103. številka. Trst, v petek 9 maja 1902. Tečaj XXVII „Bdlaoat" Izh j; •■krat sa ima. runo »adal^ i a pr .saifc-ov. ob 4. ari svećer. Xarotat»a »tis : ca celo leto ........14 kiaa pol leta . • .......It n z t 'etrt leta ........ C „ za 't meaec ........ 1 kroal »irj^aino je plačevati naprej. Ha ra-■iCbf rrei prllnft&F 3Ainčnin< m anrava aa -si rs. _ P i.b*karnah v Trnu se prodajajo po-ita"tn« številke po 6 stotink (3 ivč. ; »Ki Tnti p» po 8 »totiiik (4 Telefon itv. 870. Glasilo političnega družtva „Edinost" za Primorsko. T cUioitl j« ■•iti» Siv. 12. Vprarulltv«, le •prejemanje iuseratov v ulici Mulia (.iccoio itv. 3, H. nadali. tdsjststj is oigovomi urednik T ran Oodnik. Lastnik konsovcij lista Sdiaoat" Natisnila tiskarna konsorclja lista ¥ inost,. v Trst Iz prestolnega govora in ekspozeja. Tako je običaj. Pie-stolnemu govoru sle« 1 i v delegacijah hitro ekspozč g. ministra za vnanje stvari. Kar mouarh označa v kratkem okvirju, lapidarnem zlogu, v velikih potezah, spopolnjuje minister z razsežnejimi izvajanji, z navajanjem podrobnosti in konkretnih dejstev. V sredo je cesar vsprejel delegate, včeraj pa je g. grof Goluchowski v proračunskem odseku avstrijske delegacije razvijal svoj »ekspozć*. Znamenita na prestolnem govoru je okolnost, da je cesar sicer povdarjal, da je Njemu in njegovi vladi v neprestano skrb : »gojitev tesnega razmerja do naših zavezni -kov«, a da se jeoznacenju »tro j zveza« izognil. Vsprico tega dejstva je tem znameniteja druga okolnost, da je namen trozveze je bil vendar ta, da je z Ali stojmo! Mi govorimo tu kakor Av- jedno fronto na straži proti Rusiji in z drugo strijci in z avstrijskega stališča. Če pa se umi- fronto proti Franciji. Naj je bila pa že tro- Blimo na stališče Nemčije, je stvar drugačna, zveza ofenzivnega ali pa le defenzivnega Za Nemčijo pa ima trozveza gotovo še tisti novljenju trgovinskih pogod#llVb( nadfldf io premagati velike težave, vendar je nalMVda se iste ko-nečno vendar premagajo ; ^fljleda treba žrtev od vseh strani. Glavno je za nas, da se sporazumeta oba dela monarhije, da proti inozemstvu nastopimo kakor trdna jednotna celota. Slednjič je minister pojašnjeval razne postavke svojega proračuna. Na to se je začela in izvršila generalna razprava, v katero je poseglo več delegatov — med istimi tudi delegata Kramar in Vu-kovi<5 — in grof Goluchovvski. Z važnejimi momenti debate se pobavimo jutri. Razgovori cesarja z delegati. Po včerajšnjem vsprejemu avstrijskih delegatov pred cesarjem na budimpeštanskem dvoru, imel je cesar običajni cercle ter se posebno mnogo razgovarjal s češkimi delegati. Z delegatom dr. Pa^akom ae je cesar počel raz-govarjati o potrebi skorajšnjega sklicanja značaja, to ne spreminja dejsva, da je bila j prvo'Ti namen, o katerem se sicer ne govori in prvotno naperjena proti sestaviteljicama sedanje j katerega se ne pripoznava, ki pa faktično ob-dvozveze. A kaj smo čuli sedaj iz ust grofa stoji. Nemčija ni sklenila trozveze iz ljubezni Goluchovvskega ? Culi smo, da to ni niti! do miru, niti ne iz prijateljstva do Avstro-najmanje v navskrižju z nameni trozveze, ako, Ogerske in Italije, najmanje pa radi tega, da so nje sosiaviteljice sklenile posebne dogovore ( bi bila res mislila, da Avstro-Ogerski preti z sestaviteljicama d voz veze, kakor n. |»r.' kaka nevarnost od Francije ali Rusije: Italija z Francijo in A vstro-Ogerska z Ru-' Bismarck je marvečlporabil vso svojo diplomat sijo! ! Grof Goluchovvski je povdarjal, da je; eko nenav adno spretnost za zasnutje trozveze, v trozvezi neizogibna garancija miru, a v isti ker seje Nemčija bala za svojo sapi je povdarjal, da d voz veza le spopolnjuje kož o. Le radi svoje varnosti je Nemčija trozvezo in da hoče — isto!! Obe ti trditvi 1 steber trozveze. Ako bi Nemčija mogla ekscelence ne soglašati. Ce ves svet hoče isto, R u s i j o dobiti za tesnejo zvezo, bi grof kar hoče trozveza, proti komu je torej tro- Bulovv že jutri v državnem zboru Nemškem trozveza neizogibno potrebna v garancijo slovesno — zažvižgal na trozvezo ! miru ? ! j Pomen in namen, ki ga Nemčija daje Z označenim prvotnim namenom trozveze trozvezi, je torej še danes stari in prvotni : monarh pogodil jako toplih pa so naravnost v kričečem kontrastu izvaja« Italija in Avstro-Ogerska naj' češkega deželnega zbora ter je potem povdar- akcentov, ko je omenjal nase nja, ki jih je grof Goluchovvski v svojem Nemčiji pokrivati hrbet, dokler jal, da bi bilo želeti hitre rešitve državnega sporazumljenje z Rusijo! Na- ekspozčju posvetil našemu razmerju do Ru- se ne najde kdo drugi močneji, ki bi ga hotel ! proračuna. rodi Avstrije in žojimi ves svet morejo le z sije. In to toliko glede kvantitete, kolikor pokrivati...!! j O postopanju a: lađo Čeških najiskienejim zadoščenjem pozdraviti potrdilo, kvalitete. Ta izvajanja so bila nepričakovano Ali v Italiji in v Avstro-Ogerski imajo, poslancev v parlamentu se je došlo iz naj kom peten tnej i h ust, da spora- razsežna in so bila v akcentih, ki so bili več oziroma bodo morali imeti tudi druzih skrbi, cesar pohvalno izrazil. —Delegat zumljenje med Avstro-Ogrsko in Rusijo traja nego prijateljski. Grof Gpluchovvaki ni le po- Gospodu Prinettiju se vidi potrebno, da plete dr. Pacak je omenjal, da je mladočeški dalje. vedal, da naše sporazumljenje z Rusijo od niti dogovorov ravno na tisto stran, od ka- klub krenil na sedanjo pot v nadi, da se Temu konformno se je izjavil tudi grof leta 1897. obstoji, ampak je izrekel uverjenje tere grozi Nemčiji nevarnost ; a grof Golu- bodo upoštevale upravičene zahteve češkega Goluchowaki v svojem ekepozčju. svoje, da se bo to stanje poglobljalo, ker je ch^vvaki proslavlja zbližanje Avstro Ogerske naroda. Vendar bi bilo pomanjkanje lojalno- Da se je g. minister za vnanje stvari vae nezaupanje zginolo. Petrograjaki dogovor do Rusije kakor »najveselejšo prikazen«. , sti, je dejal dr. Paciik, ako ne bi pove- konkretneje izrazil za nadaljevanje trozvezne da določa, da ni Avstrija ni Rusija