Pomurski
VESTNIK
MURSKA SOBOTA, 18. JULIJA 1963 Leto XV. — Štev. 28 Cena 20 din
POMURSKI VESTNIK
IZHAJA OD FEBRUARJA 1949 — NAJPREJ KOT TEDNIK »LJUDSKI GLAS«, NATO OD JULIJA 1952 KOT »OBMURSKI TEDNIK«, DO PREIMENOVANJA V SEDANJI NASLOV, KOT GLASILO OKRAJNEGA ODBORA SZDL. OD JANUARJA 1963 IZHAJA LIST KOT TEDENSKO GLASILO OBČINSKIH ODBOROV SZDL SLOVENIJE V POMURJU. LIST IZDAJA ČASOPISNO-ZALOŽNIŠKO PODJETJE »POMURSKI TISK« V MURSKI SOBOTI — DIREKTOR ŠTEFAN ANTALlČ — LIST UREJA UREDNIŠKI ODBOR. ODGOVORNI UREDNIK JOŽE VILD — NASLOV UREDNIŠTVA — MURSKA SOBOTA, KOCLJEVA UL. 2, TELEFON 21-163
I Z  V S E H KRAJEV POMURJA NAM POROČAJO
O PRIPRAVAH NA PRAZNOVANJE DNEVA VSTAJE
22. JULIJ - DAN VSTAJE
22. julij — Dan vstaje bo svečano praznovan tudi v naših krajih. O tem govore že sedaj številne priprave v večih krajih v Pomurju.
Tako bo v Gornji Radgoni proslava že v nedeljo dopoldne. Ob osmih zjutraj bo prireditev pred spomenikom revolucije združena s kulturnim sporedom. Istega dne popoldne bodo velike, osrednje prireditve za radgonsko občino v Apačah. Pričetek bo ob 15. uri. To bo pravo partizansko srečanje, za katero je že sedaj veliko zanimanje in si prireditelji obetajo precejšen obisk.
Večje prireditve pripravljajo tudi v turističnem centru v Radencih. Sodelovale bodo družbene organizacije tega okoliša.
Tudi v Lendavi pripravljajo osrednjo proslavo v mestu Lendava, Na prireditvi bodo sodelovali člani DPD »Svoboda«, člani TVD Partizan, člani bojevniških organizacij in druga društva. Manjše prireditve bodo imeli tudi v nekaterih gospodarskih organizacijah.
Podobno se pripravljajo na praznovanje Dneva vstaje tudi v soboški in ljutomerski občini. Na sam praznik, v ponedeljek, bodo organizirali številni kolektivi enodnevne izlete na Pohorje, Slovenske gorice, pa tudi drugam. Obiskala bodo partizanske kraje in v pristnih srečanjih preživeli dan v naravi.
Kam v nedeljo, v ponedeljek, v prazničnih in prostih dnevih? K Negovskemu jezeru!
V teh dneh zaključujejo v gospodarskih organizacijah polletne obračune. Predvidevajo, da bodo to delo končali v večini gospodarskih organizacij do konca tega tedna.
PRVO POLLETJE KAŽE UGODNO
Do sedaj zbrani podatki kažejo, da so delovni kolektivi v posameznih gospodarskih organizacijah v murskosoboški občini uspešno zaključili prvih šest mesecev dela.
Doslej so o svojih letnih uspehih lahko povedali v naslednjih gospodarskih organizacijah: v »Panoniji«, »Merkurju«, »Ledavi« in v »Obrtniku«. Omenjena podjetja so dosegla naslednjo polletno finančno realizacijo:
LETOS — ZARES IZBRAN PROGRAM PRIREDITEV V TURISTIČNIH RADENCIH
Obetajoče in spodbudno
Letošnji zares nadvse skrbno sestavljen program prireditev — kulturnik in športnih — pomeni za naše osrednje zdravilišče in letovišče nadvse pomembno pridobitev. Kakšne ambicije spremljajo ta prizadevanja, dokazuje na drugi strani tudi skrb za zares kvalitetne prireditve, katerih časovni razpored od 27. aprila do 22. septembra daje hkrati poudarek podaljšanju turistične sezone.
Da je kolektiv zdravilišča in letovišča v Radencih uspel zares vtisniti kulturnim dogodkom v turistični sezoni umetniško obeležje, dokazuje najbolj zgovorno med drugim tudi simpozij komorne glasbe, ki bo v drugi polovici septembra »Dnevi komorne glasbe« bodo dejansko splet štirih nastopov priznanih domačih in tujih izvajalcev, ki bodo to srečanje izkoristili tudi za širše posvetovanje o problemih komorne glasbe v današnjem svetu.
Tudi domala vse športne prireditve dosegajo solidno raven, saj obsega program športnih srečanj celo nekaj nastopov iz koledarja republiških prvenstev.
Sestavljalci programa letošnjih radenskih prireditev kljub izrazitemu poudarku na umet-
niškem obeležju izvajalcev, niso šli mimo želja svojih gostov, katerih želje so uglašene bolj na zabavno počutje. Med te prireditve »lažjega žanra« velja uvrstiti zlasti zelo uspelo »Radensko noč 63«, ki je minulo soboto in nedeljo navdušila s svojo modno parado številne domače in tuje goste Vsekakor velja ohraniti na seznamu prireditev tudi v bodoče »Radensko noč« za atrakcijo, ki bo s postopnim izpopolnjevanjem programa lahko zanesljivo dobila častno mesto na repertoarju tradicionalnih pomurskih prireditev.
Ob vsem tem končno ne gre prezreti koristi in efekta, ki ga prinaša tako smotrno sestavljen program prireditev osrednjemu pomurskemu letovišču. Ekonomski efekt letošnjih prvih petih mesecev to
trditev zgovorno potrjuje, saj se je turistični promet v Radencih povečal v tem razdobju za približno 50 odstotkov, temu odstotku ustreza tudi povečanje deviznega efekta v primerjavi s preteklim letom -sky
Finančni plan letne proizvodnje v »Panoniji« znaša 385 milijonov, ob polletju pa so ga izpolnili z 51 odstotki. Trgovsko podjetje »Merkur« v Murski Soboti je zastavilo velik polletni plan in sicer v znesku 450 milijonov dinarjev. Podatki o polletni realizaciji kažejo, da polletna realizacija znaša kar 513 milijonov dinarjev. V »Merkurju« pričakujejo, da bodo do konca leta postavljeni plan lahko dosegli, oziroma presegli. Tudi v podjetju »Ledava« so podatki o polletni realizaciji zadovoljivi, saj so planirani polletni plan presegli kar za 3,5 milijonov dinarjev. V obrtnem podjetju »Obrtnik« so z doseženimi rezultati zadovoljni, saj so predvideni polletni plan presegli za 3 in pol milijonov dinarjev. Predvidevajo, da bodo planirano letno proizvodnjo presegli ob koncu leta za 10 milijonov dinarjev.
V ČASU OD 7. DO 15. SEPTEMBRA V GORNJI RADGONI
II. POMURSKI SEJEM
Letošnji II. pomurski sejem v Gornji Radgoni bo, kot je napovedano, od 7. do 15. septembra.
Prireditelji napovedujejo tudi nekatere pomembne novosti, ki bodo to pomursko obmejno gospodarsko manifestacijo prav gotovo še bolj približale domačim potrošnikom in inozemskim obiskovalcem.
Tako bodo letos znatno razširili gospodarski del sejma saj nameravajo zgraditi še dva paviljona. Na sejmu se bo lahko pojavilo še več gospodarskih in trgovskih podjetij. Za
potrebe sejma, zlasti v propagandne in gostinske namene bodo preuredili, prostore TVD »Partizan«. Zabavni park bo na račun razširitve gospodarskega dela nekoliko skrčen kar je prav gotovo usklajeno z lanskimi izkušnjami. Trgovska podjetja bodo tudi letos prodajala industrijsko in drugo blago po znatno znižanih cenah.
MODNA REVIJA IN SKOKI V VODO V RADENCIH
,,RADENSKA NOČ 63“
JE ZADOVOLJILA GOSTE
V soboto in v nedeljo zvečer je bila v Radencih atraktivna prireditev »Radenska noč 63«, ki so jo pripravili zdravilišče Slatina Radenci in Mariborski sejem.
Tako prvi, kakor drugi večer so številni domači in tuji turisti zasedli sedeže, razporejene naokoli kopalnega bazena. Med gledalci prireditve »Radenska noč 63« smo lahko srečali goste iz Pomurja, iz vse Slovenije, mnogo jih je bilo iz sosednje Avstrije, ni pa manjkalo tudi turistov iz Beograda in Zagreba.
Nad 60 sodobnih modelov, ki so jih pokazali manekeni na manekenski stezi, v bazenu, skoki v vodo, lepo angažirana celotna prireditev in dobra postrežba so zadovoljili radenske goste v soboto in v nedeljo, tako da upravičeno pričakujemo, da se bodo mnogi
izmed njih Še večkrat vrnili v Radence.
»Radenska noč 63« je bila vsekakor najbolj atraktivna prireditev doslej v zdravilišču Slatina Radenci, vendar pa v zdravilišču pripravljajo v naslednjem obdobju še več kvalitetnih prireditev. Domačemu ali tujemu gostu se torej v prihodnje v Radencih obeta bogata, zanimiva in kvalitetna zabava, razvedrilo in prijeten počitek, kar bo vsekakor vplivalo na povečanje števila gostov — turistov, ki še posebno radi prihajajo v Radence. Za še hitrejši razvoj turizma v Radencih pa so podobne prireditve, kot je bila v soboto in v nedeljo pomembne, saj privabljajo vedno nove in nove goste.
Sobotne atraktivne turistične prireditve »Radenska noč 63« v Slatini Radencih se je udeležilo nad 2500 ljudi. V programu prireditve so bili poleg modne revije tudi skoki v vodo
»Radenska noč 63« — modna revija v Radencih — je v soboto zelo lepo uspela. Na sliki — posnetek z revije
OBISK ANGLEŠKEGA GOZDARSKEGA STROKOVNJAKA
SLOVES NAŠIH JELŠEVIH GOZDOV
Pretekli teden je obiskal Pomurje F. C. Osmastson, profesor univerze v Oxfordu. V spremstvu pomočnika sekretarja IS za kmetijstvo in gozdarstvo, ing. Funkla in domačinov si je ogledal gozdove črne jelše v M. Polani.
Po obširni in temeljiti strokovni debati je gost poudaril, da je prijetno presenečen, da imamo tako vzorno in natančno izdelan gozdnogospodarski načrt za nižinske gozdove v občini Lendava ter nad strokovno višino gojitvenih del v revirju. Popoldne si je še ogledal gozdove v Negovi. Prof. Osmastson pripravlja ekskurzijo 15 angleških gozdarskih strokovnjakov v Slovenijo prihodnje leto.
