijskega posebnega odposlanca v Vatikanu, ki se je med drugim tikal celo s kardinalom Tisserantom, so v pred kratkim objavljenem intervjuju vprašali, če sta- imela kardinal Benelli, kandidat za papeža, in nadškof Mafcin-kus težave s celibatom. Nihče v Vatikanu, je odgovoril Ledi, nima težav zaradi tega, ker je duhovnik in torej prisilno neporočen. Zato, ker se celibata nihče niti ne poskuša držati. Vsi imajo svoje »nečakinje«, ki jih še v službenih oblekah brez zadržkov poljubljajo na usta. Recimo, da gospod Ledi laže. Ostaja pa dejstvo, da se je v svetovnem merilu v zadnjih 25-ih letih 100.000 duhovnikov (kar je petina vsega katoliškega duhovništva) poslovilo od svojega poklica — da bi se poročili. Papež Janez Pavel II. je nekemu ameriškemu novinarju menda odgovoril: »Trdno smo prepričani, da bo celibat padel. Toda zagotovo ne v času našega pontifikata.« Službujoči Petrov namestnik je v svojem doslejšnjem mandatu laiziral okrog 32.000 duhovnikov, ki so izstopili iz duhovniškega stanu. To pomeni, da niso končali tako kakor na primer kaplan Kociper, marveč smejo opravljati določene cerkvene službe. »Kako zelo moramo ljubiti tiste, zaradi katerih se moramo ljubezni odpovedati,« je rekel sveti Avguštin. Ali pa mar tukaj govorim o nečem, česar ne razumem? Tako kakor če duhovniki govorijo o ljubezni! Zakon o zaposlovanju in brezposelnosti govori o dveh vrstah enkratnega izplačila denarnega nadomestila. Po 27. členu se- delavec sam odloči, da bo svoj denar prenesel v drugo podjetje, obrt, kmetijsko dejavnost. Ne glede na višino denarnega nadomestila oziroma na prineseni denar v drugo dejavnost, mora delavec za to dobiti pogodbo o sklenitvi delovnega mesta za nedoločen čas. Ta sredstva so namenska in jih delodajalec lahko uporabi samo za širitev materialne osnove dela. Če se delavec sam odloči, kaj bo z njegovim denarjem, Zavod za zaposlovanje do njega nima več nobenih obveznosti oziroma delavec izgubi pravico v zvezi z brezposelnostjo, četudi ponovno izgubi delo. Druga oblika kapitalizacije pa je skupinska. V tem primeru pogodbo v imenu delavca podpiše Zavod za zaposlovanje in s tem prevzame tudi odgovornost ob morebitnem neuspelem poslovanju. Tak delavec ima ob izgubi delovnega mesta spet pravice zaradi brezposelnosti. Zavod torej prevzame odgovornost ter tudi sam izbere ali ponudi delo brezposelnim delavcem. Če le-ta delo zavrne, se mu tudi črtajo vse pravice. Oba dva člena, 27. in 28., sta fakultativna, se pravi, da se izvajata, dokler je denar. Tako je bila skupinska kapitalizacija možna le do maja (oziroma dokler so tekli postopki) individualna pa razen poletnih mesecev vse leto. INDIVIDUALNE KAPITALIZACIJE * Za individualno kapitalizacijo se je v devetih mesecih v Pomurju odločilo 440 delavcev. V novo dejavnost ali gospodarstvo so prinesli skupaj 30 milijonov 671 tisoč 927 dinarja. Individualnih kapitalizacij pa je bilo več v treh občinah, kjer je bilo več stečajev oziroma kjer je več brezposelnih. Kam so delavci vlagali svoj denar, je razvidno iz grafa 1. Tri podjetja pa so imela individualno obliko kapitalizacije, kjer si je delovno mesto kupilo več kot pet delavcev. To so IMOL iz Lendave ter Tehnostroj in zasebnik Novak E-92 iz Ljutomera. V Imolu se je maja zaposlilo 49 delavcev, v Tehnostroju konec januarja 175 ter v podjetju Novak E-92 12 delavcev. (Graf 2.) Zakon o zaposlovanju pa tudi daje možnost, da delavci za svoj vložek postanejo delničarji. Značaj vložka opredelita podjetje oziroma delodajalec ter delavec. SKUPINSKA KAPITALIZACIJA Skupinska kapitalizacija je bila možna le do maja, denar pa so dobila tri pomurska podjetja. (Graf 3.) O skupinski vložitvi denarja se je Zavod za zaposlovanje odločil na podlagi mnenja ekspertne komisije iz Ljubljane, ki je pregledala predložene programe dela podjetij. Tretja pot Podjetja niso ravno navdušena za tako imenovano individualno kapitalizacijo, saj jih obvezuje, skupinske kapitalizacije pa več niso možne. Zato se obračajo na novo možnost pridobitve denarja iz žakla zaposlovanja in brezposelnosti. Govor je o tako imenovani aktivni politiki zaposlovanja in pridobitvi denarja po 49. členu zakona. O tem, koliko sredstev so pomurska podjetja dobila po tem členu, ni evidence, gotovo pa je, da so ga nekatera že. Denar za zaposlovanje je praviloma vedno bil, čeprav ne v tolikšnem obsegu, kot bi nekateri želeli, pa vendar je v republiškem proračunu nemajhen delež namenjen prav za zaposlovanje in brezposelnost, da bi prispevali k hitrejšemu preoblikovanju gospodarstva ter odpravi presežka delovne sile. Tudi ob sedanjem popravku proračunske delitve sredstev je za zaposlovanje in brezposelnost predvideno povišanje. Kako je pomursko gospodarstvo znalo izkoristiti dobljeni denar, kako varno so svoj denar naložili delavci? GRAF 1 Individualne kapitalizacije (za 9 mesecev) Občine Skupaj Obrt Podjetje Kmet. d. Zas. p. Dr. podj. M. Sobota 103 28 15 32 23 5 G. Radgona 18 6 5 4 2 1 Lendava 115 7 15 19 19 55 Ljutomer 205 4 1 8 16 1 I76 GRAF 2 Individualna kapitalizacija (za več kot 5 delavcev) Podjetje Število oseb Znesek/din Čas IMOL 49 2,787.338.30 maj Tehnostroj 175 13,104.524,90 februar Novak E-92 12 984.882,90 marec GRAF 3 Skupinska kapitalizacija Podjetje Št. oseb Znesek Čas PAN - AGRA 183 17,374.363,- januar MIS r- Varstroj 225 17,930.854,- maj POM - GRAD 494 37,522.902,— maj Skupaj: 1342 oseb Skupinska kapitalizacija = 902 oseb Individualna kapitalizacija = 440 oseb USPESNI Naslednik Gorenja Varstroj v Lendavi je podjetje Marketing in servis varilne opreme z osnovno dejavnostjo proizvodnja, prodaja in servisiranje opreme za varjenje in rezanje kovin, električnih strojev in naprav. Je eno od redkih podjetij, nastalo iz pogorišča starega in neuspešnega, ki je že po šestih mesecih poslovanja brez posojil. S pogodbo o skupinski kapitalizaciji si je v ■ podjetju kupilo delo 225 delavcev v vrednosti 17,9 milijona dinarjev. To je bil pomemben zagonski kapital novoustanovljene družbe, ki so ga z nabavo reprodukcijskega materiala in uspešnim pokrivanjem likvidnostnih težav dodatno oplemenitili. Vsi delavci so zaposleni za nedoločen čas, načrtujejo pa še osem novih zaposlitev. Vojna v Sloveniji in znani dogodki na razpadajočem jugoslovanskem tržišču so preprečili kar trideset novih zaposlitev, ki sojih zaradi velikega povpraševanja načrtovali za september. Zaupanje delavcev v novoustanovljeno družbo se je popolnoma opravičilo — ne samo to, da so vsi zaposleni za nedoločen čas, njihova delovna mesta’’ so trdna, osebni dohodki v skladu s pravilniki, delavci so razvrščeni po tarifnih razredih, prvi v Pomurju so podpisali podjetniško kolektivno pogodbo ter v prvem polletju ustvarili nadpovprečni dobiček. Denar v MlS-u so znali pametno obračati, kapitalizacijo so ohranili in oplemenitili. Zaupanje delavcev, ki bodo kmalu postali tudi delničarji, se obrestuje — MIS je danes eno najbolj zdravih podjetij v lendavskem gospodarstvu. Podobno uspešno podjetje je tudi Imol iz Lendave, ki si je pomagalo s sredstvi individualne kapitalizacije in svežim denarjem iz tujine. Imol je mešano podjetje, ki se je vpisalo v register gospodarskih subjektov konec lanskega decembra in kjer je z 49 odstotki udeležen tuji kapital. Ta zagotavlja predvsem naročila za delo v Nemčiji, tako da zaposluje podjetje po načelu de-taširanega dela v tujini več kot 75 odstotkov svojih zmogljivosti. Izvajajo predvsem industrijsko-izolacijska dela v toplotnih, hladilnih in protiakustičnih sistemih. V manjšem obsegu, vendar uspešno, v Nemčiji montirajo tudi dvigala za osebni in tovorni prevoz. Dejavnost zahteva zelo usposobljen kader in pripravljenost delavcev, da opravljajo dela na gradbiščih v tujini. Zaposlenih je 58 delavcev, od tega pet v režiji (trije doma in dva v tujini). Individualna kapitalizacija je bila za 49 delavcev v znesku 2,8 milijona dinarjev. Sredstva iz tega vira uporabljajo za nakup osnovnih sredstev izključno za pospeševanje dejavnosti na domačem tržišču. Nakupili so sodobno izolacijsko opremo, vozila za prevoz delavcev na gradbišča ter sodobna električna ročna orodja. Kapitalizacija je omogočila, da je varnost novih delovnih mest večja, vsi delavci pa so zaposleni za nedoločen čas. Imol uspešno posluje po načelu srednje velikih tujih podjetij, rezultati pravega poslovnega uspeha pa se bodo pokazali šele s časom. V Imolu pravijo, da je dolgoročni uspeh neposredno povezan z razvojem gospodarskega sistema v Sloveniji — neomejeno devizno poslovanje, stabilna denarna efiota, tržna ekonomska politika obdavčevanja ... Podjetje uspeva sproti izpolnjevati vse svoje obveznosti s področja davčne zakonodaje in socialnega zavarovanja, zagotavlja vse pravice, ki jih predvideva splošna kolektivna pogodba, med delom v tujini so tudi osebni dohodki prilagojeni tujim razmeram. Nadaljnja usoda podjetja Imol je zelo odvisna od uspešnosti dogovorov Slovenije z državami evropske gospodarske skupnosti na mednarodnem tržnem področju. Imol intenzivno išče tržišča tudi v drugih evropskih državah, pričakujejo pa, da bo slej ali prej prišlo do gospodarske preobrazbe tudi v Sloveniji, tako da bodo lahko dejavnost podjetja ustrezno razvijali in širili tudi doma. Evropa 92 je privatno podjetje s 14 zaposlenimi delavci, ki izdelujejo opremo za gostinstvo in turizem. Z individualno kapitalizacijo v višini milijona dinarjev si je 12 delavcev zagotovilo delovna mesta za nedoločen čas. Sredstva iz tega vira so uporabili za nakup opreme za proizvodnjo in zagotovitev prostorov. Posel je izredno dobro kazal v začetku letošnjega leta, iz znanih razlogov pa -se sedaj pojavljajo težave predvsem pri prodaji na Hrvaško, ki je velik kupec izdelkov Evrope 92, in na tuje, kjer so se pojavljale tudi možnosti za sovlaganja, ki pa so jih tuji podjet-neži zaenkrat zamrznili. Kljub nekoliko težjemu položaju, so v podjetju optimisti. Pravijo, da imajo obetaven program, so kakovostni in konkurenčni in da bo dela dovolj, samo da se urede razmere. Takrat bodo dodatno zaposlili tudi nekaj novih delavcev, ki so bili v planu že spomladi, žal pa so to preprečile vojne razmere. IN MANJ USPESNI Težavam, ki tarejo vso slovensko gradbeništvo in se kažejo predvsem v zmanjšanju naložb in tržišča, se ni moglo izogniti prejšnje Pomurje, občuti pa jih tudi novonastalo podjetje Poni-grad. Od nekdanjega gradbenega velikana je v novi družbi z omejeno odgovornostjo zaposlenih pol manj ljudi, 487 delavcev za nedoločen čas, skupaj s tistimi, ki delajo za določen čas, pa jih je . 523. S strani republike je za nakup novih delovnih mest prišlo v podjetje 37 milijonov dinarjev, ki Pomgradu pomagajo pri reševanju likvidnostnih težav in pokrivanju prevzetih obveznosti — tu gre predvsem za predujme, ki jih je že porabilo Pomurje, delo pa je bilo potrebno dokončati. V Pom-gradu pripravljajo reorganizacijo, podjetje bo lastninjeno tako, da bodo vsi delavci, ki so zaposleni za nedoločen čas, delničarji s svojim deležem v firmi. Zelo intenzivno iščejo tudi sredstva za dodatno dokapitalizacijo, razgovori s partnerjem,' ki bo v firmo prinesel 'svež kapital, se, kot vse kaže, bližajo uspešnemu koncu. Da je naložbeni ciklus dejansko zaprt in da se gradbeništvu, če ne bo iskalo dela tudi čez mejo, ne piše nič dobrega, pove podatek, da prvič po štiridesetih letih v Murski Soboti ne bo stal žerjav. Pomgrad išče delo v tujini, tačas pa je na gradbiščih po Nemčiji in Madžarski zaposlenih čez sto delavcev. Logika šestdesetih let, da vsako malo večje mesto mora imeti svoj hotel in gradbeno podjetje, tepe turiste in gradbenike. Izhod za slednje je iskanje dela na tujem, kjer pa bo potrebno bolje vnovčiti še vedno dober imidž slovenskih gradbincev. Če je stečaj slabo izpeljan, njegov namen ni dosežen. Večina težav, predvsem finančnih, se tako vleče v novo podjetje, ki mu morda zaradi tega in dodatnih problemov, s katerimi je sedaj obremenjeno slovensko gospo- darstvo, grozi nov stečaj. Neka-ko tako bi lahko opisali težaw’ Tehnostroju—Moderni oprem j ji tudi sredstva za kapitalizacij0 niso kaj dosti pomagala. 1W “J lavcev si je sredstvi v višini Iv milijona dinarjev kupilo delovna mesta za nedoločen čas, vendar zaradi težav pri poslovanju majo nobenega jamstva, da boo0 ta delovna mesta tudi obdržat Tehnostroj je polletno poslovanje sklenil z izgubo, nič kaj tavne napovedi pa se ne obetaj do konca leta. Visoke obresti, j zave pri oskrbi z reproduW skim materialom in tudi prod J so največje težave, ki sprem™y poslovanje mladega podj6*^ Podjetju naj bi delavci s svoja vložkom postali delničarji, * dar bodo dokončno Pre?,ra.j£ v delniško družbo izpeljali s takrat, ko bodo imeli zagotovi. kapital. Zanimanje za vjagaoj pokazalo kar nekaj tujih tij, vendar so zaradi tveganja dogovori začasno odloženi. Nekoliko bolje je v P33^ družbi z omejeno odgovorno J' ki izdeluje kmetijsko me”3 cijo. Sredstva v višini 17,5 . jjj na dinarjev, s katerimi si Je delavcev kupilo delovna m so namenili za nakup repm' cijskega materiala, razširjen produkcijo ter zgraditev kotlovnice, kjer so mazut , njali s plinom. Čeprav v ran: pravijo, da bi podjetje pr® j. tudi brez teh sredstev, in mk/. vsem na račun ugodnega raz ja med terjatvami in 0 ,e mi, pa bi bil začetek p°sm..^. dosti težji, saj bi v iskanje I nostnih sredstev ož. v k°^napir cije morali vložiti dosti ve $ rov. V Pan-agri je zaposlen”^ delavcev za nedoločen čas, Jih zaposlujejo tudi Kmalu bodo ustanovili oc: { družbo, za katero imajo z papirje in tudi spisek dei' jev. To bodo delavci ssv%tnji pitalizacijo, obeta pa se.!3:,^-kapital. Zaradi povečani" nih poslov s katerimi ^^^jšču-rajo izpad na domačem ■ g nameravajo kmalu k1 pet novih delavcev, 23 P1' so zaposleni po pogodbi, F mišljajo, da bi ustano manjših, neodvisnih firm ru Pan-agre. RECEPT^ NI 4 V vseh pomurskih Polnili' kjer je bila skupinska 31 vidualna kapitalizacij3’ menska sredstva uP°T^t>ePt različno uspešno. V & so vlagali v razširjen0 dukcijo, v obratna in 0 ^H’ sredstva, sredstva frotir zacije pa so bila tu«1 r f Ir hen vir za prernago^^tij kvidnostnih težav P Uspela so tista s nanim proizvodnim r syir mom, ki so pravi f,l‘ znala, da je doma?1 0 majhen, da jugoslova3 obstaja več in da je ednbi)r^ tev izvoz. Tista, ki s° stari proizvodni Pr^ ttŽi^ zanašala na prejšU3 gl*, tarnala nad sistem013! .j prihodnostjo branže, * X padajo, ter pricakm3 f od drugod, so se u ceptov za uspešn0 p r sredstev iz kapital■ Vsako podjetje in *s ^n, ki ji pripada, ima sebnosti, svoje dom tem0, pasti, svojo svetlo 3 , je Prihodnost. Predeš/3’? vodilnega kadra ode je znal novim razme } f . goditi poslovanje $ A jetja ali podjetja, Uspeli so tisti, ki30 epsPli, jetja niso gradili na starega, na starem . nem programu ter pp tržišču. Nova sreča ne kuje na pogoriš03, Maj^ Stran 4 VESTNIK, 3. komentarji, članki, pogledi PRVI KORAKI PZAJEZENA REKA BEGUNCEV-------------1 Gornjeradgonski izvršniki so odločni — v enkratni priložnosti Skupne razstave v avstrijski Radgoni in Gornji Radgoni vidijo nepono-•hivo možnost obnove gradu in starega dela mesta ter utrditve poslovne Puoobe mesta za vnaprej. Septembra so se začeli tudi konkretno pogo-lahi '1 4vs*rijci. Prvo tako srečanje je bilo 10. septembra, za katero bi ko rekli, da je bilo bolj spoznavno in »tipajoče«. 15. avstrijskih go-,m strokovnjakov je obiskalo Gornjo Radgono, si ogledalo grad in znamenitosti, nato pa so se z gostitelji pogovarjali o ciljih in vse-takrat je bilo očitno, da avstrijski sosedje ne bodo ob-žav c^jektov na tej strani meje; za to bo morala poskrbeti naša dr-t Skupina Tropenauer, Brunčič, Erlih in Vedernjak je v minulem nu naredila prve korake ... do republike! so Ponedeljek (23. septembra) vnj j2aaJPrej odpravili na delo-Podrnk ~ Novogoričani so jim ta k° razl°žili, kako so se soe „°ve gradu Dobrovo, ki nu (v • kratkim predali namena Mn--"1 Je razstava del Zora-^g0Vn ,a)" 'ste§a dne so se tudi ško V| J? 1 za sestanek z republi-zakaj Da bi ministri vedeli, ^insk lh >>tn°tijo« sredi skupki obS-ZaSedanja’ so ->im P°’ Pisal,. n° gradivo, kjer so za- SVet je PrePričan, dežela '^^no vabilo k projektu kot ene. razstave 1994 sprejeti preden partner našim •oviti ' । to Je potrebno zago-s°delovanje naših realizaci ■ °V Y koncipiranju in J* projekta prireditve. Da bi n ■ ZaUreJ^editev v takem smislu •"čevanje tega osnovnega k°°rdinator vseh nadaljnjih priprav na razstavo in obnovo nanje ““Bonskega gradu je Franc Mikša. pomočnik ministra za zu-volj 2^,?’ ki mu je avstrijski sistem priprave velikih projektov do-n- da se bo lahko s podobnim spoprijel tudi doma. ^Porn d ’zvedU, potrebujemo ^njemkon'- Sloveni'e.p,ri d "1 Dri ^Op^anju projek-'editv' Ureditvi osrednjega pri-^irotna Prostora. Soglasje je , Podpora republiške vla- V|'e skun"113.'3 tudi člane delo- Hine !z avstrijske Štajer-116Pota so tudi dodali, da ta nr,aUje-'° 'e v?rbalne in mo-Zelij0 l P°re vlade, ampak da V .Proiekt retno vključitev vlade ^kuie'6’ od nJe pravzaprav slrolJ°’ da zagotovi pomoč finančni ravni. ^Vne”3j b’ bila nosilec med-^dgov" pr°jekta.« •k 25 r vlade (ki so jo tega ePtembra predstavljali GOTANIN SEVNICA JUGOSLAVIJA JUGOTANIN e,nična industrija, p.o. sevnica 1 ODKUPUJEMO US PRAVEGA KOSTANJA ta odkupujemo prek: °bmočnih gozdnih gospodarstev bočnih kmetijskih zadrug formacije dobite pri e,°nu-. št. (0608) 81-349 oziroma na nas JtaT*N1Mj Hermanova 1, 68290 SEVNICA. dobro in ceno jamčimo! J. OKTOBRA 1991 --- predsednik in podpredsednik izvršnega sveta, predstavniki ministrstev za turizem, kulturo, zunanje zadeve, informiranje ter Gospodarske zbornice Slovenije) je bil približno tak: Vlada Republike Slovenije načelno podpira projekt in ugotavlja, da bi ga lahko uvrstili med projekte mednarodnega značaja. Zagotovili bodo pomoč strokovne ekipe, ki pa ne bi neposredno sodelovala pri pripravi, ampak bi organizacija potekala pod njenim pokroviteljstvom. Financiranje je odvisno od možnosti, pametno pa bi bilo vse projektno določene naložbe republiškega in občinskega proračuna vezati na to prireditev. Soglašali so s predlogom podpredsednika IS Andreja Ocvirka, da bi oblikovali delniško družbo ali mešano podjetje, ki bi imelo nalogo najti sovlagatelje in sponzorje za obnovo gradu v Gornji Radgoni (na tak način so obnovili grad Dobrova). Najbolj konkretna je bila obljuba, da bosta Republiški izvršni svet in Gospodarska zbornica Slovenije določili delegacijo, ki se bo 3. oktobra udeležila pogovora v avstrijski Radgoni. Zdaj gre torej zares! Takrat naj bi tudi izbrali najprimernejšo temo razstave. Predlogi so kar zanimivi: umetnost brez meja; zakladi iz Štajerske in Slovenije od romanske do sodobne dobe; komunikacija in tehnika skozi čas; kultura in življenje; »Thermekul-tur« (kultura, povezana s termalno vodo). Bernarda B. Peček Socialni in drugi humanitarni delavci, ki so se vsak dan | srečevali z begunci in se bodo Iše, vedo povedati, kako praznih rok so pravzaprav. V ta na-■ men v začetku ni bilo odobrenih nobenih.sredstev, zato tudi noben begunec ni dobil na ro-Iko niti dinarja. V uradnih humanitarnih in-Ištitucijah so jim lahko pomagali z nakazili za hrano, potem s I paketi hrane iz državnih rezerv, z obleko in obutvijo ter s prija-Izno besedo, če so je kaj premogli. In vse je bilo še kar dobro, I dokler je večina pribežnikov našla zavetje pri svojcih ali pri-I jateljih. Toda vojna traja, tedne in Svobodni sindikati znova povzdigujejo glas. Pravijo, da je neresno, če mora sindikat opozarjati vlado, da ne uresničuje zakonodaje in nalog, ki ji jih naloži skupščina, potem pa slišijo očitke, da jo sindikati neupravičeno kritizirajo. Skratka — začaran krog, iz katerega je težko poiskati pravi izhod. V mislih imajo predvsem podpirano kolektivno pogodbo, katere izvajanje naj bi vlada s svojimi ukrepi in zakonodajo celo preprečevala tam, kjer bi jo delodajalci lahko izvajali. Neizvr-ševanje kolektivne pogodbe dokazujejo sindikati tudi s podatkom o znižanju realnih plač za 20 odstotkov, kar naj bi se zgodilo v času, odkar je bila podpisana kolektivna pogodba. Hkrati pa se je zajamčena plača v primerjavi z lansko septembrsko zmanjšala realno za 15 odstotkov. Poleg tega v sindikatih opozarjajo na pogubne posledice zaostrenih pogojev za priznavanje odloga prispevkov za republiški proračun podjetjem, ki so NOVA ZANKA NA PLAČAH v denarnih težavah. Ti pogoji veljajo od začetka septembra pa do konca letošnjega leta. Pri tem namreč sindikati opozarjajo, da bodo spet najbolj prizadeti delavci z najnižjimi plačami, saj bodo morali v prezadolženih podjetjih pred odlogom plačila davkov in prispevkov znižati plače še za 10 odstotkov. Ob dejstvu, da so v mnogih podjetjih že v zdajšnjih razmerah komajda izplačevali osebne dohodke, ki še omogočajo preživetje, je dvig življenjskih stroškov povzročil dodatne nevščenosti. V tej zvezi se kljub protestom tudi zakon o zajamčenih osebnih dohodkih ne spoštuje; dosledno pa se vztraja pri izterjavi vseh obveznosti. Za neplačane so visoke obresti, medtem ko je stiska mnogih zaposlenih tolikšna, da je nujno poiskati ukrepe, kako jo ublažiti, ne pa jo še povečevati. V takem ozračju je slišati obžalovanje, da je sindikat pri pripravah generalne stavke konec preteklega leta popustil. Zato pa sedaj vse bolj stopajo v ospredje zahteve svobodnih sindikatov, predvsem v posameznih dejavnostih, po zrušitvi zakona o plačah, ki ni dal pričakovanih rezultatov. Hkrati pa se odločno upirajo tudi novi socialnovarstveni zakonodaji, ki bi, kot opozarjajo, še povečala socialno stisko delavstva. Zato niso odveč pobude, po katerih bi kazalo razmisliti o socialnem paktu, ki bi omogočil preživetje v prehodnem obdobju. Milan .Jerše ZAČASNA ORGANIZIRANOST ŠOL V lendavski občini so bile nekatere pobude, da bi naredili nekaj bistvenih posegov v osnovnošolsko mrežo oziroma v organiziranost tega področja. Šlo je predvsem za to, da bi nekatere manjše osemletke (Kobilje, Genterov-ci, OŠ Juša Kramarja Lendava in morda še tudi Bistrica pa Odranci) združili z večjimi ter tako oblikovali skupne javne zavode. Vendar te pobude niso bile sprejete na zborih občinske skupščine. Nazadnje je ostalo le pri predlogu, da bi se OŠ Juša Kramarja, ki jo obiskujejo učenci z lažjimi duševnimi motnjami iz celotne občine, zaradi premajhnega števila učencev združila s centralno dvojezično OŠ Draga Lugariča v Lendavi. A tudi to ni bilo izvedeno. Zaenkrat je torej ostalo v glavnem vse po starem, le samostojne osemletke so namesto tozdov sedaj enote Vzgoj-no-izobraževalnega zavoda Lendava, obdržale pa so večino prejšnjih samostojnosti. Gre za začasno rešitev, do katere je mo mesece, vednp več je kriznih žarišč, od koder ljudje beže pred smrtjo. V Slovenijo priteka reka beguncev, tudi takih, ki se ne morejo spomniti nobenega znanca v Sloveniji in pričakujejo, da bodo dobili zavetje pri srčnih družinah ali v zavetiščih. Vse to pa našo republiko stane, izračunali so celo, da Slovenija kaj več ne zmore. Prav zato, ker se številke oskrbe in pomoči potrebnih iz dneva v dan množijo, je republiški štab za civilno zaščito v dogovoru z vlado republike Hrvaške sprejel dogovor, v katerem so opredelili, kdo je begunec in je upravičen do take obravnave in kdo ne. Begunci so torej lah- Komunalne podražitve kot bumerang Da ne kaže nemudoma in na slepo verjeti vsakršnim zahtevkom po podražitvah, jasno dokazuje ljutomerski zgled. Tamkajšnje Komunalno-stanovanjsko • podjetje je namreč na občinski izvršni svet , naslovilo zahtevek po precejšnjem dvigu cen komunalnih storitev, stanarin in najemnin. Če bi namreč obveljal njihov predlog, bi po treh mesecih v ljutomerski občini z oktobrom zvišali cene nekaterih javnih storitev. Tako naj bi odjemalci plačevali veliko višje cene vodarine, saj bi bil kubični meter vode za gospodinjstva dražji za 24 odstotkov ozjroma 14,24 dinarja za kubik. Še najbolj pa bi se podražila kanalščina, in sicer za 45 odstotkov (3,03 dinarja za kubični meter), medtem ko bi bil odvoz odpadkov višji »le« za 23 odstotkov. Pri stanarinah pa so predvidevali 34-odstotno podražitev v oktobru ter za 25 odstotkov višje cene v novembru in še nadaljnjih 20 odstotkov v decembru. Pri vsem tem niso upoštevali najnovejših podražitev naftnih derivatov in za 28 odstotkov vi-, šje cehe električne energije, kar bi terjalo še večjo podražitev komunalnih storitev. Po teh