ne storiti S stališča, ki ni nemški, je torej trozveza dali Vašemu veličanstvu, dabo politike, to se umeje ob sebi in je bilo pri- ničesar, kar bi moglo motiti ravnotežje njiju res izgubila svoj prvotni namen in dr. Kra- mladočeškemu klubu nemogoče eakovati tega. Iz njegovih tozadevnih spo- paritetičnega stališča v Orijentu. Skrbeti da i mar je imel vendar prav: klavir trozveze se nadalje vstrajati na seda- ročil smo izvedeli, da obnovljenje trozveze treba le, da se to sporazumljenje ohrani brez j ostane v hiši, ali iz njega prihajajo drugačni njem stališču, ako se ne popravi še ni fait accompli, ali na obnovljenju samem vsake nezgode. Tako naj dovršeno zbližanje' glasovi, nego nekdaj !! krivica, ki se je češkemu na- ni več dvomiti. Grof Goluchovvski je pov- obeh držav požene čim trdneje korenike, da --rodu storila z odpravo jezikov- daril, da so vsi trije kabineti — italijanski, bo donašalo blagoslovljenega sadu. j " 1 ^ nihnaredeb! Oa, Pacak, da je prelo- nemški in avstro-ogrski — trdno odločeui za Iz kratka: grof Goluchovvski ni le potr-! * uri jalen v to, da bi kaj obljubljal, Č2sar mu ne obnovljenje trozveze. Kakor Be redno godi, dil, da sporazumljenje z Rusijo od leta 1897.. ^ Tratil, 9. maja 1902. ^o mogoče izpolniti. odkar obstoji ta kombinacija, tako je tudi obstoji, ampak je rabil tudi besede, da se je 1 Iz delegacij. O glavnih momentih Cesar je odgovoril na to dru. Pacak-u, grof Goluchovvski dal trozvezi spričevalo, da naše razmerje do Rusije od tedaj tako zasu- ekspczeja govorimo na prvem mestu. Tu naj da se nadeja, da bo možno že v ni agresivna in da zagotovlja narodom bla- kalo, daje smatrati to kakor eno sledi še nekoliko podatkov. Na adreso bal- v bližnji bodočnosti kaj storiti v goslov miru. Ali pasaža o trozvezi je letos najveselejših prikazni iz nove- kanskih državah je govoril grof Goluchovvski tem pogledu in je še izrazil željo, da bi se precej različna od onih iz minolih let. Vse jih časov na politiškem polju!! precej ostro. Stvari da so postale tam doli kmalo doseglo sporazumljenje med Nemci in je podano bolj v pridušenih tonih, ni več Tako menda ne govori država državi, skrajno neprijazne. Od balkanskih državic za- Ćehi. Nasproti delegatu dr. Kramaru je cesar proslava — apoteoza. Človek se ne more ako ni gotova, da se prvi za dogledne čase htevamo, da bodi njihovo vedenje korektno izrazil željo, da bi se kmalu dovršila dela odtegniti utisu, da je dr. Kramar vendar le ui bati nobene nevarnosti od druge. j na vseh poljih njihovih vnanjih odaošajev, da državnega zbora, da bi tako deželni zbori imel prav, ko je menil, da je trozveza »ob- Oz'rom na naše sedanje razmerje do nas z nepremišljenimi koraki ne spravijo v dobili potrebni čas za reševanje nujnih po- rabljeu klavir«. Tudi izvajanja grofa Golu- Rusije sta torej prestolni go/or in ministrov mučno polcženje, da bi morali izdatno skrčiti slov. Dr. K r a m a r je menil, da se bodo chcvvskega napravljajo utis, kakor da klavir ekspoze v popolnem soglasju, kakor obe enun-, svojo dobrohotnost. Pa tudi na adreso Tur- deželni zbori mogli bržkone sestati že začet- sicer ostane v hiši, ali ne daje več od sebe cijaciji priznavati tudi fakt, da so pojedine čije je grof Goluchovvski govoril ostrih besed, kom junija, da rešijo deželne proračune ter nekdanjih polnih glasov. udeležnice trozveze v posebnih dogovorih z Četudi Turčija ima pravico in dolžnost nastopati ( nalogo glede uravnanja rek. Cesar je vprašal Trozveza je izgubila svojo nekdanjo vse- udeležnicama dvozveze. S tem pa je tudi proti vsakemu uporu, vendar jej niso dovo- j nato dra. Kramara, da li se sestava novega bino in je zgrešila tudi svoj nekdanji pripoznano — da ponovimo, kar smo že ljene grozote, ki le poojstrujejo položenje. — deželnega odbora češkega kaj Jspremeni, na pomen in namen. To je izrecno priznal tudi rekli — da trozveza je izgubila Potem govori ekspoze o kitajskem vprašanju kar mu je dr. Kramar odgovoril, da se zgodi gr< t Goluchovvski, četudi indirektno. Prvotni svoj prvotni namen. in o trgovinsko političnih vprašanjih. O ob- to z ozirom na pomnoženo število agrarnih P O D L I B E K. Vladimir. Hrvatski spisal Avgust Se no a. prevel M. C-t-6. VI. S|»oznala me je takoj. Bledi jej lici sti v večni vročinlci. pordečili kakor od srama, začela je drhteti in se smehljati grenko. Sel sem poleg nje. »Hvala Nam, prijatelj, da ste rekla slabim glasom, ponudivši hladno roko. »Dovolite, da Vam v nekoliko j bedni, moj siromašni l>esedah opišem strašno nesrečo, ki me je zadela brez moje krivde. Ne smem veliko govorit', zdravnik mi je prepovedal. Vladimir je živ, to veste menda ; kje je, to vedi Bog. Nu, ako se kedaj srečate žnjim, sporočite mu moj zadnji pozdrav in te-le besede. Vi veste, kako sem ga ljubila, kako sem žalovala za njim. Za-me ni bilo več življenja. Tedaj jfe navalilo na nas težko zlo. Oče moj je stal na robu propasti ; rekli si mi, da ga morem resiti, ako se omožim z bogatašem. Ne ljubeča nikogar na svetu, izven očeta, sem hotela doprinesti žrtev in iti za zločin- cem, ki nam je obetal rešitev. Ali to je bil hišna vrata, izvlekel iz nedrij stekleničico v rodbino svojo, v to svetišče človeškega satan, volkodlak. Omamil me je, da zasiti ter se napil žganja. Žganje ga je tudi ubilo, j rodu ! Rodbina bodi poštena ! Ulijmo v srca svojih žena ljubezen do rodu, do skromnosti, prokleto svoje poželjenje, a potem je zapustil Mati, grešna mati, živi še sedaj. Ako greš mene, očeta in je ugonobil naš dom. Ker ( po Zagrebu, pa te na ulici napade grda sem bila že zaročnica žnjim, sem besnela, starka v razdrapani svileni mantili ter ti norela in se hotela sama uničiti ; živela sem govori : »Gospod, dajte mi groš, da si kupim Propali smo popolnoma, kruha!« Vedi, da je to stara Klara Dobra prodali so nam vse. Siromaki smo, včasih nićka. Tako je po krivdi žene propalo staro nimamo niti škorjice kruha. Porodila sem hrvatsko pleme.