Ta obisk ponovno potrjuje
sloves naših jelševih gozdov, saj so sestoji črne jelše v Polani in Črnem logu edinstveni v Evropi in je revir Polana zaradi tega tudi republiški ogledni objekt. Spominska knjiga v logarnici vsebuje že mnogo navdušenih izjav številnih obiskovalcev — priznanih strokovnjakov iz Švice, Nemčije. Avstrije, Čehoslovaške itd. pa čeprav je nastavljena šele dve leti. Za september je že tudi najavljen obisk norveških gozdarjev.	N. L.
OBRAT METALNE V LENDAVI
V kolikor bo prišlo do podpisa pogodbe med Proizvodnjo nafte v Lendavi in Metalno v Mariboru, bo v Lendavi zgrajen obrat Metalne, ki bo proizvajal — izdeloval žerjave večjih nosilnosti.
Hala bo zavzemala prostor okrog 3500 kv. metrov, v njej pa bo zaposlenih približno 400
delavcev. Hala bi stala poleg današnjega skladišča v Trimlinih. Podjetje proizvodnja nafte bi investiralo v izgradnjo obrata v letošnjem letu najmanj 250 milijonov dinarjev, če bodo pa sredstva dopuščala, tudi več. Skupne investicije bi do konca leta 1965 znašale okrog 1 milijardo dinarjev.
TURISTIČNE DEVIZE NA POHODU...
V zadnjih letih beležimo v Pomurju vidno naraščanje priliva deviznih sredstev, pri čemer ima prav turizem glavni delež. Zanimiva je zlasti primerjava deviznega priliva med posameznimi časovnimi obdobji. (V naslednjem prikazu je upoštevana protivrednost tuje valute po obračunskem tečaju, t. j. po 750 dinarjev za en ameriški dolar.)
V letu 1961 je bilo odkupljenih v Pomurju efektivnih tržnih valut v skupnem znesku 48.999.000 dinarjev. To je 1962 pa že v vrednosti 291 milijonov 370.000 dinarjev. To je šestkratno povečanje. V prvi polovici lanskega leta so odkupili za 40.454.000 dinarjev efektivnih tržnih valut, v letošnjem prvem polletju pa že za 128,724.000 dninarjev ali za 214 odst. več.
Odkup čekov v tuji valuti
Leta 1962 je bilo odkupljenih čekov v tuji valuti v skupnem znesku 61.005.000 dinarjev. Lani v prvem polletju za
22.633.000 dinarjev, letos v prvem polletju pa za 39,894.000 dinarjev ali za 57 odst. več kot lani v enakem obdobju.
Izplačana nakazila
iz inozemstva
Lani je bilo izplačanih nakazil iz inozemstva v znesku
46.629.000 dinarjev. V prvem polletju leta 1962 v znesku
13.923.00	dinarjev, v prvem polletju letos pa za 23.548.000 dinarjev.
Najuspešnejši — junij
V obeh polletjih, ki ju primerjamo, je bil največji priliv deviznih sredstev prav v zadnjem mesecu — juniju: lani je znašal priliv efektivnih tujih valut v znesku 17.981.000 dinarjev, v letošnjem juniju pa že za 46,388 000 dinarjev.
Glavni viri priliva tujih
plačilnih sredstev
TUJCI Z REDNIM POTNIM LISTOM: v lanskem prvem polletju 8.345.000 dinarjev, v
letošnjem prvem polletju 15 milijonov 439.000 dinarjev ali za okrog 90 odst. več.
MALOOBMEJNI PROMET: v prvem polletju 1962 za 24 milijone 145.000 dinarjev, v prvem polletju 1963 za 64,327.000 dinarjev.
Priliv deviznih sredstev iz turistične osnove
Iz turistične osnove (maloobmejni promet, tujci z red-
nim potnim listom in lovne takse) je leta 1962 znašal priliv tujih efektivnih plačilnih sredstev v znesku 170,708.000 dinarjev, kar je 59 odst skupnega priliva teh deviznih sredstev. V letošnjem polletju je delež turizma v skupnem prilivu efektivnih deviz še ugodnajši: 80.046.000 dinarjev ali 62 odst. celotnega tovrstnega deviznega priliva.
Inozemski turisti bodo lahko kupovali tudi industrijsko blago
V Pomurju je trenutno 19 menjalnic tujih valut. Izvedeli pa smo tudi, da bodo lahko odslej tuji turisti kupovali za tuje valute v naših trgovskih poslovalnicah tudi industrijsko blago. Za ta posel so pooblaščena naslednja trgovska podjetja s svojimi poslovalnicam: v Murski Soboti: »Tehnopromet«, »Potrošnik«, »Merkur« in »Prekmurski magazin«, Trgovsko podjetje »Vesna« v Ljutomeru, Trgovsko podjetje »Sloga« v G. Radgoni in Trgovsko podjetje »Univerzal« v Lendavi. Tuji turisti bodo lahko kupovali industrijsko blago v naših trgovinah z 20 odst. popustom.
Motiv z Negovskega jezera
Tudi Lendava, predvsem s svojo okolico (Lendavske gorice!) lahko postane vabljiva točka za turiste
TURISTIČNA BELEŽKA
V pretesnih prostorih
Pravzaprav je težko najti dopoldan, ko bi se lahko brez strahu pred čakanjem v vrsti, odpravil v turistični biro v Murski Soboti. V majhnem paviljončku, stisnjenim med zgradbi PTT in Komunalne banke, je vedno vrvež ljudi, ki prihajajo iz celega Pomurja. So dnevi, ko se v turističnem biroju zvrsti čez 100 ljudi. Prihajajo po potne liste, obmejne propustnice, prospekte ali pa vprašujejo po odhodu vlakov, avtobusov, kupujejo razglednice, spominčke in avto-karte. Čeprav biro posluje ves dan, stranke prihajajo tudi v poznih popoldanskih urah.
Dejavnost, ki jo opravlja turistična biro in čedalje večje število naših državljanov, domačih in tujih gostov, ki iščejo uslug, posredovanja, informacij in nasvetov, narekuje, da bo kmalu potrebno razmišljati o večjih delovnih prostorih in o kadrovski okrepitvi. Kljub objektivnim težavam, ki jih imajo v turističnem biroju v Murski Soboti, pa so doslej dosegli že lepe uspehe in vse kaže, da bodo rezultati ob letošnji precej živahni turistični sezoni še večji.
Od meseca septembra lani do julija letos je turistični biro našim državljanom nabavil 800 jugoslovanskih potnih listov, s posredovanjem biroja je 987 občanov dobilo različne tuje vize. Največ viz je bilo izdani za Avstrijo in sicer 80 odst. Turistični biro je doslej posredoval 1400-tim občanom obmejne propustnice. Podatki prvih desetih dni meseca julija pa kažejo, da bo odslej v turističnem biroju še več dela.
Ob koncu pa še nekaj besed o težavah, ki neugodno vplivajo na še širši razmah dejavnosti turističnega biroja. Vsekakor je pomanjkanje prostorov občutno. Sedanji so že zdavnaj pretesni, saj v njih ni mogoče sprejeti čedalje večje število strank. Mnogi ljudje želijo informacij o zasedenosti kapacitet v turističnih centrih, vendar jim biro zaradi pomanjkljive informativne Službe v tem ne more ustreči. Pomanjkanje propagandnega materiala, posebno tistega o letoviščih izven okraja, je občutno. Potrebno bi bilo tudi izložbeno okno, kjer bi turistbiro državljane pravočasno lahko obveščal o izletih, potovanjih in drugih prireditvah, ki jih prireja sam ali pa druge turistične organizacije, gostinska podjetja itd.
LENDAVSKA TOVARNA DEŽNIKOV PO OBSEGU PROIZVODNJE PRVA V DRŽAVI:
Letos: Četrt milijona dežnikov
Na to, nikakor ne slučajno okolnost, da je lendavska tovarna dežnikov in pletenin po obsegu vseh vrst dežnikov, senčnikov itd. prva v državi, je kolektiv nemalo ponosen. K izredni afirmaciji te tovarne, ki proizvaja tudi izbran asortiman pletenin, sta v bistvu pomogla dva činitelja: dognan proizvodni proces, pogojen s skoraj šestdesetletno tradicijo, in dejstvo, da je 250-članskemu kolektivu uspelo po trdi poti samoodpovedovanja obnoviti tovarno v takšni meri, da ji gre mimo primata glede obsega proizvodnje tudi priznanje za najbolj sodobno proizvodnjo dežnikov in podobne opreme pri nas.
Poglejmo: količinski obseg proizvodnje v tem letu nalaga kolektivna izdelavo več kot četrt milijona dežnikov in senčnikov vseh vrst, med katerimi so posebno cenjeni senčniki za gostišča z domiselno urejenimi podstavki. S tem pa še seveda ni zajet celotni asortiman proizvodnje, kar končno dokazuje letošnja planirana vrednost 788 milijonov dinarjev proizvodov. Polletni obračun realizirane proizvodnje za prvih šest mesecev v višini 475,5 milijona dinarjev pa je razveseljiv in hkrati bodrilen saj obeta znatno prekoračenje letošnjih planskih postavk.
Takšen polet utemeljuje kolektiv s programom vzporednih delovnih nalog, med katerimi velja omeniti na prvem mestu nadaljnjo rekonstrukcijo proizvodnih prostorov, kar pomeni novo naložbo 12 milijonov dinarjev lastnih sredstev. Težnja po nadaljnjem dvigu kvalitete in obsega proizvodnje pa se zlasti zrcali v skrbi za strokovno izpopolnjevanje delovne sile. Tej nalogi naj hi že v doglednem času ustregli z ustanovitvijo lastne-
ga izobraževalnega centra Trenutno jih v zvezi s to nalogo tare vprašanje predavateljskega kadra, vendar upajo da v teh naporih ne bodo ostali osamljeni.
Med probleme, ki spremljajo proizvodnjo, sodi še vedno vprašanje dobave kvalitetnih paragonskih šibk. To vprašanje je tem bolj pereče, ker je kvaliteta dežnikov in podobnih izdelkov tesno povezana prav s kakovostjo paragonskih šibk, ki v domači izvedbi še ne ustrezajo povsem. V skrbi za kvaliteto proizvodov se v Lendavi tudi še niso odpovedali uvozu nylona.
Končino gre kolektivu lendavske tovarne dežnikov in pletenin vse priznanje za uspešen plasman celotne letošnje proizvodnje. Še bolj vzpodbuja podatek o uspešnem plasmanu dežnikov v tujini. Spričo hude konkurence na zunanjem težišču je uspeh lendavskih proizvajalcev dežnikov
tem bolj razveseljiv. To pa je ponoven dokaz o kvaliteti im solidnem poslovanju te obetajoče tovarne v Pomurju.