izračunih pa bi morali pitno vodo podražiti kar za 33 odstotkov, kanalščino za 48 in odvoz odpadkov za 30 odstotkov. Čeprav je nezavidljiv položaj komunalne dejavnosti, ki se ponavlja iz leta v leto, in jih inflacija nenehno potiska ob tla, kar naj bi bil edini pravi razlog za dvig cen komunalnih storitev v, Ljutomeru, pa izvršni svet nikakor ni mogel pristati na predlagano podražitev, saj se dobro zaveda padajočega standarda ljudi. Njihovi očitki so leteli predvsem na kalkulacije, gospodarjenje in organizacijo dela, kjer so nedvomno še notranje rezerve. Menili so, da so stroški okvar in drugi izredni stroški premalo upoštevani, medtem ko naj bi osebni dohodki v ceni predstavljali prevelik delež. Slišali smo celo podatek, po katerem bi že s 15-odstotno podražitvijo vode lahko pokrili stroške, če bi se ko ralo priti po sprejemu Zakona o zavodih, ki je začel veljati L aprila letos. Zdaj komisija za reorganizacijo šolstva proučuje, ali naj bo v prihodnje vsaka šola samostojen zavod ali pa bi kazalo vseeno organizirati le nekaj skupnih zavodov. Glede osnovne šole s prilagojenim programom (>posebna<) pa vse bolj prevladuje zamisel, da bi bilo bolje, če bi za te učence organizirali posebne oddelke pri rednih osemletkah, tako da bi jih lahko pri nekaterih dejavnostih tudi vključevali v njihovo delo. Morda bi bila to res boljša rešitev od sedanje. - Tako kot marsikje drugod tudi v lendavski občini v zadnjem času upada število šoloobveznih ■otrok. Letos jih je 35 manj (skupaj 2936). Številčno je največji padec v Lendavi, na osemletkah v Turnišču, Kobilju in Dobrovniku pa je po nekaj učencev celo več. Razen v Crenšovcih in -Odrancih imajo povsod enoizmenski pouk. J. G. ko le otroci, ostareli ter psihično iri fizično prizadete osebe ali vsi, ki niso obrambno in delovno sposobni. Če so že sedaj socialni in humanitarni delavci v javnih ustanovah ob stiku z begunci morali v- svoji nemoči skloniti pp-gled, kaj bo šele sedaj, ko pomoči več ne bodo mogli dati tistim, ki po merilih niso več begunci, a pomoč še kako potrebujejo in pričakujejo. Prav tako jih je sram nesti družinam, kjer begunci žive, tisoč dinarjev pomoči. Kaj več . namreč slovenski Rdeči križ ne more dati, saj je dobil le omejena sredstva. mmmmmmmm munalci v zdajšnjih razmerah odrekli zvišanju osebnih dohodkov. Po drugi strani pa bi z omenjenim zvišanjem cen stanarin, ki bi letos porasle skupno za približno štirikrat, izničili vsa prizadevanja po cenenih stanovanjih, saj rast osebnih dohodkov zaposlenih delavcev ne more dohajati takih astronomsko visokih cen. Javno podjetje, ki se v ljutomerski občini ukvarja s komunalno dejavnostjo, se je na ta način znašlo pred pomembno odločitvijo, kako tudi v prihodnje zagotoviti likvidnost poslovanja. Pri tem se dobro zavedajo, da tudi z novimi podražitvami ne bodo dosegli t. i. ekonomskih cen, KOMENTAR V ambulanto ne do zadnjega V sedanjem času je zdravstvo aktualno obravnavati iz finančnega zornega kota predvsem zaradi velikih denarnih težav, i katerih so se znašli zdravstveni zavodi. Tako ob polletju kot ob osemmesečju je ambulante osnovnega zdravstva ter dispanzerjev obiskalo manj bolnikov kot prejšnja leta oziroma kot so načrtovali za letos. Po sistemu točkovanja opravljenih storitev so namreč ugotovili, da so ob osemmesečju opravili le za 60 odstotkov letno načrtovanih storitev. Tako stanje je i vseh pomurskih zdravstvenih domovih, delež opravljenih storitev v splošnih ambulantah pa bi bil še manjši, če bi odšteli dispanzersko delo ali preglede na vpoklic. V primerjavi z opravljenimi storitvami v osnovni zdravstveni dejavnosti pa v bolnišnici od načrtovanega oziroma predvidenega dela ne ostopajo. Kako si lahko to razlagamo? Ali res zaradi dražjih storitev ambulant ne obišče toliko namišljenih bolnikov? Ali ni morda prav visok prispevek, ki ga za storitve mora plačati bolnik, tisto, kar nekatere siH^da dvakrat premislijo, preden vstopijo v ambulanto, ali zdravstveno stanje ugotavljajo sami in predolgo čakajo, da je potem potrebno že bolnišnično zdravljenje? Za pravi odgovor na ta vprašanja bi morali narediti vsaj zadosti obsežno anketo, vendar pa po razgovorih z ljudmi za mnoge zdravstvene storitve sploh niso poceni. Bolnik mora za osnovni pregled najprej plačati 50 dinarjev, potem pa še 20 dinarjev za administrativne storitve. Če ga zdravnik še pošlje v laboratorij, kar pogostokrat mora zaradi nadaljnjega zdravljenja, je potrebno za to spet odšteti 30 dinarjev. Skupaj je to že 100 dinarjev. Ce dobi nato na primer še troje zdravil, mora v lekarni odšteti 180 dinarjev. Tako torej mora imeti bolnik za obisk pri zdravniku v žepu vsaj 300, če pa se mora še pripeljati, pa seveda še za stroške avtobusnega prevoza. To pa za mnoge niti ni več tako majhen znesek. Številke pa se množijo, če bolezen zahteva specialistični pregled in ga iz splošne ambulante napotijo še v specialistično ali celo na zdravljenje v bolnišnico. Morda sklepanje v tej smeri ni povsem na mestu, saj smo v informativnem biltenu za zdravstvo lahko prebrali, da je 35 odstotkov vprašanih odgovorilo, da jim socialne razmere dopuščajo, da bi lahko obiskali samoplačniško ambulanto. Seveda ne vemo, kje je bila anketa opravljena, ob tem pa le ne smemo prezreti, da si 50 odstotkov vprašanih tega ne bi moglo privoščiti. Med njimi so gotovo ostareli in upokojenci, ki tudi pogosteje zbolevajo za kroničnimi boleznimi in nenehno potrebujejo določena zdravila. Zanje plačevanje zdravstvenih storitev in zdravil ni več majhen strošek. Majda Horvat Mar je bila Slovenija do sedaj do beguncev res tako širokogrudna, da je reko beguncev morala ubrzdati ter bratske in ■ prijateljske temelje sprejemanja zamenjati z mednarodno pravnimi kriteriji? Mnenja ljudi so si gotovo deljena. Dejstvo pa je, da evropska javnost za ■ pribežnike iz Hrvaške ni storila kaj dosti. Do sedaj so bili pač na ramenih Slovenije, tu so se počutili varno. In prav zato se I ta reka beguncev ni prelila | prek državnih meja čez zahod- ■ neevropski svet. Prav zato ima 3 do njih svoj dolg tudi razviti evropski svet!? Majda Horvat če pa se bodo v občinskem javnem komunalnem podjetju vendarle pojavile izgube, jih bodo itak pokrili iz proračuna. Zato ne kaže zavajati članov izvršnega sveta, ki imajo dober vpogled v dogajanja na tem področju. Vsekakor pa je bila umestna odločitev, da podražitve za nekaj časa preložijo, dokler ne bodo dobili natančnih podatkov o vsem, kar lahko vpliva na cene komunalnih storitev. Nedvomno gre za zgled, ki bi ga lahko posnemali -tudi v drugih pomurskih občinah, kjer so doslej največkrat brez poglobljenih razprav sprejemali vsakršne podražitve. Milan Jerše Stran 5 iz skupščinskih klopi Tudi če si begunec, želiš živeti Poslanske teme in dileme »Morda so naše seje včasih preveč pragmatične, ker marsikatere zadeve še niso urejene od republiške ravni navzdol. To je objektivno, zato ne bi smelo biti kakršnega koli etiketiranja na ta račun. Želim, da so procesi demokratični, ob upoštevanju vseh okoliščin,« je na skupni seji vseh treh zborov Skupščine občine Ljutomer, ki je bila v petek, med drugim povedal predsednik SO Mirko Prelog. S tem je v bistvu nakazal vsebino nekaterih formalnopravnih zadev, ki jih je podrobneje pojasnila nova sekretarka občinske skupščine Marija Filipič. Najprej je šlo za skrajšan postopek pri sprejemu predloga sprememb in dopolnitev odloka o pristojnostih in načinu dela zborov občinske skupščine. Kot je bilo rečeno, je to narekovala predvsem nova zakonodaja, ki je imenovanja in razrešitve oziroma dajanje soglasij k imenovanjem in razrešitvam direktorjev zavodov prenesla v pristojnost skupščine občine. Zatem je statutar-no-pravna komisija predložila še spremembe in dopolnitve odloka o sestavi in volitvah v občinske organe. Slišali smo, da so se zaradi priprave nove slovenske ustave in racionalnosti raje izognili izdelavi novega statuta, ampak so natančneje opredelili nekatera vprašanja o razrešitvi funkcionarjev skupščine občine in izvršnega sveta. Temu je namreč prilagojen tudi občinski poslovnik, v razpravi pa so delegati —Murska Sobota----------- sprejeli različico, po kateri bodo poslej predsednika skupščine občine in izvršnega sveta volili z absolutno večino, za vse druge . občinske funkcionarje pa bo dovolj navadna večina. V nadaljevanju skupne seje so brez pripomb potrdili razrešitev družbenega pravobranilca samoupravljanja Franca Kolariča zaradi njegove predčasne upokojitve, medtem ko so se zadeve glede imenovanja načelnika ljutomerske geodetske uprave po nepotrebnem nekoliko zapletle. Na ' tajnem glasovanju je dobil dosedanji načelnik Rajko Mlinarič 35, protikandidat Geza Horvat pa 5 glasov (I glas je bil neveljaven). Po krajšem premoru — ves čas so delali na robu sklepčnosti — so nadaljevali s skupnim zasedanjem, na katerem so uvodoma spregovorili o osnutku odloka o razglasitvi nepremičnin kulturnih in zgodovinskih spo- menikov v ljutomerski občini. Ljutomer kot znano središče Prlekije se lahko ponaša z bogato kulturno dediščino, katere pomemben del so številni javni spomeniki. Doslej je varovanje, vzdrževanje in urejanje javnih spomenikov urejal družbeni dogovor, poslej pa bo to po odloku, ki so ga sprejeli delegati občinske skupščine. Ti so v razpravi opozorili, da je treba v javni razpravi, ki bo trajala dva meseca, natančno opredeliti posege v premoženje posameznikov in podjetij, da se ne bi dogajale napake pri prenovi objektov. Glede raziskave pobojev v Babjem ložiču pred 46 leti pa je predsednik komisije Janko Sitar dejal, da so naleteli na razna podtikanja in omalože-vanja, zato niso mogli priti do vseh podatkov. Znano je, da je bilo skupno 19 žrtev, od tega je identificiranih 12, nobena pa ni bila v službi okupatorja. Iz pričevanj svojcev pa izhaja, da naj bi o tem dogodku, ki je dal grozovit pečat povojnemu obdobju, . čim manj govorili. Zadovoljili bi se le s skromnim spominskim znamenjem. MILAN JERSE SCILE IN KARIBDE GOSPODARJENJA Pričakovanja, da si bodo poslanci soboške občinske skupščine na ponedeljkovem skupnem zasedanju natočili čistega vina in razkrili tudi subjektivne vzroke za skrajno zaostrene gospodarske razmere v občini, se žal niso uresničile. Razmere šo namreč (že spet) »vzeli le na znanje«, večini delegatov zbora združenega dela pa se ni zdelo vredno, da sploh pridejo na sejo. Tako sta zasedala le zbor KS in DPZ, ki sta največ pozornosti namenila informaciji o gospodarskih gibanjih in javni porabi v prvem polletju ter poslovanju po junijskih dogodkih. Po besedah predsednika izvršnega sveta Ivana Obala so v večini od 165 podjetij še naprej izredno neugodni kazalci, saj so terjatve za 25 odstotkov večje od obveznosti, kar 81 odstotkov vseh terjatev pa je zunaj Slovenije, predvsem na kriznih območjih, zato jih bodo morali na žalost odpisati. Po drugi strani so se plače resda približale slovenskemu povprečju, toda armada nezaposlenih postaja vse večja. Najhujši problem je še naprej nelikvidnost, ki pa se po mnenju Ivana Obala kaže v povsem novi luči. Spodbudno je namreč, da je večina podjetij začela vračati posojila, kar pomeni, da so visoke obresti delovale pozitivno. Resda so se v primerjavi z enakim lanskim obdobjem prihodki v soboškem gospodarstvu povečali za 71,5 odstotka, kljub temu pa je akumulacija ostala na isti ravni. Izgub je sicer manj, kot jih je bilo lani ob tem času, toda pri tem sta odpadli dve podjetji, Panonija in SGP Pomurje. Stečajev je vedno več, nekaterim pa, kot ie opozoril delegat DPZ Danilo Sipoš, očitno ustreza počasnost stečajnih postopkov, ker se lahko na ta način okoristijo. V razpravi niso mogli tudi mimo javne porabe, saj so doslej dobili le 43 odstotkov načrtovanih sredstev iz republiškega proračuna in drugih virov. Zato si veliko obetajo od natečaja za demografsko ogrožena območja, ki bi lahko bistveno spremenil sedanji nezavidljiv položaj. Še posebej zato, ker so javno porabo oklestili neuspeli referendumi in bo v programu naložb marsikatera sprememba na slabše. Tako bo v soboški občini možno poslej letno zgraditi okrog 20 kilometrov cest (prej 35 kilometrov), denarja pa ne bo tudi za osrednjo knjižnico v Murski Soboti, šole, telovadnice itd. Na tokratnem zasedanju so največ časa porabili za probleme kmetijstva, ki se je po besedah mnogih razpravljalcev znašlo v slepi ulici, država pa ga pušča ob strani. Naložbe v kmetijstvu so se dobesedno ustavile, drage obresti in reprodukcijski material pa kažejo na nenormalne razmere na tržišču, pripominja kmetijski minister Slavko Horvat. Tudi delegata zbora KS Ivan Mesarič in Stefan Kuhar sta se hudovala nad nenormalnimi cenami, Franc Horvat pa je dvomil o upravičenosti 270-odstotnih obresti. Še bolj konkreten je bil Štefan Horvat, ki se je zavzel za ustanovitev kmetijske komisije, ki bi bila v pomoč izvršnemu svetu in sekretariatu za kmetijstvo, čeprav tudi od nje ne pričakuje čudežev. S pomočjo republiških poslancev pa bo predsedstvo občinske skupščine terjalo zavzetej-ši odnos tudi na republiški ravni. Omeniti velja še, da so delegati sprejeli dopolnjen odlok o pristojnostih zborov SO, predlog o ukinitvi celodnevne OS Markovci, soglašali so z imenovanjem Marjete Obal za v. d. ravnateljice soboških vrtcev in kljub nekaterim pomislekom prižgali zeleno luč za nadaljnje delo kadrovske Včerajšnji veter je že otresel prvo jesensko listje ter oznanil, da se bliža zima. V ljudeh, beguncih, tistih, ki so prvi morali oditi zaradi morije, je nemir. Nemir in spoznanje, da bo zimo treba preživeti drugje, daleč od doma. Ko so šli z doma z dvema torbama, je bilo še poletje, a sedaj se že napoveduje zima, za katero nimajo ne oblačil ne obutve. Kako bi tudi imeli, saj ob zapuščanju domače hiše nihče niti pomislil ni na to, da odhajajo za več kot deset dni, sedaj pa so že tedne, mesece v izgnanstvu. Zbežali so, ker se več ni dalo zdržati, v veri, da se kmalu vrnejo. Prve dni izgnanstva so tekle solze, bil je bes nad zlo usodo ter skrb za tiste, ki so ostali. Toda čustva, tudi trpljenja, nekako otopijo ob spoznanju, da izgnanstvo traja, da je treba kljub vsemu misliti na življenje, saj vendar življenje teče dalje. Družina z dvema otrokoma, starima pet in sedem let, ter starima staršema, ded je celo invalid, je iz Borovega naselja pribežala k sorodnikom na Goričko poleti in samo z dvema torbama. Sprejeli sojih, saj so sporočili, da pridejo, ker so bili pač v veliki .stiski in življenjski nevarnosti, toda takrat tudi nihče od domačih ni pomislil, da bo trajalo tedne, mesece. Stisnili so se, naredili ležišče tudi na senu, pa je nekako šlo. Toda dolgo tako več ne bo moglo iti, vedo eni in drugi. Trihek-tarska posest in kmečka pokojnina ne moreta preživeti domačih ter šestčlansko družino beguncev. Spoznanje, da si nekomu v breme, pa je vedno bolj moreče, ; če veš, da si mlad, z izobrazbo, da bi lahko delal, mlada pravita — karkoli, samo da bi zaslužila kak dinar. In še — življenje vendar teče dalje, misliti je treba vnaprej, vsaj zaradi otrok. Toda, če si brez denarja pri sorodnikih na Goričkem, do kate- rih ne moreš z avtomobilom, ko pade dež, se je teže dvigniti in zaživeti. Starejši otrok bi moral v šolo. Ali mar naj že prvič stopi v slovensko šolo, ko pa je le še živo upanje, da se bodo enkrat lahko vrnili? Iz dneva v dan je bolj živo vprašanje, kako živeti in ne samo preživeti, kako in kam pred zimo, kjer bi bile boljše razmere za starega očeta, invalida, pa tudi za mlado družino. Svojo željo po življenju in delu so povedali na Rdečem križu in Centru za socialno delo, čeprav jim je nekdo odvrnil, da terjajo vrača vse, dokler vojna še iraj8-Za spomin pa so ostale nelepe izkušnje iz begunskega taborišča v Avstriji, od koder so hoteli oditi. Spet so se morali vrniti ter pok°-pati eno upanje. Sedaj imajo drugo, da bi prišli v Buje, Ig naj bi v slovenskih počithiškin domovih imeli za begunce »ionizirano šolo. Ali jim bodo odgovorni na socialnih in'huiMnitat-nih organizacijah lahko potnag8 li? Kaj se bodo dogovorili na vni republike? Negotovost, želj8 in upanje! preveč. Mladi pa pravijo — najraje ničesar ne bi terjali, čeprav se' počutimo kot cigani, saj nas to, da smo nekomu v breme, že dovolj tare. A se sprašujejo — ali mar ne smemo iskati rešitve, saj če že moramo trpeti, potem težimo za tem, da bi naredili vse, da bi bilo trpljenje čim manjše. Upanje je v njih, da bodo ne samo preživeli, ampak tudi zaživeli, čeprav ne vedo, kako. Denar, ki so ga imeli, je pošel, poskus, da bi prišli v Avstralijo k sorodnikom, je padel v vodo. Avstralska ambasada namreč za- Gostitelji, vajeni žtsdJ^^. grapi, o tem seveda ne jo, ampak pričakujejo, OJ občina priskočila na P001 živeti toliko ljudi ni ravn oZnaI( Zato sprašujejo - "Omagal’ tam koga, ki bi lahko P Na občini gotovo imaj , s0 g rezerve, pravijo. Sorodnic prišli in pomagajo P je nezmožnostih, iz trgovine P veJ. ba prinesti vsak dan. saj dar tu otroci. . upanje Tisoč vprašanj, želja 1. tje. v življenje, ne samo pfe^ MED PLEMENITIMI LJUDMI JE LAŽJE PRENAŠATI LASTNO NESREČO . mVosmel” Zaradi vsiljene, umazane in zločinske vojne sem morala zapustiti svoj dom in moža. Bila se mesecu nosečnosti. Družina Oskomič pa mi je nesebično odprla vrata svojega doma in srca. odd®'- Ob veliki požrtvovalnosti gostiteljev in njihovih prijateljev ter celotnega osebja ginekološke? po ka soboške bolnišnice sem rodila zdravo deklico. Vsa pozornost in nega pred porodom, med nj njem mi je pomagala, da pozabim na svojo žalost in oddaljenost od doma. in PoZ°^ Zato s tem želim izraziti vsaj del svoje velike in življenjske hvaležnosti za vso ljubezen, neg?,a|ancsa‘ nost, ki sem jo imela med bivanjem v bolnišnici. Posebna hvala dr. Evi Koltaj-Kocon, dr. Janki Šiftar ter babici Tereziji Cestnik. Hvala vsem! Mama Ljubica Pest in mala Tena iz Vinkovcev. komisije. MILAN JERŠE ASTRA — VREMENOSLOVJE IN POLITIKA ZASEDANJE LENDAVSKE OBČINSKE SKUPŠČINE V ČASU FENA ASTRA V ponedeljek zadnjega tega meseca nekaj pred enajsto uro dopoldan je na dvorišče soboške občinske skupščine stopil visokorasel slok moški. Veter je pocukaval zrelo zeleno listje na hrastih tam zadaj v parku. Obraz moškega je izraža! neko porogljivost, tisto porogijivost, kakršno imajo zdravi suhi ljudje, na počutje katerih vreme ne vpliva. Brki tega na videz žilavega moškega so bili svetli, nekaj od sivenja, bolj pa od sonca. Hodi! je z lagodno, nekoliko krevsajočo hojo. »Nekaj denarja imam višešnjega, pa ga sem na občino nesen, tukaj je luknja, ti ga bodo že vedeli v red spraviti,« je razklada! še dolgo potem, ko je bila oseba, ki ga je nagovorila in najbrž mimogrede, samo zaradi lepšega vprašala, kam gre. »Prvo, kar mi bo rekel Gumilar tam v vložišču, bo: kolek za dva dinarja. In potem bo šlo tako naprej; danes bom še nekajkrat camprdal tukaj mimo.« V veliki dvorani je tisti čas zasedala soboška občinska skupščina. ASTRA Lendavska skupščina je bila sklicana isti dan ob eni uh popoldne. Fen. ta suhi in topli veter, »ki nastane zaradi spuščanja zraka po odvetrnih pobočjih«, se je v tem času še pojačal. Poplesaval je gor, dol in počez po pobočju goric nad Lendavo, klopotca pa ni bilo slišati nobenega. Razpoloženje ljudi se je že slabšalo. Z lendavskega občinskega dvorišča je neki kranjčevski tip odhajal: čokat, širokook in s čutnimi ustnicami (pač kakor M. Kranjec), sicer videti tako »pameten kakor razumen«, kot bi rekel Fjodor Mi-hajlovič Dostojevski, vendar pa mu je v očeh migljalo hudovanje. »Ja kaj iščem tukaj,« je zarezgetal z žejnim glasom, ko ga je neki mimoidoči tako zaradi lepšega pobaral, kako kaj. »po denar sem hodil, ki ga »talajo« tukaj na občini!« Bal sem se za iztek skupščinskega zasedanja v takem vremenu. Tak na videz prijeten veter je blagodejen za jesenska kmečka opravila. zato sem nekoliko upal, da kmečkih odbornikov danes na zasedanje skupščine ne bo. Kajti veliko bolje je, če zasedanje »po- membnih političnih forumov« v takšnem vremenu odpade. Menda sem nekoč nekje prebral, da v Švici takrat, ko piha fen. skupščine ne zadedajo, medtem ko na sprejemanje drugih pomembnih odločitev niti ne pomislijo, recimo na tiste. ki zadevajo zdravniške posege ali poslovne odločitve. Fen namreč vpliva na telesno počutje, povzroča glavobole, vrtoglavico,skelenje oči — uh kako so me skelele! — šumenje v ušesih: psihično pa spravlja ljudi v depresivnost, nejevoljo do dela, vzdraženost, kar pa še ne bi bilo tako slabo, če ne bi vplival tudi na stare rane, brazgotine. . . Polam pa naj se ti ob takem vremenu'v družbenopolitičnem zboru lendavske skupščine srečajo gospodje Alt, Gerič, dr. Špilak! Fen pa povzroča, da se ponovno pririnejo v območje čutenja bolečine starih ran in brazgotin! Zasedanja lendavske skupščine, če odštejemo zbor združenega dela, ni bilo ker odborniki iz kmečkega stanu niso prišli. Nakar me je iz nekaterih zelo tehtnih razlogov, nekaj sem jih navedel, drugi pa so obstajali, prevzelo majceno olajšanje. Eden od tistih obstoječih razlogov je ta. da bi se moral razčes- niti, če bi zbori zasedali ločeno, slišati pa bi hotel na vsakem vsaj nekaj. Predsednik zbora združenega dela Vendel Ostrič tako najbrž ni dobil živega odgovora na vprašanje, koliko »je stala ura za merjenje delovnega časa, montirana v zgradbi SO«, kdo jo je plačal in kdaj bo začela delati? Ure tvrdke z nepozabnim imenom SEZAM v onem fenovskem vzdušju nisem opazi! stala pa je 75.625,00 din, kakor je mogoče prebrati v skupščinskem gradivu. Šele ko sem se spomnil na to uro, mi je bilo jasno, zakaj so zaposleni za občinskimi okenci (»šalterji«) tako pripenjajoče gledali odhajajočega gospoda predsednika skupščine Cirila Pucka. Ne spomnim se. da bi županov odhod pospremil tisti značilen glas zvončka, ko se na kartico odtiskuje žig, uslužbencem za okenci pa se je državna služba končala šele čez nekaj časa in nisem prepričan, da je z njihovim prehajanjem mimo SEZAMA zacingljalo. Sezam svobodnega krajšanja delovnega časa je očitno še vedno odprt. .. Štefan Smej VABLJENI NA PREDSTAVITEV NOVEGA AVTOMOBILA OPEL ASTRA 12. IN 13. OKTOBRA 1991 V SOBOTO (12. 10. 1991) ob 19.00: SPREJEM ASTRA-COCKTAIL SHOM PROGRAM V NEDELJO (13. 10. 1991) ob 10.00: JUTRANJI NAKUPI in mestna godba iz ŽENAVCEV (JENNESDORFA) od 13.00 do 15.00: godbeniki MINIHOF LIEBAU od 15.00 do 17.00: glasbeniki EGERLANDER VODITELJ: HARRV PRONSTER, znana osebnost ORF-a. AVTOHIŠA POHITITE OPEL VEKTRO dobite TAKOJ JEDI „ NA ŽART in PIJAČA' I Wiener I Gf J ELTENDORF | 7562 ELTENDORF 199, TELEFON 9943 33 84 / 23 OPEL Stran 6 VESTNIK, 3. intervju LESENA NOGA, NEPOKOPANI MRTVECI IN HUDIČEVI POGOVOR Z EMILOM MILANOM PINTARJEM, kw prEDSeDnikom VLADE V SENCI la da doku8 kitali, vendar, seve-d»liude Dr neka?!ada ne pride se te stvari ’lada mori Jasno- Sedaj, ko bi barskoa a V'e$ pametne go-J^^jivosti0^-6,’ So n-iene po' Predvsem * pns,e na dan. Te so *shvlienaV-tem’ ker je ta vlada ’)«j domin'Z vseh vetrov, da v ''stavliai^n3 °S'ka strank, ki f'ministri emos- Številni vlad-°t vladni .zat° ne obnašajo 111 Skvensvnin'str' 'n ne kot čla-^s ^vlade ali izvršnega l()t nodnr- amPak se obna-hnk. Tp ualjsana roka svojih !e'» razlik Pa so konceptualno da soT’ Sa-1 'ahko govori-% go . ‘P demosove stranke if^tUsih socialdemokratske eh’. ki so zavezane k Jovani P,°jmovanju ali celo neizživete-^Sništv/®3 odnosa do drobci Prišlo atd' ?sno je. da je tlrazVoin-.do težkega konflikta J Pokazali Vprašanjih. In tu se ,Na p > da je karizma go-^tila te ne-a Prešibka, da bi h?'stri. pnl,ejanske razlike med i?ZaPrav Je’ da gre b’erih toči/J^d'’ ki so na ne-। pr.‘. tej razvojni Ned ze 0 ^’hki.« Dod* L'ovtnski vladi oči-JSe> kar Sn°b"a Crveni zastavi, ”rebuje se^e' s SV0Jega traku, rv‘siranje. *lad ledica I ' s° vlad • neučinkovitosti ® zakon dn' Polizdelki. Mi tew 0 tolik ° lastninjenju ne ^kota^0 napačnega kon-dajetopoliz-' Ni vrsti ‘° neki tekst, ki je nNali v n. nesP°razumov. Ti »o^ti, Vendtmetnem razgovoru ^N^N3^0683 raZg°’ »>5lZUnaniiLr priPravljena de-str°kovnjaki, ni-V°Sa zah • zau.Panja- En del h izjemno nevar- Q>vem’ da Je vse, kar ni k^ki, k; ’ obstrukcija, stro-Mia k® ne strinjajo s poli-Pa so nestrokov-^NetiT Ponavlja se zgod-^8kgh let. To je tisto kar k° znanost ni V-kon’rk? stroka ni več j* to°nkPokrije eno in '^^jo vSPbd°b-ie revolucije, ^vi^ttenia e avtoritete in poli-oN ^anes je v sve-Spleten0 J® uPrav‘janje 1 lzJernno stro-"Hi > Pri tZahteva veliko to-Ša.