« došli«, je - dete, umrlo je. Mene se je lotila bolezen, j Vladimir je seclel povešene glave kakor mi suho, j katere, kakor vidite, ne prebolim. A moj kamen, samo niz bledo lice sti porosili dve ki sti žarili v veseli luči ka- oče piše od zore do' gorki solzi, mraka, da zasluži kak novčič za svojo bolno mina. hčer. Obup ga ubija, iz obupa pije. A mati, Bog, »Ne budi mrtvih!« je šepnil slednjič, naj jej odpusti grehe, blodi po mestu in pije. j »rotim te. Molči. Usoda ruši stare Korenike Evo, to je zgodovina moje nesreče. Ali sem hrvatske, stanovalce tistih tihih dvorcev, ki zaslužila to?« bi mogli biti četovodje narodne vojske. Lu- Tako je zaključila Lucija in začela tiho cija ! Uboga Lucija! Odpusti ! Ti si bila ne-plakati od srca. Bil eem jej tolnžitelj do dolžen cvet v burji sveta; mati te je izdala, smrti, kajti kmalu je umrla od bolezni, ka-j zloba te je pogazila! Eh, Evgenij ! Neha li tero si je sama namenoma nakopala. Tudi j kedaj ta obnpni boj hrvatskega roda, v ka-oče jej je umrl. Po smrti hčerini je bil zgub- j tere m se pogublja na tisoče nedolžaih žrtev, Ijen, človeška podrtina v raztrgani obleki, j v katerem se trcši toliko krasnih glav, v >'e enkrat sem ga gledal od strani, kako se i katerem se uničujejo karakterji ?« je, gredč od doma na delo, umaknil za kaka' »Neha, brate! Bog že da! Z I ružimo se do vsega, kar je plemenito! Povzdigajmo deco do krepkih vrednih ljudij, v katerih bo srca in poštenja, ki bodo nepristopni podkupljivosti in podlosti, ki bodo živeli in dihali z vso dušo za srečo, svobodo hrvatskega rodu. Rodbina naša, trdnjava naša. Ti si bil sanjar ; tam za oceanom je nesreča zacelila tvojo bolezen. Ti si vredeu, delaven človek brez predsodkov, brez sebičnosti in zavisti. Delajmo za ve3 rod ! To nam je dolžnost, to nam bodi geslo! Spominjaj se besed mojega pokojnega strica župnika : »Mnogo bo trebalo časa, dokler se v narodu vss prečisti, dokler bo krepko in jaBno. Ali bodi kar hoče, ti stoj vedno se svojim narodom, s pravico. Resno vrši svojo dolžnost za narod. Bodi cel človek!« Ce3ar ne doživimo mi, dožive naši otroci, ali delati moramo!« »Da, hočemo brate !« je vskliknil Vladimir, »delati hočemo krepko in trdno do groba. Prisegam ti pri živem B >gu !« (Zvršetek.) deželnozborski« poslancev. Z delegatom dr. }fero |..'om je ceear govoril o projektirao! z jj-uz'lvi praških predmestij s Prago v jedno občino. Dr. Herold je omenjal, da bo Praga po tej združitvi štela pol milijona prebivalcev. Z delegatom vit. V u k o v i 6 e m je cesar govoril o dalmatinskih razmerah, katere da se gotovo zboljšajo po zgradbi železnice Spljet-Bugojno-Aržano; z del. dr. S u s t e r-š i č e m pa je cesar govoril o delovanju parlamenta. Zasramovalci Slovanstva ! V zadnji štev. humorističnega lista »Simplicissimus«, izhajajočega v Monako vem, se nahaja na prvi htrani slika, ki predstavlja ruskega carja Nikolaji II. z eno hčerko v naročju, med tem ko vedi za roko drugo svojo hčerko. njega desni po narejene — vislice, na katerih vise trije moški in ena ženska. Na tleh pa leže celi kupi mrtvecev, okolo kate rih je r deti cele mlake krvi! Cir se kakor cinično na«raehuje, med tem ko veča hčerka kaže s prstonc na mrtvece ter se obrača proti očetu, pomenljivo smehljaje se. Slika je prirejena na krvavo rudečem polju in nosi od zgoraj nadpia: »Russiseher v Voloskem. PrijavivSi ta popravek pa pridodaje uredništvo »Narodnega lista«, da priobčuje, da-si ni dolžn storiti tega, ker notice, katero mon. Petronio popravljal v »Nar. listu« — nikdar ni bilo. Monsignor Petronio se je torej pošteno blamiral. Mi smo namreč po »Narodnem listu« le po3neli dejstvo, da Krsticeva » Prava Naša Sloga« uživa blagonaklonjenost gospodov na tržaškem ordinarijatu, sicer pa je bila dotična notica v »Edinosti« povsem samostojna. Gospodje na ordinarijatu pa so v svoji konfuznosti »Narodnemu listu« doposlali isti popravek kakor »Edinosti« in. so torej v Voloskem popravljali nekaj, kar je bilo le v Trstu pisano. Prevelika reformatorska gorečnost dovaja včasih do — blamaže. Arhitekt Maks Fabiani. Slovenec, arhitekt g. Maks Fabiani, je dobil od prestolonaslednika nadvojvode Frana Ferdinanda naročilo, da izvrši nekatere stavbne preuredbe v njegovi palači v Pragi, veliko, baje sijajno ponudbo v Rusiji Fabiani odklonil. Pogreb malega Slovenca. Pišejo nam: V sredo smo spremili k večnemu počitku kopitnost', svojih zastarelih nazorov, da moramo postati bolj napredni, da moramo svoje politično življenje modernizirati. Za to, kako izvestni krogi hočejo »modernizirati« našo politiko, bi Vam lahko, ker pazno sledim vsem evolucijam in — grehom v naši javnosti, navel mnogokateri izgled, ki bi pričal, da imam) tisoč razlogov prositi Boga, naj nas obvaruje pred takim »moderniziranjem«. Da povem na kratko: »moderniziranje« našega življenja hočejo izvestni slovesni krogi dosezati s tem, da se o raznih sporih, ki jih imajo obmejni Slovenci s svojimi drugorodnimi sovražniki, postavljajo — na stran teh poslednjih. Le en, sicer že preznan slučaj naj navedem, ki kaj plastično priča o zm >ti, v katero je nesrečni slovenski medsebojni prepir zavel i z vestne kroge slovenske. To je slučaj proslulega učitelja Marelica. Jaz se nočem dotikati tu osebnih kva-Neko litet tega moža, radi katerih je imel že tnno-je g. gokatero sitiost, da si bi mogel r^či marsi- i kaj. Ni mi navada, da bi osebne stvari vlačil v javnost. Niti proti narodnemu nasprotniku nočem rabiti tega orožja. Jaz imirn pred Fruhlingc, spodaj pa: »Der Friedensfurst: petletnega J. Staniča, sinčka lastnika tobakarne o5mi le narodno-politično mišljenje in delo-Jetzt iiabe ich Frieden mit meinem Volke«. v ui;cj Molin piccolo. Malega Jakoba smo — A ona tinta Nemčija, v kateri izhaja re- j včasih podražili, češ, da on ni Slovenec, na čeni list, berači vedno za — prijateljstvo kar je vsikdar odgovarjal jezno, da on je ruskega carja in Rusije!! Ljudje, ki imajo »Slovenčc. Navajamo to v izgled, kako treba na svoji duši stvari, ki so se godile v Vre- vzgajati otroke ! šenu in ki se dan na dan gode s