	-sky
Doslej 5 tisoč nočitev
Vse kaže, da bo letošnja »turistična žetev« tako kot drugod, tudi v Murski Soboti uspešnejša kot lanska. O tem nam pričajo podatki o nočitvah domačih in tujih gostov v našem mestu v prvih šestih mesecih letos.
Čeprav je turistična sezona dosegla svoj vrhunec šele v mesecu juliju, smo z dosedanjimi pokazatelji lahko zadovoljni. Doslej je v hotelih »Zvezda« in »Central« bilo izdanih že okrog 5 tisoč prenočišč. 90 odst vseh nočišč je bilo izdanih domačim gostom. Samo v prvih desetih dneh v tem mesecu je v Murski Soboti prenočevalo 400 domačih in tujih gostov, kar kaže, da upravičeno pričakujemo v naslednjem obdobju porast števila nočitev.
Podatki o izidanih nočiščih ne morejo pokazati slike o gibanju turistov v Murski Soboti, saj je mnogo turistov, domačih in tujih, ki se v našem mestu zadržijo samo čez dan ali pa samo prepotujejo skozi, se zaustavijo za krajši čas in
nadaljujejo svojo pot. Da bi bila slika popolnejša, bi vsekakor morali navesti tudi podatke o številnih ekskurzijah, ki so se mudile v našem mestu, vendar podatki o tem niso zbrani. Prav tako niso zbrani podatki o drugih turistih, zato bomo na realno oceno letošnje turistične dejavnosti morali počakati do konca leta.
V soboto popoldne je bilo v prostorih kolodvorske restavracije v Murski Soboti. Sonce se je nagibalo k zatonu in potniki so pričakovan vlak iz Ljutomera. Nekaj minutna zamuda vlaka in maj preuranjen prihod na železniško postajo sta bila vzrok, da sem potešil svojo lakoto z okusno pripravljenim golažem. Pa ni v tem nič zanimivega. Ne. Več žalostnega kot za-nimivega je. Rekel sem že, da je bil golaž okusno pripravljen, dodati pa še moram, da bi bil golaž lahko še okusnejši, če . . .
Če bi natakar, ki je tokrat stregel, bil bolj okusno, bolj čisto oblečen kot je bil. Seveda moral bi se obriti, skriti bi moral tudi bel suknjič z razcefranimi žepi. pa tudi vse tisto, kar je belemu platnu jemalo njegovo barvo in čemur po »domače« pravimo umazanija. Tudi črne hlače bi bile lepše, če bi bile ob žepih lepo zašite, zakrpane. Tako pa. priznati moram, golaž ni bil najbolj okusen.
Pa je prišel vlak in skupaj z ostalimi potniki sem se zgubil v naši »mariški«. Na poti proti Goričkem sem razmišljal o tem. da ni lepo, da v restavraciji ob železniški postaji naletimo na takšne neprijetnosti, da si tujec, ki pride k nam, začne ustvarjati mišljenje o nas in o našem mestu takoj, ob prvem srečanju, ki pa je v mnogih primerih prav v kolodvorski restavraciji.
Oprostite, to pa sem zapisal samo zato, da bi nekdo drugi ne imel slabega mišljenja o našem občinskem središču, o našem gostinstvu in o nas samih.
-potnik-
V LENDAVSKEM »GRADBENIKU« SE SPRAŠUJEJO
ČEMO ZAKASNITVE S TEHNIČNO DOKUMENTACIJO ?
V lendavskem podjetju »Gradbenik« so bili v prvem polletju kar pesimistično razpoloženi, če je beseda nanesla na gradbeno dejavnost. Kako doseči v proizvodnem načrtu predviden dohodek? V prvem polletju so bili namreč navezani pretežno na gradnje zasebnih hiš, kar pa je seveda zdaleč premalo, da bi lahko povsem izkoristili razpoložljive zmogljivosti.
V podjetju menijo, da so temu glavni vzrok investitorji, ki niso pravočasno poskrbeli za tehnično dokumentacijo. Omenjajo na pr. stanovanjsko
skupnost, ki bi lahko tehnično dokumentacijo predložila že marca, tako pa je tudi z nekaterimi drugimi gradnjami, saj so bila sredstva v stanovanjskem skladu tedaj v glavnem že na razpolago.
Sedaj se je kajpak že obrnilo na bolje. Računajo celo, da bodo letos dosegli planiranih 210 milijonov dinarjev plačane realizacije (lanski dosežek 206 milijonov dinarjev) na področju gradbene dejavnosti.
Tako gradijo sedaj šolsko poslopje v Črensovcih, 14-stanovanjski blok v Lendavi, za
KG Lendava so že zgraditi tri hleve, dva hlevska objekta pa še bodo, pripravljajo pa se že tudi na gradnjo upravnega poslopja občinske skupščine, trgovskega lokala z 27 stanovanji v Lendavi itd.
Upajo namreč, da bodo na licitaciji teh večjih gradbenih del tudi uspeli.
VUČJA GOMILA
ZOPET DOBILA TRGOVSKI LOKAL Te dni so prebivalci Vučje gomile zopet dobili trgovski lokal, brez katerega so bili celih pet let.
Pred petimi leti je imelo v Vučji gomili poslovalnico Trgovsko podjetje Prekmurski magazin iz Murske Sobote, vendar jo je ukinilo baje zaradi nerentabilnosrti. Tako so prebivalci Vučje gomile ostali brez trgovine kljub večkratnim prizadevanjem. Če so potrebovali špecerijsko ali industrijsko blago, so se morali napotiti v trgovino v Bogojino, Tešanovce ali Fokovce, kateri kraji pa so oddaljeni 4 do 5 km od Vučje Gomile. Šele letos je bilo ponovno prizadevanje vaščanov, posebno pa SZDL uspešno. Potrebo je uvidelo Trgovsko podjetje Ravenka  iz Beltinec, ki je stopilo v stik s krajevnimi činitelji ter se začelo zanimati za trgovski lokal. Pri tem pa je naletelo na vso razumevanje vaščanov, ki so bili celo s prostovoljnim delom pripravljeni preurediti potreben prostor v bivši občinski hiši.
Tako je Vučja Gomila dobila zopet po petih letih trgovino, katere so vaščani zelo veseli. Dosedanji promet, ki je precejšen, pa kaže, da bo trgovina v Vučji gomili tudi rentabilna.
-mč
Trgovski delavci
so opravljali zaključne izpite
Te dni so opravili zaključne izpite trgovski delavci iz občine G. Radgona in dobili s tem pravico do naziva poslovodja.
Šola je trajala celi dve leti in je terjala od tečajnikov nemalo truda in volje, saj so bili med njimi tudi trgovski delavci, ki so začeli svoje delo še v predvojni Jugoslaviji, nekateri pa so se odločili za ta
poklic med vojno in ta nemirni čas pač ni bil prijazen za pridobitev potrebne kvalifikacije. Nekaj jih je bilo tudi takih, ki, so obiskovali madžarske šole ;in tem je delal slovenski jezik, to je pravopis največ težav. Toda dobra volja je premostila vse težave in lep uspeh pri končnih izpitih je bilo njihovo lepo plačilo. Škoda, da so omagali nekateri še med šolanjem, kajti od 22 tovarišev jih je končalo le 17. Veliko zaslugo za ta uspeh ima center za blagovni promet iz Murske Sobote, ki je skrbel pod vodstvom tovariša prof. Hegeduša za redno in uspešno šolanje.
M. G.
Trgovski delavci iz G. Radgone, ki so polagali zaključne izpite
Izdelki Tovarne dežnikov — čedalje bolj iskani na trgu
TUDI V SOBOŠKEM TRGOVSKEM PODJETJU »MERKUR«:
Na vse pripravljeni
Vsak uspeh in dobro delovanje običajno spremljajo tudi razne težave, zato ni brez težav tudi trgovsko podjetje »Merkur« v Murski Soboti.
Najčešče so vsekakor težave pri dobavi blaga, vendar si prizadevajo vsakokrat ugodno rešiti take težave. Preskrbovanje z zelenjavo je čestokrat res problematično, saj jim — tako zatrjujejo — kmetijsko gospodarstvo v Rakičanu ne nudi vedno tolikšnih količin zelenjave, kolikor bi jih potrebovali. Letošnji polletni plan so nekoliko celo presegli in zato predvidevajo, da bodo letni plan zadovoljivo uresničili. Nekatere zunanje poslovalnice
(Brezovci, Lemerje, Puževci in še druge) niso rentabilne, kar tudi povzroča težave.
H kraju kaže omeniti vsekakor pomemben delež tega trgovskega podjetja v oskrbi potrošnikov predvsem v Murski Soboti z uvedbo samopostrežne trgovine.	t c.
Gornja Radgona
Nekaj dni po koncu šolskega leta, ko so se razšli učenci na svoje domove, je sprejel radgonski grad nove goste; to so bili mladinci, ki jih je domovina poklicala prvič, da bi se seznanili s prvimi osnovami vojaškega znanja.
Število gojencev predvojaške vzgoje je bilo letos večje kot lansko leto, zato so bile skrbi njihovih vzgojiteljev toliko večje. Program dela je bil kaj zahteven in obširen, vaje in predavanja so se vrstila od zgodnjega jutra do poznega večera, zato je bil uspeh gojencev in njihovih komandirjev pod vodstvom mladega komandanta Zlatka Zdovca vsekakor zadovoljiv. Mladi fantje so se najtežje spoprijeli z disciplino, toda tudi tu je pomagala dobra volja in vse se je končalo v najlepšem redu.
Vrle mladince je obiskala tudi tovarišica Levarjeva, predsednica občinske ljudske skupščine, tovariš Milan Klemenčič, predsednik občinskega odbora SZDL in še drugi prijatelji naše prizadevne mladine. Vsekakor je bilo 14 dni dovolj, da so si pridobili mladinci osnove vojaškega znanja, ki ga bodo s pridom uporabili, ko bodo služila svoj pravi vojaški rok.
M. G.
PARTIZANSKO SREČANJE V LOGAROVCIH
Krajevna organizacija ZB v Logarovcih bo s sodelovanjem SZDL organizirala velik partizanski miting v logarovskem gozdu. Na tej prireditvi se bodo srečali stari borci, pripravljen pa je tudi pester kulturni in športni program.