^ti -P se je potrebno okr. °našati, drugače !ttelPotnjrig sebe več konflik-SWe prekmurska vina spet P' sloves, ki so ga nekoč ie 11 Fotografij3 • Naši trgovci in obrtniki zagotavljajo kakovost in ugodne cene. Čas sejma je čas avstrijskega štajerskega gospodarstva. ČAS UGODNEGA NAKUPA! Gospodarska zbornica Štajerske Stran 8 pidobljen z alkoholnim vrenjem mošta ali drozge iz ygrozdja plemenite vinske trte. Vino je proizvod živih celic, J Po kemični sestavi zelo pestro in vsebnost posameznih kom-iz leta v leto različna. Kakovost vina je odvisna od: škili" ^'raalnih talnih pogojev vinske trte in ugodnih vremen-111 razmer, " kakovost grozdja (zrelo in zdravo), Pravilne in pravočasne predelave oz. kletarjenja, Pnmernega skladiščenja (ustrezna posoda, polna posoda, a|na temperatura kleti ...). ^ko 1 p^a‘z^odnjo kakovostnega vina moramo upoštevati tudi iriotj.f a določila. V posameznih vinorodnih rajonih sadimo sa-izbo 6 SD^e v'nske trte, ki so predpisane oz. določene s sortnim prej Prizadevati si moramo, da vinograde samorodnice čim-diHjL .umestimo z vinogradi žlahtne vinske trte. Vsi zasebni in nivreni Proizvajalci grozdja in vina za promet morajo biti vpisa-tijstv0 8*Ster Pr' občinskem upravnem organu pristojnem za kme-področju občine, kjer je vinograd. ^graif^r0^1' moram> da imamo v občini M. Sobota društvo vi-100 nr ■ ov’ ki šteje okrog 700 članov, vpisanih v register pa je ^izvajalcev grozdja in vina. odzdraV uv?du smo povedali, da je kakovost vina odvisna tudi tevgro 'n zre'ega grozdja. Po določilih vinskega zakona trga-°bčinsk' P°sameznih sort ni dovoljena pred dnem, ki ga določi tja n uPrayni organ pristojen za kmetijstvo na predlog podje-Zatadin°1ZVajalca 8rozdja iz območja občine. V letošnjem letu se 'obavremena v zadnjih dneh močneje pojavlja gni fenjeZa° akk° v izjemnih primerih vinogradniki zaprosijo dovo-šek. ysj Predčasno trgatev. Nespoštovanje rokov trgatve je prekr-VeljavnihPr01Zvaia'c' grozdja in vina vpisani v register morajo po Pridelek prei in 17 v Verže- 'judi °?ir°ma it k>čemSIen°Vih' CepraV KMnn “ Jožetu že 70 let-v v,.talen in delaven !t i^ških °J,° dobilo tekmuje H? ^ar usn^*^ab 'n zadnje, ča-t&ejši od sina, ki MuU. lekrnuje. so nasPl°h naj-V°vOra J 'n najljubša tema “go SP Sersenovi kmetiji, ha? da hna °Pravi z lahkoto, Si^sno n 0 konji vsak dan %s-°dličn b,sa -Jožeta Ser- c«z srn Jem Ve *Nn0°Jet’ v«< ^novljen< na strehi na ^rgiu111 pa zbiralnik son-W .hiše\ Cvetlične grede W°! sredi8^Podinje pridno SV^idiin« dvorišča pa raste J” kon. Pa lahko tudi vod-ob»ga n- VSein prtiče (kar tako, ’Mi v° ln radi zoba-io asi, Se , rePrav je kmetija e'° dobro vključu- s sončno energijo je v širše okolje, so zapisali naši ocenjevalci. V sadovnjaku lahko najdemo tudi stare velike sorte sadnega drevja. Obdelujejo 10 hektarjev zemlje, poleg konj pa redijo tudi krave molznice, mlado pitano govedo in plemenske prašiče. Za vse se najde dovolj dela, zato sta se mlada odločila, da pustita službo vzgojiteljice in agronomskega tehnika. Sosedje vedo povedati, daje na tej kmeti-ji vse na svojem mestu in ureje-no, stroji namazani in očuvani, bbp , < NAJ- KMETIJA 91 v vUria- Vseh deset bo povabljenih na sklepno prired JuHoiuim kmetijam s Takralt bomo podelili tudi nagrade in .? 6 o prireditvi v na- I urejenosti okolice, kmetovanja m ekotogtje. Več o pnr Vestnika. a h zdaj za poldrugi kilogram grozdja dobim liter lansk .g i' V $ pač pa tudi vprašanje politične odločitve in odgovornosti. Čeprav so tožbo vložili že julija, doslej še ni odziva, kar kaže na svojevrsten odnos do reševanja problemov v kmetijstvu. Problemov pa nima le teh 26 kmetov, pač pa še veliko drugih. Za gradnjo se je namreč lani odločilo še 15 kmetov, ki formalno niso izpolnjevali pogojev za dodelitev nepovratnih sredstev, nekaj pa je tudi takšnih, ki so za sredstva zaprosili letos. Oboji so z gradnjami začeli, brez teh sredstev pa bodo zašli v podobne težave kot že prej omenjenih 26 kmetij. Predstavniki Panonke so s temi problemi seznanili tudi najodgovornejše v soboški občini in pričakujejo, da bi vsaj iz občinskega proračuna dobili del sredstev za regresiranje obresti za najeta posojila. Naslednji problem, ki jim trenutno povzroča največ preglavic, so težave s prodajo krompirja. Ob tem, da cene še zdaleč ne pokrivajo pridelovalnih stroškov, jim primanjkuje še tržišče. Največji izpad je pri oskrbi vojske, saj so ji vsako leto prodali od 900 do 1200 ton krompirja, letos pa so te količine ostale. Podobno se dogaja tudi z zeljem, ki ga je vojska prevzemala okoli 350 ton. Trenutno imajo v Panonki od 3 do 4 tisoč ton presežkov krompirja, za katerega se bojijo, da ne bo vzdržal daljšega skladiščenja, zato so vse sile usmerili v iskanje kupcev. Izhod vidijo v izvozu v Italijo, vendar se tudi na tem tržišču srečujejo z močno konku- renco jugoslovanskih pridelovalcev. Ne glede na vse težave pri prodaji, pa v Panonki pravijo, da odkupujejo vse tržne presežke, vendar bodo morali pridelovalci na plačilo nekoliko počakati. Okrog 2500 ton krompirja bodo uskladiščili in prizadevajo si, da bi našli vsaj nekaj denarja za regresiranje obresti. Ludvik Kovač Euparen 1087,00 Antracol 387,00 Antracol BT 376,00 Ridomil MZ 25 dkg 136,00 Dithane Karathane WP 317,00 0,50 dkg473,70 Bayleton sp. 522,90 Topas C 645,60 Rubigan 1237,80 Cuprablau Z 96,70 Bayleton AC 564,10 Dicuran forte 1103,00 Herbocid 162,50- Quartz 2,5 del 358,30 Fusilade super 1113,30 Pinoron 982,20 Asulox 580,20 Basudin 480,30 Cidokor 552,00 Reglone 535,00 Boom efekt 500,00 Ustinex 691,00 tve. Ajda cveti zaporedno s formiranjem zrna vse do konca vegetacije, tako da opazimo na eni rastlini istočasno zrela zrna in cvetove. Pri prosu dozori zrnje najprej na zgornjem delu metlice, ko je vrhnji del metlice v polni zrelosti, PRIPRAVA TAL ZA JESENSKO SETEV V Pomurju je dobra tretjina njivskih površin posejana z ozimnimi poljščinami, med katerimi je največ ozimne pšenice, ki je za Slovenijo v naši pokrajini pridelamo največ. Kako pridelati zadostne količine hrane za preskrbo naroda je skrb državnikov, medtem ko je racionalna pridelava zdrave hrane osnovna skrb kmetijskih pridelovalcev. Pri tem pa moramo upoštevati vse-dejavnike, ki vplivajo na pridelek (tla, klima, sorta, agrotehnika pridelave...). Ni zadosti, če izberemo le najboljšo sorto in zaščito (herbicid), pridelek je odvisen predvsem od tega, kakšne rastne pogoje imajo rastline v celotnem obdobju vegetacije. Pri tem pa je priprava njive za setev bistvenega pomena, kajti ravno površno pripravljene njive in prepozna setev so pogosto največje ovire za doseganje večjih hektarskih pridelkov. IZBIRA NJIVE OZIMNIH ŽIT ZA SETEV Ozimna pšenica dobro uspeva na globokih srednje težkih peščeno ilovnatih tleh, ki so dobro oskrbljena s humusom in niso preveč kisle pH mora biti večji od 5. Na kislost tal je zelo občutljiv ječmen (rumenje posevkov spomladi). Tudi pšenični posevki so spomladi dostikrat rumeni, vzrokov zato je lahko več, vendar so najpogostejši pri nas: prevelika kislost tal, poškodbe zaradi herbicidov (ostanki v tleh) in zastajanje vode na površini tal. V Pomurju je dosti težkih, glinasto ilovnatih tal, ki se ob jesenskem deževju rada zaperejo in na njih zastaja voda, kar posebno škodi kalečim rastlinam, zato moramo biti pozorni tudi na preprečevanje zasta-janja vode na njivi. UGODNI PREDPOSEVK1 ZA PŠENICO Vrstenje poljščin na njivi ima velik pomen za rodovitnost tal in s tem tudi na višino pridelka. Pri tem pa moramo upoštevati nekatera temeljna pravila kolobarjenja. Pšenica naj bi prišla na isto njivo šele po treh letih, predhodna poljščina naj bo po možnosti listanka, ki jo dovolj hitro spravimo z njive. Dobre predhodnice za pšenico so debelozrnate stročnice, buče, krompir, pesa in kuru-za, medtem ko so detelje in, deteljno-travne mešanice in razna žita manj primerne predhodnice. Kadar sejemo pšenico za koruzo, moramo skrbeti, da ne prekoračimo priporočljive doze triazinov pri škropljenju koruze. Prav tako ni priporočljivo sejati pšenice za poznimi sortami koruze za zrno in sladkorno peso, ki jo pozno spravimo z njiv. Njivo za setev pšenice je potrebno skrbno in pfa- . vočasno pripraviti. PRIPRAVA NJIVE ZA SETEV Za setev ozimnih žit pripravimo, njivo po možnosti vsaj teden dni pred setvijo, da se tla primerno sklenejo s podbrazdjem. Zato priporočamo, da se ozimna žita sejejo za poljščinami, ki jih dovolj zgodaj spravimo z njive. Če pa to ni mogoče, je potrebno tako njivo takoj po spravilu predposevka takoj zorati in obdelati z zgošče-valnim valjarjem ali krožno brano (težka tla), medtem ko za pred-setveno pripravo lahkih tal predsetvenik zadostuje. Za predsetve-no pripravo zelo suhih tal pa priporočamo vrtavkasto brano, ki jo lahko združimo (agregatiramo) s sejalnico in opravimo pripravo setvišča in setev v enem obhodu. Slaba stran vrtavkaste brane je ta, da zemljo preveč razbije v prah in tudi v mokri zemlji je ne moremo uporabljati. Pri predsetveni obdelavi moramo paziti, da ne pripravimo tal preveč fino (drobno), ker se tako pripravljena njiva ob jesenskem deževju rada zaliže in pozneje zaskorji, kar ovira rast posevka. Za dober vznik in začetno rast ozimnih žit je zelo važno, da so tla dobro sklenjena s podbrazdjem, kar omogoča izmenjavo vlage in toplote, ki sta za kalitev in začetno rast zelo potrebni. Kadar se seje pšenica za koruzo za zrnje in koruzna slama ostane na njivi, je potrebno le-to najprej dobro zrezati oz, zdrobiti, da se pri oranju dobro premeša z zemljo, ker nezrezana zaorana slama preprečuje prej omenjeno izmenjavo vloge in toplote s podbrazdjem. OSNOVNO GNOJENJE Osnovno gnojenje prilagodimo stanju založenosti tal s hranili in planiranemu pridelku. Ob razponu pridelka 4,5 do 6,5 t/ha odvzame pšenica s pridelkom 110-160 kg (N) dušika, 90 — 150 kg/ ha (K20) kalija, 60-75 kg/ha (P205) fosforja, 30-50 kg/ha (CaO) kalcija. Dobro založena tla gnojimi po odvzemu glede na pričakovan pridelek. Upoštevati moramo tudi izpiranje hranil iz ornice in povečamo odmerek hranil za približno 10—20% (na lahkih tleh več, na srednje težkih tleh manj). Tla, ki so zelo dobro založena s fosforjem in kalijem, gnojimo s polovično dozo, medtem ko pri slabo založenih tleh odmerek povečamo (odvzem + 30 kg čistega hranila). Kisla tla je treba apniti, najboljši čas za apnjenje je po spravilu žit (apnimo po žetvi za celotni kolobar). Fosfor in kalij potrosimo v celoti jeseni, in sicer na dobro založeni zemlji lahko ti osnovni hranili podorjemo, medtem ko je na slabše založeni zemlji boljše, če ju potrosimo na zorano površino in s predsetveno obdelavo vdelamo v tla. Tako bo mlado kalečim rastlinam lažje na razpolago, kajti zaželeno je, da ima pšenica že jeseni na voljo dovolj fosforja in kalija, ker jo krepita in povečujeta odpornost proti mrazu. Z dušikom jeseni ne gnojimo v večjih količinah, ker se zelo hitro izpira iz tal in tudi potrebe ozimnih žit s tem elementom jeseni niso tako velike, potrebno je le 30—40 kg/haN, kar pa lahko damo ob osnovnem gnojenju z NPK. Kadar zaoravamo koruzno slamo, je potrebno potrositi 80—100 kg/ha UREA-e, kije potrebna za mikrobiološko razgradnjo slame, sicer lahko pride spomladi do dušične depresije. Za osnovno gnojenje izberemo NPK gnojila z večjo vsebnostjo fosforja in kalija, t.j. 5—20—30 ali 8—26—36 v količini 300—500 kg/ha, odvisno od založenosti tal in pričakova- nega pridelka. Žita Flisar-Novak, dipl. inž. kmetijstva Kmetijska svetovalna služba za Pomurje ŽETEV PROSA IN AJDE Proso in ajda dozorevata ne- je sredina metlice šele v voščeni enakomerno, ne glede na čas se- zrelosti in to naj bi bil pravi čas za dvofazno spravilo prosa. Pri dvofaznem spravilu pride do manjših izgub zrna, vendar ta način zahteva več dela v primerjavi z enofaznim spravilom — kombaj-niranjem. Zaradi neenakomernega dozorevanja je zelo pomembno vedeti, kdaj je pravi čas za spravilo, kajti pri prezgodnji žetvi dobimo slabo kakovost, zaradi nezadostne zrelosti zrna pri pozni žetvi pa del pridelka pustimo na njivi, ker zrna, ki prva dozorijo, hitro izpadajo. Proso se kombajnira, ko je srednji del metlice v začetku polne zrelosti. Steblo ajde je pri 70 % zrelosti plodov še zmeraj zeleno, včasih je posevek tudi zapleveljen, posebno pri setvi za oljno ogrščico, kar povzroča težave pri direktnem kombajniranju. Zato se priporoča desikacija, škropljenje z I % magnezijevim kloridom teden dni pred kombajniranjem, da se rastline izsušijo. Kombajn mora biti primerno naravnan na 600 obratov na minuto, potrebno je izbrati primerna sita, da zrna ne izpadajo s slamo, in prilagoditi hitrost kombajniranja s številom obratov bobna, da se zrna ne lomijo. Ajdo naj bi spravljali, ko je v zrnu manj kot 16 % vlage, medtem ko se za predelavo mora dosušiti na 12 % vlage. Iz literature zasledimo, da je za žetev prosa in ajde najboljše dvofazno spravilo, in sicer tako, da se posevek najprej pokosi in nato nekaj dni pusti v redah, da se posuši, nato se pobira s posebno napravo na kombajnu in kombajnira, vendar tako opremljenih kombajnov pri nas nimamo. ŽVZ za Pomurje M. Sobota: inž. Žita Flisar-Novak lioktobra mm Stran 9 gospodarstvo 85 delavcev dobilo delo Bralcem so gotovo znane težave delovne organizacije Primat, ki inzas,al: tipaje sem previdno nadaljeval pot. V te kraje luna so ' aa za‘de- Niti najstarejši vaščani se več prav ne spomnijo, kdaj »ten videli. Med padci v obcestne jarke in butanjem v ru- tipat ^c6 stebričke, ki me^ sneženjem zaznamujejo pot, sem se učil da t' čeprav sem vedel, da je tema tod samo drugo ime za slepoto, Senie m°raš naučiti tipati, če si se namenil stopicati za skrivnostjo, hšloVS^n° nekojkrat pomencal oči, da bi razločil vsaj sence. Pa se ni Posk .PolaJe v teh krajih neukrotljiva. Odkar sem omenil, da bom vljan-Sa ^slediti nebogljen par, so se me vaščani bali. Tako nasta-sljCgie nevarnosti se je votlinarjem zdelo hudičevo nespametna domi-'n tne'':ne-- 10 se ne bo dobro končalo, so modrovali v krčmi priv J^epričcvali, da si razumen človek kaj takega preprosto ne sme kot m™'',K° so naposled le uvideli, da nisem zgolj opit postavljaš iz SBinoS' Pred mano, da se ne dam omajati, so obupali in me izvzeli kospS a svetilk. Splet svetilk je bil zanesljiv: ugasnile so v trenutku, ki.v„~- Prednjemu vaščanu utrnila budnost. Pred stoletji so predni-ne __ — nihče ni več vedel, zakaj: morebiti niti nebogljeni par ^at U°'' s,arčka in dekletce ter razrušili razmajan dvorec in od ta-rug v. trenutku, ko uplahne svetloba, porušeni dvorec znova vzbrsti iz Hg ” razpre masivna hrastova vrata in nebogljeni par se odpravi cn' Pohod. Vaščane še vedno trpinči pradaven občutek krivde, sveti!c '‘y', zaP‘san v muljnatih globinah srca. Zato so si omislili splet j ’ ^ko so mirno spali; varni pred pozibavanjem starčeve svetil-^ninj,i?^^enlm punčkinim petjem. Zastal sem in z očmi brskal po silile ' sem starčevo svetilko. Pričelo je snežiti; snežinke so mi gljeno Oc,\ da me je prijetno skelelo. Skozi črnino je priplavalo nebo-VrepozPe,>e' ^°lj podobno vzdihovanju kot petju. Zjutraj sem v njem Pred .na vdihovanje prebivalcev Twin Peaksa, ki sem jih zalezoval Panjem — na drugem programu državne Televizije. Into the night l cry out l cry out your name Into the night l search out I search out your love tilkaio?d nedrca črnine se je izvila drgetajoča lučka. Starčeva sve-bo treh°^na vrata hrama so torej odprta; le nekaj moči in poguma zdel0 “ zbrati ter vstopiti! Kar pa ni bilo tako preprosto, kot se je r°kam ' Lučka je bila previdna : hudomušno se je upirala hotljivim ^hnilo"^01 devica, pahnjena med snežno bele rjuhe. Boječe je po-1,0 Pok t' nočin poniknila v črnino; čakala, čez čas znova previd-htava[j^a 'z skrivališča, pa spet poniknila. Sneg je vedno huje na->paie sem kolovratil po spolzkih vaških poteh in kolovozih, s tikal ol ,rPinčil ograje vrtov, tacal po negovanih površinah in se spo-^irajo č^uckah, ki so si jih vaški veljaki znosili pred krčmo, koder se Vodarn' °8 Poldneva in s svarečimi pogledi varujejo vas pred ne-PobliSnl, ■ ■ A se ji nisem približal. Zgolj iz radovednosti je tu in tam °s,ala * a,'zP°d črnine, s smrečjem in prstjo prekrita zemljanka mi je zdel vivt',a ■ ■ ■ Ko' bi me sovražila! Kot bi se me bala! Seji nisem Pilsern en nekaj pustih besedi? Se je zgolj poigravala z mano? Stožil setn na nekaj, kar mi je grozljivo zahreščalo pod stopalom. Odsko-^ščan' °!‘Pal mahovnato drevo in legel. Zbudilo me je neprijetno Into the night ‘search out ! search out your love p se^' sem s' °č' in se ozrl okrog sebe. Do vratu zakopan v ^tnjen ,S.onel na trhlem drevesu, drgetal od mraza in bolščal v za-■e? Jo izd'uuunček. Desna noga se je še vedno namakala v luknji, ki ^aPoša°tPreJŠnji večer — zaledenel tolmunček je bil torej hreš-jSvojeg' hi meje prestrašila sinoči, da sem podvomil o zanesljivo-Liubko^ in legel v posteljo, ki jo je zametoval sneg. Mateja Ce SvarHo^ j kovala po ledu in se spotikala ob veje, ki so kot groze-S£°prla nSlrele izpod kristalnega pokrova ledu. Tu in tam je padla, VSe ^'ri 'n namrdnila — kot devica, ki se ljubko upira Iju- iOvU prigovarjanju —, nakar se je bliskovito dvignila, kak tre-si°vanja ravnotežje in zdirjala kot splašena divjad. Od divjega po-8 9 Pajka 'n nenehnih padcev balerine se je na ledeni površini izri- O a ^reža, ob robovih pa jo je že zalivala voda. j ^sta^1^ '^ se boš, sem jo previdno posvaril. ^Poves',0 seJe sredi tolmunčka in me zvito premerila z očmi, da k 2llPletln p?Sled; zavzdihnila, ko je zaznala štrlečo vejo, v katero bi izbez de ne bi vznemirilo moje svarilo: mi z gromkim vzkli-< M aP°^Ied iz skrivališča in me zaničljivo oštela: fr ^kozi0^ ’ • toda Jaz se ne bojim ... kot ti... dvorca ... Jska se 'P°hrajino je smelo popihljal sladkoben vetrič, zasnežena L/ Ja ~~e Oluščila kot omet s propadajoče graščine iz prejšnjega jf/l^^utenelega dokumenta nekega drugega občutja? Vsr-\ člo t Prnznina, sključeno sem obstal sredi nje in tožil nad Vek-ovo osamljenostjo. (DALJE PRIHODNJIČ) ^ni koledar kulturni koledar bo v L * Petek, 4. oktobra, ob '(0ncerf0n®resn' dvorani hotela Plin^reda ,°Pernih arij. Nastopili ko> Ber* S^.ar _ sopran, Gian telj Verčič ~ bariton in Mar-'Ov.r^tdiia vi *'av>r- Izvajali bodo -* <* Stm “ti bo ' v s°boto, 5. oktobra, ;0ve, Otlici . sP9minska slovesnost s^Vh„ °st bo Frana Miklošiča. Jll pomeni, be em ne prizadeti samega sete, ^akovati je mnoge konflik-Poskrbelikatere b°Ste tU61, 69231 Beltinci uhar, Dom oskrbovancev, Dr. Vrbnjaka I, 69103 Raki- Potrebujemo: 25 dag kuhanega ali pečenega mesa, 3 krompirje, l kislo jabolko, 1 kislo kumarico, 1 trdo kuhano jajce, 1 drobno čebulo, šopek drobnjaka, 1 del tatarske omake (ali majoneze), srednje velike, zrele, a še trde paradižnike, aspik in lepe solatne liste. Krompir skuhamo, ga olupimo in narežemo na drobne kocke. Ravno tako zrežemo jabolko, jajce in meso. Vse sestavine naj bodo hladne. Čebulo fino sesekljamo, drobnjak narežemo. Opranim paradižnikom odrežemo zgornji del, kjer je pecelj. Z žličko previdno izdolbemo semenje in prekate. Notranjost malo solimo in popramo. Vse narezane sestavine rahlo zmešamo s tatarsko omako in napolnimo paradižnike. Plitvo skledo obložimo s solatnimi listi in nanje zložimo paradižnike. Okrog paradižnikov okrasimo z na kocke zrezanim aspikom. Aspik: Iz jušne kocke in 3 del vode skuhamo juho in jo precedimo. V mrzli vodi namakamo nekaj minut 4 liste želatine. Ko se želatina zmehča, jo ožamemo in dodamo vroči juhi. Mešamo, da želatina popolnoma razpade. Juha naj več ne zavre. Odstavimo jo in ohladimo, da se strdi. Strjeno narežemo na kocke in uporabimo. SESTAVIL MARKO NAPAST VRSTA DUŠEVNEGA BOLNIKA FRANCOSKI PISATELJ (PROSPER) GRŠKA POKRAJINA TUJE ŽENSKO IME DEPARTMA V SEVERNI FRANCIJI INKAS0 MESTO V SEVERNI KOREJI SMERNI KAZALEC SONČARICA ŠPANSKI PESNIK (TOMAS DE 1750-1791) STENA MELODIČNI OKRASEK ROMUNIJA STAROPERZIJSKI PESNIK HAJJAM ŽUPANČIČ OTON AM. DIVJA SVINJA ŽELEZO GLAVNO MESTO ZAH. AVSTRALIJE MEDNARODNI KNJIŽEVNI KLUB DEL ŽIVALI ELEKTRO-KARDIO-GRAM TASMAN AVTOMOBILSKA OZNAKA ŠPANIJE SIN ZEVSA IN EGINE ŽENSKO IME OKRAJŠAVA ZA ZIMSKI MESEC STARO-ŽIDOVSKI KRALJ 1300 km DOLGA REKA V INDUI ZANIMANJE ZAKAJ KERAMIČNA PLOŠČICA REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE - Vodoravno: diploma, okrasek, kovnica, Uiio, Ren, maša, NT, E, ona, Nelipac, tresalo, Are, top, Ra, Ai-da, eternit, capa, JA. > 3- OKTOBRA 1991 Stran 13 utrip življenja Radgonski zvonik V začetku septembra so pred cerkvijo sv. Petra v Gornji Radgoni začeli graditi novo ostrešje zvonika; starega, ki je bil do pred kratkim postavljen prav tako pred cerkvijo, so porušile tankovske granate. Dela izvajajo delavci zasebnikov Mlinariča in Lončariča, nadzorujejo pa jih avstrijski kolegi. Ves material, les in dragi baker, so podarili Avstrijci. 25. oktobra bodo novo in pokrito ostrešje zvonika potegnili na zvonik, slovesnost pa bo 27. oktobra. Iz pločevine, ki je bila na starem ostrešju zvonika, bo umetnik Mirko Bratuša izdelal kip v obliki zvona in ga imenoval Peti zvon, postavljen pa bo na vrhu stopnišč na cerkveni hrib. Brez pomoči avstrijskih sosedov zvonik še dolgo ne bi imel nove strehe. Medijska popularnost Gornje Radgone in cerkve sv. Petra pa privablja v obmejno mesto tudi številne turiste. Predvsem ob koncu tedna se pred cerkvijo (in pred muzejem v starem Špita-lu) ustavljajo avtobusi s kranjsko in ljubljansko registracijo. Stari in mladi turisti fotografirajo uničeni stari zvonik in gradnjo novega kot največjo turistično zanimivost Gornje Radgone. bbp Nov asfalt v KS Videm Čeprav sodi krajevna skupnost Videm ob Ščavnici med najmanj razvite v občini Gornja Radgona, se lahko pohvalijo z dobro razvito komunalno ureditvijo krajevnih in vaških cest. Te so sedaj v večini asfaltirane. Da jim to uspeva, se lahko zahvalijo krajanom, ki z velikim odrekanjem, kljub samoprispevkom, prispevajo potrebna sredstva. Kot nam je povedal podpredsednik sveta KS Videm Jakob Kreft, tudi letos ne mirujejo. Prav te dni so končali z asfaltiranjem raznih odsekov krajevnih cest v skupni dolžini okrog tisoč petsto metrov. Vrednost del znaša 1,4 milijona dinarjev, denar pa so zbrali s samoprispevkom in dodatnimi prispevki krajanov. Posamezniki iz oddaljenejših krajev so prispevali od 35.000 do 50.000 dinarjev. Nove asfaltne površine so na Rožičkem Vrhu (300 metrov), na cesti Rožički Vrh—Stanetinci (670 metrov) in v Stanetincih (600 metrov). Pri zemeljskih delih so vaščani prostovoljno pomagali in tako prispevali k zmanjševanju stroškov. Ludvik Kramberger Čez dober mesec bo v Gornji Radgoni spet slovesno, saj bo zvonik dobil novo streho, iz ostankov starega zvonika pa peti zvon, bbp NEVARNO v v v KRIŽIŠČE V krajevni skupnosti Spodnja Ščavnica, na cestišču iz Lastome-rec mimo osnovne šole in trgovine z bifejem na prednostno cesto iz smeri Maribor—Murska Sobota, je zelo nevarno in neurejeno križišče. Utica na postajališču, visoka trava, grmičevje in živa meja onemogočajo dober pregled. Pred dnevi se je na tem križišču zgodila težja prometna nezgoda. V Pomurju je na cestah žal več takih nevarnih pasti. Morda bo smrtna nezgoda prebudila odgovorne in Cestno podjetje Murska Sobota, ki naj bi skrbelo za ta del magistralne ceste. Jože Kaučič OBMEJNO SREČANJE NA GORNJEM SENIKU Pred dnevi so se na Gornjem Seniku srečali prebivalci z obeh strani meje. Tako so se srečali gasilci Trdkove in Sakalovec ter kovali načrte sodelovanja. Prvič so se srečali tudi gasilci Martinja in Gornjega Senika ter se dogovorili, da se bodo kmalu zopet sestali in dogovorili za nekatera konkretna sodelovanja. Za sodelovanje pa so se tudi dogovorili športniki Gornjega Senika in ŠD Srebrni breg Martinje. Tokrat so se pomerili v malem nogometu, s tem pa so nogometaši Martinja tudi vrnili obisk. Srečanje je potekalo v prijetnem ozračju in ob gostoljubnosti. Škoda le, da so morali k sosedom potovati približno 80 km daleč. S srečanja so poslali pozdrave predsedniku predsedstva Republike Slovenije Milanu Kučanu z željo po čimprejšnjem odprtju mejnega prehoda Martinje—Gornji Senik. Srečko Kalamar SODIŠINCI NIČ VEČ PO MAKADAMU Krajani Sodišinec se ne vozijo več po makadamskih cestah. Pred kraktim so asfaltirali 4220 kvadratnih metrov ceste in 400 kvadratnih metrov površine pri vaško-gasilskem domu. Dela, ki jih je opravilo Cestno podjetje Murska Sobota, so stala 120.000 dinarjev. Kmalu bodo tudi dobili nov transformator. Načrtujejo pa še obnovo križa in kapele. frku Referendum uspel Krajani krajevne skupnosti Dobrovnik, vanjo spadajo še Srehovci in Žitkovci, so se na nedavnem referendumu odločili, da bodo spet prispevali sredstva za razvoj vasi. Zavedajo se namreč, da si v teh težavnih časih lahko pomagajo le sami. Tudi vsi dosedanji referendumi, bilo jih je kar nekaj, so uspeli, to pa se kaže tudi pri sorazmerno hitrem razvoju Dobrovnika in drugih dveh vasi. Dobrovnik je doslej dobil že mali industrijski obrat, banko in pošto, imajo kulturni dom, zdravstveno postajo z lekarno, nekaj novih trgovin. V Strehovcih so obnovili vaški dom, asfaltirali ulice, v Žitkovcih so asfaltirali ulice, začeli pa so tudi obnavljati vaško-gasilski dom. V naslednjih letih pa bodo uredili pokopališče, ulice, v Žitkovcih bodo dokončali obnovo vaškega doma, v Strehovcih zgradili mrliško vežo, v Dobrovniku pa športno dvorano, zavzeli pa se bodo za koriščenje termalne vode, saj imajo vrtino blizu vasi. Dela je torej še veliko, volja občanov pa je odločilna, ali bodo vsi poprijeli za delo. JD Gornja Radgona KJE PUŠČATI KOLESA? »Hitlerjev blok« v Gornji Radgoni je dobil novo obleko. S sredstvi iz stanovanjskega fonda za vzdrževanje stanovanj so na Partizanski cesti v Gornji Radgoni v minulih mesecih obnovili najstarejši stanovanjski blok s 25 dvo- in trisobnimi stanovanji. Blok je bil zgrajen med drugo svetovno vojno (1945. leta), prvotno pa je bil menda namenjen vojaškim starešinam ter sodobno opremljen. Dela je prevzel obrtnik Janez Perko, ki je s svojimi delavci zamenjal okna, notranje in zunanje police, poleg fasade pa so obnovili tudi 6 dimnikov. Investicijska vrednost opravljenega je 1,5 milijona dinarjev. bbp Zaradi slabih cest je skozi Radgono vožnja s kolesom nevarna, kolesarske steze pa ni. Še huje pa je, saj ni prostora za kolesa. Do sedaj sojih na primer prislanjali ob zid poštnega poslopja, ki pa je sedaj obnovljeno, okolica pa urejena, tako da ni več prostora za kolesa. Šolarji in drugi tako puščajo svoja kolesa na nepravih mestih. Zato bi odgovorni v Radgoni morali razmisliti tudi o tem problemu. F.Klemenčič .. PEČAROVCI — Dolgoletna želja domačij v zaselkih Šerugova graba in Kolarov breg, da bi imeli tu-a U'n malega delala v vrtcu, čc je bilo treba kje koga na-na Os. . *• Stalne službe pa ni in ni mogla dobiti. Zato je bila prisilje-Do 3tlna krne,'j'- Lani seje odločila, da bo začela vzgajati rože, pcj se je za sodelovanje s Kmetijsko zadrugo Panonka in naj-ene n°S . *'a s tulipani, letos pa je posadila tudi gomolje gladiol. Z ^■000 ^e Je^e >požela< cvetje, na drugi pa se je še bohotilo okrog lizali JVeto^'h bilk gladiol. Pravzaprav so zdaj najbrž že marsikje na tine?'