Poljaki v Nemčiji, se drznejo ruskega carja zasramo-vat: kakor kakega groznega krvnika, ki s posebnim zadovoljstvom uči svoje nedorasle <>tročiče, kako — se napravlja »mir« v .vščine s tem, da j:h ne plenijo ! Italija je pretrgala e Švicarsko diplomati'ne zveze, ker je ta poslednja dopuščala, da je anarhistični lisi »R;sTeglio« grdil pok. kralia Humberta. Mi od naše strani odobrujemo postopanje italijanske vlade in to temneč, ker je bil |K>k. Humbert res plemenit in človekoljuben vladar. Ako je italijanska vlada tako energično nastopila proti žaljenju svojega pokojnega vladarja, bi bilo pričakovati, da tudi Rusija pouči »prijateljico« (!) Nemčijo, kaj se sme in kaj se ne sme ! Mi, kakor Slovani, beležimo z ogorčenjem tako sramotenje največega slovanskega vladarja. Balkansko vprašanje. Turčija bi Pogreb je priredil lastnik pogrebnega podjetja, gospod Mozetić. Na vozu je bilo več lepih vencev. Nekateri so bili z nadpisi, ki pa so bili večinoma pokvarjeni ! Naveli smo to, da vnovič priporočimo našim ljudem, naj si dajejo pravilno napisati take nadp;se ! — Naš jezik moramo kazati vsikdar čistega in brez napak, ako hočemo, da mu pridobimo vzgleda. Slednjič opozarjamo — zopet in zopet — na pogrebno podjetje g. Mozetiča. — To podjetje je res lepo preskrbljeno z vsem za dostojno prirejanje pogrebov, a vrhu tega so cene jako nizke. Našincem priporočamo to podjetje izlasti še radi tega, ker isto služi načim ljudem v našem jeziku in drage volje spomin skrbi za pravilne nadpise na trakovih. Tudi trakove v slovenskih narodnih barvah ima v svoji zalogi. Hvalevredna izjema. Prejeli smo: Naj se o umestnosti praznovanja majnika že sodi tako ali tako, vsakako je bilo prav in umestno, da so se letos vsi sloji prebivalstva — z malo izjemami — pokazali obzirne tlo našega delavstva, ki hoče imeti svoj praznik, in so mu s tem dali nekako zadoščenje. Med izjemami, ki so h »tele tudi o tej priliki kazati svoje nasprotstvo duhu, ki veje sedaj med delavstvom, so bile menda vse zaloge piva. Če smo prav poučeai, je bila med njimi jedna samt častna izjemna, in to je : A. Dejakova jun. zaloga Steinfeld- vanje tega človeka. Na to stran ima hrvatsko-slovenska stranka tisoč razlogov, da vidi v Marchrju srditega, zavratnega in ne skro-puloznega nasprotnika. Glasila hrvatsko-slo-venske stranke so dan na dan glasno opozarjala na to, da je Marehi v notoričnih zvezah z oligarhijo istrakb in da je tej oligarhiji ves na razpolago. Vse zastonj : čim bolj je hrvatsko-slovenska stranka opozarjala, kaj je ta Marchi v resnici, tem ostentativneje so iz vestna slovenska glasila izrekala Marchiju svoje simpatije in mu s tem dajala moralno oporo v Pozor! Iz Doline smo prejeli sporočilo, da je dne 7. t. prišel tjakaj deček imenom Josip Ferles, sin pok. Katre in pok. Josipa Riul (kakor je namreč sam povedal). Dečku je 12 let, rojen je v Celju, biva pa v Trstu pri nekih sorodnikih (katerim imena te ve) ter obisk uje III. razred ljud. šole v ulici Fontana. Pravi, da je bil na potu k svojim sorodnikom v Pulj. Dečka je pridržalo županstvo v Dolini, a ne ve, kam ga odposlati. Poživlja torej sorodnike, naj se pobrigajo zanj ! »Tržaški Sokol« je imel včeraj svoj »častni dan« v eminentnem pomen i te besede. Ker nam je obljubljeno posebno poročilo od druge strani, rečemo samo za danes : da »Sokol Tržaški« ni še nikoli tako telovadil kakor je včeraj, in tako animirane zabave. kakor je bila sinoči po javni telovadbi, splt*h nismo že dolgo imeli. Iz dna srca kličemo : Na zdar! Se nekaj O Chiricil. Našim čitateljem bo gotovo še v dobrem spominu porotna razprava pr -ti Antonu Chirico, ki je bil obtožen umorstva svoje soproge, a je bil na razpravi, radi pomanjkanja dokazov, oproščen. Predvčerajšnjim proti poludnevu pa so redarji aretirali soprogo brivca Antona Mag-gioli, kateri ima svojo brivnico v ulici Acquedotto št. 45. Maggiolijeva soproga je namreč na sumu, da je na razpravi kakor ' priča zamolčala neko za Chiriea zelo obtože-valno okolnost. Po dovršeni porotni razpravi, na kateri je bil Chirico oproščen, došlo je namreč dne 29. aprila na komisarijat v ulici Scussa anonimno pismo, ki je opozarjalo redarstveno oblast, da je neka perica od sv. Ivana, ki je običajno prala zakonskima Chirico, nekoliko njega rovarenju proti hrvatsko slovenski stranki dni po aretovanju Chiriea (ki se je zgodilo in za italijansko oligarhijo ! dne 22. decembra min. letal dobila v perilo In zakaj? Zato, ker moiamo našo poli- neko Chiricovo suknjo, ki je bila pomazana tiko — modernizirati. Liberalni moramo od krvi. Ko je bila v anonimnem pismu na- zopet hotela vleči za nos evropsko diploma-c jo ter prikrivati inozemstvu faktično stanje ' s k e g a piva. stvari v njenih balkanskih provincijah. Vali Bodite tako dobri, prosimo Vas, da v Sahir paša je skbcal te dni v Skadar alban- Vašem cenjenem listu, zabeležite to izjemo, ske glavarja ter zahteval od njih, naj pod- Z naših poŠt. Pišejo nam: V soboto pišejo neko spomen co, v kateri se izjavlja, dne 3. t. m. sem bil na tukajšnji glavni poda so Albanci popolnoma zadovoljni s turško Šti, kjer sem oddal dve pošiljatvi. Na prvo upravo, da obsojajo notranje in vnanje proti* pošiljate v mi je dotični uradnik, da-si sta turške rovarje, da sj vselej pripravljeni bra- ( bila toliko naslov na pošdjatvi kolikor spremnica niti Turčijo proti njenim sovražnikom ter da v slovenskem jeziku, izdal italijansko potr-med krščani in mohamedani vlada najbolje dilo. Ko sem gospoda opozoril, da mi mora prijateljstvo. Albanski glavarji pa niso hoteli izdati slovensko, oziroma slovensko-nemško podpisati te spomenice, marveč so rekli, da potrdilo, se je isti razburil in rekel, zakaj da jo podpišejo še le tedaj, ko vlada izvrši ob-j ne »kričim« prej?! Na to mi je izdal sloven- postat«...! Ker je Marchi na glasu liberalca in sovražnika »farjev«, je to pravi mož, pa bodi sicer tudi stokrat fanatičen nasprotnik naše narodne stvari! Kakor da je naša narodna ekzistenca zavarovana za vse večne