DELA NA CESTI MAČKOVCI-STANJEVCI
Zgraditev ceste Mačkovci-Stanjevci je že dolgo v načrtu in na njej je že bilo opravljenega tudi mnogo dela. Prejšnji teden so z deli začeli nadaljevati in sedaj je gradnja
že v polnem teku. Prebivalca vasi, ki ležijo ob tej cesti, se tega zelo veselijo, saj jim je talka sodobna prometna pot zelo potrebna.	-an
POMURSKI VESTNIK. 18. julij 1963
2
IZDELAVA STATUTOV DELOVNIH ORGANIZACIJ V OBČINI GORNJA RADGONA:
Najdalje v zdravilišču Radenci
V ponedeljek se je v G. Radgoni sestala komisija za izdelavo statutov pri Občinskem sindikalnem svetu. Cilj sestanka je bil, ugotoviti kako daleč so delovne organizacije v radgonski občini s pripravami statutov.
Ugotovili so, da so osnutki statutov pripravljeni že v štirih delovnih organizacijah. O pripravljenih statutih bodo še v tem mesecu razpravljali delovni kolektivi Kmetijskega
kombinata G. Radgona, Zdravstvenega doma in Opekarne. Najdalje so s pripravami statuta prišli v Zdravilišču Radenci, kjer so o osnutku razpravljali že člani delovnega kolektiva. Komisija za izdelavo statuta v tem podjetju sedaj vnaša predloge proizvajalcev v osnutek in ga bo v tem mesecu dala v ponovno razpravo delovnemu kolektivu.
Dobro teko priprave tudi v »Elradu«, »Avtaremontu«, v Gradbenem podjetju in v »Modi«. Pričakujejo, da bodo tudi v teh delovnih organizacijah s pripravami osnutkov statutov končali do konca tega meseca. Večje težave pri pripravah osnutkov statutov se pojavljajo v manjših delovnih organizacijah. V teh namreč primanjkuje kadrov, ki bi hi-
n im bolj samostojno lahko reševali te naloge.
Delovne organizacije, ki so že napravile osnutke in jih dale v razpravo, so ugotovile, da bo potrebno precej korektur v glavnem pa prvi osnutki statutov zadovoljujejo.
Občinski sindikalni svet je sklenil, da bo v septembru organiziral seminar, na katerem bodo razpravljali o vprašanjih na katera so opozorili proizvajalci v razpravah o osnutkih statutov.
PISMO PIONIRJEV
IZ BASKE
V sredo je prispelo v naše uredništvo pismo pionirjev iz soboške občine, ki letujejo v Baški. Pionirji sporočajo, da se imajo lepo, le da jim vreme včasih ponagaja. Pravijo, da so pridni in da jim je kopanja dovolj, prav tako iger in sprehodov. Sedaj se pripravljajo tudi na proslavo 22. julija. Pred dnevi so k pionirjem prišli tudi soboški maturanti in z njimi se zelo lepo razumejo. Pionirji kolonije v otroškem domu »Dane Šumenjka« iz Baške pošiljajo lepe pozdrave svojim staršem, bratom in sestricam ter vsem znancem v Pomurju.
KRAJEVNE CESTE NA DESNJAKU
Na Desnjaku pri Ljutomeru so pred dnevi začeli prvič na svoje krajevne ceste navažati gramoz. Ker doslej tega niso delali so imeli mnogo težav s svojimi potmi, ker je tamkaj zemlja ilovnata, ob deževju spolzka in zato v ta kraj tudi niso mogla priti motorna vozila. Vaščani so se za popravilo zelo zavzeli in so ceste popravili do proslave 20-letnice smrti narodnega heroja Ivana Kaučiča-Nandeta.
S. F.
Desnjak — delo na centi
GASILSKA SVEČANOST V ČRNCIH
V nedeljo so v Črncih imeli gasilci lepo svečanost, razvitje društvenega prapora. Ob tem je bila tudi lepa svečanost, katere se je udeležil član občinske gasilske zveze Janez Sever.
V LJUTOMERSKEM PODJETJU »IMGRAD«, V POSEBNEM OBRATU, IZDELUJEJO
sodobne gradbene elemente
V gradbeništvu se vse bolj uveljavljajo novi gradbeni elementi, ki omogočajo montažno, s tem pa tudi hitrejšo in cenejšo izgradnjo gospodarskih, stanovanjskih, poslovnih in drugih objektov. Prav zaradi tega si mnoga gradbena podjetja prizadevajo, da bi osvojila proizvodnjo novih gradbenih elementov, ki zaradi svoje praktičnosti, zelo dobrih tehničnih in drugih lastnosti, čedalje bolj izpodrivajo opeko.
Podjetje »Imgrad« iz Ljutomera je že lani začelo izdelovati nove gradbene elemente kot alu-panelke, salonit-panelke in lesonit-panelke. Ti novi elementi namreč ne služijo samo kot dober gradbeni material ampak so tudi dobri izolatorji, uporabni predvsem v ladjedelništvu, za gradnjo umetnih sušilnic, za fasade posebno pa so primerni za gradnjo weekend hišic. Salonit-. alu-. in lesonit-panelke so izdelane iz papirnatega satovja, impregniranega s fenolnimi smolami. Alu-panelke se sestoje iz satovja in alu-pločevine in so odporne proti raznim vremenskim prilikam, zato se uporabljajo za oblogo fasad, stanovanjskih blokov ali drugih objektov. Salonit-panelke se glede prevodnosti toplote ne razlikujejo od alu-pa-
nelk, so skoraj za 50 odst. cenejše od alu-panelk, imajo pa večjo nosilnost. Lesonit-panelke služijo za vmesne stene v različnih objektih.
»Imgrad« ima poseben obrat za izdelavo teh gradbenih materialov, v katerem je zaposlenih 19 delavcev. Podjetje »Im grad« bo do konca tega leta organiziralo tudi konstrukcijski biro in laboratorij za nadaljnjo raziskavo novih gradbenih elementov. Podjetje »Imgrad« se je doslej že lepo uveljavilo na trgu z weekend hišicami, ki jih izdelujejo iz novih gradbenih elementov. Izdelujejo dva tipa hišic in sicer družinsko, ki stane 420 tisoč dinarjev in drugo družinsko hišico, ki stane 560 dinarjev. Obe hišici sta primemi za tričlansko družbo, le s to razliko, da ima druga vgrajene tudi sanitarije. Po teh hišicah je veliko povpraševanje Podjetje »Imgrad« ima letos sklenjenih pogodb že za 40 hišic z manjšimi investicijami za nabavo strojev in razširitev obrata — potrebujejo še montažno halo — pa računajo, da bodo v prihodnjem letu lahko proizvedli že tisoč hišic.
S takšno proizvodnjo bi po predvidevanjih ustvarili nad milijardo dinarjev bruto proizvodnje. V tem primeru pa
bi odpadla proizvodnja weekend hišic v različnih podjetjih v Pomurju, saj bi dobro organizirana proizvodnja pocenila izdelke, podjetje pa bi lahko konkurenčno nastopalo na domačem in tujem tržišču.
-ič
Med delom v obratu IMGRAD v Ljutomeru
UMRL JE ŠTEFAN LEPOŠA ZNANI LJUDSKI DUHOVNIK
V nedeljo so se v Križevcih v Prekmurju poslovili od evangeličanskega župnika Štefana Lepoša, ljudskega duhovnika in člana ZB.
Potem ko je diplomiral na teološki fakulteti na Dunaju, je Štefan Lepoša služboval v Križevcih in v Bodoncih. Po osvoboditvi je bil imenovan za evangeličanskega župnika v Križevcih v Prekmurju.
Štefan Lepoša je bil pravi ljudski duhovnik, vsa štiri leta je aktivno sodeloval v NOB in so ga Madžari leta 1911 internirali v Komaromu. Leta 1945 je bil član pokrajinskega odbora OF Murska Sobota.
Zahrbtna bolezen ga je za vedno iztrgala od svojih faranov. Na njegovi zadnji poti so se v nedeljo od zasluženega ljudskega duhovnika poslovili številni prebivalci, najožji sodelavci, člani ZB in drugih organizacij.
V SOTINI NOVA AVTOBUSNA GARAŽA
V nedeljo so v Sotini svečano odprli novo avtobusno garažo, ki so jo zgradili vaščani Sotine in Serdice ob pomoči prebivalcev Ocinja in krajevne skupnosti Rogašovec. Investicijska vrednost tega objekta je okrog 3 milijone dinarjev.
Za slovesnost so se v Serdici in Sotini, že več dni skrbno pripravljali ter okrasili svoje vasi in seveda tudi garažo, ki je njihov največji ponos. Na otvoritvi se je zbralo mnogo ljudi, učenci osnovne šole v Serdici pa so pripravili tudi kulturni program.	J. Š.
IZLET V PARTIZANSKE KRAJE
Občinsko združenje vojnih invalidov v Ljutomeru je organiziralo dvodnevni izlet svojih članov v nekatere znane partizanske kraje v Sloveniji in na Hrvatskem. Izletniki so obiskali rojstni kraj maršala Tita, Kumrovec, potem Novo mesto, Žužemberk, celjski muzej itd. Med potijo pa so si tudi ogledali več znamenitih partizanskih postojank in obiskali grobove nekaterih padlih borcev in ustavili ob spomenikih NOB. Na Dolenjskem so tudi položili venec pred spomenik padlih partizanov, saj je na spomeniku vklesanih tudi več imen borcev iz Prlekije.
Poleg invalidov se je izleta udeležilo tudi več članov ZB. Za vse pa je bilo to potovanje veliko doživetje, zlasti še, ker so bili povsod toplo sprejeti.
S. F.
ZANIMIV PODATEK IZ SOBOŠKEGA ELEKTRO-OBRATA, KI GOVORI
o mali elektrifikaciji
Čedalje močnejša modernizacija in mehanizacija v kmetijstvu se opaža tudi pri nas. Čestokrat tega niti ne vidimo na malih primerih, ki pa so vendarle vredni in potrebni omembe.
Tako so v Elektro obratu v Murski Soboti samo letos izdali že 373 dovoljenj za priključitev različnih elektro motorjev. V največ primerih gre tu za motorje za domačo uporabo. tako za pogon slamoreznic in podobnih strojev v kmečkih gospodarstvih. Največ dovoljenj je bilo izdanih za 1 do 2 kilovatne motorje in od 4 do 5 kilovatne. Med vasmi, kjer so nabavili največ elektro motorjev, pa prednjačijo naselja na Goričkem, dočim je manj interesentov na Dolinskem.
Pa še nekaj omenjajo v elektro obratu Murska Sobota: težave z vzdrževalnimi napravami na daljnovodih in transformatorjih. Letos povzročajo precejšnjo škodo preobilne nevihte s strelami. To povzroča škodo in izdatke podjetju, odjemalce električne energije pa ovira pri delu. Zgodilo se je da so v obratu na takih osnovah samo v eni noči utrpeli škodo čez 2 milijona dinarjev. Torej: kadar se jezimo zaradi prekinitev električnega toka, kaže upoštevati tudi težaven, saj se kolektiv obrata ved-
no trudi čim prej popraviti nastale škode, da bi tako bilo čim manj proizvodnih izpadov in čim manj nejevolje. t. c.