®3 se počuti med rožami kot med otroki. Tudi z njimi mora bi-dOstj 3 'n Potrpežljiva. Na videz je to lepo delo, vendar zahteva tudi Vsake f a3.'.Vsakih 10 do 14 dni je treba škropiti, poleg tega pa še po in je j j. ju- Pri tem ji običajno pomaga mož, ki je delaf v Panoniji • 1 ?stal brez službe, sicer pa je njegova skrb predvsem živina, tej oba"11^0 v hlevu 17 glav, od tega 6 krav molznic. Zaenkrat sta to-tudi Poskrbljena. V Olgi pa je še vedno močna želja, da bi vzgajala otroke. bilo enkratno in Štefan je vzljubil lepote narave. Potem se je skupaj s člani Planinskega društva Matica iz Murske Sobote podal na Mojstrovko, kjer je tudi prestal prvi planinski krst. Z veseljem ga je opravila velika ljubiteljica gora, predsednica Medobčinskega odbora planinskih društev Marija Lah-Vild. Zanimivo je, da je Stefan med okrog 40 planinci drugi prišel na Mojstrovko in s tem presenetil izkušene planince. Letos je bil med udeleženci pohoda na Snež- SREČANJE sicer znan kot dolgoletni dimnikarski mojster. Planinec je postal šele lani, za gore pa ga je navdušil njegov prijatelj Ludvik Medlic iz Murske Sobote., ki je velik ljubitelj gora in narave. V njegovi družbi se je tudi prvič podal na pohod na Uršljo goro. Slo je brez vsakih težav, kot da bi za seboj že imel veliko pohodov v gore. Navdušenje je nik, zadnji njegov pohod pa je bil na najvišji slovenski vrh Triglav. Tudi ta vzpon mu ni delal posebnih težav. Bil je »močnejši« od izkušenega planinca Ludvika Meo-lica in dosti mlajšega Jožeta Ritu-perja. saj ju je mora! na Kredarici čakati kar tri ure. Ker pa je bila tisti dan megla, niso nadaljevali poti. temveč so prespali na Kredarici in se šele naslednji dan zjutraj podali na Triglav. Veselje ob osvojitvi najvišje točke domovine je bilo nepopisno. Videti Aljažev stolp od blizu je prav gotovoželja vsakega planinca. Tako je Štefan Čer pri 72 letih postal planinec. Lepotam gora se je zapisal pozno, vendar za zmeraj. Zal mu je le. da društvo ne organizira več pohodov. F. Maučec »Male za sto, ta velike pa za dvesto... kupite, ne bo vam žal, saj so zelo dobro izdelane,« nas je prepričeval možakar, ki smo ga srečali na cesti proti Žihlavi v Ščavniški dolini. Nekoliko je bil razočaran, ko smo rekli, da bi ga radi le fotografirali, saj je to, kar je za nas nekaj posebnega (prodajanje košar ali »krbiil« iz slame in šibja) za njega normalen način preživljanja. Mogoče pa mu bo tale »reklama« v Vestniku pomagala, da jih bo prodal še več kot prej! Mogoče pa bi jih moral prodajati kje v mestu, kjer (bolj kot na podeželju) vse bolj težijo k naravnemu. bbp JOG Z , okrn« \e So Porezali cvetoče gladiole, na tej pa jih je te dni čakalo 8 '6.000. (Fotografija: JOG) TAM,.KJER IZVIRAJO REKE IN POTOKI , - _______ .6' Črnec se je v Bratoncih »preselil« pod zemljo Ni kaj, na zemljevidu je lepo videti začetek modre črte, ki označuje začetek nekega vodotoka; torej greš tja in si na izviru!? V naravi pa je to dokaj zapletena stvar. Skoraj nikjer ni namreč tako, da bi voda vidno >vrela< na plan, da bi bil tam recimo tudi naravni studenec, za katerega bi okoliški domačini vedeli in tja hodili tudi po vodo, kadar bi bilo to nujno potrebno. Povsod, kjer smo bili doslej, pa na kaj takega nismo naleteli. Le pri stalnem Murinem izviru je na bližnji skali pritrjena tabla, na kateri piše, da tamkaj izvira Mura, na začetku Ščavnice pa stoji vodovodna >hišica>. s Miti? VRADI SO MURSKA SOBOTA: PODLESEK, upravni delavec iz Murske Sobote, in Suzana Gnf K' ‘^nica iz Murske Sobote; el in^fr MARC, dipl. inž. farmacije iz Vipave, in Janja SKALAR. . BoinHnacye 'z Murske Sobote: KRANJEC, gradbeni tehnik iz Murske Sobote, in Martina r Ani ekonomska tehnica iz Bakovec; le^lonari STOF, vratar iz Gorice in Natalija PUCKO, tekstilna kon-s. Mo,.:0 iz Murske Sobote;. . : M A LIG EC, delavec v mesni ind. iz Murske Sobote, in St-. Oon V ekonomska tehnica iz Dokležovja; Ud RENCAK, zidar iz Vadarec, in Renata KOLBL, medicinska 1^ Btftonec: l^nci konfiV RAGARI, krojač iz Bakovec. in Renata KOCIPER, tek-. MnJeke^narka iz Beltinec; ja>j SAMPT. delavec iz Kuzme, in Bernardka KREN, kmetijska k amdrovec; °Vekcil ^ADL, zidar iz Gornjih Slaveč, in Milena MARIC . tekstilna C, Er^P Nuskove; '^ka i RARRARIČ. kuhar iz Gornjih Črnec, in Brigita HORVAT, n, ErnaZ z,°majinec: . BaEIGAČ, PTT tehnik iz Ižakovec, in Metka LIPIČ, višja b Peter1 'z Reltinec: 'k1, i/, g jj.LlK. pomočnik tekstilnega konfekcionarja iz Murske So-(r štefai "JfJ^ICKO, pomočnik tekst, konj', iz Boreče; Poliji^JAEK. strojni ključavničar iz Gančan. in Cvetka MAU-<1^ ŠPn ka iz Gančan; ' ‘lvkci : . AARič, gradbeni delavec iz Križovca in Nada ROGAČ. $»/ j?kičana; ‘ ARIC miličnik iz Sela in Matilda KUM IN. prodajalka iz ''■ki U j/^f.RANKO. orodjar iz Markišavec in Marjana KERČMAR, krat? ^GREŠ, tekstilni tehnik iz Murske Sobote in Renata KO-corka iz Murske Sobote; Nazadnje smo se podali še k izviru potoka Črnec. Zemljevid-na črta nas je peljala v Bratonce. To bo najbrž enostavna naloga, . smo si mislili med potjo, in to tudi zato, ker nam je eden od znanih naravovarstvenikov dejal, da je izvir pod železniškim mostom v Bratoncih. On da je tako slišal pripovedovati od drugih. Najprej smo se torej zapeljali k temu mostu, mapak tam še ni bilo videti. da bi bil kakšen izvir. Le kanal je vodil naprej in nazaj, in to prazen, brez vode. Nič, najbolje bo iti povprašat nekoga, ki se Bratonce kar najbolje spozna. Nekateri so nam rekli, da je to Andrej Cigut, ki da piše celo zgodovino tega kraja. Izkazalo se je, da je res tako. Na poti k njemu pa smo se ustavili tudi pri 70-le-tni Mariji in 73-letnem Viktorju Ulenu, ki sta bila ravno tedaj zunaj. Zanimalo nas je seveda, kaj vesta onadva o izviru oziroma potoku Črncu. Viktor nam je povedal: »Prej sem bil doma ob strugi Črnca in spominjam se, da je voda še kar bistro tekla mimo. Pred približno 60 leti je bila tudi velika poplava, tako da smo se lahko vozili v koritih celo okrog vaške kapele. Otroci smo se tega tedaj veselili, odrasli pa so imeli hude skrbi in težave. Lovili smo tudi ribe, kijih je bilo na pretek. Slišal sem, da je bil nekoč'ob potoku tudi mlin, ampak jaz se tega že ne spominjam več. Pozneje je bila še enkrat večja poplava. Ko je voda odtekla, pa se je spraznila tudi struga črnca, tako da »lu na desni strani proge (v smeri proti Ljutomeru) je bilo nekoč močvirje in viden začetek potoka Črnec. Zdaj je to vse drugače,« nam je pokazal Andrej Cigut. vo gos Viktor Ulen se še dobro spominja, kako so se nekoč, ko je Črnec v Bratoncih poplavljal, lahko vozili s koriti okrog vaške kapele. Slišal je tudi pripovedovati starejše, da je bil nekoč ob potoku mlin. zdaj v njej skoraj nikjer ni vode.« Marija pa se je spomnila, da so žene lahko nekoč v potoku prale perilo. In s kakšnimi podatki nam je postregel vaški zgodovinar (tudi dolgoletni funkcionar) Cigutov Andrej ali Draš, kot mu vsi pravijo? »Izvir Črnca ni pod železniškim mostom, temveč med železniško progo in potokom Dobel, ki tudi teče skozi Bratonce. Ko so leta 1925 zgradili progo, so naredili pod nasipom tudi manjši propust, da je lahko voda tekla skozenj. Takrat je bil potok še kar bister kmalu po izviru. Tekel je skoraj po celi vasi in tudi večkrat poplavljal. Kot mi je znano, se je to dogajalo vse do tedaj, ko niso regulirali potoka Dobel, ki se je nekoč izlival v Črnec pri gradu v Beltincih, grofje pa so ga dali prekopati in njegovo strugo podaljšati za približno 2 kilometra, tako da se zdaj pridruži Črncu zunaj Beltinec. Takrat je bila speljala voda tudi okrog beltinske žitnice. Ob glavni cesti na desni strani pa je bilo manjše jezero, v katerem se je zbirala voda iz Črnca. Zdaj je to vse drugače. V strugi skozi Bratonce skoraj nikjer ni vode in tudi tam, kjer je bil nekoč viden izvir, je sedaj suho. Vendar teče voda pod zemljo. To so ugotovili pred leti strokovnjaki geologi iz Ljubljane. Tudi meni so dovolili, da sem pogledal skozi njihove.aparature in se prepričal o tem.« Pravega izvira Črnca torej sploh ni videti s prostim očesom. Sicer pa srno na Vodnogospodarskem podjetju v Murski Soboti slišali, da je Črnec dokaj bogat vodni vir. V Črenšovcih, Polani in še kje so lahko pili vodo v njem, tako je bil čist. Zdaj pa je že tako onesnažen,^ da mu ime črnec kar ustreza. Žalostno! Jože GRAJ ”5’ 3- OKTOBRA 1991 Stran 15 odsev mladosti Rad bi vam povedal... Naredite kaj, da bo naša Slovenija ostala zelena! 24. junija, zadnji dan pouka, sem vesel dobrega spričevala odkorakal domov. :>red mano so bile dolge, vroče počitnice. Že sem videl Bled, Jesenice, Pokljuko, Bohinjsko Bistrico pa Triglav in še v Italijo bi malo pogledali, tako smo namreč lačrtovali že v začetku junija. Pa se ni zgodilo. 26. junija je Slovenija razglasila samostojnost. Svečano proslavo smo sprem-jali preko televizijskega zaslona. Oče in mama sta se trudila z razlago, kako po-nemben je ta dan in da je to prelomni trenutek slovenskega naroda. Oče je dejal: >Fant, to kar zdaj gledaš, vidiš, to bo zgodovina, lahko si srečen, da si že toliko ve-iik, da veš, za kaj gre!« Oče je bil videti res srečen, le mama, ki je že po naravi 5olj sumničava, je dejala, da se je preuranjeno veseliti. Imela je »hudičevo« prav. Naslednji dan je radio že objavil pohod okupacijske vojske, se pravi »naše« JNA na samostojno Slovenijo. Dogodki so se odvijali zelo hitro, radijski in televizijski mediji so poročali ves dan in vso noč. Vojna je bila pred tem za vse nas tako oddaljena. Živeli smo v prepričanju, da se to, kar se je dogajalo pred petdesetimi eti, ne bo več ponovilo. Bili smo otroci miru. Orožje in streljanje smo poznali le iz elevizije in pripovedovanja babic in dedkov. Rad bi vam povedal, da nisem žaloval za načrtovanimi počitnicami, na katere ;mo v tistih negotovih dneh kar nekako pozabili, želim si le, da bi vsi ljudje živeli v niru. Mislim, da se nismo rodili za to, da nas pokonča sočlovek, še manj pa misel, ja nam vladajo okupator oziroma generali. IGOR MURŠIČ, 6. r., OŠ Branka Bernota-Aljaža, Križevci pri Ljutomeru BILO JE LEPO Toplo, prijetno popoldne je. Sprehajam se med njivami in travniki. Božajo me topli sončni žarki. Brez sonca, zraka in vode ni življenja. To ye vsak otrok. Ta misel se mi je porodila, ko sem na robu gozda zagledala divje smetišče, polno odpadkov. Pri-bližala sem se mu in ostrmela. Kaj ljudje delamo s svojo okolico, s svojim zdravjem? Koliko je takih smetišč! Zaradi velike vročine je začelo s smetišča zaudarjati. Po odpadkih se je sprehajalo vse polno mrčesa in razne golazni. Zdi se mi, da je to velika sramota, saj to ne spada v lepo poletno podeželsko naravo. Odšla sem naprej, a misli so se vračale in v moji glavi so se rojevala Na Osnovni šoli Franceta Prešerna Črenšovci so prvošolčkom letos pripravili lep in povsem drugačen sprejem in prvi šolski dan, kot je bilo to v navadi doslej. Skozi šolska vrata jih je v jedilnico povabil ravnatelj, kjer jih je pozdarvil in pozval starše k sodelovanju. Učiteljice so jim z učenci drugega razreda pripravile kulturni program z glasbo, plesom in lutkovno igrico. Posebno presenečenje je bila torta za vsak ražred z veliko sveče. Sveče so prvošolčki skupno upihnili, preden so se lotili torte in soeka. Mamice pa so pogostili s kavo. Otroci so nato s svojima učiteljicama odšli v razred. Na mizah jih je spet čakalo presenečenje. Vsak učenec je dobil rožico, mapo za priznanja in knjigo Moji spomini na šolo, kamor bo zapisoval svoje spomine vseh osem let. Posedli so v klopi, pokazali, kaj vse so v torbicah prinesli s sabo, in že začeli z igro, skozi katero so osvajali prvo znanje. Domov so se vsi vrnili s prijetnimi vtisi prvega šolskega dne in ugotovitvijo, da je bilo lepo. Š. K. OŠ Črenšovci Jesen Jesen pnnaja spet med nas, kakor tudi v vsako drugo vas. Barve skupaj je zmešala, jih po listju namazala. Kleti s sadjem bo napolnila in sode z novim vinom natočila. Karmen Šterman, 5. r., OŠ Šalovci Moj pes Najljubša domača žival mi je pes. Ime mu je ULI. Je ovčar, črne barve, precej je velik. Če bi se mu kdo preveč približal, bi ugriznil. Dosti laja in čuva našo hišo. Ko pridem proti njemu, se mi smehlja in rad se poigrava. Zelo rad mu nosim jesti. Za muce pa je nevaren. Jih ne mara in bi vse uničil. Je že precej star in na eno oko slabo vidi. Bojim se, da bo popolnoma oslepel. Naj le še dolgo čuva nas, to si želim. Tonček GENC, 5. r., OŠ MALA NEDELJA vprašanja. Zakaj delamo tako, zakaj ne varujemo tega, kar nam je dala narava in kar smo si sposodili od naših potomcev? Zakaj smo ljudje tako brezbrižni? Ali res vidimo samo do svojega hišnega praga, kar je čez pa rečemo: »Saj to ni naše!« Vsi dihamo umazan zrak. Moje misli zmoti šumenje reke Mure. Ustavim se ob njenem bregu in opazujem njene valove. Takšni so, kot so bili nekoč, tudi struga reke je takšna, samo voda je drugačna. Ta je umazana. Kar stisne me pri srcu, ko se spomnim maminih besed: »Ko sem bila jaz še dekle, smo se v Muri kopali.« Danes še pomisliti ne smemo, da bi zabredli v njene umazane valove. Ni kriva reka, niti narava. Ljudje smo krivi, ker . smo reko Muro spremenili v veliko, počasno lužo. Kaj čuti reka, kaj bi naročila ljudem, če bi lahko govorila? Kaj bi nam povedala zemlja, ki mora sprejemati strupene odpadke? Ljudje vidimo zapuščena smetišča, umazane reke, a ne naredimo nič. Moje misli zmotijo sončni žarki, ki pokukajo izza oblaka. Sonce, vir življenja si. Ali nam pošiljaš na zemljo samo zdrave sončne žarke? Ali si tudi ti že ogroženo? Ali so tvoji žarki že zastrupljeni, ko posijejo na Zemljo? Veliko je bilo napisano in povedano o varovanju človekovega okolja. »Varujmo naš planet!« to ' je geslo vseh, ki se borijo za zdravo naravo. In tako je tudi prav! Industrija je velik onesnaževalec našega planeta. Brez nje človeštvo ne more živeti. Ne more živeti brez nafte, avtomobilov, umetnih gnojil in raznih škropiv. To in še veliko več človeštvo potrebuje za svoj obstoj. A hkrati, ko izdelajo nov industrijski izdelek ali odprejo novo tovarno, bi se morali vprašati, kako bo to vplivalo na našo okolico na nas same in naše potomce. Jedrske elektrarne, koliko vas je po svetu? Koliko sevanja ste že oddale v naravo? Kako ste nevarne za človeka! Ta vprašanja so po svetu postala najbolj pereča, ko smo pred leti zvedeli za okvaro jedrske elektrarne v Rusiji. Černobil je bil velik opomin za cel svet. Človek se je začel zavedati, da zrak, voda in sonce ne poznajo državnih meja. Niso last nikogar, ampak so last vseh ljudi našega planeta. Černobil je minil, posledice pa so ostale. Opomin je bil premajhen, saj nam iraško-kuvajtska vojna ni prinesla samo vojnih žrtev. Svet je zastrupila z velikimi količinami nevarnih snovi ob bombardiranju naftnih vrelcev. Koliko teh ne- varnih strupov bo še spuščenih v zrak, predno se bomo zavedli, da je naš planet na koncu propada? Ni potrebno vojaškega orožja, Saj se ljudje sami zastrupljamo m tako uničujemo sebe, svoje potomce in svojo naravo. S temi mislimi se poslavljam od reke Mure. Zdi se mi, da njeni valovi govorijo: »Človek, odpri oči! Ohrani naš planet zdrav, kolikor se še da in ne čakaj na jutri!« Tudi izmučena zemlja ob tezi odpadkov nam kliče z zadnjim1 močmi: »NAREDITE KAJ, DA BO NAŠA SLOVENIJA OSTALA ZELENA!« Inga M ATA J, T a, OŠ TIŠINA ALI VESTE ■ | Zadnjič smo vas spraševali, ali veste, katera vas je naj- -manjša v, Pomurju (najmanj hiš, gospodinjstev, ljudi).- Zdaj Pa J smo tudi sami nekoliko v zadregi, koga proglasiti za najmanj- ■ šega. Tako je pri Hotizi vas Brezovec, ki šteje le 5 hiš, venda | gre pravzaprav za del istoimenske vasi čez reko Muro v Repu- I bliki Hrvaški. Po 8 gospodinjstev in toliko ali kakšno hišo ve_ pa je v Sitarovcih (občina Ljutomer), Kočkem vrhu, Malem Mm | ravščaku, Žrnovi in Melanjskem vrhu (vse v občini Gornja Ra g gona). Koga torej proglasiti za najmanjšega? Hočeš nočeš smo | si morali pomagati z rubriko v popisu prebivalstva 'skupno a število oseb’ in tako prišli do podatka, da v Malem Moravsca- | ku živi samo 18 ljudi. Potemtakem je to najmanjša vas v Po- ■ murju. Na 27. vprašanje smo prejeli okrog 20 odgovorov in le ”a enem je zapisan Mali Moravščak. Večina vasje mislila, da . | to Lukačevci v občini Murska Sobota, kjer pa je 16 st?110® ;)' | 14 gospodinjstev in kar 57 ljudi. Pravilno je odgovorila sa | Žiljana Horvat, ki obiskuje 8. razred OŠ Bistrica. | Prejela bo nagrado Knjigarne in papirnice Dobra knjiga M I ska Sobota. '! 28. vprašanje: Ali veste, kje je geografsko središče Pomur | ja? Pravilne odgovore bomo žrebali- 10. oktobra NAŠA KONKURENCA SODELUJE Z NAMI ki izdajajo marginalne časopise vdirajo v osrednji regionalni časopis! In cudez ta časopis iz regionalnega postaja centralni. Marginalci nas izriniajo iz obrobja. Postajamo ja’'"0S‘' k8kor * "a Prin,er tis’a ’ Prestolnici. Če je Ijitblj«^' sploh se ustrezna primerjava za nas!? * gibanjc’ ki hoče '>*"*•* kasarne bivše km Eden i,m t ' 1 om“rJ« »mreže« še nimamo, imamo pa nekaj individumov, Pe nncil za K°Pa«»ko. Nek drug individuum sc zanima za karavlo v 1' *—»■ -»■.................w ”* INDIVIDUUM ZA KOPALIŠKO STARŠI, ŠE JE ČAS ZA NEZGODNO ZAVAROVANJE VAŠEGA OTROKA! Vaš otrok je vsak dan izpostavljen nevarnostim — tako doma kot v vrtcu ali šoli, v prometu, pri igri, v športu, na počitnicah ... Zavarovanje nesreče res ne more preprečiti, lahko pa zelo ublaži gmotne posledice! Zato razmislite o načinu zavarovanja, ki ga lahko uredite v vsakem vrtcu oz. šoli, pri zastopniku ali Zavarovalnici: ZAVAROVALNE VSOTE IN PREMIJE_________________________ invalidnost pogrebni stroški dnevna odškodnina letna premija 2.486.400,00 621.600,00 777,00 700,00 1.776.000,00 444.000,00 555,00 500,00 1.065.600,00 266.400,00 333,00 300,00 710.400,00 177.600,00 222,00 200,00 Ne dopustite, da bo nezgoda doletela vašega otroka nezavarovanega! i— zavarovalnica triglav d.d. OE MURSKA SOBOTA KER ŽIVLIENIE POTREBUIE VARNOST Nerad prebiram članke, kot je bila anketa Milana Jeršeta o tem, komu lati soboško vojašnico, objavljena v Vestniku št. 37. Ob takih trenutkih, ko kar polovica (pet do deset) anketiran-:ev meni, da bi bilo najboljše, če bi prostore vojašnice dali TO (plus še en anketiranec, vendar je dal prednost stanovanjem), se spet kruto zavemo, v kakšni dvojno moralni in banalno neevropski deželi živimo. Kar premnogi bi radi prišli tja (v Evropo), vendar leta ni zgolj kapitalizem (čeprav to prevladuje), ampak se vedno bolj razvijajo anti-kapitalistične težnje, poznana so vam verjetno mnoga anti-militaristična gibanja in aktivistične ekološke skupine. Teh tendenc ni mogoče zaznati po televiziji ali drugih masovnih medijih, ker jih oblasti vneto zakrivajo in zatirajo (verjetno o tem ni vredno poročati, huh). Vendar to ne pomeni, da ne obstajajo. Nasprotno’ Vedno bolj pridobivajo na moči. In tu se vrnimo v Mursko Soboto. Zaspani pajaci-rodoljubi so seveda prepričani, da je Obvezno in nujno potrebno, da se oborožimo in da imamo svojo vojsko. Živeti v oboroženem miru je, če prav pomislim, dobra zadeva. Pogodu je državi, pogodu je nacionalnim zanesenjakom. Povsem pa nasprotuje usmeritvi Nove Evrope: demilitarizaciji’ Kdo še potrebuje dokaze, kako militantnost vpliva na mentaliteto družbe?! Predlagam, da se v objekte nekdanje vojašnice ne namesti nobeno orožje ali kakršnokoli drugo militantno delovanje. Še enkrat (preveč?) se sprašujem, kdaj bo svoje prostore dobila mladinska kultura in subkultura, neinstitu-cionalizirana, neusmerjana in brez vsa-kršnjih strankarskih interesov? Popolna zavora mladinskega ustvarjanja je »prinesla« lepše strani provincialnega življenja: pijančevanje, droge, neodzivnost, šovinizem, denar kot edini motiv . .. Ob tem se spomnimo samo premetene poteze vodstva Kluba mladih (ali pa nadrejenih), ko so namestili v prostore namenjene razvoju mladinske kulture, igralne avtomate. Seveda’ Izgon je moral slediti, ker prostori gradu so nenazadnje namenjeni ustvarjalnim in kulturnim ljudem. Je mladina ustvarjalna? (hej, to je retorično vprašanje). Ni drugačnosti, ni demokracije. Ko sem verjel še vse, kar so mi poveda- li, so me učili, da na mladih svet stoji. Kateri?! Potrebujemo večji prostor, primeren za razstave, koncerte, vaje, okrogle mize, zborovanja ipd., za neomejeno delovanje, prostor, ki bo resnično namenjen razvoju mladinske kulture in alternative. I cef d* Na koncu (članka!) bi poz>al ste, ki jim totalitaristično žh*Je pogodu, da protestirajo. Pocec mesto z grafiti, za začetek. Kopali’11"' Individuum za J rrplan Totitaz VESTNIK, 3. OKTOBB* Stran 16 pisma, mnenja, stališča, odgovori ALI BOMO MALI KMETJE SPET HLAPCI? Mali kmetje nismo bili v zgo-J???1 pikoli v tako brezpravnem P ‘ozaju, kot sedaj, ko imamo »1° Stranko in svoje poslance v P rtamentu, ki pa žal vso svojo & trošij° za odpravljanje l ^lc: katere naj bi se zgodile gatirn kmetom in veleposestnici11’ 40- loti, ko je bil spre- zakon o nacionalizaciji in s 71? । odpravljeno izkoriščanje stvoeka po človeku - hlapčev--ko^a’e^u kmetu v zgodovini ni-V, ?! ■ 0 Postlano z rožicami. nrf.?dnJem veku mu je gospoda »sala dajatve - in sicer ttDr° Sy°J|h pridelkov, danes mu je ml v\na (P° bojkotu odda-odv,, ' brez vsakega obvestila °dv2ame 15 »/o dohodka. snin?3511 P° H- sv. vojni, v vse-sPreiMeam P°manjkanju, je bila kmet' ob/ezna oddaja. Vsak bilo dobil odločbo, v kateri je priL^dpisano, koliko svojega krom ■ mora oddati (pšenica, njeni meso, mleko). Po izpol-škornrVeZni odaj>je kmet z vi-pr]c|. ,?zPolagal sam. Za oddane jih in i e dobil