čase, ka kor da je narodno stališče že »premagano stališče« ! Res dobivamo utis, kakor da se izvestnim slovenskim krogom vidi to staroko-pitno, nemoderno, ako se še dan danes pa bodi tudi to mej obmejnimi rojaki, ki stoje na straži dom >vine — politični ljudje in javni dogodki presojajo s stališča narodnega !! Marchi je liberalen mož in sovražnik »farjev« — to mu daja odvezo za vse grehe, radi te lepe lastnosti njegove ga treba pardoni-rati tudi radi zavezništva njegovega z najfa-natičnejimi sovražniki našega naroda. Te zveze njegove so notoridne in na to stran ne dopuščamo mi v Istri, ki vendar poznamo stvari in osebe, ni besedice prigovora! !! Ako ne bi vedeli druzega, nego da je mož v najmtimnejih odnošajih z jednim Krstićem, bilo bi to menda več nego dovolj. Pa on ni le oseben prijatelj in političen in na vedena perica pozvana na policijo, je tam izpovedala, da je označenega dne res dobila v perilo neko suknjo, katero jej je izročil Chiricov bratranec Mihael Crefcenti. Perica je tudi povedala, da je voda, v kateri je prala suknjo, v resnici porudečila, ni mogla pa reči z gotovostjo, da je dotična barva proizhajala od krvi ali pa od česa druzega. Predvčerajšnjim zjutraj je to perico zaslišal izpraševalni sodnik dr. Barzal, na kar so proti poludnevu, kakor smo že omenili uvodoma, aretirali bivšo pričo na porotni razpravi proti Chirico, soprogo brivca Mag-gioli. Iz tega se daje sklepati, daje Maggioli mogoče kaj znala o tej suknji ter da je to na razpravi zamolčala. Ako bi se proces proti Chirico obnovil, vršil se bo isti, na podlagi tukajšnjih poizvedovanj, v Hari v Italiji, ker je bil Chirico že izgnan iz našega mesta v svojo domovino. Drobne vesti. Poskus samomora. V sredo zjutraj ob 3. uri popolunoči sta dva redarja našla ležati na tleh pred cerkvijo starega sv. Ant >na nekega E Ivarda Coen, kateremu je iz prerezanih žil na roki odtekala kri. Redarja sta mu povezala rane in ga od- roden istomišljenik Krstičev, ampak je tudi veIa na zdravniško postajo, -jer so nesrečnežu aktiven sotrudnik najsmradnejega lista, kolikor jih sploh imajo istrski signori na razpolago — »Prave Naše Sloge« ! To je noto-rično. A propos! Te dni je bil Krstić, kakor je »Edinost« na razsežno poročala, obsojen potem poslali ljubljene retorme. Govori se, da bo Sahir . sko potrdilo štev. 471. Kar pa mi ne gre v na mesec dni zapora radi nekega dopisa proti pa*a na nasilen način skušal d ibiti podpise glavo, je to, da se na ce«». kr. poštah (vsaj orožnikom v Roču! Dobro poučeni ljudje pa jaz sem to opazil) uknižuje vse na nemške mi zatrjujejo, da je tudi ta dopis pisal albanskih glavarjev. Vesti iz Skoplja poročajo, da je po malice in se slovenskim strankam izdajejo vsem kosovskem vilajetu jako živahna revo- "lovenska potrdila, iztrgana iz matic, ki ne lucijonarna agitacija. KljuVui pažnji turških 9lužij° » uknjiževanje odpošiljatev ! Ob oblasti, ki dan za dnevom zaplenjajo orožje takem postopanju — se Nemci ;n Lahi in -treljivo, je delovanje bolgarskega revolu-, še °adalje bahajo, češ, da se je izdala cijonarnega odbora zel<5 vspešno. V Tetovu kaka desetorica slovenskih potrdil in da so bolgarski agitatorji o belem dnevu ubili torej v Trstu — Slovencev ni ! nekega Imit 1 poš.ljatev Be slovenskimi naslovi. Po- gare za katoliško vero. Izdali so neko pro-'B^uj°či uradnik me je vprašal, dali hočem alov. klsmacjo, v kateri pozivajo pravoslavne,' potrdila. Odgovoril sem, da se to umeje naj prestopijo h katolicizmu ter se združijo z samo po sebi in da ni treba šs le vpraševat'. Rimom, ker potem da bodo imeli večo za- Gospod uradnik me je po poučil, d a slombo v Avstriji, med tem ko da nihče ne briga za usodo njihovo. se sedaj Tržaške vesti. Xons. Petronio se je blamiral. Sli - cen »popravek«, kakor nam, je gospod kapi-tularni vikar poslal tudi »Narodnemu listu« o n i niso primorani izdajati slovenskih potrdil, ako atrake iz rečno ne zahtevajo takih!! Vekoslav Volčič. Na ljubljansko adreso. Pišejo nam iz Istre: V zadnje čase je v bojih med slovenskima strankama posebno glasen ta-le argument, da se moramo otresti dosedanje staro- Marchi ! ! Ali bilo temu kakor hoče: tudi brez tega slučaja ostaja nepobitno dejstvo, da je Marchi v intimnih odnošajih s Krstičem, kar ne bi moglo biti, ako ne bi bil Marchi v taboru sovražnikov našega naroda. Sovražnik pa je sovražnik, brez razlike, ali je klerikalen ali liberalen. Takega napredka, takega moderniziranja, da bi eni pardonirali narodne sovražnike zato, ker bo liberalni, drugi zato, ker so klerikalni, takega »moderniziranja« našega življenja, da bi domače stranke radi domačih medsebojnih prepirov metale polena pod noge rojakom ob periferiji in bi s tem moralno krepile nasprot -nike v boju proti istini rojakom našim — pred takim > modem:ziranjemc našega življenja uas obvaruj, o dobri in usmiljeni Bog! Svoboda v prepričanju bodi osigurana vsem. Ti bodi klerikalec, ti liberalec, ali oba morata vsikdar ia v vseh slučajih brez izjeme ostajati — Slovenca !!! podelili prvo pomoč ter ga bolnišnico. I>ražbe premičnin. V soboto, dne K). maja ob 10. uri predpoiudne se bodo vale a aaredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za c -vilne stvari vršile sledeče dražhe premičnin : ulica Nuova 6. tiskarni stroji, hišna oprava in glasovir; Skedenj 318, presič; ulica dello Scoglio 785, hišna oprava; ulica delle Ac«|iie 9, oprema v zalogi jestvine in papir; ulica deli ' Istituto 3r hišna oprava ; ulica Porta 4, gnjat in slanina ; ulica delle Poste 2, ta-pecerij^ka oprema pohištvo in bicikl: ob 11. uri : Rojan, mesarska oprema. Društvene vesti. Slovansko pevsko društvo opozarja svoje pevke in pevce, da bo danes zvečer točno 8. in pol uri zvečer v telovadnici »Tržaškega Sokola« vaja z orkestrom. Na-prošeni so vsi, da pridejo. Pevsko društvo »Adrfja« v liarkov- Ijah bo imelo v nedeljo dne 11. t. m. svoj občni zbor po sledečem dnevnem redu : l. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Razni predlogi. 