POČITNIŠKO TABORJENJE PIONIRJEV V RADENCIH
Naučimo se plavati
Tudi za letošnje počitnice so v Radencih v gozdičku Zalog v bližini bazen pripravili prostor za taborjenje. V 8 šotorih so uredili ležišča za 20 pionirjev, hranijo pa se v šolski kuhinji. Taborjenje organizirajo občinske zveze za telesno kulturo ljutomerske, radgonske, lendavske in murskosoboške občine. V 4 desetdnevnih izmenah bo taborilo okrog 80 pionirjev s področja navedenih občin. Stroške krijejo deloma sami, ostanek pa prispevajo občinske zveze za telesno kulturo.
Glavni namen taborjenja je vključiti čim več pionirjev v akcijo »Naučimo se plavati!«, zato je večji del delovnega dne posvečen plavanju, vmes pa se vadijo in izpopolnjujejo v raznih športnih igrah in lahki atletiki ter se tako usposabljajo za bodoče vaditelje in trenerje.
Prvi so se vključili v akcijo pionirji iz Cankove. Ti nimajo doma možnosti naučiti se plavanja zato je na njihovi šoli komaj 4 odstotkov plavalcev. Sklenili so, da bodo problem plavanja rešili načrtno tako, da bodo do zaključka prve plavalne akcije usposobili vsaj 50 odstotkov neplavalcev za plavalce.
»Sprva smo imeli težave pri starših, ki so se bali za svoje otroke.« pripoveduje njih vodja šolski upravitelj iz Cankove. »Ko pa so se ob priložnostnih obiskih prepričali, da plavalni bazen ni prav nič nevaren, in ko so videli da so nekateri od njih že po treh dneh splavali, pa so bili uspehov svojih otrok veseli. Drugo leto zato ne bo težav zaradi udeležbe pač pa zaradi pomanjkanja prostorov.«
Razen teh pionirjev je v osnovno plavalno šolo vključenih še 35
domačih pionirjev. Na sliki: otroški ali mali bazen, kjer je vse lepe dneve od jutra do večera živahno.	Foto :I.Kovič
KAKO SO UČENCI POMURSKIH OSEMLETK LETOS OPRAVLJALI
sprejemne izpite na srednjih šolah
V začetku julija so učenci osemletk, ki so se želeli vpisati v naše srednje šole, polagali sprejemne izpite. Izpite so polagali na soboških srednjih šolah in na srednji tehnični šoli v Lendavi.
Na učiteljišče se je prijavilo 82 interesentov. Med temi je odstopil eden. izpite je polagalo 75 učencev, vendar tako, da jih ima 17 pravico do ponovnega popravnega izpita iz enega predmeta, kar lahko opravijo jeseni. Glede na možnosti vpisa še niso zasedena vsa mesta, zato bo v jeseni še naknadni vpis v I. letnik učiteljišča.
Tudi na ekonomski srednji šoli je preizkušnjo znanja
srečno prestalo 80 dijakov. Tako so tu sprejeli v nove prve letnike 8 dijakov več, kot pa je bilo predvideno z razpisom. Odlični in pravdobri niso polagali sprejemnih izpitov.
Veliko prijav je bilo tudi za vpis na gimnazijo — kar 125 dijakov. Izpite je opravilo 98, dočim jih ima 17 pravico do popravnega izpita jeseni.
Na vseh teh treh srednjih šolah pa zatrjujejo, da je bilo letošnje leto eno izmed slab-
ših glede pripravljenosti učencev na izpite. Zatrjujejo, da je bilo znanje prijavljenih učencev v prejšnjem letu dokaj boljše.	t. c.
Pionirji — naučimo se plavati! (Foto: I. Kovič)
RAKIČANSKI SREDNJEŠOLCI BODO LETOVALI NA CRESU
S prvim avgustom bo prva skupina dijakov Kmetijske srednje šole iz Rakičana odšla na sedemdnevno letovanje na otok Cres. V tej skupini bo odpotovalo okrog trideset dijakov tretjih in drugega A razreda. Druga ekipa, ki jo bodo sestavljali v glavnem dijaki drugega B razreda, pa bo odpotoval na Cres sedmega avgusta in bo ravno tako ostala na obali Jadrana teden dni. Največje zanima-
nje za letovanje je vsekakor v omenjenem razredu, kajti teh je okrog 25, medtem ko razred obiskuje 30 dijakov.
Letovanje v tem letoviškem kraju so organizirali preko Počitniške zveze, ki dokaj aktivno deluje na tej šoli, finančna sredstva za ves penzion pa so si ustvarili tekom leta, ko so se praktično usposabljali na posestvu. -do-
V SOBOŠKEM TRG. PODJETJU »PREKMURSKI MAGAZIN«:
NOVA SAM0IZBIRNA TRGOVINA?
Trgovsko podjetje »Prekmurski magazin« dograjuje na Titovi cesti v Murski Soboti nov trgovski lokal. V njem bo urejena samoizbirna poslovalnica.
To bo torej že druga samoizbirna trgovina v Murski Soboti. Samopostrežna poslovalnica trgov, podjetja »Prekmurski magazin« (v njej bo kupcu na razpolago metražno blago in pletenine), bo tako prav gotovo doprinesla svoje k zadovoljitvi potrošnikov. Podjetje pa predvideva že ne-
kaj novih prodajaln na podeželju, tako v Moravcih in Filovcih. Skušali bodo obe poslovalnici odpreti še v tem mesecu.
Polletni plan so presegli, sedaj pa se že zavzeto pripravljajo na prodajo v okviru II Pomurskega sejma, ki bo tudi letos v Gornji Radgoni. t. c.
OD TEDNA
DO TEDNA
Pozornost na Moskvi
Za mednarodno politično življenje letos ne bi mogli trditi, da ga je vročina poletnih mesecev uspavala. Vsa pozornost je obrnjena v Moskvo, kjer sta v teku dve izredno pomembni pogajanji. Eno se je začelo že pred 14 dnevi in sicer med delegacijama KP SZ in KP Kitajske. Vesti o tem. kako potekajo razčiščevanja o raznih nesoglasjih v pojmovanju mednarodnega komunističnega gibanja, je zelo malo, toliko več pa je zunanjih znakov, ki kažejo na ostra nasprotja. Opaziti je. da se je vodstvo KP Kitajske močno angažirala v tem, da bi odnose med obema partijama in tudi državama čimbolj zaostrilo. Temu so bile posvečene tudi nekatere manifestacije, kakor tudi gonja, v kitajskem tisku.
Na vse napade je CK KP SZ odgovoril z odprtim pismom v katerem opozarja KP Kitajske na tragične posledice, ki jih lahko ima njena hujskaška dejavnost, predvsem pa zavrača kitajsko teorijo o dokončnem obračunu s kapitalističnim svetom poudarjajoč ob tem, da bi v termonuklearni vojni pod ruševinami našli svoj grob tako delavci, kakor kapitalisti. Zato je vprašanje, komu bi naj tisti novi svet koristil. Pismo poudarja, da je mir potrebno ohraniti in da je zato edino možna miroljubna politika, sodelovanje med državami z različno družbeno ureditvijo.
Nadalje pismo tudi odločno zavrača kitajski način reševanja ideoloških nesoglasij, med komunističnimi partijami. Poudarja, da je potrebno taka vprašanja reševati z medsebojnimi diskusijami, ne pa nesoglasja razpihovati in se celo posluževati pretvarjanj o resničnem stanju v drugih državah. Ob tem je naveden tudi primer Jugoslavije, ki je v zadnjem času spet v središču kitajskih napadov.
Objava pisma je pri komunističnih partijah širom po svetu vzbudila izredno pozornost, sovjetski tisk pa prinaša vrsto člankov, v katerih daje podporo CK in stališčem, ki so izražena v pismih.
Pred dnevi pa se je pozornost celotne svetovne javnosti obrnila na druga pogajanja, ki so prav tako v Moskvi. Sešteli so se predstavniki treh velikih sil, ki razpolagajo z atomskim orodjem, da bi sklenili sporazum o prekinitvi poskusov, kar bi seveda tudi vplivalo na zmanjšanje oboroževanja in tudi Ublažilo mednarodno napetost. Že pred nekaj časa so se tudi uradni krogi v ZDA začeli resno spraševati, kaj bi bilo, če bi slučajno v skladiščih atomskega orožja prišlo do eksplozije in kdo bi bil kriv za strahotne posledice. Nagomiljeno atomsko orožje postaja nevarno že samo po sebi. Edini izhod bi pač bil, da se s tem kopičenjem preneha.
Zato so nastale pobude in tudi močnejše težnje za sklenitev sporazuma o prenehanju atomskih poskusov. Svetovna javnost je te dogodek, ko so se v Moskvi sestali predstavniki SZ, ZDA in V. Britanije ocenila kot enega največjih po minuli vojni. Sestanek je začel sam premier Hruščov. Ves svet od teh pogajanj mnogo pričakuje in upa, da bo zmagal na njih zdrav razum. Seveda na pogajanjih ne bodo razpravljali samo o prekinitvi poskusov, temveč tudi o vrsti drugih predlogov, ki so bili že sproženi, kakor n. pr. nenapadalni sporazum med atlantskim in varšavskim paktom in drugem. Kakšni bodo sadovi je težko predvidevati.
Med ostalimi dogodki je potrebno omeniti, da so bili prekinjeni razgovori med delegacijama Zahodne Nemčije in Jugoslavije, ker je naša delegacija ugotovila, da vlada Zahodne Nemčije ne kaže potrebne pripravljenosti za ureditev osnovnih vprašanj v zvezi s trgovinsko izmenjavo med obema državama in odškodnine jugoslovanskim žrtvam.
V Latinski Ameriki so pa kot je že običajno v teh mesecih poskrbeli tudi za vojaški udar in sicer v Ekvadoru.
POMURSKI VESTNIK, 18. julij 1963
3
SPREHOD PO STALNI LIKOVNI ZBIRKI POMURJA
Domača zemlja in človek
Odkar so napori kulturnih teženj oblastvenih in političnih činiteljev pokrajine ob Muri bili 2. julija 1963 realizirani s skromnim a vendar dragocenim hramom likovne kulture v M. Soboti, se nam skozi njegove prostore razgrinja v 39 eksponatih zajeta zgodovina likovnega življenja v Pomurju, ki s precejšnjimi preskoki premošča obdobje od 1383 pa do danes.