plačilo v dinar-rabjj v krnečkih bonih, katere je klasa ?a nakuP industrijskega kil 10 m mleko npr. je kmet do-pi| za । c arjev’ delavec ga je ku-kih k 5 dinarjev, ali v odstot-dobi dobil 65 %, danes jih e 15% od maloprodajne cene, večji pridelovalci 10% več, kar pa je v nasprotju s tržnim gospodarstvom. Še dobro se spominjam, kako so mali kmetje celo leto garali pri veleposestnikih, ko pa je prišla zima in čas obračuna, so dobili le nekaj vreč pšenice. Če pa kdo od garačev ni bil zadovoljen s svojim plačilom je dobil odgovor, da ga drugo leto ne potrebujejo več. Pred očmi mi je ostal dogodek iz davnega leta 1950, ko smo bogatemu kmetu gradili hišo. Le-ta je imel hlapca in deklo. Znano je bilo, da so hlapci in dekle spali v štalah, toda kar sem doživel me je zelo pretreslo in mi bo ostalo v spominu celo življenje. Po končanem kosilu je namreč gospodinja pobrala ostanke hrane in jo nesla hlapcu in dekli v štalo. bil 10-hektarski maksimum več kot dovolj za družinsko kmetijo. Toda čez čas so se mnogi večji kmetje spet znašli in so si priborili priviligirane položaje v družbi ter spet udarjali po malih kmetih. Ko je Prekmurje 1978 leta prizadelo hudo neurje s točo, je uničilo mnogim ves pridelek, kmetje niso ostali sami, saj je na tisoče delavcev delalo solidarnostno dva, pa tudi po tri dni. S tem so bila zbrana ogromna sredstva. Žal pa so o delitvi teh sredstev odločali le veljaki, ki so sprejeli sklep, da se bo solidarnostna pomoč delila po številu glav živine. To pomeni, da je bil bik pomembnejši od človeka, saj malega kmeta ni nihče vprašal kako bo preživel svojo družino, važno je bilo le, da ne upade stalež živi- Zato bi torej vprašal gospode, ki tako trmasto vztrajajo pri denacionalizaciji, ali se je takim kmetom res zgodila tako velika krivica, ko so jim odvzeli del zemlje, katero itak niso sami obdelovali, ali pa je bilo s tem dejanjem odpravljeno hlapčevstvo. Z zakonom o nacionalizaciji je bil sprejet tudi 10-hektarski maksimum. Znano je, da se je takrat zemlja obdelovala s konji, voli in v glavnem s kravami. Ker je bilo torej hlapčevstvo odpravljeno je Popravek V anketi Dobro obrniti dinar, objavljeni v prejšnji številki Vestnika, je prišlo do neljube pomote. Pri anketirancu Alojzu Bertalaniču bi moralo pisati, da je v zasebni trgovini zaposlena sinova žena in ne žena. Za napako se opravičujemo. ne. Od takrat so se tudi močno povečale socialne razlike po vasi. Družba je dajala ogromna sredstva za razvoj kmetijstva, vendar le ta niso bila pravilno razdeljena, ker so o njihovi delitvi odločali veljaki. Tako so nekateri pri-viligirani kmetje za 10 hektarjev obdelovalne zemlje dobili posojila tudi za 5 — 6 traktorjev, katera pa niso bila revalorizirana s stopnjo inflacije. Takšnega razkošja si tudi najbogatejša družba ne bi mogla privoščiti. Sedaj, ko je pa blagajna prazna jo je treba napolniti, primer; ko kmet proda preko zadruge svoj pridelek, mora čakati na izplačilo najmanj 30 dni, če pa denar nujno rabi, ga dobi tudi prej, vendar mora plačati obresti — 245 %. Ko pa kmet preko zadruge kupi repromaterial ga mora plačati takoj, sicer mora spet plačati obresti. Zato torej gospodje poslanci, razmislite, kdaj so se zgodile večje krivice! Ernest Pintarič Salamenci Mladina ruši kakor JLA II. • Vodim samostojno zasebno agencijo Fun club »SOS», ki ima sedež v Negovi. Ukvarjam se predvsem s problemi mladih, pa naj so to v šoli, ljubezni oz. doma. Vse to delam brezplačno, ker me to veseli. Oglašam se zaradi članka, ki je bil objavljen v 36. številki Vestnika pod naslovom Mladina ruši kakor JLA. Zagovarjam stališče gospe Novak iz Beltinec, nikakor pa ne mladega gospoda, lastnika diskoteke, Škafarja. Kajti osebno si ga predstavljam v luči, ki počasi dogoreva in je več ni. Gleda samo za svoj žep, za vse drugo pa mu ni mar. Najbolj pa me je ogrela izjava gospoda Škafarja, da mesečno plačuje le tisoč dinarjev davka oz. pristojbine. Ali se vam, dragi gospodje inšpektorji, ne zdi to smešna cena? Ta gospod Škafar proda malo več kot zaboj piva, vam plača tisoč din, ves ostali izkupiček pa gre v njegov žep. Kako je z osebjem, ki je tam zaposleno, ko diskoteta obratuje. Ali ima opravljen vsaj higienski minimum, da o čem več sploh ne pišem? Zanima pa me še nekaj, kar bo dvignilo lase mnogim gostinskim delavcem. Ali ni bil z zveznim zakonom objavljen razglas, da se mladoletnim ter vinjenim ne sme točiti alkohol? Ali imajo nekateri gostinski delavci te table kar tako zaradi lepšega? Po mojem mnenju zagotovo. Zagovarjam tudi dejanja gospoda župnika iz Beltinec. Saj mogoče res več ne pomagajo litanije in molitev. Na koncu bi še prosil beltinsko in odransko mladino, naj tega več ne počne. Kako bi se vi počutili, če bi vam uničili nekaj, kar vam je najbolj pri srcu. Napravili bi pravi halo. A vas takrat ne bi zabolelo srce. A da ste vi nekoč namerno uničevali. Ne bi raje.žrt-vovali nekaj svojih prostih uric za ureditev svojega kraja. Koristi bi bile obojestranske. Dam vam nasvet. Gospo Agico Novak si vzemite za svojo vzornico. Zagotovo vam bo zelo hvaležna. Jože Jančar, Negova 69 Za mir in spoštovanje življenja bramac vse za streho Za to gre! Za človeka gre! Koliko je k temu prispevalo pisanje prof. Štefana Smeja o »svečavi v Filovcih .. .«, naj presodi avtor sam. Zreducirati vse dogajanje za ceno cenene reklame nekemu ex-lončarju, budi opravičeno ogorčenje »preprostih malih« ljudi. Poznam našo prekmursko mater, ki je v zadnjih dneh vojne v Sloveniji, rodila v zaklonišču. Njenih občutij nisem želel potencirati, ko sem organizacijskemu odboru predlagal, da naj III. Košičev teden nosi sporočilo za mir in spoštovanje življenja. Ce kaj, v tem norem času, potem, v to sem prepričan, mora kultura prispevati k temu. Predlog je bil sprejet in vsakdo je opravil svoje delo kakor ga je pač. Moje in samo moje, je bi: recital v vaškem domu. V sredo morišča, ki ga tvori na silo zbit križ z ovenelim šopkom poljskih ož, zvrnjena čelada, sveča na oknu, okrvavljen šal in razbita otroška igrača, je bila projecirana slika zarodka ... in dekle, ki sredi teh krvavih pomnikov današnjega časa, čuti in dvomi, sovraži in misli na rojstvo svojega otroka ... je to hapening!' Očitno so besede ob koncu recitala: »Morali bomo spet bosi v zarji prek rosnih trav se napotiti. Morali se bomo spet v globine studencev zazirati in v tokove rek. In iskati pisanih kamenčkov po bregeh. Morali bomo! Zakopati mnogo preglasnih besed in spregovoriti novih, dobrih, tišjih, resničnih.« ljudem navajenim kričanja (kljub ozvočenju) bile pretiho izrečene, kako si sicer naj razlagam, da je prof. Štefan Smej lahko doživel vse skupaj le kot hapening. O njegovem pisanju naj spregovorim z metaforo, ki bo njemu upam dovolj razumljiva: — tako kot znajo spretne roke lončarja vzbuditi mitsko zazrtost v rojevajočo se formo iz blata, lahko roke nevešče obrti samo oblatijo sebe in prisotne (sebe najbolj). Premalo bo potem samo stresti s čevljem in stopiti čist na piedestal — to blato je preveč lepljivo, očistiti ga bo treba. In še morda misel, ki jo je izrekel nek tuji filozof našemu novinarju na vprašanje: kaj je poslanstvo filozofa? Odgovor se je glasil nekako takole: Dober filozof bo zastavil tako poglobljeno vprašanje, na katero bo človeštvo še nekaj desetletij želelo najti odgovor. . Izrazoslovje prof. Štefana Smeja v zadnji številki Vestnika je, moram razočaran ugotoviti, daleč od tega in so rezultati samo še en prispevek k rušilnemu valu, ki nas obdaja, seje nemir in sovraštvo. Jože Gutman Filovci 0 ravnatelju iz pravega zornega kota vse ZA STREHO dih su strešna kritina je izdelana iz narav-Pient r°Vin’ Peska. vode, cementa in barvnih pig-hovejšV na ^elezooksidni osnovi. V skladu z naj-stre^ lrn' smernicami harmoničnega vključevanja tiho naravo, ponuja BRAMAC najnovejšo kri-havSk^a mode13 strešne kritine (klasični in do-ternn ' strešniki) v opečni rdeči, rdeče rjavi, tjavi in črni barvi. Ta SRaMa*? tradicionalnih strešnih barv in oblik spSv v zadnjem času na našem tržišču pri-Co^i .Povsem k preoblikovanju streh, BRAMA-^Iruj ^i so polni sprememb, so lepi in indivi-Cg. Le ^P^SOjeni željam potrošnika — gradbin-hirej j?'.'0 obstojni strehi pa pripada še več, na-^AMap°^e reaitve za vse strehe. Zato ponuja tudi dodatni program specialnih izdel-karvi prfe detajle, od kapa do slemena, v obliki in he. vsj '"Sojene izbranemu modelu strešne kriti-kovršin^^aniezni deli se harmonično vklapljajo v hovo ar°Va strešna kritina je primerna za za vsako strešno konstruk-hit 9l,>a 17 do 90 stopinj. ' ^0 in Preprosto pokrivanje s strešniki BRA- MAC z vsemi dodatnimi specialnimi izdelki je osnova za dolgotrajno zanesljivost, estetski videz in gospodarno ureditev strehe. 30 let garancije = vaša varnost KUPON V 2 Prosim, pošljite mi brezplačno in neobvezno predloge, prospekte, cene in kupoprodajne pogoje. IME IN PRIIMEK: POKLIC: NASLOV: če potrebujete nasvete, pokličite naš tehnično-informativni oddelek po telefonu: (068) 22-016 in (0602) 85-074. Bramac d.o.o. Škocjan - vse za streho Sedež m tovarna I: 68275 Škocjan, Dobruška vas 45, Tel. 068-22-016, Telex: 35827, Fax: 068-76290 Tovarna II: 62375 Šentjanž, Otiški vrh - Dravograd, Tel, 0602-85074, Fax: 0602-85318 u*li Prodajno mesto in svetovanje: Trgovina MARKO SLAVIC, KLJUČA KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU ______________ Živimo v čudnih časih, ko se nenadoma zdi, da se lahko v imenu demokracije laično rešujejo strokovna in etična vprašanja, kar nujno pripelje do pristranskosti. Da ni tako, je pokazal prijeten petkov večer v soboški občinski dvorani. Pomursko pastoralno področje je pripravilo predavanje z gostom dr. Regionaldom Vospernikom, ravnateljem Slovenske gimnazije v Celovcu. Naslov predavanja: Ravnatelj, etični in pedagoški vodja šole je povsem opravičil pričakovanja poslušalcev. Dr. Vospernik je najprej predstavil avstrijsko šolsko zakonodajo, znotraj nje pa zlasti pristojnosti ravnatelja. Na kratko lahko povemo, da je ravnatelj pristojen in odgovoren za vse, kar ni posebej poverjeno komu drugemu: — neposredni predstojnik zaposlenih in učencev; — svetovalec, ki se mora prepričati o znanju učencev; — uresničevalec pravnih predpisov šolskih oblasti; — odgovoren za hišni red; — predsednik odbora šolske skupnosti: sestavljena je tripartitno 3 predstavniki profesorjev, 3 predstavniki učencev, 3 predstavniki staršev, ravnatelj sklicuje seje in jih vodi, nima pa pravice glasovanja; — predsednik izpitnega odbora pri maturi, — zastopa šolo v javnosti... Sam predavatelj je bil - kritičen do prevelike centralizacije in 'preveč formalnosti v učnem procesu. Na njihovih šolah poznajo samo dve ocenjevalni obdobji, vendar morajo profesorji natančno upoštevati predpise v zvezi s spraševanjem, napovedjo izpitov idr. Delo šole predstavijo vsako leto na šolski akademiji. V obilici vprašanj se je zdelo najpomembnejše, kako obravnavajo profe- sorje, ki se posebej izkažejo pri svojem delu. Poslušalec jih je neposredno imenoval kar svetilniki znanja. Dr. Vospernik je pojasnil, da so zelo ponosni na vsakega profesorja, ki se ukvarja s t. im. projektivnim delom (sam z učenci raziskuje, odkriva nekaj novega, išče vedno nove metode pouka).; v našem okolju so to raziskovalni tabori in gibanje znanost mladini. Prizadevni profesorji dobijo poseben status že s tem, ker se z njimi šola uveljavlja v stroki in javnosti. Ravno d slednjem je nujno čimprej spregovoriti in obenem stvari spreme- niti tudi v naši šoli in šolskem sistemu nasploh. Srečanje z dr. Vospernikom sem izkoristila tudi za dogovor o sodelovanju soboške in celovške slovenske gimnazije, kar je bilo sprejeto z velikim odobravanjem. Ob koncu se zahvaljujem organizatorju za intelektualno bogato in zanimivo srečanje, hkrati pa ga vabim, naj podobnih srečanj pripravi še več. Regina Cipot, prof. v. d. ravnateljica Gimnazije M. Sobota EXPDRT-IKZPaRT Telefon: (069) 48-075 • trgovina z mešanim blagom • okrepčevalnica ALBERTO Odprto neprekinjeno od 7. do 22. ure. Obveščamo kmetovalce, da bomo odkupovali bučnice golice, sušene, po najvišji ceni. V zalogi sladkor po ugodni ceni. NOVO V MORAVSKIH TOPLICAH Milijonov din "^^^KTOBRA 1991 B CIMOS citroen b 200.000 DIN CENA KARTJCE 50,00 ŽREBANJE 27.10. DIN J Stran 17; NITRATI V VODI NATOČIMO Sl KOZAREC ČISTE... Še ne tako dolgo nazaj, leta 1987, so strokovne službe v Sloveniji začele z načrtnim spremljanjem in ocenjevanjem kakovosti podtalnice na soriškem, dravskem, ljubljanskem in murskosoboškem polju. Zavod za socialno medicino in higieno je prve vzorce v Pomurju vzel 1988. leta in le-ti so rahlo odstopali o normativov o higienski neoporečnosti pitne vode. V svoji oceni so zapisi, daje glede na intenzivno kmetijstvo in lokacijo preiskovalnih vodnih zajetij oziroma virov vo- da dobra in da je tako treba ohraniti ali jo izboljšati s količinsko smiselno uporabo rastlinskih zaščitnih sredstev in mineralnih gnojil. Tako je bila vrednost nitratov v vaškem vodovodu v Beltincih 11,3 miligrama dušika na liter (po pravilniku je dovoljeno 10 miligramov ter po vrednostih Evropske gospodarske skupnosti 11,3 miligrama na liter). Mariborski zavod je nadaljeval z odvzemanjem vzorcev, vendar nitrati niso bistveno prekoračevali dovoljene vrednosti. V lanskem letu PEIK.R2. VSEbUOlTI KI/ anp-ro/vc/’ Strah 18 grofic h' ppikjiz. vsEbuoiTi v P/tv/ kop/ KV LIPOVI 5WFICH' VSEbUOZTt KV G PNC p/// QpPFtČH' PKIKR2. KSEbMOZTI PiTUPTOK K PlTH! KOO/ kv i£LTiue.i' pa so že ugotavljali povečane nitrate v vodi predvsem v Beltincih, kar so ponovno potrdili z analizo, ki jo je oktobra naredil soboški zavod za socialno medicino in higieno. Zaradi tega, ker se je zdelo, da je voda oporečna, so se z inšpekcijskimi službami dogovorili, da pogosteje jemljejo vzorce v ogroženem beltinskem bazenu podatlnice. Dobljeni podatki pa so sami po sebi že dovolj zgovorni (v grafih) ter skrb ■ zbujajoči. Iz grafičnih prikazov je mogoče razbrati vsaj troje, da vrednosti krepko presegajo dovoljeno tako po merilu Svetovne zdravstvene organizacije kot Evropske gospodarske skupnosti, da so hitro narasle predvsem v letih 1989 in 90 ter da se bistveno ne zmanjšujejo niti v tistem letnem času, ko vegetacija pojenjuje in bi pričakovali, da je zaradi porabe dušika vsebnost v vodi in zemlji manjša. Podtalnica je torej zelo nasičena z nitrati, kar dokazuje tudi to, da so vzorec vzeli v lipovski gramoznici, kjer so izmerili kar 17 miligramov dušika na liter. O vodi oziroma odvzetih vzorcih je treba povedati, da so bili glede na druge parametre, ki jih prav tako nadzirajo, in po bakterioloških analizah neoporečni. ZAKAJ POVEČANI NITRATI Ker v odvzetih vzorcih niso bile povišane vrednosti drugih pa- rametrov, ki bi v kombinaciji s povišanimi nitrati .kazali na organsko onesnaženost vode, so visoke vrednosti nitratov verjetno posledica porabe naravnih in umetnih gnojil. K temu pa je dobro dodati kar splošno problematiko krajevnih vodovodov. Zajetja so večinoma na kmetijskih površinah ali njivah, kjer opravljajo intenzivno kmetijstvo z uporabo umetnih gnojil in zaščitnih sredstev. Ni odloka, ki bi urejal oziroma predpisoval določene zaščitne pasove, saj tudi ni urejeno vprašanje lastništva te zemlje. Upravljalci krajevnih vodovodov so krajevne skupnosti in proti njim je inšpekcijska služba s svojimi odredbami dokaj nemočna. Za vsa številna vaška vodna zajetja, še nihče ni povedal, kakšna bo njihova usoda, ob tem da jih dosti že sedaj ne more sprejeti novih priključkov. Prav tako nihče nima pregleda nad nastalimi okvarami, kar bi morali prijavljati, saj bi po tem vodo vedno morali dezinficirati. NITRATI, ŠKODLJIVI ZA ČLOVEKA Izračun je preprost. Če odrasel človek dnevno zaužije približno poltretji liter tekočine na dan (od tega je približno liter in pol vode) in če ta voda vsebuje okrog 20 miligramov nitratov v vodi, potem dnevno vnese v telo do 30 miligramov mitratov na dan. Ali je to dosti ali malo za človeka in kaj pomeni dolgotrajnejše uživanje take vode, stroka še ni povedala, vendar moramo k tem vrednostim prišteti še nitrate, ki jih človek zaužije s hrano. So pa nitrati v vodi bolj škodljivi za dojenčke. Svetovna zdravstvena organizacija je celo priporočila, da za dojenčke ne bi uporabljali pitne vode, /v kateri je več kot 10 miligramov mitra-tov (tako mejno vrednost postavlja tudi naš pravilnik). Nitrati se v telesu spremenijo v nitrite, ki se vežejo na hemoglobin ali krvno barvilo. To povzroča nastanek medhemoglobina. Ta oblika ' krvnega barvila več ne more prenašati kisika, kar posledično privede do zmanjšanja preskrbe tkiv s kisikom. S tem so predvsem ogroženi otroci oziroma dojenčki. O OPOREČNOSTI VODE VEDO V REPUBLIKI TER OBČINSKI VLADI O dobljenih rezultatih analiz so inšpekcijske službe obveščale izvršni svet soboške občine, vso dokumentacijo pa so te dni s svežimi podatki poslali še v republiško središče. Kakšno vodo pijejo, vedo tudi krajani, kajti rezultate analiz dobi tudi krajevna skupnost. In kako rešiti problem? Kmetovanja ni mogoče prepovedovati, čeprav bi bilo pametno upoštevati nasvete o smotrnem gnojenju z dušičnimi gnojili in gnojnico, prav tako ni mogoče zapreti vodovodnih zajetij, zato je edina rešitev gradnja vodovodnega omrežja, kot ga soboška občina že pozna. Sekretariatu za varstvo okolja in urejanja prostora so na seji izvršnega sveta naročili — seja je bila še pred dopusti —, da pripravi potrebno dokumentacijo za gradnjo. Kot je povedal prejšnji teden Silvij Podlesek, vodja sekretariata, so pri Projektivnem biroju že naročili projekt pri Zavodu za ekono; miko in urbanizem pa lokacijski načrt, slednjega v prvi polovic1 septembra. Pripravljeno gradivo bo kot osnutek v skupščinski razpravi, tako da bo sam postopek sprejemanja trajal približno po1 leta. Ob vsem pa ostajata najpomembnejši vprašanji, od kod denar za gradnjo in ali bodo svoj delež pripravljena in zmožna plačati tudi vsa gospodinjstva. Majda Horvat PAMETEN GOSPODAR VE, DA NJEGOVA ŽIVINA POTREBUJE NARAVNO IN URAVNOVEŠENO PREHRANO 1 Res je! Mnogim slovenskim kmetom predstavlja reja krav m prašičev osnovni vir zaslužka. Kako se bo račun iztekel, pa je največkrat odvisno od krme. Vaše živali ne potrebujejo umetne hrane ali nekakšnih splošnih dodatkov, temveč usklajen dnevni obrok s pravilno količino vitaminov in mineralov. Zato smo v Leku pripravili vrsto novih mineralno - vitaminskih dodatkov, ki omogočajo najboljšo prehrano živali ob različni intenzivnosti reje in različnih vrstah doma pridelane krme. Naši novi proizvodi so za krave molznice v ekstenzivni reji z nizko mlečnostjo za krave molznice, ki dobivajo osnovni obrok iz sena, koruzne silaže in beljakovinskega krmila kot dodatek doma pripravljenemu močnemu krmilu iz pesnih rezancev v poletnem obdobju ■Z' 4 RVravimin 1 iz o IVraviminZ za krave, ki dobivajo osnovni obrok iz sena ali travne silaže z zmerno gnojenih površin, lahko tudi z dodatkom manjših količin koruzne silaže, in za vse presušene krave ne glede na sestavo obroka IVravimin O IT »«^1 /J I\ravimin4 giMj« E IVraviminO »MS E IVrAVIMIND za prašiče, ki imajo v osnovnem obroku pretežno silirano koruzo za prašiče, ki imajo osnovnem obroku pretežno žitno zrnje Bi b Hravimin £ optimalno izkoriščanje doma pridelane krme • večja proizvodnja • boljše zdravstveno stanje VEČJA GOSPODARNOST REJE Kraviniin in Pravimin kot dodatek doma pripravljenemu močnemu krmilu iz koruze v poletnem obdobju kot dodatek za pripravo popolnega močnega krmila za mleko DODATEK, KI GA CENI DOBER GOSPODAR lek ljubljana veterina VESTNIK, 3. OKTOBP^1^ šport Slovenska nogometna liga V DVEH KOLIH LE ŠTIRI TOČKE lj ■ Odigrano je bilo 9. in 10. kolo prvenstva v slovenski nogometni bilo Pomurski ligaši so iztržili le štiri točke. V devetem kolu, ki je Dom° i r3n° med tednom, je Potrošnik v Beltincih z 2:0 premagal tren ■ e Strelca sta bila Hartman in Voroš. Nafta pa je z novim veli er|ern Stankom Maučecem v Lendavi premagala Rudarja iz Trbo-borR '2'. G°le za Nafto so dosegli: Šabjan, Rob (11 m) in Graj. Mari-. branik pa je premagal soboško Muro z 2:0, čeprav so bili Soboča-Naft°VSem enakovreden tekmec. V K), kolu so Medvode premagale Mur^2:'- F*0' Nafto je dosegel Šabjan. Slovan Mavrica je v gel Cr $°b°t' premagal Muro z 2:1. Časten zadetek za Muro je dose-nec ‘ter- Ingrad Kladivar pa je v Celju premagal Potrošnik iz Belti-Naft ■ ' Prihodnjem kolu se v Lendavi igra pomurski derbi med 0 >n Muro, Potrošnik pa v Beltincih gosti ljubljansko Svobodo. Dtuga slovenska nogometna liga Turnišče premagalo vodečega vzh a ■ tem kolu prvenstva v drugi slovenski nogometni ligi iz M ■ Turnišče v derbi tekmi premagalo vodečega Železničarja naj at'k°ra z • :0- Strelec edinega gola je bil Nino Koveš. Eden pJ^^žnejših za zmago Turnišča je bil vratar Maučec. To je bil z m' ?oraz železničarja. Beltrans Veržej pa je igral neodločeno 1 :l ena°StV°m tntermarketing Pekre. Gol za Veržej je dal Puklavec iz Sl nJstme?rovke. V prihodnjem kolu igra Turnišče z Impolom v ___enski Bistrici, Beltrans pa v Središču. Veterani Slovenije v Radgoni 0b it 4. oktobra 1991, bo v Gornji Radgoni zanimiv nogomet. Čanje vT' SC h0*!0 pomeril* DEBELI in SUHI, ob 16.00 uri pa bo sre-Preaente,er.anov ^emeta Gornja Radgona in Slovenije. V slovenski re-KlanentnC' >graU: Škulj, Jakopič, Klampfer, Goleč, Župančič, Cofn Ak’ Peter in Vili Ameršek, Horjak, Oblak, Prosen, Prašnikar, sodnik t d'er’ Ln^vec, Koblencer, Irgolič. Tekmo bo sodil mednarodni šni svet iVZCS 'z Ljubljane. Pokroviteljstvo pa je prevzel radgonski izvr- • Izkupiček bo namenjen za lepšo Gornjo Radgono. Rokomet —— Startali s porazoma ligi. Rgc6'0 se je prvenstvo v slovenski super in slovenski rokometni Perijgj Ornetaši Pomurke iz Bakovec, ki letos tekmuje v slovenski su-c‘ Za pg° g°st°vali v Litiji in tesno s 24:25 izgubili z Usnjarjem. Strel-Meolic Okreša in Anton Lovenjak po 6, Štefan Lovenjak 5, i raban ’j.* eiek 2, Žugelj L POMURKA: Vereš, Žugelj, Kolmanič, ^°venjai “^dekovič, Buzeti, Meolic, Š. Lovenjak, Okreša, Petek, A. s ^eddv^ T>abrec. V prihodnjem kolu igra Pomurka v Murski Soboti IMtvo Kr°Sa’ k' tekmujejo v slovenski ligi, pa so gostili ™lic n °?