5. Volitev novega odbora. — Po občnem zboru bo pevska zabava. Ob enem daje to društvo na znanje si. slovenskemu občinstvu, da priredi v nedeljo dne 25- t. m. II. predstavo dr. Vošnjakove drame »Lepa Vida«, katero predstavo "e moralo to društvo že dvakrat odložiti, da s' je že zdaj hudo zavoženo, a tudi v bodoče tem ugodi želji drugih bratsk'h društev. Veliki koncert »Slovanske«*« pev« okesa društva«. Ker je veliki jubilejni koncert Slov. pevskega društva« v gledališču »Armonia« taK.» sijajno vspel, a se mnogo našetra občinstva ni moglo udeležiti istega, -sienilo je društvo, da usireže splošni želji n priredi v istem gledališču drug koncert z nekoliko spremenjenim in spoj>olnjenim programom. Ta koncert bo pojutršnjim, v nedelj". Tudi za ta koncert vlada med našim občinstvom vel ko zanimanje : a kako naj bi se na-e občinstvo ne zanimalo za ia koncert, ico, kakor čujemo, se tudi boljše laške in nemške družine zinimajo za ta koncert in so -e naročile že na lepo število 1 ož. Kakor snj<> omenili uvod ima, je program druzega koncerta nekoliko izpremenjen, iako, da I*• zaromal tudi one, ki so že bili na prvem koncertu. I)a se ugodi tudi bratom Srbom, postavil se je na prvo mesto programa kra«ni srbski možki zbor »Xek dušman \ di«. Veliko radovednost vzbuja tudi nova skladba mladega skladatelja g. J m. Mandića > a ven i pjesma«, posvečena pevovodji g. Srečk u Bartelu, katero bo skladatelj gosp. Mandi«1 sam dirigiral. Orkestralne »očke pa so povsem nove ni pričakovati zboljšanja, ker ljudem, ki so prodrli o zadnji volitvi, ne gre za zboljšanje mestnih razmer, marveč samo za hujskanje in nemško radikalno agitacijo. V III. razredu so nemški nacijonalci (!) odborniško mesto ponuddi socijaldemokratu Rie-se-ju, a ta je izjavil, da od teh Ijtidij odborništva ne vzame. Iz volitve v prvem razredu je zabeležiti nekaj, sicer zelo navadnega pod sedanjim avstrijskim z stemom, ali vendar zelo značilnega. V tem razredu je bil izvoljen na ožji volitvi c. kr. dež Inosodni svetnik Kratter kakor — nemško radikalni kandidat proti kandidatu Dietrichu !! V Trstu so drž. uradniki kolovodje Sudmarcke, v Celovcu pa nemško-radikalni kandidatje proti zmernejšim meščanom. -j- Celovške jede so prenapolnjene. Zato so morali minuli te len 41 ujetnikov oddati v ječe drugih sodišč. Vesti iz Štajerske. — Ura z in letina. Mraz je dne 1. in 3. maja mnogo škodoval vinogradom in sadnemu drevju po rajhenberški, koprivniški, podsredski in bučki župniji. V nekaterih krajih s j kurili, da bi dimom zavrnili po- , ... , ^ zebo, pa ker so storili to večinoma le posa- ! kron, a izdalo se je polic za 40,043.226 in velezanimive in bo nase otKjinatvo gotovo . v j r , D , mičnik«, bdo je mnogokrat brez vspeha. Z kron in rent za 64.092 kron nasproti 35,434.510 zeio zanimal intermezzo iz i armove sloven- t .. . . ...... , ... velikim vspehom so pa kurili B zslianci, ker kron v pretečenem letu. «ke opere = Ksenija«, kakor tudi komadi iz 1 r J ' r nik: »Kukavica«, poje Vinko Krušičev me-sani kvartet: 7. Anton Hajdrih: »Mladini«, poje društveni možki zbor. Mej posameznimi točkami udarjajo gospodje tamburaši slav. hrvat, akademičnega društva »Zvonimir«. II. Šaloigra : »Gluh mora biti«. Igrajo gospodje sloven-ki akademiki oziroma členi slavnega slov. akademičnega društva »Slovenija«. — Začetek ob 6. uri zvečer. Xa obilno udeležbo najuljudneje vabi ^^^^^ Odbor. Gospodarstvo. Občni zbor »Riunione Adriatica di Sieurta«. Delničarji te važne zavarovalne družbe so obdržali dne 30. aprila t. 1. svoj občni zbor ter razpravljali o računih za upravno leto 1901. I? letnega računa je razvidno, da je zavarovalnica dobro napredovala. Z i v 1 j e n s k i oddelek je imel 31. decembra 1901. 237 milijonov kron glavnice in nad 612.000 kron letne rente te se je nasproti minolemu letu zvišala glavnica na skoro 17 milijonov kron. V letu 1901. je bilo predlaganih zavarovanj za 45,575.088 spremembo pogodbe. Gledč izjav grofa Goluchovvskega o razmerah na Balkanu, oziroma o sporazumljenju me 1 A vstro-Ogersko in Rusijo pravi rečeni list, da bi dogodki utegnili to sporazumljenje postaviti na jako levarno poskušnjo. »Temps« meni, da grof Goluchovv-iki že predvideva konfl kte na Balkanu. »L;bertč« povdarja, da je grof Goluchovvski naglašal mirovni značaj dvozveze a priznaval ob enem, da tudi dvozveza ni grožnja ali provokacija. Ta list povdarja tudi opomin v govoru grofa Goluchovvskega na adreso Turčije. Tu da grof Goluchovvski ni govoril le v 'menu trozveze, ampak tudi v imenu Rusije, torej v imenu dvozveze. »Petit Parisien« pravif da je trozveza, ki je bila do sedaj vojevita in grozilna, p jstala sedij m rjvna ia lju-beznjiva. To da je najbolji dokaz, da trozveza ni več suverenna v Evropi. (Dalje na četrti stran'.) senija« so kurili splošno vsi. Ohranili so si svoje Vsled visoke obrestne stopinje pri dobro lepe gorice nepoškodovane. Kjer pa je naloženem društvenem denarju je zavarovalna oper »Hubčka« (»Poljub«) in »Prodana nevesta« slavnega češkega skladatelja Sme- ....... , . . slana prizanesla letmi, silno lepo kaže med družba zvišala rezervni zaklad za znižanje . - . , Savo in Sotlo. Ze dolgo ni toliko sadja cve- obrestne stopinje eč zneskom f>00.000 kron, ►Slavno občinstvo opozarjamo se enkrat, . J ' J , , , , ... . . _ . telo, kakor letos: vinogradi obetajo bogato vsled česar znaša vsa ta rezerva 1,100.000 ;1a bodo veljavni le oni listki za sedeže in ° J & lože, ki se kupijo v kavarni »Commercio« ter na večer koncerta pri gledališki bla- gtjni. Vesti iz ostale Primorske. trgatev in ozimina se lepo razvija. Vplivala kron. Vsi rezervni zakladi znašijo z imeno- je na njo dobro mila zima. B »g nas varuj vanim zneskom 63.573.742 kron. vsakovrstnih uim ! • Zavarovanje proti požaru je --doneslo družbi oa premijah 17,749.048 kron (nasproti 16,605.912 v letu 1900.) Za nad- Razne vesti. zorovanja se je izdalo 7,941.154. Za škode 0 vspehih Jana Kubelika v Ameriki Pi- P° odbitku ^orovanj in še visečih škod se je Mladeniči v (*orjanskein