Oddelek srednjeveške umetnosti, zastopan z dvema fragmentarnima kopijama turniških fresk iz leta 1383 in tremi kopijami marijanskih fresk Janeza Aquile iz leta 1392 vzpodbudno opozarja na teren, bogat z izdelki srednjeveških gradbeno-slikarskih delavnic. Na isti prostor vezana galerija reprezentančno zapetih baročnih portretov grofov Szapáryjev, Fodroczija in Lihnovskega iz leta 1792, dalje Canalettijeva pano-
rama Benetk in orjaška baročna platna neznanega beneškega mojstra z Rebekino zaroko, Boginjo rodovitnosti, ter domnevnim delom Aleksandra Maganze — »Jezus z družbo pri mizi«, vsekakor terjajo svoj, razpoloženjem in dimenzijam prilagojen prostor.
V umerjenem kronološkem zaporedju, vendar v kontrastnih tehničnih, vsebinskih in barvnih razločkih si potem sledijo slikarji: FRANC KOSAR s tehnično brezhibno študijo »Moški polakt«, ter z izvrstnim predimpresionističnim razpoloženjskim ambientom »Komponist«. Visoka akademska likovna govorica loči Kosarja od bolj okornega, neposrednejšega in bolj ljudskega LUDVIKA VREČIČA, ki je razpet med rodnimi Skakovci in budimpeštansko Akademijo v letih okrog 1930 naslikal pričujočega »Sezonskega delavca« in pa »Gümlo«. Akademska manira skoraj povsem prerašča močna elementarna ekspresivnost porojena iz globokega socialnega interesa in iz rahločutnega dojemanja svetlotemnih kontrastov življenja.
Po zavzetosti za preprosto resnico je Vrečiču nekje soroden KAREL JAKOB, ki je po končani zagrebški Akademiji 1936. leta lektorske vplive profesorjev Babiča in Tartaglije transponiral na zanesljivo realistično osnovo, iz katere dviga folkloristična razpoloženja n. pr. v razstavljeni »Vaški cesti«. V »Tihožitju« pa čutimo rahel obrat umetnika k barvni in oblikovni stilizaciji, ki terja premišljeni kompozicijskih rešitev. Sicer rahla sprememba, ki učinkuje vendar sveže.
Markantna osebnost v krogu domačih slikarjev je LAJČI PANDUR. Akademskim izkušnjam iz Zagreba je po letu 1936 dodal še budimpeštanske in si tako osvojil izredno koloristično tehniko, ki jo Pandurjev iskateljski duh najraje realizira na prekmurskih pejsažih, napajališčih, lendavskih zidanicah, ter med čustnomikavnim svetom ciganov.
Moč, barva in sproščenost opajajo Pandurjevo ustvarjalnost, ki se v razstavljenem eksponatu »Na polju« sicer ni odrazila v polni meri, v delu »Pred gostüvanjem« pa karakteristično.
ZOLTAN GABOR je 1951 končal zagrebško akademijo likovne umetnosti, a je poslej še nekaj časa pod vplivom Babičeve in Detotnijeve specialke. Srečanje s Parizom in Dunajem mu je priostrilo čut za sodobni barvna izraz. Razstavljena »Starec« in »Starka« pa kažeta na Gaborjevo postakademsko paleto.
S portretom »Starec« se je predstavila tudi slikarka VERA SIMONIČ, po svoji umetniški plati izjemen primor. Od leta 1905 pa do danes je slikala po vseh važnejših evropskih šolah: pri Ažbetu v Monakovem, na Dunaju, oh učiteljih praške Akademije in Moskvi. Odlikuje jo veliko portretno znanje in živ smisel za psihološko karakteristične portretirance.
VERA HORVATOVA je S SVOJO »Pokrajino« in z »Vrtnarijo« znova sporočila lirično občutje, svojsko po pastozni obdelavi in prepolno poezije. Izbrana paleta govori o estetsko praktičnem barvnem smislu.
FRANC VRTAČNIK je razmišljajoč in prefinjen kolorist, ki mu tempera tehnika omogoča rafinirano obdelavo pretehtanih barvnih ploskov. Tak način slikanja je Vrtačnih uveljavil tudi v razstavljenem »Tihožitju in rožami«.
LADISLAV DANC je predstavnik mlajše slikarske generacije, ki je ljubljansko Akademijo absolviral 1959. leta. »Portret kmeta«, je še ves akademski in z rahlim odzivom slikarskemu mentorju prof. Maksimu Sedeju in vzorniku Danča slikarju Stupici. Vendar se kmalu začne formirati samostojno in z delom »Kompozicija« oprt na grafične izkušnje iz specialke Rika Debenjaka poskuša celo v abstraktni kompoziciji.
Najmlajši slikar na razstavi FRANC MESARIČ je s svojo litografijo »Atelje VI« in z oljem »Atelje« nakazal obetajoče perspektive. Gre mu za globlje, rafinirane barvne vrednote, ki jih uklepa v preprosto kompozicijsko skladnost.
Avtodidakt JOŽE HORVAT-JAKI v dveh camnzug tehnikah »Vendeta« in »Thurupus« razgrinja svojo grozljivo fantastiko nekje preroško, nekje simbolično efektno. To je eruptivna manifestacija asociacij, največkrat ekstremnih, izražena v mavričnih tonih, ozaljšanih s filigramsko preciznimi risbicami. Tehnični rutini podaja tu roko izrazita čustvena sila.
Med tremi kiparji, ki so zastopani na razstavi, je najbolj samonikel FRANC KUHAR, ki se je prvih kiparskih veščin učil pri Francetu Kralju in nato v Budimpešti, pa je krenil nato v povsem svojo smer, ki je polna izrazito čustveno socialne simbolike, vere v preprostega delovnega človeka in ljubezni do rodne grude. Tak je glinast, malce robat pa vendar elementarno zdrav kipec Matere z otrokom, taka je »Otroška glava« in tak je tudi »Vezalec snopja«.
Tematično uglašen na domačo zemljo, čeprav stilno zamaknjen v visoke vzore (Meštrovič) je mladi perspektivni kipar absolvent zagrebške Akademije lik. umetnosti FRANC KIRALY. Lepe obete opravičujeta že njegovi dve plastiki »Glava« in »Cepeča«.
Svojevrstni ekspresionist je kipar MILAN VOJSK s solidno mavčno plastiko »Žena«.
Ta sicer nepopolen izbor pomurskih likovnih ustvarjalcev nam posreduje prepričanje, da pri nas lahko govorimo o likovni tradiciji. Se več, lahko govorimo tudi o kvalitetni in kvantitetni rasti na določenih domačih tradicijah zrasle likovne umetnosti Pomurja. Ta tradicija se najlepše vidi v pristni, močni navezanosti likovnih ustvarjalcev na domačo zemljo in na domačega človeka.
VLADO SAGADIN
Stalna zbirka — oddelek srednjeveške umetnosti
Stalna likovna
zbirka
Pomurja
Glede na časovna merila zgodovine, še ni dolgo tega, kar je bil svet ob Muri organsko zasužnjen in izkoriščan, odmaknjen in siromašen svet smelo zakoračil po poti dejanske svetlobe in dejanskega napredka. Tudi ni dolgo tega. kar je pomurski človek stopil v slovensko literaturo in kar so sinovi in hčere tega koščka zemlje postali ustvarjalci lepe besede v domači kulturni ustanovi. Tudi ni dolgo tega, kar so se med drugimi kulturnimi zvrstmi in stvaritvami pojavila prva likovna dela pomurskih ustvarjalcev, ki si kaj več od redkega občasnega razstavljanja v domačem kraju, resda niso mogli želeti.
Gospodarski in vsesplošen kulturni razvoj, predvsem pa prizadevanja kulturnih delavcev in javnosti tega področja pa so z daj končno vendarle ostala zobu časa in človeški pozabi likovne umetniške stvaritve, ki so delo pomurskih slikarjev ali kiparjev, ki barvno ali oblikovno ponazarjajo ta čudovit prialpsko-panonski del naše domovine in človeka na tej preobljudeni zemlji.
V stalni zbirki likovnih del pod streho pokrajinskega muzeja so zastopani predstavniki več generacij, od srednjeveškega komponista fresk Janeza Akvile in umetniško zrelih ter s to zemljo krepko povezanih osebnosti Ludvika Vrečiča ter Franca Kosarja do naših najmlajših umetniških ustvarjalcev in izpovedovalcev Franca Mesariča in Franca Kiralyja. In ta zbirka dejansko pomeni prvi zaklon in še ne do konca izoblikovani poskus, ki ima trojni pomeni: izraža družbeno in kulturno-politično hotenje naše ožje skupnosti po tovrstni neogibno potrebni ustanovi; pomeni impulz realizaciji načrtov po postavitvi in poslanstvu umetnostnega paviljona, ki bo nosil ime našega velikega ustvarjalca arhitekta Franca Novaka; in končno: zbirka, razgrnjena našim delovnim ljudem, bo pomenila prav gotovo tudi nove spodbude k nadalnji kvalitetni in kvantitetni rasti likovne umetnosti in prizadevanj domačih likovnih umetnikov.
F. Šebjanič, ob svečani otvoritvi stalne zbirke, 2. jul. 1963
V razstavnih prostorih Stalne likovne zbirke Pomurja v Soboti
f
Bogastvo srednjeveških fresk v Stalni likovni zbirki v M. Soboti
POMEMBNI USPEHI DRUGE MATURE NA UČITELJIŠČU V MURSKI SOBOTI
NA PRVEM MESTU V SLOVENIJI
Po številu letošnjih maturantov je učiteljišče v Murski Soboti na prvem mestu v Sloveniji, Z obema maturama: majsko <89 dijakov 3 petih letnikov) in z junijsko (86 dijakov 3 četrtih letnikov) dobe osnovne šole v Pomurju 175 novih učiteljev.
Potrebi po učiteljih na osnovnih šolah Pomurja je s tem povsem zadoščeno, čeravno kvalificiranih predmetnih učiteljev za pouk v višjih razredih osnovnih šol še dalje časa ne bo dovolj. Za uresničevanje kakovostnega pouka v
vitjih razredih osnovnih šol Pomurja bo potrebno omogočiti mnogim učiteljem redni študij na pedagoški akademiji v Mariboru. Izobrazbeni nivo absolventa osnovne šole naj bi se v bodoče na vseh popolnih šolah čim bolj približal nivoju, ki je določen z reformo osnovne šole v učnih načrtih in v predmetniku. Obe letošnji maturi na učiteljišču v Murski Soboti sta pomembnejši korak k temu cilju.