°?e *n 'zgnbtl' s 15:23. Strelci za Krog: Varga 5, Prem in ^tiko p $ernek 2, Kolmanko in Titan po I. K ROG: Roškar, Kol- p.J6?1’ ^arga, Lukač, Meolic, Babič, Šernek, Titan, Virag, Le-erka. V prihodnjem kolu Krog gostuje v Radečah.. Zmagi Radenske in Mladinca ’ ri ie NaF111 -k°lu prvenstva v drugi republiški moški rokometni ligi ' 'et iz M ad'nec v Murskih Črncih v pomurskem derbiju premagal FSobote z 20:18. Najboljši strelci: Buzeti 7, Makovec 5 C ^ad 3 za Mladinca ter Kreft 6, Čemela in Kristl po 3 za Po- Ge'ci Pa Je v Gornji Radgoni premagala Velenje z 28:20. z Prost v 8°n?ane: Merčnik 8, Horvat 7, Kramar 5. Razkrižje je Besed°: ’ Petjem kolu igrajo: Drava : Radenska, Razkrižje : An-nJak, medtem ko sta Mladinec in Polet prosta. tenis ~ Kus in Rihtarič v prvo skupino V Štirh^fikacijski republiški turnir za člane, ki je bil v Mariboru, je P(C(jSta ebakovrednih skupinah zbral 32 igralcev. Sedem pomurskih sta v n,kov je doseglo lep uspeh, še zlasti mlada Kus in Rihtarič, ^ič v skupinah nepričakovano zmagala brez poraza in bosta S^pin'i V°j* karieri igrala na sklepnem članskem TOP-turmrju v prvi , ki,’.Po'eg Ungerja, ki ima neposreden vstop. Je zrnagal v svoji skupini z rezultatom 7:0 in tako dosegel nU?P^h v članski konkurenci ter pustil za sabo igralce kot sta i ^rič ,.'Pšek. Enak rezultat in uspeh je v svoji skupim dosege ^nk<’ • je Pustil za sabo Kuntnerja in Benka. Sicer pa sta Benko 7ni nž ^č z rezultatom 5:2 v skupinah zasedla tretji mesti, kar po-Sgj s/™0 razočaranje in bosta na sklepnem TOP-turmrju igrala v 3:4 UP'n‘- Razočaranje pomeni tudi šesto mesto Orija z rezulta-' ^aPačSt° mest0 je zasedel tudi Žitek z rezultatom 2:5, sedmi pa je *n Vsi trije se niso Uvrstili na sklepni TOP-turnir. A"c'ika Srednješolsko prvenstvo b«' ^i j'ld!onu v Beltincih je bilo srednješolsko prvenstvo Pomurja v atle-riht^oškihnskak so bile najuspešnejše tekmovalke SDEŠ-a Murska So o , Šiftar talcih SSKPEU-a Lendava. , ,x „ . , moški - 100 m: I. Tivadar (SZŠ) 12,8; 2. Ferletič (Len), 3. ,:40°m: L I_______ ' ’ tu ni'i nm: L Žižek (SDEŠ) i. »junivi ti?’: 2- Va, Drvarič (SDEŠ) 6:32,93, 2. Ferenčak (SKŠ), 3. Felbar (SZS), vi-It^bEŠiAV1-611) 175, 2. Vukan (GMS), 3. Meolic (GMS; daljina: . Ver-sfe 2 2. Bačvič, 3. Pulič (oba GMS); krogla: 1. Novak (Ljuf) ^■3 3- Krampač (Len); 4 X 100m: 1. SZŠ 49,57 .. h4,3' Ekipno: I. SŠKPEU Lendava 6795, 2. Gimnazija MS 2. v z“ltat; ‘Radenci 6330 točk. x Gi^ančja 77 .zcnske — 100 m: I. Forjan (SDEŠ) 13,53, 2. \’ (ohre|( 400 m: 1 Siftar (SDEŠ) 1:10,46, 2. Hegeduš (GMS), 3. T 800"': . Gujtman (GMS) 2:38,68, 2. Mlinarič 3_ Horva Oldalii' VIS,na: '• Kuhar (Ljut.) 140 cm, 2. Berden (SZŠ), 3. Voha 1 J81’: | !na; ■ Kerec (SDEŠ) 437, 2. Šnajder (Ljut.), 3. Susenjak (SZ. . | 7,“' (SDEŠ) 437, 918, 2. Črček (Ljut.), 3. Rantasa,(SDLS), rjjilo: | GL2lmnazija Ljutomer 58,74, 2. Gimnazija MS, 3- SDts m . \ ftazija Murska Sobota 5822, 2. Gimnazija Murska Sobota 5203,.. Mutomer 4802 točk. Kolar (SDEŠ) 54,20, 2. Kukovec (SZS), 3. Cener SDEŠ) 2:12,99, 2. Gonter (SKŠ), 3. VorOs (Len); — Judo ' PORAZA SOBOTE IN LJUTOMERA Začelo se je prvenstvo v prvi republiški ligi v judu, kjer sodelujeta dva pomurska predstavnika: Murska Sobota in Ljutomer. V prvem kolu sta oba ostala brez točk. Sobočani so tekmovali v Kopru in izgubili z Impolom iz Slovenske Bistrice z 2:12 (10:55) in s Koprom 6:8 (25:32). Najuspešnejši v ekipi Murske Sobote je bil Cikajlo, ki je dvakrat zmagal. Po enkrat pa sta bila uspešna Kisilak in Horvat. Ljutomerčani pa so tekmovali v_Slovenski Bistrici ter izgubili z Železničar- jem iz Maribora 4:10 (20:45) in Gorišnico 2:12 (10:60). Impol Gorišnica Olimpija Ivo Reja Drava Železničar Koper Bežigrad Golovec M.SOBOTA LJUTOMER Branik 2 2 2 2 2 2 2 2 2 1 2 2 2 2 2 2 2 1 1 o o o o o 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0 o o 0 0 0 0 1 1 1 1 1 2 2 2 24:4 20:8 19.9 18:10 19:9 16:12 10:18 13:15 10:18 8:20 6:22 5:23 z 4 4 4 4 2 2 2 1 1 0 0 0 “ Hokej na travi Vodijo Predanovci V Murski Soboti je bil drugi' turnir V hokeju na travi za prvenstvo Republike Slovenije. Rezul- tati: Predanovci :Maribor Predanovci :Svoboda Maribor.'Svoboda 3:1. Predanovci Lipovci Maribor Pomurka Svoboda 4 2 2 2 2 3 2 1 0 0 (Lj) 1:0, 3:0, Šport paraplegikov PRVO IN DRUGO MESTO POMURCEV V Murski Soboti je bilo prvo slovensko državno prvenstvo paraplegikov v namiznem tenisu in streljanju z zračno puško, ki sta ga organizirala Društvo paraplegikov Pomurja in Zveza paraplegikov Slovenije. Sodelovalo je 38 tekmovalcev in tekmovalk iz 7 slovenskih regij, medtem ko so manjkali predstavniki obalne regije. Tekmovali so v ekipni in posamični konkurenci. Lep uspeh so dosegli pomurski tekmovalci, saj so v skupni uvrstitvi v namiznem tenisu zasedli prvo, v streljanju pa drugo ter eno prvo mesto, ter dve drugi in dve tretji mesti v posamični konkurenci. V namiznem tenisu je pri tetraplegikih zmagal Slavko Dunaj, pri paraplegikih pa je bil Bojan Ciman drugi, Marija Magdič pa tretja.. V streljanju z zračno puško je bila Marija Magdič z 293 krogi <^uga, Slavko Dunaj s 346 krogi tretji, Jožef Franc pa s 332 krogi peti. F. Maučec Konjske dirke DYNAMITE LOBELL (M. SLAVIC) ZOPET NAJHITREJŠI Na hipodromu v Stožicah so bile velike kasaške dirke, ki jih je pripravil KK Ljubljana. V osrednji dirki — maratonu na 4000 m je zmagal Talbot (Koprivnik) 1:24,4. V dirki najhitrejših konj pa je zopet zmagal Marko Slavič mlajši z Dynamite Lobellom. 1600-metrski progo je pretekel s kilometrskim časom 1:17,5, kar je letos najboljši čas ljubljanskega hipodroma. Fita (Sršen) pa je bila tretja. Sicer pa so ljutomerski kasači zasedli več drugih in tretjih mest. Tako so bili drugi: Dulčineja MS (M. Slavič) v prvi dirki na 1800 m, Dimli MS (M. Slavič) v dirki dveletnikov. Duras (Sagaj) v četrti dirki na 1800 m in Fena (Seršen) v šesti dirki. Tretja mesta pa so zasedli: Venka III (Mi-horič) v prvi dirki, Dora (M. Slavič) v dirki dveletnikov, in Alfa MS (M. Slavič) v četrti dirki. PRL- Rezultata — 2. kolo 0rmož:Videm Krog:Radgona Bakovci prosti Ormož Krog Videm Bakovci Radgona PRL 2 1 2 1 2 0 o o o o 1 0 2 2 7:5 6:2 3:2 2:4 1:6 6 4 2 0 0 moški 29:20 27:23 2 1 1 0 0 0 0 0 0 0 o o 1 1 2 55:40 27:23 44:50 21:24 43:53 4 2 2 o o ženske Rezultata — 2. kolo Bistrica:Polana BakovchRadgona Mladinec prosti Bistrica Mladinec Bakovci Radgona Polana 24:14 14:12 2 1 1 2 2 2 1 1 0 0 0 0 0 0 0 o o o 2 2 39:25 10:0 14:12 4 2 2 23:29 0 14:34 0 — Atletika ----------------“ Danes jesenski kros AK Pomurje in Športna zveza Murska Sobota organizirata danes, 3. oktobra 1991, ob 14. uri v soboškem parku občinsko prvenstvo v krosu. Tekmovali bodo v štirinajstih starostnih kategorijah. Prvi trije prejmejo kolajne, najboljši pa bodo sodelovali na krosu Dela, ki bo 12. oktobra v Mariboru. Drugo mesto V turističnem kraju Bad Wal-tersdorf pri Gradcu v Avstriji je bil mednarodni ulični tek. Med ■500 tekači iz šestih držav je tekel tudi Geza Grabar in na 9,5 km dolgi progi dosegel čas 29:38,37 in med člani zasedel odlično drugo mesto. ŠŠD Enotnost Šolsko športno društvo Enotnost na Gimnaziji Murska Sobota je pripravilo tekmovanje v krosu. Zmagovalci v posameznih razredih so postali: I. razred: Čizmazija in Viragova; II. razred: Cikajlo in Gutmanova, III. razred: Kus in Krpičeva ter IV. razred: Sraka in Hegediiševa. -Nogomet —;-------- DVOJNA ZMAGA LENDAVČANOV Lendavski nogometni sodniki so odigrali dve prijateljski tekmi z vrstniki iz Maribora in Zalaegerszega in zmagali. Srečanje med Lendavčani in Mariborčani seje končalo s 3:2. Gole pa sta dosegla: Trtnjek 2 in Gazdag. Tekma med Lendavo in Zalaegersze-gom pa seje končala s 4:3. Strelca za Lendavo sta bila Gazdak 3 in Tratnjek. Fena (Seršen) zmagala v Komendi Na dirkališču v Komendi so bile kasaške dirke. Sodelovali so tudi nekateri kasači iz ljutomerske reje. Najuspešnejša je bila Fena (Sršen), ki je zmagala v šesti dirki na 1800 m dolgi progi. Fita (Seršen) pa je bila v četrti dirki drugi, Lambada (Sraka, Lipovci) pa me dveletniki tretja. Atletika SOLIDEN NASTOP POMURCEV Na republiškem prvenstvu v atletiki za mlajše mladince in mladinke je sodelovalo tudi 6 atletov AK Pomurje iz Murske Sobote. Čeprav so vsi še pionirji, so dosegli solidne rezultate. Pri mladincih sta bila zopet najboljša Kolar in Ščančar, pri mladinkah pa Hajdinjakova. Kolarje bil v teku na 300 m s časom 37,50 šesti, v teku na 100 metrov pa s 12,23 petnajsti. Ščančar pa je 100 m tekel 13,02 in bil trideseti, v daljavo pa je skočil 6 m in zasedel deseto mesto. Gumilar je bil na 100 m trideseti, na 300 m pa sedemindvajseti. Pri ženskah je Hajdinjakova tekla na 100 m 13,8 in zasedla 13. mesto, na 300 m pa 44,80 in zasedla 16. mesto. Klemenčičeva pa je bila v teku na 600 m 16., v teku na 300 m pa 30. Gujtmanova je zasedla v teku na 600 m 15. mesto. M. Šeruga Strelstvo POMURKA ZMAGALA V MARIBORU V Mariboru je bilo strelsko tekmovanje z malokalibrsko puško za memorial Roberta Vakmaniča in pokal Večera. Lep uspeh so dosegli mladinci SD Pomurja Mesna industrija Murska Sobota, letošnji državni prvaki, saj so zmagali v ekipni in posamični konkurenci. Rezultati — ekipno: 1. Pomurka MI 872, 2. A. Majerič MB 868 in 3. Pohorski bataljon Ruše 823 Ruše 823 krogov. Posamezno: 1. Ščančar 186, 2. Markoja (oba Pomurka) 184,... 5. Makari 176 krogov. Na Tišini je bilo meddržavno tekmovanje v streljanju z zračno puško za člane. Med 11 ekipami so zmagali gostitelji, SD Koloman Flisar z 841 krogi pred A. Majeričem Maribor, 810, in Š. Kovač Turnišče, 808 krogov. Posamezno: 1. Bukovec (Tišina), 282, 2. Maučec (Turnišče), 282, 3. Pertoci (Tišina, 281 krogov. Filip Matko Odbojka POMURJE TRETJE V Murski Soboti je bil moški odbojkarski turnir, ki. ga je pripravil OK Emonacomerce Ljutomer. Sodelovalo je šest ekip. Rezultati — Pomurje:Granit 2:1, T. Olimpija:Pomurje 3:0, T. Olimpija:Granit 3:0, Kamnik :Emonacomerce Lj. 3:0, Ravne:Emonacomerce 2:1, Kam-nik:Ravne 2:1, Granit:Emonacomerce 2:1, Pomurje:Fužinar 3:0 in T. OIimpija:Kamnik 2:1. Vrstni red: 1. Tovil Olimpija, 2. Kamnik, 3. Pomurje, 4. Ravne, 5. Granit, 5. Emonacomerce Ljutomer. Strelstvo RAJTAR IN PLANIKA Na strelišču v Petišovcih je SD Dolina pripravila odprto prvenstvo OSZ Lendava. Sodelovalo je 8 strelskih družin. Ekipno je zmagala SD Planika Turnišče s 700 krogi pred SD Varstroj, 660, in SD ŠK Turnišče, 644 krogov. Med posamezniki je bil najboljši Rajtar (ŠK) s 182 krogi pred Maučecem (PL), 181, in Draškovičem (ŠK), 178 krogov. A. Zver Mali Nogomet SLOVENSKA VLADA V SOBOTI V četrtek, 3. oktobra 1991, ob 16. uri bo na stadionu Mure v Murski Soboti zanimiva tekma v malem nogometu. Srečali se bosta slovenska vlada in novinarji športnega časopisa Ekipa okrepljeni z nekaterimi znanimi Sobočani. V ekipi slovenske vlade naj bi predvidoma nastopili Janša, Bavčar, Kacin, Janko, Sešok, Slapar in drugi. Izkupiček s tekme je namenjen prizadetim v vojni v Gornji Radgoni. SNL Izola 10 7 3 0 19:4 17 Maribor 9 7 1 1 21:8 15 Naklo 10 6 3 1 18:7 15 Vozila 10 5 3 2 28:10 13 Olimpija 9 5 3 1 17:5 13 Kladivar 9 4 4 1 14:8 12 Steklar 9 4 3 2 14:15 11 Koper 10 5 1 4 7:10 11 Zagorje 10 4 2 4 16:11 10 MURA 10 4 2 4 17:13 10 Ljubljana 9 4 2 3 10:7 10 Rudar (V.) 10 3 4 3 8:7 10 POTROŠNIK 10 4 2 4 17:24 10 Svoboda 9 3 2 4 14:15 8 Slovan 9 3 2 4 5:8 8 Primorje 19 2 2 6 9:17 6 Medvode 10 2 2 6 9:22 6 NAFTA 9 2 1 6 12:20 5 Domžale 9 0 4 5 3:15 4 Rudar (T) 9 1 1 7 6:19 3 Jadran 10 1 1 8 6:25 3 9 9 9 7 7 6 6 6 6 5 4 4 4 3 II. SNL vzhod Korotan Železničar TURNIŠČE Dravinja Ojstrica Pekre Pohorje Hmezad Kovinar BELTRANS Rače Partizan Impol Središče PNL 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 3 4 3 2 3 1 1 2 2 1 1 0 1 1 3 1 2 3 1 4 4 2 2 3 2 4 2 1 0 1 1 1 2 1 1 2 2 2 3 2 3 4 10:4 6:3 8:7 9:7 7:5 10:6 6:4 7:7 6:7 6:7 5:8 5:8 5:8 6:14 Rezultati — 6. kolo Črenšovci : Odranci Polana : Rakičan Rogašovci : Ljutomer Dobrovnik : Bakovci Bistrica : Lipa Tišina : Ižakovci Bakovci Bistrica Ižakovci Črenšovci Ljutomer Dobrovnik Rogašovci Tišina Lipa Polana Odranci Rakičan 6:2 3:1 1:2 0:6 4:1 2:2 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 4 4 4 4 4 1 1 1 0 0 2 2 2 1 2 1 1 1 1 3 1 1 1 0 1 1 1 2 2 2 3 2 3 4 4 5 20:8 16:10 13:8 15:11 12:10 7:10 11:11 12:14 8:11 11:14 7:17 5:13 9 9 9 8 8 6 5 5 5 3 3 2 I. MNL MS Rezultati — 6. kolo Šalovci : Puconci Grad : Filovci Tromejnik : Cankova Serdica : Hodoš Dokležovje : Bratonci Gančani : Čarda Garda Cankova Gančani Dokležovje Serdica Bratonci Grad Hodoš Šalovci Puconci Tromejnik Filovci 2:1 2:0 2:2 1:1 2:2 1:1 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 4 3 3 3 2 1 2 2 2 1 0 1 II. MNL I Rezultati — 6. kolo Apače:Bogojina Križevci:Vrelec Romah:11 plavih Tešanovci:Remet Pušča:Prosenjakpvci 2 0 11:4 10 3 0 16:9 9 2 1 11:11 8 1 2 18:8 7 3 1 9:6 7 5 0 8:6 7 2 2 9:9 6 1 3 10:14 5 1 3 11:22 5 2 3 11:11 4 2 4 10:17 2 0 5 * * 6:13 2 5:1 3:1 3:1 3:3 1:7 0 1 23:10 10 2 0 17:5 10 2 0 18:11 19:14 Apače Remet Romah Križevci 6 6 6 6 8 6 5 4 3 3 1 3 Prosenjak. 6 2 2 2 15:13 6 Vrelec 6 3 0 3 8:11 6 Bogojina 6 2 13 10:10 5 Tešanovci 5 2 12 13:18 5 11 plavih 6 10 5 10:23 2 Pušča 5 0 0 5 5:23 0 1. ONL Lendava Rezultati — 5. kolo Olimpija:Mladost 1:0 Nafta B:Renkovci 2:2 Kobilje:Hotiza 4:1 Kapca:Graničar 5:3 NedelicaPanonija 4:1 Olimpija 5 4 0 1 10:7 8 Kobilje 4 3 1 0 12:3 7 Renkovci 5 2 3 0 10:4 7 Nedelica 5 3 1 1 12:8 7 Nafta B 5 2 2 0 13:10 6 Kapca 5 3 0 2 12:11 6 Hotiza 5 2 1 2 10:12 5 Mladost 5 0 1 4 8:12 1 Panonija 5 0 1 4 2:12 1 Graničar 4 0 0 4 6:16 0 II. ONL Lendava Rezultata — 5. kolo ZvezdaŽitkovci 3:4 PetišovcčMostje Q;4 Lakoš prosti Lakoš 4 3 1 0 12:3 7 Mostje 4 3 0 1 12:4 6 Žrtkovci 4 2 1 1 12:12 5 Petišovci 4 1 0 3 5.12 2 Zvezda 4 0 0 4 4:14 0 Stran 19 > 3. OKTOBRA 1991 kronika Zgodilo se je »RESNICO POZNATA LE ONADVA IN BOG!« Padel s slive Popoldne 25. septembra 1991 je Viktor Gaber (1935) iz Serdice prišel k Antonu Nemcu iz iste vasi, da bi obiral slive. Stopil je na trhlo vejo, padel z drevesa in se hudo telesno poškodoval. Po klancu navzdol v avto Mlada kolesarka si je dovolila prehitro vožnjo po klancu navzdol, kar je imelo hude posledice. 27. septembra se je v naselju No-rički Vrh zgodila prometna nezgoda, ker je kolesarka T. M. (1982) vozila po klancu navzdol proti cesti Gornja Radgona—Police, vendar pred prednostno cesto ni uspela pravočasno ustaviti kolesa. Ravno takrat je po cesti pripeljal Jakob Z. (1943) iz Polic, ki kljub zaviranju ni uspel ustaviti vozila. Mlado kolesarko so odpeljali v murskosoboško bolnico. Traktorist brez izpita 28. septembra ob 11.15 se je zunaj naselja Velika Polana zgodila prometna nesreča zaradi izsiljevanja prednosti. Voznik traktorja Jože K. (1924) iz Velike Polane je vozil traktor brez vozniškega dovoljenja po kolovozni poti v smeri lokalne ceste v Veliki Polani. Pri vključevanju na to cesto je izsilil prednost pred voznico Marjeti K. (1966). Le-ta je trčila v traktor, pri tem jo je odbilo na levo bankino, kjer se je avto prevrnil na streho in obstal v obcestnem jarku. Pri trčenju se je hudo telesno poškodoval sopotnik v avtu Ciril Ž. (1926) iz Velike Polane, ki je bil odpeljan v bolnico v Murski Soboti nato pa v Maribor. Mejni prehod kot »BAROMETER« »Mejni prehod je kraj, ki je določen za prehod državne meje«. Takšna je definicija mejnega prehoda v novem Zakonu o nadzoru državne meje. To je zakonska definicija. Vsi, ki se poklicno ukvarjajo s to problematiko, bodisi miličiniki, cariniki, delavci špedicijskih služb in drugi, vedo, da so gibanja na mejnih prehodih vedno pravi barometer, pravi indikator političnih in ekonomskih dogajanj v obeh sosednjih državah. Statistični podatki o potovanjih naših državljanov in tujcev v tujino ali v drugi smeri k nam, blago, ki ga prevažajo naši državljani k nam in tujci v tujino, kaže na gospodarski položaj, razna protipravna dejanja, kot so tihotapstvo orožja, streliva, eksploziva, ilegalni pribegi in pobegi pa nam kažejo na politični položaj v neki državi. Tako tudi varnostni položaj v Sloveniji in širše zelo vpliva na delo na naših mejnih prehodih. V poletnih mesecih: juniju, juliju in avgustu prejšnjega leta, to je 1990, je čez naše mejne prehode potovalo skupno 2,475.373 potnikov, letos pa le 1,338.779 potnikov, kar je 46% upad prometa. Glavni vzroki tega stanja so: tujci se pri nas ne počutijo več varni zaradi vojne, ki je divjala v Sloveniji, in zaradi vojne v Hrvaški, naši državljani pa zaradi pomanjkanja deviz in devalvirajočega dinarja prav tako nimajo posebnega interesa po potovanjih v tujino. Kljub temu pa na mejnem prehodu Dolga vas potuje v tujino in od tam k nam več tovornih vozil in avtobusov. V sedanjem času poteka najvarnejša pot iz zahodne Evrope na jug Balkana, Bližnji in Srednji vzhod prek Slovenije in tega mejnega prehoda na Madžarsko in nato v Vojvodino. To je tudi razlog, da je na pomurskih cestah veliko kamionov in avtobusov z registracijami iz Srbije, kar povzroča pri nekaterih naših občanih različne razlage. Da pa ni nobenega vzroka za vznemirjanje, kaže dejstvo, da pri teh potnikih niso bile ugotovljene nobene nepravilnosti. Vojna na Hrvaški se na mejnih prehodih kaže tudi pri tihotapstvu orožja in streliva. Tako so miličniki in cariniki v poletnih mesecih zaradi tihotapstva orožja in streliva obravnavali 39 oseb, ki so poskušale pretihotapiti 42 kosov orožja: hitropotezne puške šibrenice, različne samokrese in ostrostrelne puške; in skupno 8.048 različnih nabojev. Kršitelji so bili večinoma prekupčevalci, ki poskušajo obogateti na račun vojne. • "■- /j."' ; ‘ . 7 Družinska tragedija v Spodnji Backovi zaradi neznanja ali družinske krize? V ponedeljek, 23. septembra 1991, so v hiši v Spodnji Backovi našli mrtva zakonca 27-Ietno Anico Mlinarič in njenega moža 33-letnega Milana. Vzrok smrti je aktiviranje ročne bombe, ki jo je Milan naše! med opravljanjem svojega dela v Gornji Radgoni. Zakaj jo je aktiviral, bo ostala nepojasnjena skrivnost. Mlinaričevi so prepričani, da je do tragedije prišlo zaradi neznanja pri ravnanju z orožjem, saj Milan ni bil v JLA, poleg tega pa so sedanje ročne bombe drugačne od starejših in se laže ter hitreje aktivirajo. Spet drugi, predvsem Aničini sorodniki in sosedje, pa so prepričani, da je pravi vzrok nesreče družinska kriza, saj sta imela težave z odplačevanjem deviznega posojila za nov avto. Naj bo vzrok tragedije prvi ali drugi: tajnih in podobnih nesreč je čedalje več! Mlinaričevi z Zagajskega Vrha 39 so preprosta in skrbna družina; s svojimi sosedi so tesno povezani in si pomagajo pri vsakem delu. Večkrat so pohiteli na pomoč tudi Anici in Milanu, saj je njuna kmetija oddaljena le 15 minut hoda, čeprav je v drugi krajevni skupnosti in občini Lenart. Po cesti je do Spodnje Bač-kove kar nekaj kilometrov. V nedeljo popoldne je bil doma le sin Janez, saj so drugi šli obiskat mamo v bolnico. Tja sojo morali odpeljati v četrtek, dan po pogrebu. Ženska, navajena vsega hudega, ni mogla prenesti strašne tragedije. Janez je že 20 let zaposlen pri Stanovanjsko-komunal-nem podjetju Gornja Radgona. V istem podjetju je oče dočakal Tilka Križan: »V kratkem času nas je doletela že četrta velika nesreča — najprej sem se z avtom ponesrečila jaz, nato so nam avto ukradli, nato pa je imel nezgodo še Jože. In zdaj tole. Kako je bilo v resnici, vesta le onadva in bog!« upokojitev, tu pa je bil od 1974. leta zaposlen tudi Milan. Nekaj časa je bil v tem podjetju zaposlen tudi brat Branko, sedaj pa dela v Mesoizdelkih Gornja Radgona. Pred hišo so brajde in ■ grozdje je že skoraj zrelo. Toda ne Janez ne njegovi domači se letos ne veselijo trgatve. Še pred tednom so Anici in Milanu pomagali pobrati krompir. V nedeljo, ko je prišlo do tragedije, sta še pobirala slive, pasla krave, Anica pa je bila dopoldne pri maši. Popoldne ju je obiskala mamina sestra; nič nenavadnega ni bilo, le Anica je bila malce okajena. Nekateri sosedje vedo povedati, da sta se prepirala. Hudo da je bilo že v soboto, ko je Milan zmetal po tleh vse lonce. V nedeljo popoldne je Anica prišla k Lorbkovim in potožila, da ji Milan grozi z bombo in da bi najraje poklicala policijo. Ko so ji rekli, da naj to vendar stori, ni hotela. In to je bila usodna napaka. Pa vseeno: Milan je bil takšen človek, zato bi le stežka verjeli, da je svoje grožnje tudi v resnici nameraval uresničiti. Prej bi lahko rekli, da je hotel svoje grožnje okrepiti in je zato odvil Uprava za notranje zadeve Maribor je v svojem uradnem poročilu, ki ga je podpisal načelnik kriminalistične službe Zvone Rožman, zapisala: ■ ... Pri zbiranju obvestil in na podlagi ogleda je bilo ugotovljeno, | da je Milan Mlinarič dne 22. 9. 1991 okrog 20.30 zaradi vinjenosti in * spora z ženo Anico v njeni navzočnosti v kuhinji stanovanjske hiše akti- | viral ročno bombo.in sta paradi poškodb pri eksploziji oba umrla. Po ■ zbranih obvestilih je bilo ugotovljeno, da sta zakonca Mlinarič redno | čezmerno uživala alkoholne pijače in sta se v takem stanju večkrat spr- ■ la. Prav tako je Mlinarič v takem stanju večkrat govoril oziroma grozil, g da bo odvrg J ročno bombo, ki jo je kazal znancem, katerim je dejal, da a jo je prinesel med agresijo JA iz Gornje Radgone. Trupla je na podlagi | odredbe preiskovalnega sodnika pregledal sodnomedicinski izvedenec ■ patolog dr. Milan Krajnc, ki je podal mnenje, da je smrt nastopila iz- g ključno kot posledica eksplozije ročne bombe in sta zaradi tega zakon- a ca na kraju dogodka izkrvavela. Prav tako na truplih ni drugih znakov g tujega nasilja in ni bila odrejena obdukcija. _ AR ŠPED ostal brez vozila 25. septembra popoldne je preživel nemalo strahu t ^4 Marjan F. iz Radoslavec. Kot šofer AR ŠPED-a je vozil to znamke mercedes s priklopnikom. Tega dne je iz ZR v Bosno in Hercegovino 18 tisoč kilogramov brezbarvnega laK®’, 5d g« dar do cilja ni prišel. V kraju Tušiloviči v sosednji Hrvas* in i”!1 ustavili martičevi policisti, od njega so zahtevali doki nato odvzeli avto Mercedes s prikolico. Marjan F. so sam $ep,e? mi stvarmiirapotili proti domu. Vrnil se je z avtobusom. * ‘ n ^(libra je vodstvo ARŠPED-a prijavilo odvzem tovornjaka P°s ce je" ' Spodnja Backova 15 — smrt mladih zakoncev ni bila prva nesreča pri tej hiši! pokrov ročne bombe. Kako naj bi vedel, da se sedanje bombe ne aktivirajo tako kot tiste iz partizanskih filmov, ko so morali z bombo najprej udariti ob trdi predmet, da so jo lahko aktivira- Janez Milnarič (42 let) je pripovedoval: »Mi smo izvedeli za nesrečo šele naslednjega dne. Njuni sosedje Lorbkovi so telefonirali našim Kaučičevim, da naj gre nekdo pogledat k hiši; bojijo se, da je nekaj narobe, ker ni iz hiše nikogar. Poklicali so okrog 11. ure. Branko in mama sta se ravno odpravljala v mesto, vendar sta se najprej odpravila v Bačkovo. Branko je šel prvi v' hišo ... ko je videl, kaj se je zgodilo, je takoj potisnil mamo vstran. Če bi to videla, bi jo takoj kap. Ker je tega dne deževalo, sem se nekoliko prej vrnil z dela. Telefoniral sem od sosedovih, kaj je. Rekli so samo, naj takoj pridem dol. Najprej niso hoteli nič povedati, nato pa le .. . da sta oba mrtva. Ko sem kasneje videl, kaj se je zgodilo, sem mislil, da bom padel. Roke in in polovica glave .. . Anica je imela globoke rane do kosti na nogah, rokah in glavi. Odvlekla seje še do spalnice in tam izkrvavela. Mogoče bi jo še lahko rešili, če bi kdo takoj prišel na pomoč. Potem bi tudi vedeli, kaj se je v resnici zgodilo.« Nekateri so vedeli, da ima Milan doma bombo govoril je, da ima to za četnike, če bodo prišli tja gor. Brat Janez je prepričan, da je do tragedije prišlo po nesreči, nenamerno. Milan je bil preveč mil, delaven, ona preveč .glasna. Probleme z denarjem sta res imela, vendar sta do sedaj vse obroke sproti odplačala. Ena sestra živi v Italiji, druga v Nemčiji, tretja, ki živi na Ihovi, pa je hodila delat v Avstrijo. Mlinaričevi so jima pred kratkim posodili dvajset tisoč dinarjev. Še v petek, dva dni pred nesrečo, je Milan mami pokazal osem tisočakov, ki jih je imel pripravljene za nakup deviz. Jože Nauvirt, Aničin brat, je prepričan, da je vsega kriv avto, na katerega se je Milan preveč navezal in ga ne bi prodal, četudi bi imel probleme z odplačevanjem dolga. To je bil prvi novi' avto, ki si ga je kupil. Mesečni obrok je znašal 3680 šilingov. Jože je povedal: »Jaz vem samo to, kar sem slišal od sosedov. Anica jim je rekla, da ji je grozil OBVESTILO Občinski štab za civilno zaščito v Gornji Radgoni obvešča prebivalce na območju občine Gornja Radgona, da je še vedno nevarnost zaradi neeksplodiranih ubojnih sredstev, predvsem v Gornji Radgoni in krajevni skupnosti Radenci. Navedena neeksplodirana ubojna sredstva so lahko iz zadnje vojne, ker niso bila aktivirana. Najpogosteje bi to lahko bile zračne bombe in tromblonske mine. Opozarjajo vse občane, ki takšno sredstvo najdejo, da takoj obvestijo Postajo milice ali Občinski štab za civilno zaščito Gornja Radgona, tel. št. 61-671/37. Od vsakega najditelja pa tudi zahtevajo, da neeksplodiranega sredstva ne premika ustrezno organ. oziroma prenaša, ampak ga zavaruje in obvesti navedeni Občinski štab za civilno zaščito Gornja Radgona z bombo, vendar policije ni la poklicati. Ko so kasneje slisai eksplozijo, pa ni nihče šei poč dat ali poklicat policije. so tudi rekli, da je bil v nedelj zvečer okrog 19. ure, ko soga deli na traktorju, zelo divji. ‘ je probleme z avtom, vendar tem, da bi ga prodal, ni hote šati. Anica je sosedom pove ’ da bi raje prodal njo in grm’« avto. Avto ga je zasvojil! kb s tem avtom, ne vem. Jaz & ne bom vzel.« (i:0 Ne ve se niti, kaj bo s km in zemljo. Živino so dah v J > plemenskega bika pa so ze o P Ijali. Tilka Križan in Jože sta Janez Mlinarič je tako kot nj^%0-|rO* li brat zaposlen na Stanova munainem podjetju v Gornji [^1-»Le zakaj je nesel domov ro bo,« se še vedno sprašuje Jan računala, da bi se Milan in st9 ca že nekako prebila, cep , morala plačevati obroke za jilo. Bi oba še živela 1 spor drugače, če pri hiši n lo bombe. Prav gotovo^ povedal: »Res sta se vca ( rekla, vendar sta se tak J pobotala. Milan jo je in> re. rad. Kako so sosedje slis ??er' naniz.; Proces, erotik Fllm; Dražljivo, franc. On Dro«ram. gi program Kv,; W S,udio Maribor. 19.00 dn de! Savski val. 19.30 Tv O^uik. 20.00 Žarišče. 20.30 tum»;nd^e' 21-10 Mozart na Yute/'' 22,dd Videonoč. 1.00 svoh,m 12.00 Poročila, svobod0' 1300 Poročila, svobod0' ,4'0<) P^očila, svobod° 1600 Poročila, svobodi i!8'00 Poročila, °ddaia in -?/40 Dokumentai P°sebn!1 9?° Tv dnevnik. 