prirede na binkoštni ponedeljek javen ples. K plesu sejo dunajski »Neue Freie Presse« iz Nevv- ■i » svirala vojaška godba pešpolka št. 97 iz ^ orka sledeče: »Jan Kubelik se vrača zopet Trsta. v Evropo po umetniški toumče-ji, ki je se- ' V Brisdikih pri Opcinah bodo stajala iz 75 koncertov in je donesla umet imeli v nedeljo dne 11. maja ples, na katerem niku velikih časti in neštevilno vsi kov ratnih doDes,° 1,642.270 kron ter se je izdalo za bo svirala godba iz Mavbinj. vspehov. On je dosegel največi finan- P°™varovanja 879.994 kron. Pevsko bralno društvo »Svoboda« pri c i j e 1 n i vspeh (lohodki vseh koncertov ■iT. Anton H poleg Kopra bo imelo svoj redni znašajo skupno 1 milijon kron) od vseh občni zbor na binkoštni ponedeljek, dne 19. umetnikov, ki so dosedaj nastopili v Z jedi - maja, v svojih društvenih prostorih z običaj- njenih državah, ne izvzemški niti Paderev- nim dnevnim redom. Členi naj se v polnem skega. Samo štirje koncerti v Chicago so številu udeleže tega zborovanja. donesli 108.815 kron. Največ koncertov je Odbor. prired 1 Kubelik v Xevv Vorku, namreč 12, Pevsko-bralno društvo »Dom« v katerih se je udeležilo skupno 50.000 poalu-Velikemrepnu priredi na Binkoštni ponede- šalcev. Ta fioancijelai vspeh je seveda še Ijek veselico s petjem, igro in plesom. Vspo- daleč presežen po entuzijazmu, ki je prored se objavi pravočasno. slavljal Kubelikovo zmagovalno umetoost, obvladujočo toli mogočen program v velikem nadeJati' ae t,ldi tukaJ kakor . . . . , zlogu. Tuli v družabnem življenju si je Ku- kraJih' u^,dDO ol>oe8€- Vestl IZ Kranjske. i l»elik znal se svojim mirnim, resnim in skrom- Po odbitku zgoraj omenjenega ^ strajk v Ljubljani. Glasom poročil e ! nim vedenjem priboriti prvo mesto.« k™> « > V rezer™ včeraj došlih ljubljanskih listih se stavka na- I Dopisnik povdarja potem, da je Kubelik, » oh™tae 8toP,DJe m dalj uje. kljubu vsej senzaciji, ki je spremljala nje- vk,J*c™ 12 4s!edovaii vse de lavce, ki so bili na delu. Te poslednje "uvali redarj', oziroma orožniki. Pred včeraj nji m ob 11. uri dop. so se zu.V* p< gajanja posredovanjem vlade. Strajkujoči deavei se hočejo j>ogajati -am > radi zvišanji plače, 10 urni delavnik pa .i i"ejo e«» ipa ravr.o tako kakor generalni pardoo. Razširla se je tudi vest, da so tudi — jtre-:-jnt;e stopi i v stavko, k*r zahtevajo povišanje plače. . »Gibanja«, ki se dovalo med delavci ^e ni. ■ Zabarikadiran dezerter. Neki de- Drustvo »Zvezda« na Dunaju. Vspo-je napove- zabavnega večera društva »Zvezde«, ki južne železaice, na nov račun, znaša ves čisti dobiček kron 1,046.140:S8. Na predlog ravnateljstva se je prenesel znesek 72.984:20 K v rezervni zaklad za zavarovanje na življenje, kateri zaklad se je s tem zvišal na 720 000 krm, a 100 000 prenesel k rezervi, izkazani v bilanci B, katera rezerva ss je s tem zvišala na 1,000.000 kroD. Delničarjem ee je določila dividenda kakor minclo leto in sicer 160 kron za delnico in ostali znesek 19.449.2S se je prenesel na novi račun. Vključno vse zneske, ki so se prenesli v razne rezerne zaklade, znaša vsa glavnica 50.000 kron zaaša glavni dobitek loterije gledališk'h igralcev (glurntčev). Opozarjamo svoje cenjene čitatelje, da se bo vr«lo srečkanje nepreklicno dae 19. junija 1902 in vsi dobitki se izplačujejo od zilagateljev v gotovini z 10°/c odbitkom. X x K MIZARSKA ZADRUGA 7 BORICI X z onejenla jamstvom ^ naznanja slovenskemu občinstvu, da je prevzela S prvo slo?, zalop Min S H iz odlikovanih in svetovnoznanih to-X varn v Solkanu in Gorici X H Antona Černigoj-a x X Katera se nahaja X X v Trato, Via Piassa vecchia X X (Roaario) št. 1. X X (b> desni stravi eerkre st. Petra). JC X Konkurenca nemogoča, ker Je blago 3C X is prve roke. n***KX*HK**HHK*X PRVA TOVARNA za čopiče in ščetke Santo d' Aopli TRST. - Via S. Antonio - TRST (nasproti Zennaro in Gentlli). Specijaliteta čopičev za zidna dela nepresežne trpežnosti. Bogat izbor ščetk, strojev za čiščenje parke tov, metelj, mellic, ščetk od perja, palic za iztolČi prah. Velikanski izbor mil, glavnikov, parfumov, listnic, novčark, mošnjičkov itd. iC Vse po jako nizkih cenah. '•I V prepričanje se prosi blagohoten obisk. ^ bo v nedeljo dne 11. majnika t. 1. v dvorani veeh društvenih zakladov 73 593 171. »\Viener Kessource«, Dunai, L R-ichsratli- Blagajna za preskrbovanje in posojila strasse 3, s prijaznim sodelovanjem gospic društvenih uradnikov z nakazanim zneskom zerter se je predvčerajšnjim vtihotapil v sta- Marice Luzur ia Ivane go,podav caad. vred zaaša 1,466 010 kron. aovanje svoje matere v Rožadi ulicah v L"ub- phii. Pavla Kozine, tambu.ašev slavnega Občni zbor se je zaključil s zopetno iz ijarj.. l u se je zabarikadirah Pol.e.ja ,e ob- hrvatskega akademičnega društva »Zvonimir«, volitvijo Henrika Salem ravnateljem, icr zua Dezerter se je zakleoil v svojo slovenskih gospodov akademikov, Vinko Kru- =obo ter dr"1 r^ver v roki. Nabralo seje šičevega mešanega kvarteta, »BerHner Neuste N^ehrichten« vidijo, kakor nujznamenitejo • l»iavo, <)» so vsi trije kabineti r.dlooeni < hraniti tro*vezo v polni dosedan i vel:avi. CARIGRAD 9. od h vi"- »i h izjavah grofa Golu-el.ow-»kega morajo potihniti vsi trozvezi s'»v r.