Letošnji maturanti štirih letnikov učiteljišča so študirali po štiriletnem, zelo strnjenem in zahtevnem programu za štiriletno učiteljišče. Z veliko marljivostjo pri študiju so ob tem programu izdelovali tudi domače diplomske naloge in se dovolj pripravili na reformirano, zahtevnejšo obliko mature. Matura je obsegala: zagovor domače diplomske naloge in odgovore na vprašanja iz slovenskega jezika ter strokovnih predmetov (pedagogika, psihologija, metodika).
prišli na učiteljišče s pomanjkljivim predznanjem.
Pri pisanju štiriurne klavzurne naloge se je večina kandidatov odločila za pedagoško temo (Vloga osnovne šole pri uresničevanju
našega vzgojnega smotra). Dijaki madžarske narodnosti in dijaki, ki so usposobljeni za pouk na dvojezičnih šolah Pomurja, so domačo diplomsko nalogo in klavzurno nalogo lahko pisali v madžarskem jeziku.
Izpit je opravljalo 86 kandidatov. Uspešno je izpit opravilo 74 (86 %) kandidatov, do naslednjega izpitnega roka je bilo odklonjenih 12 (14 %) kandidatov, odličen uspeh so dosegli 4 (4,6 %) prav dober uspeh 17 (19,7 %) dober uspeh 47 (54 %) in zadosten uspeh 6(7 %)kandidatov.
Najmlajši absolventi soboškega učiteljišča bodo v letošnji jeseni prvič stopili pred učence osnovnih šol, kot učitelji — pedagogi. Vsem želimo, da bi našli na osnovnih šolah ugodne pogoje za svoje delo, pomoč in umevanje v učiteljskih kolektivih, pri starših in družbenih organih in organizacijah. Potem bo naša najmlajša generacija učiteljev lahko tudi sama ustvarjalno delala. Novi učitelji bodo tako vedno pomembnejši oblikovalci sodobnih socialističnih oblik delovanja in družbenega življenja, zlasti pa izobraževanja.
IVO ŠVARC
Ustanovljen študijski center
za zgodovino slovenskega izseljenstva
Pri predsedstvu Slovenske akademije znanosti in umetnosti je bil ustanovljen študijski center za zgodovino slovenskega izseljenstva.
Njegova naloga je izbirati in objavljati gradivo za zgodovino slovenskega izseljenstva, znanstveno proučevati izseljenstvo ter objavljati znanstvena dela in organizirati delo na tem področju. Njegov glavni cilj je obdelati zgodovino slovenskega izseljenstva v obdobju približno od sredine 19. veka do leta 1941.
Prva pripravljalna dela, ki so se začela, so usmerjena na obdelavo bibliografije izseljenskega tiska ter tiska o izseljencih, na obdelavo statističnih virov za zgodovino izseljevanja in evidentiranje arhivskih virov, ki pridejo v poštev.
za izseljevanje, toda vse to za zdaj v obsegu, ki je v Sloveniji izvedljiv. Delo centra vodi svet, ki mu predseduje akademik univ. prof. dr Franc Zwitter.
OB ZAKLJUČKU ŠOLSKEGA LETA NA SOBOŠKEM UČITELJIŠČU
V začetku julija je bila na učiteljišču zaključna proslava ob koncu šolskega leta. Poleg dijakov so bili navzoči še člani šolskega odbora. Najboljši dijaki so na proslavi prejeli lepa knjižna darila za delo
med šolskim letom.
Dijaki so se razšli po svojih domovih z mislijo, da počitnice niso čas za brezdelje, marveč, še posebej za učiteljiščnike, le sprememba v načinu dela.	t. c.
Majčkena deklica in še bolj majčken klavirček — toda velika umetnica, vsaj v otroški igri in fantaziji
Milan Guček
V BRKINIH
Pot navkreber nas je segrela. Iz gozda, ki je vanj mesec močno prodiral, smo stopili spet na travnike. Ob robu njiv in cvetočih sadovnjakih smo se povzpeli precej visoko in pred nami ni bilo nobenega brega več.
»Na vrhu Brkin smo!« je dejal Branko.
Opozoril nas je na tišino in previdnost, ker je prav blizu križišče poti z dveh grebenov, kjer radi sedijo vojaki in čakajo kdo bo prišel mimo.
S puškami na strel in po nekaj korakov drug od drugega smo obšli nevaren kraj, nenavaden za razpoloženje vseh teh dni.
Križišče je bilo prazno. Branko nas je peljal k cerkvici, bolj podobni veliki kapelici, ker ni imela zvonika, kot v naših krajih. Bilo pa je ob njej veliko drevja.
Cerkvica je imela na eno stran odprto preddverje, s klopmi ob stenah. Tja smo sedli v zavetje, da nas ni mrzla sapa hladila v razgrete hrbte.
Šele ko smo sedli, smo zagledali z visokimi, koničastimi hrbti zaprto obzorje in veliko svetlobo vzdolž pobočja te gorske gmote.
Kaj, kaj pa je to? — Ogenj, gori! — Naš komite je tam gori! Fašisti so zažgali hrib!«
Branko je ves iz sebe. Slavnik gori! Kaj je s komitejem?
Hitimo do prve vasi. Branko gre sam med hiše.
Vrne se ves vznemirjen. Povedali so mu, da je ves hrib obkoljen od vojaštva in da so gozd oni tudi zažgali...
Nihče ne ve, kako je s člani komiteja. Še nihče od njih se ni oglasil. Slavnik pa je že od jutra v plamenih!
Pot h komiteju je bila odsekana. Branko je odločil, da bomo tu nekje v bližini počakali, da zvemo kaj več.
Popeljal nas je spet v globel in v gozdičku poiskal nekaj sežnjev veliko ravnico. Na
opuščeni ogljenici smo si postlali na suhem listju.
Za nami je prišla v prvem jutranjem mraku Stjenkova četa. Utaborili so se kar na našem položaju.
Ves dan smo čakali vesti s Slavnika.
Našo vznemirjenost in skrb pa je premagala gorkota. Na vroči spomladanski pripeki v prisojnem bregu smo zadremali, ne da bi to želeli. Ležali smo na hrbtu in gledali v leho neba nad nami, med vrhovi brez. brestičev in divjih češenj. Bežeče meglice so bile prevara, kot da plovemo mi
in ta zmota in ta vrtoglavica nam je vzela zavest.
Prebudili sem se prej kot Urban in Mara. Vsa mokra sta bila v glavo, z obraza pa se jima je zlival pot po grabenčkih in za vrat.
Zvečer mi je izkazal Branko izredno zaupanje. Z njim, Poldetom in Viktorjem sem smel k vasi!
Šele med potjo so mi povedali njeno ime: Erjavče.
Na ozki stezi v strmem bregu srečamo skupino vaščank. Hrano so nesle v taborišče svojim partizanom.
K Branku je pristopila črno oblečena žena in pričela ihteti. Smilili smo se ji, ker se moramo potikati, proč od doma. Vsa v skrbeh je bila zaradi onih na Slavniku, ker je vedela zanje.
Žene so odšle na ogljenico mi pa dol po vasi. Tam so čakali terenci z vrečami pripravljene surove hrane. Naložili smo si jih in se vračali v taborišče.
Pri četi je bilo nenavadno živo. Že na daleč sem opazil v mesečini dolgega Urbana in Maro. ki se je z nekom pogovarjala.
»Naši so iz komiteja! — Rešili so se!« skoči Branko k njim in s kretnjami in besedami daje duška navdušenju.
Ko se je prvi pozdrav polegel, sem stopil do njih še jaz
Ko smo si s toplim občutkom stiskali roke, sem zvedel za njih imena: Jadran, Barjak, Boro, Stane in Bolte.
Z Urbanom in Maro še vedno nekdo vneto govori. Z enim ušesom sem pri njihovem govorjenju. Glas mi je znan in napev besed ni kot od domačinov.
Že vem, kdo je bil!
»Rudi!« sem poskusil.
Človek se je obrnil. Oči je imel v senci klobuka.
»Kdo je?« me vpraša.
Povem mu.
»Boga tata, kaj si ti? — Kaj si res ti? — Milan! Pa kaj delaš v našem kraljestvu?«
Mehaničev Rudi iz Polja pri Ljubljani je bil. Poznala sva se že pred vojno iz šole, nazadnje pa sva bila skupaj v patrulji pri Primožu, ko smo šli jeseni iz Kočevskega Roga na Mokro.
Vse nam je bilo v samo veselje in radost: rešitev komiteja iz ognja in to srečanje.
Pogovor z njimi nam je pa razodel tovariše, da malo takih.
Da bi se komite vrnil na Slavnik, še ni bilo misliti. S četo smo se premaknili prihodnji večer nekam dlje v notranjost.
Na kraju, ki so ga določili za taborišče, sem opazil polno nalomljenih, a ne odtrganih vej.
Povedali so mi, da je bilo tu zbirno mesto za mobilizirance in da so čez veje visele odeje, kadar je deževalo, da so pod njimi ležali.
To smo pa preskusili še to noč. Kar pripravno je bilo.
Ker pa moča tudi čez dan ni jenjala, sta Urban in Bolte združila šotorke v eno streho. Ves dan se nam je dremalo.
Mani pa žilica ni dala miru. Že med potjo se je večkrat z jezikom obregnila ob moj klobuk.
Na glavo sem si ga sicer nataknil le, kadar je deževalo ali če je vlekel veter, branil pa mi je bolje kot kapa vrat in život, da ga ni zamakala voda z glave.
Oni Miha v četi je bil svojčas doma menda krojač. Mara mu je dala krpo vojaškega italijanskega blaga, in je urezal »triglavko«. Nič pomeril, kar sešil jo je z velikimi šivi.
Še preden je bila kapa gotova, je Mara potegnila na dvoje moj že preperel klobuk in ga vrgla v grmovje.
Ko sem nataknil kapo na glavo, mi je obtičala na vrhu
POMURSKI VESTNIK, 18. julij 1963
4
buče. Trije rogli pa so se napenjali ko kozje vime.
Za klobukom sem zabrisal jaz pa kapo v grmovje.
Tako sem šel spet z golo bučo toplejšim in suhim časom naproti.
Za moj posel je bilo z Rudijem domenjeno. Ostal bom pri njem, da postavimo na noge prvo tehniko na tem ozemlju. Urban in Mara pa sta se odpravljala na pot do Primoža, ki je vodil Pokrajinski partijski komite nekje na Goriškem ali Tolminskem.
Urbana je zeblo in sem mu dal za spomin svoj volneni brezrokavnik. Ko sem še gledal za njima in meril Urbanove dolge korake, mi je prišla na um rečenica, ki so jo skovali Hrvatje na Žužemberku ko je bil še komandant Cankarjeve brigade:
»Urban mnogo jede, ali brzo ide!«
Zvečer sem šel s patruljo v vas, ki je bila taborišču najbližja. Ostrovica.