20.05 bod0 ,a, °ddaJa- 21.30 Za svo-do. o aa '45 Poročila, Za svobo-la. iv izbor., 1.00 Poroči- Za Za Za Za Za rna fantje. 7.55 I irska akarlp- L Thund/kleta in tantje. 7.55 mija /ca^ Policijska akade-I0.00 ^d’e' 9-10 Bolnišnica, nemsc- Uudje bodo bratje, sreče ,lm’ >973. 12.05 Kolo dercats o ®in8°- 1310 Thun' I4.45 T polnišnica, Sosedje. 15.50 trnis’ turnir v Sydneyu. (John Pravo, vestern, 1959 '8.15 ayne, Dean Martin). Nemx::'n®0- 18.45 Dober večer, 20.05 v?' '9.20 Kolo sreče. .Miu Jemenske novice. 20.15 «ila ^ger Show. 21.10 Porodi, nr a ?a,‘graj mi pesem ^ritrv^c' de' vesterna, 1968 s0n p, ropda, Charles Bron-°')’22 4opa Cardinale),vmes del Poročila. 22.50 Drugi francosva', Ime Carmen, Hers । 11 9g3 (Maruscha Det-^ni; eatl Luc Godard). 1.40 ’ Povzetek. ‘M^ram: 5.45 Dobro ju-duševn' .trP'ni. 8.45 Pomoč v del. 9 9.00 Dallas, 41. Cigane , ,e v'dco. 15.00 Za Pon. j- J3,2® Walt Disney, 17.50 c, '2d Nabavna glasba. 19.30 n ‘ denarja. 18.00 Okno. ?allas nevn>k, telešport. 20.15 22.15 k P°n- 21-00 Panorama. Ulm 0 in deseti. 22.40 Pacifist, ■ Oru„j ^ntenne 2. Jutro “'Program: 6.00 Dobro ?dDet a 5 Senjski film. 17.00 8'15 17-45 Za otroke. Ve«eri JSport- 18.35 Dober Znalka ,2 peter Strohm, kri-v25 Szio ?'25 MeJeznanosti. 22 ni '.F1' 20-55 Ekskluzi-^Ijučlin Dnevnik. 22.25 Pred Mn 22'5« Frau Berta 5.00 Prebujajte se z nami! (Preden greste v dopoldanske nakupe ali dojit krave, si naravnajte vaše radie na frekvenco 87,6 MHz. Lepo se imejmo!). 10.00 Spored RS. 16.00 Jesensko popoldne (Začenjamo in končujemo ga s Čestitkami in pozdravi, vmes pa bodo poročila. Naša in tista londonskega BBC). 19.00 Spored RS. TV SLOVENIJA 1 8.30 Angleščina. 8.55 Radovedni Teček. 9.10 Lonček, kuhaj! 9.20 Zgodbe iz školjke. 10.20 Ex libris: Filmski obzornik. 11.20 Večerni gost: Peter Zobec. 12.05 Oči kritike. 12.45 Forum. 13.00 Poročila. 13.10 Mozart na turneji. 15.50 Marl-boro Musič Show. 16.20 Pri Huxtablovih, amer, naniz. 17.00 Tv dnevnik. 17.05 V deželi igrač, ameriški film. 18.40 V kaj drvimo skupaj z Zemljo?, angl, serija. 19.05 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 19.59 Utrip. 20.20 Žrebanje 3 x 3. 20.35 Variete, 21.35 Na zdravje!, amer, naniz. 22.00 Tv dnevnik. 22.25 Sova: Bratovščina Vrtnice, amer, nad.; Po kanalu do zlata, ameriški film. Drugi program 19.00 Garfield in prijatelji, risana serija. 19.30 Tv dnevnik Beograd. 20.15 Filmske uspešnice: Plava laguna, ameriški film. 22.05 Satelitski programi. 22.15 Yutel. HTV I 11 .00 Poročila, tiskovna konferenca. 12.00 Poročila, Za svoba-. do. 13.00 Poročila, Za svobodo. 14 .00 Poročila, Za svobodo. 16 .00 Poročila, Za svobodo. 18.00 Poročila. 18.40 Dokumentarni program. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 Posebna oddaja. | 21.30 Za svobodo. 22.30 Poroči- I la, Za svobodo. 0.00 Tv izbor. | SAT 1 6.00 Dobro jutro. 8.35 Sosedje, Dekleta in fantje. 9.45 Poročila. ?.50 Rio Bravo, ponovitev vesterna. 12.05 Kolo sreče. 12.45 TV-borza. 13.35 Bingo. 14.00 Dino, Bolnišnica, Sosedje. 15.35 Teleshop. 15.50 Tenis, Sydney. 16.45 Cannon (William Conrad). 17.45 Dekleta in fantje. 18.15 Bingo. 18.45 Dober večer, Nemčija. 19.20 Kolo sreče. 20.05 Vremenske novice. 20.15 Superman, znanstvenofantastični, 1978 (Christopher Reeve, Margot Kidder). 22.40 Poročila. 22.50 Za prgišče dolarjev, vestern, 1964 (Clint East-wood). 0.25 Poročila. 0.30 Gospodinjin raport IV, erotični, 1973. TV MADŽARSKA II Prvi program: 6.45 Vaška tv. 7.30 Za otroke. 11.00 TV magister. 13.00 Panorama. 14.00 Ameba. 14.35 Sosedje, pon. 15.10 Hollywood, 5. del. 16.10 Brazilija. 16.55 Dviganje uteži. 17.45 Dimenzija. 18.15 Za otroke. 18.45 Top model. 19.30 Dnevnik, telešport. 20.20 Oliver Story, amer. film. 21.55 Jozsef Simandy. 22.25 Nočni program. 0.25 Erotika. Drugi program: 7.00 Dobro jutro. 10.05 Način življenja. 11.00 Risanka. 11.25 Lutke. 12.25 Pop rock. 14.30 Avtosa-lon. 15.45 Kviz. 16.15 Rock. 18.10 Telešport. 19.00 Kriminalka. 20.40 Obnovljeno gledališče. 22.20 Film. 9.00 Nedeljska kuhinja (9.10 Misel in čas. 9.30 Srečanje na Murskem valu. 10.00 Glavni kuhar nedeljske kuhinje). 12.00 Spored v madžarščini. 13.00 Panonski odmevi. 13.30 Minute za kmetovalce. 14.00 Poročila. 14.10 Najleše želje s čestitkami in pozdravi. TV SLOVENIJA 1 10.35 Garfield in prijatelji, risana serija. 11.05 Videomeh. 11.35 Obzorja duha. 12.00 Murphy Brown, amer, naniz. 12.30 Poročila. 12.40 Zelena ura. 13.40 Ona + on. 14.40 Za težave Bednarski, poljska nadaljevanka. 15.40 Sova: Na zdravje!, Bratovščina Vrtnice. 17.00 Tv dnevnik. 17.05 Jutro velikega dne, ameriški film. 18.45 Ri-. sanka. 19.30 Tv dnevnik. 19.59 Zrcalo tedna. 20.20 Kugy, tv nadaljevanka. 21.30 Zdravo. 22.50 Tv dnevnik. 23.15 Sova: Polna hiša, amer, naniz.; Bratovščina Vrtnice, amer, nadaljevanka. Drugi program 14 .00 Športno popoldne. 19.00 Da ne bi bolelo. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 V orlovi deželi, angl, serija. 20.50 Černobilski zvonovi, dokum. oddaja. 21.30 Ne bova se skupaj postarala, franc.-ital. film. 23.10 Yutel. HTV 1 9. 45 Poročila. 10.00 Nedeljsko dopoldne za otroke. 12.00 Kmetijska oddaja. 13.00 Poročila. 13.05 Serijski film. 13.55 Družinski magazin. 14.25 Nedeljsko popoldne. 18.45 Risana serija. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Dramski program. 21.35 Znanstvena serija. 22.25 Tv dnevnik. 22.45 Športni pregled. 23.30 Glasbena oddaja. 0.30 Poročila. SAT 1 4.30 Tenis, Sydney, prenos. 7.30 Dobro jutro. 8.30 Cannn. 10.00 Tenis, povzetek. 10.45 Tenis, prenos. 12.45 Bingo. 13.20 Fantazijski otok, serija. 14.20 Perry Rhodan, znanstveno-fantasti-čni, 1967 (Lang Jelffries). I5.45 Sat l predstavlja. 16.15 Zapp. I6.40 Mancuso, FBI. I7.35 Dobitek na Sat I. 17.45 Dekleta in fantje. I8.I5 Bingo. I8.45 Poročila. 18.50 Kvadriga. I9.20 Kolo sreče. 20.05 Vremenske novi-' ce. 20.15 Skrivnost srebrnega polmeseca, kriminalka, I97l (Uschi Glas, Marisa Mell). 21.45 Poročila. 21.55 Profesionalci. 22.50 Pri grešni hčerki, erotični, 1987. 0.20 Gospodi-' njin raport, IV, erotični, , pon. 1.45 Pri grešni hčerki, pon. TV MADŽARSKA Prvi program: 6.50 Za menedžerje. 7.35 Za otroke. 8.30 Nedeljski turmix. 11.00 Za boljši jezik. 11.10 Expo '96. 13.15 Financial Times. 13.45 Kino. 14.15 Pokrajine... 14.45 Videoklipi. 15.15 Dviganje uteži. 16.00 Barkochba. 16.40 Verske minute. 17.00 Walt Disney. 18.45 Naša dediščina. 19.00 Teden. 20.15 TV film. 21.45 Izgubljena generacija,.22.15 Kramljanje. 22.40 Plesni magazin. Drugi program: 7.00 Dobro jutro. 9.00 Profit. 9.20 Za otroke. 14.25 Podjetniški magazin. 15.25 Amazonija. 16.30 Spomeniki 1848/49. 17.20 Gyula Ka-bos. 18.05 Delta. 19.00 Štirinajst martirjev, TV film. 20.30 Pevsko tekmovanje. 21.30 Teden. 22.30 Šport. 5 .00 Prebujajte se z nami! (Končal se je tekmovalni teden 2. festivala slovenskih radijskih postaj, ki bo konec vinotoka v Moravskih Toplicah. Hvala, da ste nam pomagali tekmovati!). 10.00 Spored RS. 16.00 Jesensko popoldne (16.15 Šport. 17.00 Poročila. 18.00 To sem jaz). 19.00 Spored RS. । tvslovenijaiMHMHHBM TV SLOVENIJA 1 TV SLOVENIJA I 9.00 Lutkovna igrica. 9.15 Da ne bi bolelo. 9.35 Tradicionalni japonski plesi. 10.05 Utrip. 10.20 Zrcalo tedna. 10.35 Mernik. 13.30 Poročila. 15.10 Obzorja duha. 15.30 Sova: Polna hiša, Bratovščina Vrtnice. 17.00 Tv dnevnik. . 17.05 Zdravo. 18.30 Radovedni Taček. 18.50 Mala čarovnica. 19.10 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 Vrnitev v Kalifornijo, drama. 21.10 Osmi dan. 21.55 Tv dnevnik. 22.20 Orgle, kraljica glasbil. 22.50 Sova: Bratovščina Vrtnice, amer, nad.; Nedotakljivi, amer, naniz. (čb). Drugi program 17.30 Studio Ljubljana. 19.30 Tv dnevnik Koper. 20.00 Pesem je .. . Tomaž Pengov. 20.35 Alternativni viri energije, angl, serija. 21.05 Sedma steza, športna oddaja. 21.35 Omizje. Yutel. 'HTV 1 9.15 Poročila. 9.30 Otroški program. 10.00 Šolski program. 12.00 Poročila. 12.20 Satelitski programi, Staro_za novo. 16.45 Poročila. 16.50 Šolski program. 17.30 Hrvaška danes. 18.15 Otroški program. 18.45 Dokumentarna oddaja. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Domača serija. 20.50 Zunanja politika. 21.20 Tv dnevnik. 21.45 Kinoteka. 23.15 Poročila. SAT 1 4.00 Tenis, Sydney, prenos. 7.30 Dino, Dekleta in fantje, Ollies. 8.45 Thundercats. 9.10 Drops! 9.35 Zzapp. 10.00 Za potrošnike. 10.30 Car gora. 11.05 Tenis, Sydney. 11.55 V vrtincu, dokumentacija o filmu, 1988. 12.45 Bingo. 13.10 Fantazijski otok. 14.05 Videoteke. 14.30 Rop diamantov, akcijski, 1982 (Lee van Cleef, Karen Black). 16.10 Obalni pirati. 16.35 Drops! 17.10 Operacija Tajfun, akcijski. 1967 (Vivi Bach). 18.45 Poročila. 18.50 Športni klub. 19.20 Kolo sreče. 20.05 Vreme. 20.15 Črna vdova, kriminalka', 1987 (Debra Winger, Therese Rus-sel). 22.00 Vreme. 22.05 Pogovor v stolpu. 23.20 Poročila. 23.30 Gorila, serija, 1989 se bo tvoja odločitev nagnila na stran poslovnosti. Je ze ko, da imaš rad predvsem finančno stabilnost, za drugo pa os Poskrbel kdaj kasneje. DEVICA TEHTNICA ŠKORPIJON Ona: Prisiljena boš, da se postaviš na svoje noge, pa najsi to gre za zasebno ali poslovno zadevo. Lahko bi se reklo, da se boš še kar znašla, seveda pa brez manjših spodrsljajev ne bo , šlo. On: Ne verjemi prijateljem, ki te poskušajo odvrniti od sedanjega načina življenja in te imeti samo zase. Je že res, da s tem ne mislijo nič slabega, vendar pa imaš tudi ti pravico do svojega življenja v dvoje. Ona: Več kol očitno je, da ti ne bo prav nič dolgčas, saj se ti obeta prava »razprodaja« svojega prostega č asa. Seveda pa ima lahko to tudi določene posledice tako v ljubezni kot tudi v povsem vsakdanjih stvareh. On: Na obzorju so se začeli zbirati črni oblaki, ki ne napovedujejo nič dobrega. Tudi najboljši nameni so ti padli tako globoko v vodo, da jih zlepa ne boš mogel uporabiti. Nikar se ne spuščaj v karkoli tveganega. Ona: Nekdo, ki ga prav dobro poznaš, se bo poskušal vrniti v tvoje osebno življenje in storil bo marsikaj, da bi ga opazila in ohranila v lepem spominu. Zakaj ne bi enkrat tvegala in si privoščila tudi kaj novega? On: Prišel bo čas, ko se bo končno pokazala tvoja resnična sposobnost v poslovnem svetu. Toda nikar se preveč ne povzdigni, ampak ostani takšen, kot si bil do sedaj. Spremembe bodo prišle kar same .. • Ona: Spregledala boš precej pomembno zadevo, ki te lahko stane veliko več, kot si misliš. Zato nikar ne bodi površna, ampak zavihaj rokave, saj je to edini način, da se rešiš težav. On: Svojo poslovno pot moraš načrtovati karseda preudarno, pa tudi z dobršno mero razuma. Na tak način uspeh enostavno ne more izostati. V ljubezni se trudi utrditi predvsem tisto kar imaš, saj se ti tla resno majejo. STRELEC KOZOROG VODNAR Ona: Zadovoljstvo^ ki ga boš občutila, bo nadomestilo vsa odrekanja, ki so bila potrebna za dosego željenega cilja. Toda nikar se ne uspavaj, saj ni nič večno, predvsem pa to velja za čustva tvojega partnerja. On: Tvoji sicer velikopotezni načrti se ti bodo začeli končno uresničevati, vendar pa se zavedaj, da je končni uspeh še zelo daleč. S prijatelji pa se nikar ne igraj, saj se ti lahko to še precej otepa. Ona: Ne ravnaš najbolj pametno, da živiš iz dneva v dan in ukrepaš, kot se ti pač zazdi. Raje trdneje poprimi za delo in nekaj počivati na lovorikah, ki so že zdavnaj mimo. Isto pa velja tudi za ljubezen. On: Pomagal boš prijateljici v težavah, saj si bil prav ti tisti, ki je največ prispeval k njenemu zapletenemu položaju tako posredno kot tudi povsem neposredno. Sicer pa je to le del tvojega norega načrta. Ona: Pogovor s prijateljem te bo pomiril in ti prinesel sicer ze zdavnaj izgubljeno samozavest. Ne trudi se, da bi ubogala nečenj”!31116™^ naSVete’ amPak raJe delaj po svoji glavi. Prese- On. Če boš zatiskal oči pred resnico, boš prišel do spoznanja, da boš s tem škodil le sebi. Nekaj te bo sicer hudo mamilo, vendar pa se ne boš mogel pravilno odločiti. Torej bo vse še vedno le v zraku ... Ona: Presenečena boš na nenadnim zanimanjem tvojega nekdanjega oboževalca, vendar pa mu ne smeš zaupati. Drži se raje tega, kar imaš, saj niti ni tako slabo, kot se ti dozdeva. In ne pozabi poklicati prijateljice, saj veš zakaj! On: Izogibanje obveznostim pomeni včasih tudi sprijaznjenje z osamljenostjo. Namesto da se sam sebi smiliš, se raje odpravi v veselo družbo in .. Nekdo že precej časa čaka na svoio priložnsot, da se ti približa. OKTOBRA 1991 Stran 21 MOTORNA j VOZILA FORD ORIO, disel nov, prodam. ©43-121. M-3535 ■ TOVORNI AVTOMOBIL MERCEDES BENZ, tip L 206 D, nosilnost 1500 kg, prodani. ® 22-267. M-3543 ZASTAVO 128, letnik 1989, prodam. ©45-417. M-3546 DIANA, registrirano do septembra 92, in MOPED AVTOMATIC, ugodno prodam. Zver, Odranci, Prešernova 5, tel. 70-522. M-3549 JUGO AX, letnik 1988, in nova vinska soda, 350, 2301, prodam. Milan Varga, Filovci 7 a. M-3552 LADO 1200, letnik 1974, neregistrirano, vozno, prodam. Vaneča 59 c. M-3554. _ . ____ .. . VW 1303 po delih in motor prodam. © 53-097. M-Pop VAUXHALL VIVA 1300, letnik 1976, z rezervnimi deli, in BMW 1800, starejši letnik, in trojno električno peč za slaščičarje in gostinske lokale ugodno prodam. Ivanci 17 ali Cvetkova 23 IV/19, M. Sobota. M-1874 ZASTAVO 101, letnik 1986, prevoženih 67.000 km, prodam. Vrečič, Tišina 24. M-SEVEDA PEUGEOT 304, letnik 1976, ugodna prodam. Lipovci 128. M-3561 DIANO, letnik 1976, registrirano do aprila, prodam za 8500 ATS, © 53-097. M-3564 ZASTAVO 750 LE, letnik 1985, registrirano do septembra 1992, prodam. © 31-056, dopoldan. M-3571 WARTBURG 353 W, 25.000 km, registriran do septembra 1992, prodam za 3500 DEM. S 22-597. M-3573 MERCEDES 123, letnik 1976, 300, dizel, prodam. Lendavska 59, M. Sobota, © 24-994 v soboto. M-1991 LADO 1200 S, letnik 1984, dobro ohranjeno, registrirano do 29. aprila 1992, ugodno prodam. Milan Hajdinjak, Pertoča 30, Rogašovci. M-1992 JUGO 45, bel, star 18 mesecev, 10.000 km, prodam. ©89-070. M-1996 GOLF DIZEL, letnik 1987, prodam. ©41-125. M-1998 ZASTAVO 101, v dobrem stanju, registrirano do 8/92, prodam. Ogled v nedeljo od 13. do 18. ure v Sebebor-cih 86. M-3507 NOV MOTOR ACME 13 KS, ben-cin-petrolej, za kosilnico BCS prodam. © (061) 860-192, po 16. uri. M-3434 SINICTRANS KUPŠINCI d. o. o. - Tel. 069124-287 69000 MURSKA SOBOTA • Kupujemo industrijska jabolka po 4 dinarje za kilogram. • Prodajamo umetna gnojila, semena, krompir, sadje in zelenjavo. • Večje količine pripeljemo tudi na dom. • Opravljamo tudi vse vrste prevozov do 26 ton. VSE PODROBNEJŠE INFORMACIJE PO TELEFONU: 24-287, 49-060. • Priporočamo se! TOZD MURSKO POLJE o. *ol. Vede) Kmetijska zadruga Ljutomer — Križevci 0. sol. o. Križevci pri Ljutomeru tol: (009) 87-506, 87-087 tclnfaks; 67 087 AVTO SAAB in traktor IMF 558 prodam. Štefan Maučec, Gančani, sodar-stvo, ©42-723. M-35I9 JUGO 45, karamboliran, ugodno prodam. Predanovci 21 a. M-3560 MERCEDES 280 E, letnik 1979, prodam. © 23-077. M-3520 GOLF JGE, letnik 1982, dobro ohranjen, prodam. ® 82-745. M-3303 KAWASAKI Z 1000, letnik 1984, odličen, na novo registriran, ter TOMOS AVTOMATIK, skoraj nov, zelo ugodno prodam. © 87-897. M-3299 JUGO 45 A, letnik 1987, rdeče barve, prodam za 3700 DEM. ©81-141, zvečer. M-.3300 PASAT, turbo dizel, karavan, avtomatsko zaklepanje, servovolan, kovinske barve, prodam. ® (042) 813-017. M-3210, JUGO KORAL 55, star dve leti, prevoženih 24.000 km, prodam. ©61-379, 'do 15. ure. M-3527 JUGO 55, letnik 1989, prevoženih 19.000 km, ugodno prodam. Informacije popoldan, tel. 26-025, Cankarjeva 19, Rakičan. M-3528 N1SAN prvič registriran 3/91, cena po dogovoru, prodam. ©1069) 70-550. M-3534 RENAUUT 4 GTL, letnik 1986, prodam. Gančani 80 ali 149, © 42-000. M-3577 OPEL ASCONO 1.6 B, letnik 1976, prodam. ©46-183. M-3493 PEUGEOT 405, nov, in RENAULT 18 TL, letnik 1983, zelo ohranjen, ugodno prodam. ©69-138, po 20. uri, Podgorje 7, Apače. M-44 ZASTAVO 101, letnik 1982, ugodno prodam. Lipovec, Kidričeva 5, Lendava, © 75-607. LE-4281 RENAULT 4 TLS, letnik 1977, registriran, za 700 DEM prodam. Pahor, Mlinska 10, Lendava. M-4282 ZASTAVO 101, starejšo, neregistrirano, in motorno kolo SLC 15, športno, predelano, prodam. Venčeslav Ku-ster, Šalinci II, Križevci pri Ljutomeru. M-3306 ODKUPUJEM OSEBNE AVTOMOBILE IN KMETIJSKE STROJE in prodam rezervne dele. Antolič, Žerovinci, © (062) 714-113. IN-3305 MERCEDES 200 D, letnik 1967, tehn. 5/1992, kovinska premična streha, rezervni motor,- z drugimi deli, prodam. © 87-727, zvečer. M-3307 RENAULT 4 GTL, letnik 1985, prodam za 3000 DEM v dinarski protivrednosti. ©23-351. M-3308 ZAPOROŠČA, v celoti ali po delih, prodam. Milan Cafuta, Zasadi 26, Križevci pri Ljutomeru. IN-3313 ŠKODO 110 L, registrirano do 7. 7. 1992, prodam. Skalič. Šalovci 28. M-3578 TALBOT - PEUGEOT 205, star 6 let, dobro ohranjen, prodam. Anton Baša, Melinci 3 b..M-3581 LADO RIVO 1500, letnik 1988, prodam. Bohar, Rakičan, Partizan 1, popoldne. M-3582 VW HROŠČ 1303 Ss prodam. Ogled možen v soboto in nedeljo. S 23-038. M-3585 ZASTAVO 128 in RENAULT 4 zelo ugodno prodam. Franc Županec, Mota 57, Ljutomer. M-3586 OPEL REKORDA 1700 in 1900, karamboliran, motor vozen, v celoti ali po delih prodam. Potočnik, Vadarci 31. M-3590 MOTORNO KOLO BI 50, dobro ohranjeno, letnik 1988, prodam. Kor-pič, Finžgarjeva 15, Murska Sobota. Ogled vsak dan po 15. uri. M-MM VW 1500 in železne podpornike, zidarske, prodam. Ivana Regneta 23, M. Sobota. M-1791 KMETIJSKA MEHANIZACIJA STISKALNICO ZA GROZDJE, 180 1, prodam. Gumilar, Andrejci 17 a, -S* 48-677. M-1983 TRAKTOR IMT 539, enoosno prikolico Tehnostroj, škropilnico, kovinsko, 330 1, in dvobrazdni plug IMT prodam. Jože Horvat, Gaberje 112. M-1988 TRAKTOR IMT 560 prodam. 12*45-079. M-1985 DROBILEC - KLADIVAR koruze prodam. Trplan, Markovci 89. M-3518 JERMENICO ZA URSLS, MALI, prodam ali zamenjam za STEYR 18 KS, Janez Bratuša, Negova 108. M-3529 TRAKTOR DEUTZ, cena 3000 DEM, ugodno prodam. Informacije 3* 59-024. M-3533 TRAKTOR IMT 533 ugodno prodam. Satahovci 33. M-3563 ZETOR 5011, z originalno kabino, 820 delovnih ur, prodam. Hari, Križevci v Prekmurju 4, ‘5* 56-085 od 7. do 14. ure. M-3572 STROJ za ličkanje koruze in grozdje z brajd prodam. Gederovska 30, Čer-nelavci. M-3576 TRAKTORSKO PRIKOLICO, enoosno, 5 ton, novo, prodam. Podgorje 7 a, Apače. M-45 GRADBENO PARCELO v Murski Soboti prodam. © 61-075, dopoldan. M-3580 GRADBENO PARCELO v Apačah, na lepi legi, prodam. Cena po dogovoru. ® 69-102. M-43 STAREJŠO večjo stanovanjsko hišo v Policah pri Radgoni prodam. Cunk, Žiberci 59. GR-4! PARCELO, 10,4 ara v Zbigovcih, nedokončana počitniška hišica, prodam. ® 61-256, po 20. uri. M-46 VINOGRAD ter sadovnjak v Bantiju prodam. Naslov/ v upravi lista. IN-3308 OBDELOVALNO NJIVO. 1 16 arov, v Gajševcih prodam. Lutrov, Križevci pri Ljutomeru 3 a. M-3311 V MURSKI SOBOTI prodam dvoinpolsobno stanovanje v bloku, staro 6 let, veliko 64 m!, s centralno, balkonom, južna lega, vseljivo v pol leta. ® (069) 24-535, po 19. uri. M-3434 POSUOVNI PROSTOR v MORAVSKIH TOPLICAH dam v najem. ® 23-793, po 16. uri. M-2582 RAZNO ŽIVALI TRI TELICE, visoko breje prodam. -S? 45-079. M-1985 MALE PUJSKE prodam. Kous, Petanjci, ® 46-732. M-1997 40 AŽ PANJEV7 s čebelami in celotno čebelarsko opremo prodam. Gerenčer, Lemerje 83, “S? 45-336. M-3516 MAJHNE PUJSKE prodamo. Pintarič, Boračeva 9. M-3522 TELICO, brejo 7 mesecev, prodam. •S? 57-101. M-3559 BREJO KRAVO, staro 9 let, 7 mesecev brejo, prodam. Leopold Perkič, Ivanci 85, Bogojina. M-3562 MALE PUJSKE prodam. Janez Ber-talanič, Lemerje 28. M-3592 POSEST SOBO s souporabo kopalnice oddam fantu. Vladimir Časar, Trstenjakova 38, M. Sobota. M-1986 DVOSOBNO OPREMLJENO STANOVANJE v Murski Soboti oddamo. Ponudbe pod OKTOBER. M-2000 GRADBENO PARCELO, 9 arov, prodam. *S? 87-321. M-3512 NJIVO, 25 arov na Grofovskem v M. Soboti ugodno prodam. Informacije po 15. uri po S* 21-666. M-3548 VINOGRAD, 8 arov, 420 trsov, šipon, s pridelkom ali brez njega v Dolini pri Lendavi prodam. Stefan Nemec, Mohorjeva 4, Lendava, •3 75-437. LE-4284 KZ LJUTOMER —KRIŽEVCI, PE SADJARSTVO GODE-MARC1 je že začela s prodajo jabolk za ozimnico. • Prodajamo vsak dan razen nedelje od 7. do 17. ure. • Kupite lahko jabolka sort JONAGOLD, IDARED, ZLATI DELIŠES, GLOSTER. MELROS in JONATAN Informacije po telefonu: 86-024 (skladišče Godemarci) 87-087 (komerciala) * Priporočamo se za nakup! izdeluje in prodaja SMO POOBLAŠČEN SERVIS ZA: — TOMOS (mopedi, žage, motorji) - PAN-AGRO (Panonija) - BRIGS STRATON - HOMELITE, SIMPLICITY, NANNI SERVISIRAMO TUDI: — STIHL - SOLO - PARTNER - SIP ŠEMPETER - VSE VRSTE KULTIVATORJEV BeBB, STRUKOVCI 23 a, telefon: 49-195 VESTNIK SODARSTVO Marjana MAUČECA, Gančani 149, tel. 42-000 0 Priporočamo se! DROBEN KROMPIR in semenski krompir.dezire prodam. Lipovci 117, popoldan od 14. do 17. ure. M-3515 MEŠANO DOMAČE GROZDJE prodam. Bratonci 93, ® 41-669. M-3517 TV COLOR ITT, ekran 51 cm, in radio SAMSUNG z dvojnim kasetofonom prodam. ® 25-383.M-3524 OIJNI GORILNIK LIBELA, za peč, 35000 kal., nov, prodam. ® 82-073, Mota 63, Ljutomer. M-3302 VEČJO KOLIČINO GROZDJA, laški rizling, prodam. Cena po dogovoru. Radenko Hažič, Jurovčak 72, p. Sv. Martin na Muri. IN-3297 GROZDJE, šmarnico, v Bogojini, okrog 600 kg, prodam. ® 23-838. M-3514 MINI KUHINJO, novo, 40% ceneje, prodam. ® 51-033. M-3526 GROZDJE, šmarnico na brajdah, prodam. Informacije, Bogojina 104. M-3530 GROZDJE, jurko in klinton. prodam. ® 26-501. M-3531 GROZDJE prodam. Trstenjakova 64, M. Sobota, ® 21-767. M-3536 Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala, izdanega leta 1978 na CPŠ, smer gradbeništvo. Stanko Ko-šalin, Radovci 83. M-3539 VINSKI SOD, 500 1, rabljen, grozdje (rizling in šmarnico) prodam. Sebe-borci 51 b. M-3540 GROZDJE, jurka, prodam. Kroška 5, M. Sobota. M-3541 GROZDJE, laški rizling, ljutomerski okoliš, prodam. ‘S? 23-919 ali 41-441. M-3542 GROZDJE, z brajd prodam. Plečnikova 5, Krog. M-3544 GROZDJE črno, prodam. 12*23-553. M-3545 GROZDJE, domače, iz Dobrovniških goric, ugodno prodam, 12* 48-540 GROZDJE, rizling, šipon, prodam. Zagajšek, Stavešinski Vrh 39 pri G. Radgoni,. 12* (062) 212 912. M-1984 OKROGLE STOPNICE, železne, industrijski šivalni stroj in luči za golf prodam. 12? 76-481, v soboto od 9. do 15. ure. M-1987 GROZDJE, šmarnica, stare in nove sode 350, 130 in 60 1, in kadi za zelje s pokrovi, 50—601 (tesan les) prodam. 12* 47-187. M-1989 GROZDJE ugodno prodam. Marija Horvat, Kobilje 40, 12’79-327. M-1995 ČISTO SLIVOVKO, 11/200 din, prodam. Ernest Šparaš, Zenkovci 19. M-1999 BARVNI TV z daljinskim upravljanjem^ star 5 let, zelo dobro ohranjen, prodam. Cena po dogovoru. Informacije vsak dan^po 15. uri Dokležovje 121. M-3502 OTROŠKO STAJICO in AVTOMATIC s smerokazi prodam. ‘S? 21-592, po 17. uri. M-3504 Preklic! Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 03398-5, idzana pri HKS Pa-nonka Murska Sobota. Ludvik Titan, Černelavci, Gederovska 35. M-3505 30 arov KORUZE, trdinke, prodam, Gorička 1, Černelavci. M-3506 KINOLOŠKO DRUŠTVO BAKOVCI prične s šolanjem psov v nedeljo, 6. oktobra 1991, ob 10. uri na vežba-lišču v Bakovcih. Šolajo se lahko rodovniški ali tudi psi brez rodovnika. M-3508 GOSTINCI IN LASTNIKI PROSTOROV! Fliperji, videoigre, pokerje prodamo ali damo v najem. Možno obročno odplačevanje. ® 42-140. M-3510 GROZDJE, šmarnico, prodani. Ana Puhan, Bukovnica 1 ©47-102. M-3511 GROZDJE, šmarnico, in vino šmarnico prodam. Cena po dogovoru. Bertalanič, Dobrovnik 266°, ® 79-158. M-3513 GROZDJE, ŠMARNICO, prodam Sebeborci 52. Barbarič. M-3154 GROZDJE, šmarnico, prodani. 