Burja.
Ime ,,burja" je gotovo vsakemu znano. Vsaj slišimo naše kmete čestokrat go-voriti: Burja se bliža, burja je strašno razsajala itd. Kaj pa b u rj a prav za prav po-meni, naj vam tukaj ob kratkem razložim.
Burja nastaja na nerodovitnem Krasu in piha proti jugii z vso močjo, še veliko hujše kakor najstrahovitejši vihar, kteri včasih po naših pokrajinah razsaja.   Burja
- 73 —
je prava zloba posebno za teržaško okolico, za mornarje na jadranskem morji in za Dalmacijo. Kedar namreč buija pihati začne, ne sme nihče biti na prostem, ne človek, ue žival; gorje pa človeku, če ga na samoti vjame bodi si na polji ali v goščavi. Človeku pobere sapo in ga hoče siloma zadušiti, s tako močjo brije memo njega; če pa ni zadosti močen ga preverže kakor snop, in ga verh tega še po zemlji siin ter tje valja. Nekteri ljudje vidši, da ne bodo mogli dolgo po koncu stati, vležejo se na tla in zgrabijo za kako korenino ali kaj druzega, da jih burja ne more premakniti. Ako naleti burja na kak voz, kteri po cesti derdra, kar pri priči ga preoberne in ga tudi, če je kak prepad blizo, va-nj trešči, da se na drobne kosce razdrobi. Naj-močnejša drevesa s koreninami vred izruje, ter je kakor so dolga in široka na tla položi. Pojate, kozolce ia druga poslopja razterga, ali jim pa strehe odnese, da so videti kakor pijanci brez klobuka. Kaj pač mislite, storijo prebivalci tamošnjega kraja? — Svoje njive in polja obdajo z visokiui ob-zidjem, da jim burja ne more tako lehko pridelke pokončati in da jim črede, ktere se po tratah pasejo ne umori. Na strehe nanosijo težkega kamenja, da jih burja ne more kar takd meni tebi nič pobrisati. Sploii rečeno, pre-bivalci takih krajev si morajo z velikim trudom vsakdanji kruh pridelovati in se veliko več za-nj truditi, nego mi v uaših krajih. Ako je burja zelo močna, čestokrat tudi ograje razdere in potem vse pokonča. — Hvalite torej Bogd, da živite v tako srečnem kraji, kjer se vam burje ni treba toliko bati.
Bukovski Tone