-žni glasovi. Ta list je uverjen, da na ob novljeaju trozveze manjkajo le še podpis'. ProjrlsNfDje kralja španskega polno letnim. I>LTXAJ 1*. (B.) Nadvojvoda Kami Štf-lan, k' bo zastopal našega r*eAatico Gobbo«) Via dello Scoglio (nasproti Drejevi pivovarni) Podpisani priporoča I. vrste istrska, v-pavska in dalmatinska vina, refošk, kruški teran, Opolo, prosekar, nadalje Dreherjevo pivo. Plzensko in Spaten v botiljkah. Domača kuhinja vedno pripravljena. Krogljišče. Svojim rojakom se toplo priporoča Fran Benčič, krčmar. Posojila proti povrnitvi v 7 m pol letih \dobč c. kr. častništvo, vladni, mestni in železniški uradniki ter vdove kakor tudi uradniki podjetij in privatni uradniki, ki so udje kakega pen-zijskega zaklada. P< sojila se dajejo proti varščini na nepremičnine, urednoatne listiće, re.nič vžitke, zavarovalne police itd. Obrniti se na Hinko Oiberti, ul. Canale 7, I Spoštovane slovenske gospodinje! Zahtevajte pri svojih trgovcih novo Ciril-Jtfetodijevo cikorijo. Velikanski izbor raznega pohištva spni ne in jedilne sobe, svetlo ali megleno politirane. WUT Bogat izbor "M divanov, okvirjev, ogledal, stolu-, stenskih ur se nahaja v dobroznani zalogi pohištva Rafael Italia Trst - uL Malc&nton it. 1. - Trst. Albert Brosch Trst. — Via H. Antoiiio 5 — Trst. —Kožtar in izdelovalec kap Odlikovan na razstavi v Trstu I 882. Velika zaloga kožuhovine in kap za ci-: vilne in vojaške osebe. Izvršuje poprave z vso točnostjo in skrbjo ter shranjuje vse kožuhovine in obleke za zimo z jamstvom proti in o le m in ognju. Srečkanje NEPREKLICNO 19. junija 1902. Loterija &MM igralcev (glumatVv) vabilo na redni občni zbor hranilnice in posojilnice t Tomajn, registrmane zadruge z neomejeno zaveze, ki sc bo vršil 19. maja 1902. ob 4. uri pop. v društvenih prostorih v Tomaju. DNEVNI RED: 1. Poročilo o delovanju hranilnice in posojilnice ; 'J. Poročilo o računu 7a 1«»01 ; .'». Volitev nov h odbernikov ; 4. Slučajni pre d !gi. V TOMA.ir, dne .">. maja 11M)2. Načelništvo elikanska rastava pohištva in tapeearij. Izvenredno ugodne 2 U U U cene. K U U i VILJEM DALLA TORKE j v Trsta, trg Giovaani 5. (Palača Diana.) O MoJe pohlitvo donesearačo. ■ ■ « »■♦■fl* Obuvala! Pri Pepetu Kraševcu zraven cerkve sv. Petra tPiazza Rosario pod ljud. Solo Bogata zaloga raznovrstnih obuval za gospode, gospe in otroke. Postne naročbe se izvrše takoj. Posiljatve so poštnine proste. Prevzema vsako delo Da debelo in drobno ter se izvršuje z največjo točnostjo in natančnostjo po konkurenčnih cenah. Za mnogobrojne naiočbe se toplo priporoča Josip Btantič čevlj. mojster. ZalagatelJ uradnikov in nslužbencev konsum-nega skladišča c. kr. glavnega carinskega urada in c. kr. generalnih skladišč; nadalje stražnikov c. kr. javne straže v Trstu in Miljah ter orožništva c. kr. priv. avstr. Uoyda. Prodaja vina „Ai Maestri" 7 uli j Valdirivo št. 17. Slavnemu občinstvu se naz lanja. da se od danes naprej točijo sledeča vina : refošk Črn po 98 novč., bela rebnla iz Brd po oovč. Za dnižine po ugodnejših cenah. Opolo iz Visa po 28. novč Za obilen obisk se priporoča ter že v naprej zahvaljuje. Vsak zamore moja vina analizovati in ako jih rdobi ponarejena( vdobi 100 gld. nagrade. v Gorici, Gosposka ulica št. 14 in ulica Anton Breščak Vetturini ima v zalogi v veliki ;zberi pohištvo vseb dogov za vsak stan od naj boljšega izdelka V salogi ima: podobe na platno in šipe, ogledala, žime palatno, razne tapecarije itd. Daje tudi na obroke. 1 fiaviii dobitek po 50000 1 5000 1 3000 2 glavna &MU 2000 5 ttttav 1000 10 500 20 > 2> 200 60 i) » (00 100 » j> 50 300 20 3500 *5> & 10 Skladišče vina ulica Acquedotto š 23. Prodaja vinajia jodih in buteljkah, Fine paštne in dezertne vina na debelo in drobno, franko na dom po najugodnej dh in konkurenčnih cenah. 3 hrastove taje za mesarje v premeru 95 cm. so na prodaj. — Naslov pove upravništvo „Edinosti". Jtotcl Central jjombač v Sežani. Podpisani dovoljuje si naznaniti slav. občinstvu, da je odprl dne 3. maja t 1. novi H6tel, obstoječi iz 25 čednih sob. K HOtelu spadajo kavarna, restavracija in krasen vrt. Toči se pristni teran iz najboljših kraških kletij, Dreherjevo in Pilzensko prve vrste. Domača kuhinja vedno preskrbljena z gorkimi in mrzlimi jedili po zmernih cenah. Točna in poštena postrežba. Za obilen obisk se priporoča cenj. občinstvu udani Anton Gombač, 5 lastnik. ^ xxxxxxx* Srečke po 1 krnim priporočajo : Josip Bolaffio. Mandl &. Co.. ign. Neummn. Mercurio Triestino. Henrik Schiffmann. Josip Zoldan. Vsi dobitki se izplačujejo od zalagateljev s IO"/« odbitkom v gotovem denarju. OBU VA L A. — Dobro jutro ! Kam pa kam r ■— Grem kupit par čevljev ! — Svetujem Vam, da greste v~ ulica Kiborgo št. 25 po domaće k JPierotu. Tam vdobite vsako vrste-obuvala za moške, žensko in otroke. Isti popravlja male stvari brezplačno* vsakovrstno obuvalo ter sprejema na— ročbe na debelo in drobno. Lastnik : Peter Rehar. Cepiči na amerikanskih triah, '2 in o letn , ctbernet in te an, 39 prodajajo po jako nizkih cen 1!'. Ponudb* je pošiljati m »Vodstvo otoka Brioni«, Brioni pri Puijii. o «3 s C« o ADOLF HAUPTMANN V LJUBLJAM. Tovarna oljnatih barv, firneza. laka in steklarskega kleja. Zaloga slikarskih in pleskarskih predmetov, llustrovani cenit! so franko na razpolago. I r prodajalnica izgotovljenih oblek = „Alia citta fli Trieste" = tvrdke mSk EDVARD KALASCH bi Via Torrente št. 34 nasproti giedališču „Armonia" s krojaenieo, kicr se izvršujejo obleke po meri in najugodnejših eenah. V pro-dajalnici ima mrli zalogo perila za delavski stari p.» izvenredn«> nizkih cenah. Izlx>r boljših in navadnih snovij. VELIK IZBOR izgotovljenih hlač za delavce kakor tudi blag.t za lilsiče, ki se napravijo po mori. FONOGRAFI - GRAFOFONI PRIREJENI CILINDRI za koncerte (najboljši na svetu) t u U i na plačevanje v obrokih. Oflliiovani grafični zavofl E. Freisimer PEČATI, PEČATNI ROČI umetno izdelani pečati, v velikem izbora tvrdke Avopdro k Alta® Trst. - Gorso št v. 2. Najboljši in najpopolniši pisalni stroj, z 10 letnim jamstvom. Pečati za numeriranje in paginiranje. Graviranja. Stroj za ljuknjanje kolkov itd. Trakovi, barvane pečatne blazine in pripadla za pisalne stroje. Specialiteta napisane plošče in črle od kositra, brona, emajlovanega ali izbočenega železa. HELIOGKAF1Č EX PAPIR pozitiven ali negativen za reprodukcije s pomočjo svetlobe. MEHANIČNA DELAVNICA za popravljanje in čiščenje pisalnih strojev vseh vrat. THE AUTOMATIC CYCLOSTYLE. Najpopolniši stroj za pomnoževanje. Velik izbor najnovejših električnih predmetov kakor: Žepne svetilnice za zdravnike in fotografe, naprsne igle itd. Veliia Menična novost: ELASTIČNI TAPETI (za čiščenje obuvala) izgoto?ijeni v močni jeileni žici, uvedeni v prvih fcolnMcaii, zavodili crodajalnicah itd. itd. PoBMoieTaliii stroj : „OPTIHUS"