10‘ šar, Križevci 68 v Prekmurja. © 21-983. M-3547 GROZDJE, laški rizling in šipon, ter vinske sode, 500, 300 in 130 I, stare» let, prodam. Bokrači I. M-3551 , TERMOAKUMULACIJSKO P£C 3,5 KW, in klubsko mizico (temno rjavo), prodam. ‘S? 26-764. M-3553 GROZDJE, belo in rdeče, prodam-Križevci 114 v Prekmurju. M-3550 GROZDJE, prodam. © 26-054. M-3556 . PLOHE, TOPOLOVE, 12 cm delane 380, 2 m', prodam. © 31-209,zv čer. M-3557 OMARO ZA DNEVNO SOBO, ra bljeno, prodam. © 24-258. M-35a» DODATNO PEČ NA TRDO KU« ' VO ITPP, Ribnica; širine 40cm, « bljeno eno sezono, prodam pop°10 čni ceni. ® 26-577. M-3565 MOTORNO ŽAGO, novo, 0»* ■ za koruzo, hrastove plohe, 5 2,5 cm, prodam. Brezovci ’ ® 45-286. M-3568 500 kg GROZDJA, mešano, cepW“' in pomivalno korito, dvojno i4,ne) veče pločevine, prodam. Trstenjak 30, M. Sobota. M-3569 i; MOŠT kakovostnih belih sort 4 grozdje prodam. ® 65-322. M-35' DOMAČE ŽGANJE, in 2001 čnika ugodno prodam. ® 23-932-3574 z-Ktl- BASS KITARO FENDER PREC1S ON, prodam. ® 51-102. M-3575 . OJAČEVALEC SOLTON, CRATS, 300 W, in zvočnik J 300 W, prodam. ® 81-846. PRALNI STROJ ter vgradni štedim in steklokeramično ploščo in za mi valnik prodam. ® 61-075, dopOK” M-3580 . -h), GROZDJE z brajd (klinton in 1“% okrog 150 1. prodam. Ivana Ko , 8, Ljutomer. ® 81-119. IN-OO33 ’ GROZDJE, muškatni silvanec, W laški rizling, ugodno Pr0 I ©81-213. IN-3310 ; X, HRASTOV SOD, 720 I, malo prodam. Franc Kosi, Vogričev Ljutomer. M-3314 . alIir- GORILEC na odpadno olje m z zovalnik, 501, ugodno Pr0 © 65-177. G R-42 or0- MOŠT, beli borgundec, šipon, V dam. ©65-408. M-40 KO- VINO, belo, 400 I, rizling, ši,Pon>y dam. G. Radgona, Pokopališka 39 GROZDJE, z brajd, dam. Aškerčeva 3, ® 22-303. M-MM ............- kup0'3, STREŠNO OKNO. 110 x 105, novo, prodam. « . juto-žin, Križevci 86, Križevci P VESTNIK — Izdaja Podjetje za informiranje Murska Sobota Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Ludvik Kovač (namesntik odgovornega urednika), Renata Ba-kan-Ficko, Bernarda Balažic-Peček, Jani Dominko, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Smej, Štefan Sobočan, Endre Gontčr (tehnični urednik), Nataša Juhnov (fotografija), Nevenka Emri (lektorica). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29. Telefoni: novinarji in odg. urednik 21 383, 21 064 in 25 019, glavna urednica in direktorica 22 403, računovodstvo in tajništvo 21 383 in 21 064M GPS (trženje) 22 403, telefaks 22 419. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za 3. tromesečje 1991 je 300,00 dinarjev, za podjetja 600,00 dinarjev, za naročnike v tujini 70 DEM letno. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota: 51900-603-30005. Devizni račun pri A-banki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Tisk GZP Mariborski tisk, Maribor.. Vestnik je oproščen temeljnega davka od prometa proizvodov. Beltinci, Ravenska 27, tel.: 42-151 • LEVIŠ • STRECH • UOREAL O CHRISTIAN ROS’S SVETOVALNIM PODJETJEM Načrtujete širitev ali okrepitev svoje svetovalne dejavnosti na celostno svetovanje o poslovni in finančni politiki z upravljanjem ter s poudarkom na strategijah in bi vam bil dobrodošel občasen ali stalen zunanji sodelavec? Ponudbo pošljite na upravo Vestnika pod oznako magister. PREDSTAVNIŠTVO išče sodelavce za delo v turistični dejavnosti. Izbor kandidatov bo 7. oktobra 1991 ob 19. uri v posebni sobi hotela DIANA. POPRAVEK V 38. številki Vestnika nam jo je v Uradnih objavah št. 21 zagodel tiskarski škrat. Besedilo kolofona še pravilno glasi: Uradne objave občinskih skupščin Gornja Radgona, Lendava in Murska Sobota. Odgovorna urednica Marija Matjašec meru. M-3312 . „nln0 GROZDJE z brajd (rizling, b. ugodni ceni prodam. Nedehca M-4280 . . VM- GROZDJE, šmarnico, .'ur^'sW M' grada na žici prodam. S 2---3579 - „ rizli^' 10001 vina, mešanega, šipon, prodam po ugodni ceni. ® M-3587 u ne- GROZDJE, mešano, in jab0'* > škropljena, več vrst, ugodno P Vadarci 108. M-3588 ,.«roz' JABOLKA za ozimnico in rde p. dje z brajd prodam- Andr J ® 48-129. M-3589 LES ZA DRVA in pohištvo za^. njo Brest, staro dve lob’ " © 54-039. M-3597 ... MOŠT ali grozdje, sorta las ^^par-šipon, beli borgundec prodam-Rožički Vrh 80. M-3593 rregOP GROZDJE z brajd prodaj čičeva 34, © 31 226. FM-35’’ .jslU; MAČEHE po ugodni cem P ^ci VRTNARSTVO IVANIČ. I6e. M-3595 .r„0, GROZDJE z brajd, lepo. SO^ dam. Mikloša Kuzmiča IS ta. . - v pO- GROZDJE (šmarnico) naJ|C'X BROVNIŠKIH GORICAH P S 23-803. M-3535 , „rX GROZDJE (rizling, šipon) Kolodvorska 12 a, . ©75-429, po 19. uri. M-S^’ ■d^ storitve ————OfTCi |' SERVISIRAMO romunske proizvodnje, ' pnT-TROEN.SIMCA, PEUGEU AVTOMEHANlČARSTvaiJ-Makoter, Ljutomer. * 3309 OPRAVLJAM KNJIG^JP STORITVE za obrtnike- delo zvečer. FM-3567 IM DEKLE za delo v biffJu' začetnico, takoj zaposlimo- M'3532 ! FRIZERSKO l’OMOW H«1 slim. Salon Dragica Z|Z ' d-36 a, © 76 038. M-3555 |i KV NATAKARJA - CO, lahko tudi priučen0' " fejfPe pomočnico v kuhinji ©(065) 54-394. M-MM vsak če vestnik I VESTNIK, 3. OKTOP^ŽI Stran 22 mali oglasi - spomini — osmrtnice - zahvale - NAROČNINA vas vsak dan od 7. do 15. ure v Murski Soboti, imv । ®*wu Nepujsaga v Lendavi, v Integralu v Ljutomeru Oni ls*ontu Slana v Gornji Radgoni. oo|aS oddate tudi po telefonu 21-383 in 21-064 — 9 as objavimo takoj po prejemu plačila. Za vedno je odšla od nas naša draga Gizela Franko iz Puconec °Lči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, e °m, prijateljem in znancem, ki ste sočustvovali z nami ter Po SPnsotnostjo, mislijo, besedo in cvetjem lajšali slovo. eona hvala g. duhovniku, Violi Varga za besede slovesa, Pevcem, družini Kuihar in dežurnim zdravnikom, °grešali jo bomo: mož Karel, hčerki Dragica in Šarika z družinama in vsi, ki smo jo imeli radi Truplo tvoje zemlja krije, v hladnem grobu mirno spiš, nam pa žalost srce trga, dom je prazen in otožen, ker tebe več med nami ni. V SPOMIN 6 . oktobra minevata dve žalostni leti, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, tast in dedek Štefan Copot iz Odranec Sevranska 12 ^ih Ho ]°’ postno in boleče je ob tvojem grobu, vendar pol-ePth spominov in dobrot, kar so nam dali tvoje srce Hval 'n Pr'dne roke. a vsem, ki se ga spominjate in z dobro mislijo v srcu ustavite ob njegovem grobu. ZAHVALA Praznina je v naših srcih, kajti tebe naš dragi brat in stric ŽALUJOČI: vsi njegovi Jožef Sr eš iz Bakovec ni Vpp Soro, nami. Ob tej boleči izgubi se zahvaljujemo ^Ke0'^0171’ sosedom, prijateljem in znancem, ki so Pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti, |arovali vence in cvetje ter nam izrekli sožalje. hišri Ujem° se osebju internega oddelka Splošne bol-Islcren1Ce za vso skrb in nego v času njegove bolezni. Vornjc3 hvala kolektivu SDK, predstavnici KS in go-niku u kolektiva SDK ža poslovilne besede, g. duhov-a Pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in g. Perkiču za odigrano Tišino. Vsem še enkrat — iskrena hvala. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Ne boš več v zvezdnatih nočeh bedel, ne boš več sanjal in ne boš več pel. ne boš nemiren čakal več spomladi, kdaj breskve vzcvetejo in trt nasadi. (A. Gradnik) Mn0 ZAHVALA Prezgodaj je ugasnilo življenje zlatemu možu, °četu, bratu, stricu, svaku in prijatelju Jožetu Vogrinčiču upokojenemu delavcu milice SŽaj0 . iz Gornje Radgone ^te|je v srcu se zahvaljujev.la vsem sorodnikom, pri-N>spr’ sosedom in znancem, ki ste dragega Jožeta da 11 v.tako velikem številu na njegovi zadnji poti, ^°sebn vence in cvetje, nama pa izrekli sožalje. S^aži jVa'a: vsem delavcem UNZ M. Sobota, častni Paleta ja , milice iz Ljubljane, pevcem Radgonskega jenc’ ruštvu invalidov Gornja Radgona, Klubu upo- V ahku e J^aksa Perca, kolektivu Radenska-Tri srca, *°r tudi akoviču za organizacijo pogreba in govor, ka-rUšk ®Ovornikoma Dušanu Zagorcu in Francu Ma-u ter Ignacu Kovačiču za odigrano Tišino. v. Vsem še. enkrat — lepa hvala. ECOVA ŽENA MARIJA IN SIN MATEJ ZAHVALA V 81. letu starosti nas je tiho zapustil naš dragi ata, dedek in pradedek Jože Škerlak iz Moščanec Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga cenili, darovali cvetje in ga pospremili na njegovi poslednji poti. Moščanci, 19. 9. 1991 VSI NJEGOVI Že tretjo leto te zemlja krije, v grobu temnem ti ležiš, a med nami ti živiš. V SPOMIN Karel Bertalanič Prešernova 16, Rakičan 27. septembra je minilo tri leta, ko si nas zapustil. Boleč je spomin. Hvala vsem, ki postojite pri njegovem grobu, prinašate cvetje in prižigate sveče v njegov spomin. VSI TVOJI NAJDRAŽJI ZAHVALA Ob prerani in boleči izgubi drage mame, stare mame in tašče Barbare Cizmazija iz Turnišča Iskreno se zahvaljujemo botrini, sosedom, sorodnikom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala govorniku KS, pevkam okteta, g. župniku, obratu Planika in podjetju Varstroj. Vsem še enkrat — hvala! Žalujoči: hčerka Marija, sinova Ivan in Štefan z družinama, hčerka Olga z družino in snaha Marija z družino Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal, smrt te vzela je prerano, a v naših srcih boš ostal. ZAHVALA V 23. letu starosti nas. je tragično zapustil dragi oče, sin, brat in vnuk Emil Rižnar iz Globoke pri Ljutomeru Ob nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, kolektivoma Elektra in Mure za darovane vence in cvetje in za pomoč v najhujših trenutkih. Iskrena hvala g. dekanu za pogrebni obred in govornikom za izrečene tolažilne besede. Žalujoči: sin Boris L mamico Silvo, mama Marta, sestri, brat, stari mami in drugi, ki smo ga imeli radi Jesenski veter je zavel, srce je tvoje s sabo vzel, te krije črna zemljica, na njej gori le svečka, te šopek rdečih rož krasi, a v naših srcih temna noč, samo spomin, spomin živi. (PRIJATELJICA) ZAHVALA 16. septembra nas je v 44. letu tragično zapustila draga žena, mamica, sestra in botra Dragica Bračko roj. Šebjanič iz Radenec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, darovali številno cvetje in vence, za svete maše, nam izrekli sožalje, in vsem ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni mnogo prerani zadnji poti. Posebna zahvala g. seniorju Novaku za pogrebni obred, pevcem, govornikom KS Sodišinci in hotela Radin in g. P ’ Gombocu za odigrano Tišino. Besedo zahvale smo dolžni tudi tozdu Naravno zdravilišče tozdu TPO in vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali in nas tolažili. Žalujoči: vsi, ki smo jo imeli radi Prazen ostal je naš dom, ker ti si za vedno zaspala, toda dokler bomo živeli, boš v naših srcih ostala. ZAHVALA Tiho in brez slovesa je v 78. letu starosti za vedno utihnilo plemenito srce naše drage mame, babice, prababice, tašče, sestre in tete Marije Flegar roj. Šoštarič Partizanska 33 iz Murske Sobote Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, posebno dobri sosedi Tereziji Miloševič, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli ustno in pisno sožalje, darovali vence, šopke, za svete maše, dobrodelne namene ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala g. župniku in duhovniku g. Jožetu Gutmanu iz Bogojine za pogrebni obred ter pevcem za odpete žalostinke. Posebna hvala g. Štefanu Merklinu za ganljive poslovilne besede. Globoko zahvalo izrekamo tudi osebju patronažne službe iz Murske Sobote. Hvala tudi vsem sodelavcem GEP Kartonaža iz Murske Sobote. Še enkrat — vsem iskrena hvala! Žalujoči: vsi, ki smo jo imeli radi Oh, kako boli srce, ko ljubega moža in očeta več ni. Ostali so le sledovi tvojih pridnih rok, kar bo cenil pozni rod. ZMINNLN Po kratki in težki bolezni nas je v 51. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče in sin Karel Gomboši upokojenec iz Šalamenec 65 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali vence in šopke. Zahvaljujemo se g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornici KS za poslovilne besede pri odprtem grobu ter Srečkovim sodelavcem iz Kerna Puconci. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Žalujoči: žena Sidonija, sin Srečko, oče in mama ter drugi domači Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, šopek rož mi prinesite in večni mir mi zaželite. ZAHVALA V 50. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, sin, brat, dedek in tast Stanko Kreft iz Dokležovja 40 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem ter vsem, ki ste darovali vence in za sv. maše in ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornici Mariji, osebju kirurškega oddelka — intenzivne enote Murska Sobota in OŠ Edvarda Kardelja, ušesnemu oddelku, Muri, 118. brigadi in OŠ Bogojina. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Žalujoči: vsi, ki smo te imeli radi Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal, smrt te vzela je prehitro, a v naših srcih boš ostal. Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite. ZAHVALA V 62. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi, dobri mož, oče, brat in dedek Franc Vratuša iz Dol. Slaveč 117 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali vence, cvetje in za sv. maše ter dragega pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala g. župniku za opravljen pogreb, pevcem za odpete žalostinke, Zdravstvenemu domu Grad in internemu oddelku bolnišnice v Rakičanu. Žalujoči: žena Jožefa, hčerki Anica in Trezika z družinama, vnuka Brigita in Silvo, brat in sestre z družinami ter drugo sorodstvo 3- OKTOBRA 1991 Stran 23 NI RES, da se je ekologu Štefanu Smeju zaradi preobremenjenosti v novinarskem poklicu, ki ga je zamenjal za prejšnje vodenje občinskih zelenih, zmešalo. RES PA JE, da je od časa do. časa na opazovanju. Razširile so se namreč govorice, da je pred kratkim pod vodstvom beltinskega župnika zasedala lokalna sinoda za kongregacijo zdrave pameti in novinarske korektnosti, ki da je Smeja spoznala za nepri-I števnega. Govorice so se po-j kazale za lažne. VSEKAKOR PA JE RES, da Smej v zadnjem času, ko se umika iz aktivne politike, zapada v svoj tako imenovani predpolitični stadij. Pogosto naj bi se pritoževal, da se počuti opazovanega. V strokovnih krogih njegovih oponen-tov so nam povedali, da gre za recidive Smejeve bolezni, ki ga spremlja še iz časov, ko je bil alternativec. Takrat ko seje še ukvarjal s politiko kot ekolog v komunističnem sistemu, je bil pogosto trdno prepričan, da mu udba prisluškuje in da ga opazujejo. Nenaden povratek te bolezni ga zdaj popade vsakokrat, ko se s kolesom po pločniku pripelje do soboškega centralnega križišča. Sesuje ga zato, ker so tam nameščene table, na katerih piše: CICIBAN TE OPAZUJE ... NI RES, da so pomurski politiki v sredo na vse krilje preverjali, če telefonske zveze. v Pomurju delujejo. RES PA JE, da je skušal Marjan Dora preteklo sredo zjutraj v kontaktni radijski oddaji sprožiti anketo o priljubljenosti pomurskih politikov. Res je tudi, da ni poklical, nihče od državljanov-volivcev iz česar sledi, da jim je malo mar za Svoje politike. P RA V TAKO JE RES. da je bil v tistem času iz pomurskega telefonskega omrežja odklopljen samo spodnji del Bo-donec. Nemara bo tudi res, da zdaj vsi razočarani lokalni politiki, ki se jih nihče ne spomni, upajo, da bi iz spodnjih Bodo-nec prav gotovo kdo poklical. Pričakujemo lahko, da bodo spodnji Bodonci v prihodnji predvolilni kampanji doživeli invazijo lokalnih politikov. Gorje spodnjim Bodoncem! In blagor politikom v soboški občini, ki imajo svoje spodnje Bodonce in kanček upanja, da bi nekdo vendarle poklical. Na kaj pa lahko upajo politiki v Lendavi, Ljutomeru in Gornji Radgoni? NI RES, da bi bilo socialista Gezo Farkaša včasih mogoče vi-! deti z navzgor zavihanimi brki in v čudnem položaju, ki spominja na držo indijskega guruja. Ni znano, če prihajajo te govo-. rice iz demosovskih vrst ali pa iz krogov Geovih občudovalk. (»Samo da me vsaj.enkrat požgečkajo Gezovi brki.«) Govorilo pa naj bi se, da se socialist Farkaš zgleduje po španskem ekscentriku slikarju Salvadorju Daliju. Ta si je včasih zavihal brke navzgor zato, da bi prek njih dobival nadzemeljsko moč in prestregal kozmične signale. Farkaš je po teh virih s pomočjo svojih po dalijevsko zavihanih brkov ob prvem letalskem napadu na Soboto v minuli vojni naredil nekaj čudežev. Med drugim naj bi, ker je bil prav takrat pri malici, za demonstracijo slovenske obrambne moči z brki ukrivil vilice. Menda je hotel s tem potolažiti nekatere zelo prestrašene sosede pri mizah iz demosovskih vrst. PREJ BI LAHKO BILO RES, daje gospod Farkaš slučajno stopil na vilice, ki so padle iz rok nekemu prestrašenemu sosedu pri mizi. Sploh pa ni gotovo, da je bil ta sosed iz demosovskih vrst, niti to, če so komu v resnici padle vilice iz rok. —KESE&ŠNI KONJ — v besedi in sliki FOLKLORE POTRJENA VESTNIK NAGRAJUJE ■ Skromneje kot običajno, drugačno prizorišče, kot smo ga bili vajeni v minulih letih, zgodnjeje-sensko obarvano doživljanje folklornega izročila z dveh strani meja severovzhodne Slovenije — a pristno, preprosto in domače. Takšna bi bila kratka ocena katerega koli od manjštevilnih udeležencev mednarodnega srečanja folklornih skupin minulo nedeljo v Beltincih. V enoinpolurnem programu so nastopili člani FS zamejskih.Slo vencev iz Žitare vasi na avstrijskem Koroškem, temperamentni Varaždinci iz tamkajšnjega Folklornega društva železničarjev in gostitelji, folkloristi iz Beltinec, ki jih je tokrat spoštovanja vredno spremljala Marko banda, štiričlanska skupina mladih glasbenikov s tradicionalnimi prekmurskimi ljudskimi instrumenti, ki so dokazali upravičenost prizadevanj beltinskih kulturnikov za pomladitev in ohranitev te zvrsti domače ljudske zapuščine. Kruta igra usode, ki je z minulo desetdnevno vojno v običajnem poletnem terminu beltinskih festivalov letošnje srečanje prestavila za cela dva meseca, se je tudi tokrat poigrala s skupino Porab-skih Slovencev iz G. Senika, saj so morali odpovedati nastop le nekaj ur pred srečanjem; njihov mladi komaj 18-letni član Gabor Grebenar je izgubil življenje v HIŠNI LJUBIMCI Napeto pričakovanje pred ocenjevanjem. Lepa dalmatinca sta si pred nastopom skrbno ogledala svoje nasprotnike. Zdaj se je začelo >ares. Strumna drža in poslušnost prinašata veliko točk, ki bodo potrebne za osvojitev naslova prvaka svoje pasme. prometni nesreči dan prej .. . Resda je bilo tokrat v beltinskem parku veliko manj obiskovalcev, kakor smo jih bili navajeni prejšnja leta, saj je bilo to lepo sončno popoldne zadnja priložnost za številne prireditve. A splet pristnih ljudskih običajev iz Koroške, obarvan z značilno mehkobo in ubranostjo glasbe, pesmi in plesa prikazovalcev, pa igriv temperament zagorske in prigorske folklore ob polnozvočni glasbeni spremljavi tamburic, navsezadnje pa tudi stoletja star žetveni običaj dolinskega dela Prekmurja, popestren s priložnostno ljudsko igro in domačim plesom — vse to je povsem zadovoljilo slehernega obiskovalca te, po ne preveč kričeči reklami sodeč, bolj »interne« prireditve. Odhajali so zadovoljni in prepričani, da takšne prireditve morajo živeti tudi v prihodnje, četudi brez obvezne ljudske veselice, ki je tokrat nihče ni organiziral. Osamljena stojnica s ponudbo ličnih keramičnih izdelkov medžimurskega obrtnika ob vhodu na prireditveni prostorje sicer spominjala na ostalino nekdaj bogatega ljudskega »senja«, a obenem tu-dei zavezovala prireditelje k tovrstni ponudbi tudi v prihodnje. Prijetno presenečen je bil dolgoletni vodja beltinske FS Boris Žalig, ki je prejel iz rok člana Izvršnega odbora slovenskega združenja folklornih skupin Andreja Košiča najvišje državno priznanje za svoje delo na tem področju: Maroltovo plaketo. M Z - Ob 10. obletnici kinološkega društva Lendava je le-to pripravilo mednarodno razstavo psov vseh pasem. Na razstavi je sodelovalo 530 psov petdesetih pasem iz devetih evropskih držav. Generalni pokrovitelj razstave je bil Mars — Masterfoods — Europ—pedigre Pal, ki je največji izdelovalec pasje hrane. Razstavo je odprl častni predsednik organizacijskega odbora dr. Dimitrij Rupel, minister za zunanje zadeve republike Slovenije. Čakanje je vedno naporno, zato se meni in mojemu gospodarju prileže prigrizek. Tekst JD Foto NJ Vroče je bilo, zato se prileže okrepčilo. Gospodar je pripravil dobro malico. 100-litrski sod za vinogradnike Kdo bi si mislil, da bo računalnik izžrebal tudi nekoga, ki se ukvarja z vinogradništvom in je tako zanj še kako dobrodošlo darilo — 1 OO-litr-ski sod?! Kot vse dosedanje, ki smo jih odpeljali k naročnikom Vestnika, je tudi tega izdelal sodarski mojster Marjan Maučec iz Gančan. Srečni dobitnik pa je bil tokrat Štefan Gjerkeš iz Nedelice. Ko smo se oglasili na njegovem domu, ga ni bilo doma. Da bi bili malo skrivnostni, smo ženi Kristini dejali, da smo slišali, češ da imajo probleme s sodi, ki jim puščajo, mi pa smo jim zato pripeljali novega: Dokaj vztrajno je trdila, da to ni res, priznala pa je, da imajo vinograd in da bo najbrž potrebno kak sod res zamenjati; vendar to je moževa stvar. Ni in ni ugotovila, dajo nekoliko vlečemo za nos. Končno smo prišli z besedo na dan, da smo jim pripeljali sod. kot darilo Vestnika. Verjetno je bila le malokdaj tako srečna. Vsaj tako se nam je zdelo in kasneje sta nam s Štefanom dejala, da sta imela v življenju res.veliko več težkih kot srečnih trenutkov. O tem, da bi bila že kje izžrebana, da bi zadela kakšen dobitek, sploh ni govora. Srečo pa jima je prineslo 8 otrok, ki sta jih že vse spravila h kruhu. Njihov vinograd je v Oj Tamasu pri Lendavi. Če ne bi bilo lani in letos toče, bi nateklo okrog 2000 li- BEZNOVCI ASFALT V Beznovcih so preteklo nedeljo zares s ponosom proslavili pomembno delovno zmago. Odprli so 4,150 km dolgo asfaltno cesto, ki povezuje Zenkovce, Beznovce in Domajince, s čimer se jim je izpolnila dolgoletna želja. Slovesnost se je začela s povorko kmetijske mehanizacije ter prikazom domače obrti in opravil. Osrednja slovesnost pa je bila pri vaško-gasilskem domu, kjer so se zbrali številni krajani Beznovec in okoliških vasi ter gostje. O modernizaciji ceste je trov vinske kapljice in tedaj bi jim naš sod prišel še kako prav. Ker pa bo pridelek skoraj za polovico manjši, ga bodo najbrž shranili za drugo leto. Čez dve leti pa bo roden že tudi nov vinograd. O našem tedniku pa nam je Štefan pripovedoval skoraj vse najboljše. Ker je nočni čuvaj na farmi piščancev v Dobrovniku, ga prebere od prve do zadnje strani. Po njegovem bi bilo dobro, če bi še neko- govoril predsednik sveta KS Zenkovci Kolom^n Benkič ter pri tem poudaril pripravljenost krajanov za zbiranje potrebnih sredstev. Pri tem so se posebej izkazali Izidor Vučak, Deneš Maček in družina Železen. Slavnostni govornik pa je bil predsednik skupščine občine Murska Sobota Andrej Gerenčer. Med drugim je poudaril, da so v zgodovini vsakega kraja zapisani pomembnejši dogodki, med katere sodi tudi ta cesta, saj so z njo dobili sodobno povezavo. Uspeh j«, toliko pomembnejši, ker je bil dosežen v težkih razmerah, sovpada pa s.praznovanjem letošnjega praznika soboške občine. Za to priložnost so pripravili pester kulturni program, v katerem so sodelovali: mladina z recitacijami, ritmičnimi in glasbenimi točkami, predsta- Paket z zdravili za bolnišnic^ Franc Lasič iz. Frankfurta je v soboško bolnišnico Pr'PCJto' >" Je zdravil, raznih serumov, insulinskih brizg, dietetskih Pre? 0,(i n®1,1 go. Ker so bili v pošiljki tudi izdelki, ki jih pri nas ni, vredn jo povedati, je pa to, kar je dobila bolnišnica, velike vredn kad Športno društvo Radenci objavlja številke izžrebaidh^jih j vne tombole 29. septembra 1991 za 15 glavnih in še ij!^ tkov: Številka dobitka Številka karte Številka dobitka 01. 01662 26. 02. 13559 27. 03. 04713 28. 04. 05376 29. 05. 02563 30. 06. 17003 31. 07 02058 32. 08. 11971 33. 09. 17961 34. 10. 15715 35. 11. 09299 36. 12. 15497 37. 13. 09215 38. 14. 17552 39. 15. 02930 40. 16. 16576 41. 17. 05144 42. 18. 05413 43. 19. 05242 44. 20. 09339 45. 21. 10835 46. 22. 13399 47. 23. 11599 48. 24. 00384 49. 25. 14686 50. Za druge izžrebane karte za 270 manjših dobit01 Ejvlč med 7. in 9. uro po telefonu številka (069) 65-129 in 06' ^jpi izžrebanih kart so izobešene v restavraciji Vikend in gSti jf1 Klas Samopostrežnica Radenci ter na Krajevni skuP11^ ud’’ Dobitki se lahko dvignejo vsak ponedeljek med 18. >n. . do 28. I I. 1991 v prostorih Krajevne skupnosti Raden1-■ liko več pisali o kmetijstvu. nam je povedal, da je bil u poslen pri Gozdnem g°sP° . Lon. Murska Sobota ter da je prvi čal tečaj za žagarje z motorno Za silo pa se je pri jWtr%e> pod Lipo naučil delati tudi s e Mi pa k vsemu temu če. to, da pripravljamo nova preš nja za naročnike Vestnika. Jože GRA-1 NAŠ PONOS vila pa so se tudi dekle« '‘eZ|)()veC nec in domače pevke l . 'srf Cesto sta tudi blagoslovila i^, toliški in evangeličansK Anton Fakin in Geza Ern w je prerezal predsednik sV kovci Koloman Benkic. Posodobitev, ceste novci —Domajinci je s milijonov dinarjev. Svoj ^§3^ odstotkov so prispevale P Ks vasi Zenkovci, Brezovci'1 ispe^ kova. Preostali de] Pa J pa s® L soboška občina. Finan . in . magala tudi nekatera P Jjli tud'jh ganizacije. Hkrati so BeZn® j avtobusna postajah«u tega f' in eno v Domajincih. hiral® je tudi veliko kmetov ast^j ve rišča, luko da je kraJ ' uj lepši, FefiM^ % 5 f