Močno sem bil presenečen da se hiše držijo druga druge, da ima vsako gospodarstvo svoje tlakovano in obzidano dvorišče pred poslopjem za bivanje, in da vodijo vanj široka vrata z nadzidkom.
V kuhinji hiše, kjer smo se oglasili, so domači čepe sedeli na dvignjenem kamnitem odru okoli odprtega ognja, nad njim pa je visel s stropa na verigi črn kotliček.
Za pozdrav je želel Branko smrt fašizmu.
»Tovariši so prišli! Naši partizani!« vzkliknejo skoraj vsi hkrati in z iskrenim veseljem in vstajajo s sklonjenimi glavami pod zadimljen strop.
Kar takoj so nam naredili prostor na klopeh ob ognju.
Gorkota nam je prijala. Na žerjavici se je pekel pod podveznjeno ponvijo kruh, gospodinja pa je hitela nalagati za nas na krožnike rižoto.
Branili smo se, da bi jim pojedli večerjo, ko smo to vendar že opravili doma, pa ni nič pomagalo.
»Bomo že pripravili drugo saj še imamo! Za vas in za nas!«
Smo mislili, da vas ni več na svetu po tistem dnevu! — Joj, sveta mati božja, koliko je bilo te črne golazni in kako so streljali! Kako ste se vendar rešili? Doli-le v našem potoku in zadaj za vasjo smo našli sedem mrtvih partizanov. Ubogi fantje!«
Potem smo govorili še samo o trinajstem marcu, ko so fašisti naredili ofenzivo na Brkine, po njihovo — »rastrelamento«. Menda je to delalo kar štirinajst tisoč vojakov in črnosrajčnikov.
To jutro je sovražnik že zgodaj obkolil vse Brkine, ki jih obdajajo samo velike ceste. Devetindvajset partizanov je bilo vsega skupaj na tem ozemlju.
Nič niso vedeli, kaj se godi okoli njih, ker je pihala močna burja in ni bilo razen piša nič slišati. Kurirka z glavne ceste, ki je videla, kaj se godi, je hitela, da bi četo obvestila, pa so se prav to noč premaknili in ni vedela kam za njimi.
Štirideset do šestdeset sovražnikov na enega partizana — približno taka je bila videti hajka tega dne!
Samo šestnajst partizanov je dočakalo večer, vse druge so pobili ali pa so si sami vzeli življenje, ko ni bilo več rešitve.
Partizanska učiteljica je bila ponosna do kraja in ni hotela živa v njihove roke. Ko so jo našli mrtvo, so jo fašisti privlekli po tleh do kamiona. Tam pa je ves penast skakal po njenem truplu pobesneli oficir. Tako strahotno je bilo to gledati, da so se še vojaki jokali — vedo povedati vaščani
Najmlajšega partizana, komaj dvanajstletnega Maslovega Pavleta z Ostrožnega Brda je našel Barjak pod neko smreko v potoku pod Erjavčami. Fantiček je imel od rafala vso ritko razcefrano.
Barjak ga je nesel v prvo vas in ga v hiši vsega opral z žganjem. Nato pa si ga je naložil na rame in ga nosil na varno tja do postojnskih gozdov.
Z Osirovice smo šli ta večer še v drugo vas, na Misleče.
Nekje iz daljave se je čulo zamolklo natepanje težkega mitraljeza.
Spet sem videl nekaj nenavadnega. V hiši je bila modernizirana kuhinja: na sredi prostora je stal zidan štedilnik, dim pa je bil speljan iz štedilnika skozi tla.
Nekje iz kota je bilo čuti brlizganje, kot bi prepeval čriček ob trgatvi.
Neprijeten rezek je bil ta glas, pa so mi domači povedali, da so pri njih take vrste ščurki. Nič hudega.
V obeh vaseh smo pobrali pripravljeno hrano in smo imeli kaj nesti.
Odlomek iz knjige »Počakaj do prihodnje pomladi«
Že v prvih dneh upora je delovala
ciklostilna tehnika v Prekmurju
Celotno osvobodilno gibanje v Prekmurju se je začelo z vrnitvijo Štefana Kovača. Pobegnil je iz nemškega vojnega ujethištva. Našli smo se enkrat maja 1941 v Soboti kar na ulici, taka je bila takrat navada. Te navade ni preprečila niti madžarska okupacija.
Kovač je pripovedoval, kako je pobegnil iz neke šole, kjer so jih Nemci imeli zaprte. Ob tej priliki je povedal tudi znano parolo: »Sedaj ni čas za študij v madžarskih šolah, treba se je boriti.« Večina prekmurskih študentov, zlasti članov Kluba prekmur-
skih akademikov, je sledila temu geslu.
Ker sem jaz bil zadnja leta pred drugo vojno neprestano odbornik Kluba prekmurskih akademikov, včasih tudi predsednik in tajnik, je ostal pri meni šapirograf Kluba, ki smo ga rabili za razmoževanje številnejših dopisov. Ko je Kovač zvedel za to, je poudaril važnost tega sredstva za našo propagando.
Prvi letak je napisal Kovač sam. Poleg emblema srpa in kladiva, je vseboval v glavnem parole za borbo proti okupatorju in domačim izdajalcem.
Letak sva razmnožila v kakih sto izvodih z mojo ženo v podstrešni sobici Flisarjeve gostilne v Rankovcih. V tej sobici je v naslednjih mesecih tja do septembra 1941 večkrat posedal Štefan Kovač, dajal navodila, redigiral nove letake. V Rankovcih smo razmnožili tudi proglas CK KPJ Narodom Jugoslavije. Bil je napisan s pisalnim strojem in hektografskim indigom, zaradi česar ni bilo mogoče izdelati več izvo-
dov kot kakih petdeset. Zaradi tega so bile matrice za naslednje pisane s hektografskim črnilom, kar je dovoljevalo razmnoževanje v več izvodih.
Prve številke »Slovenskega poročevalca« je prinesla iz Ljubljane v Prekmurje tovarišica Sida Perš-Podleskova in to ravno na dan 22. julija 1941, na dan napada Nemčije na Sovjetsko zvezo. Imela je veliko srečo, da preiskava v kovčku tega ni odkrila, kljub potovanju iz Italije, preko Nemčije v Madžarsko, vse te države so namreč okupirale Slovenijo.
K meni v Rankovce je prve številke Slovenskega Poročevalca prinesel Štefan Kuhar-Bojan. Iz prvih Poročevalcev smo razmnožili v glavnem parole in jih prikrojili madžarski okupaciji.
Po razmožene letake so k meni prihajali: Glavačev Štef
iz Trnja za dolinsko grupo, Štefan Cvetko in Rudi Zrinski za soboško, Jože Polak za gederovsko in Jože Šiftar za petanjsko. Za druge grupe jaz nisem vedel, so pa šli letaki tedi na Goričko in drugam preko Kardoša in Kovača.
Šapirograf, k' je bil v pločevinasti tubi, sem po nalogu Štefana Kovača, verjetno koncem junija zakopal na dogovorjenem mestu pri Pušči, nedaleč od Murske Sobote
Martin Žalik se spominja, da je že julija 1941 delovala ta naša »tehnika« na Dolinskem. Skrita je bila tam največ v Trnju pri Glavačevem Štefu, pri Katonovem Nacu (Cvetku Ignacu), deloma pa v Štrigovi v zidanici lekarnarja Kovača. Žalik se prav tako spominja, da so izdali več letakov s pozivom na upor, na požiganje žita, na neplačevanje davkov, neodzivanje na vojaške vpolkice itd. Letaki so razkrinkavali tudi okupatorjeve sodelavce: Hartnerja, Benka, Antauerja in druge.
Poseben letak je izšel tudi v madžarščini (napisal ga je verjetno Ali Kardoš), ki je pozival madžarske vojake okupacijskih čet v Prekmurju k nepokorščini z obrazložitvijo, da je uradna madžarska politika naperjena prav tako proti madžarskemu narodu, kakor slovenskemu.
Naci Špilak iz Velike Polane se spominja trošenja letakov v Lendavi na predvečer cerkvenega praznika v Lendavi (juniij 1941). Nagrobni spomeniki pri Trojici so bili prelepljeni z letaki, ki so pozivali na upor proti okupatorju.
Omembe je vredno dejstvo, da se je pripravljal letak v madžarščini, naslovljen madržarskim delavcem v naftni industriji v Lovásziju, kjer je bila nafta že odkrita. Priprave so vršili Ludvik Rapoša, Ludvik Vlaj in Mirko Bagar. pa ni prišlo do realizacije, vendar pokazuje koncepcijo upora sodelovanja obeh narodnosti na tem lendavskem področju: slovenske in madžarske.
Cvetko Ignac-Katonov Nac mi je v zaporih, v septembru 1941 v soboškem gradu povedal, da je tudi on dosti delal na razmnoževanju letakov in to v Trnju, v njihovi parmi (šupi).
Čeprav so madžarski žandarji naduto promenirali po vasi, se je vršilo razmnoževanje kar v njihovi bližini
Slovenskega poročevalca smo nekajkrat še dobili in posluževal nam je za sestavo nove literature, vendar ga v celoti nismo razmnoževali.
Med poslednje akcije trošenja letakov spada ona 8. septembra 1941, ko je bilo na Tišini vsakoletno proščenje. Jože Polak je te letake raztrosil od Rogašovec do Cankove. Ljudje so naslednji dan z navdušenjem govorili o tem in v njih se je vzbudilo močno upanje, da okupator ne bo dolgo ostal pri nas ...
Ing. Koloman Cigüt
Vojni invalidi in borci NOV iz Ljutomera so bili nedavno na skupnem izletu. Ustavili so se tudi v Kumrovcu, rojstnem kraju maršala Tita
- Lojze Zupanc
NI IZDAL
(Odlomek)
Do jutra se je ta divja igra še nekajkrat ponovila. Sinje jutro, ki je pričelo z drobnimi, nežnimi prsti rahlo trgati temo z zamazanih okenskih šip, ga je našlo na prašnih s krvjo oškropljenih podnicah. Bolečine so izžgale pretepeno telo, da je obležal kot pohojen črv in nemočno hropel v vstajajoči dan. To je bilo vse kar so slišali od njega.
Lajtnant je vstal izza mize, se zaspano pretegnil, si nažgal cigareto in ga brcnil v križnico, mrmraje v trdi nemščini:
»Prekleto ljudstvo! Kakšen človek je to, sakrament! Lahko ga ubiješ, pa ne bo spregovoril.«
Držal se je za kljuko vrat, ko se je obrnil k vojakom z ukazom:
»Končati! Kakor običajno« Mlad poročnik je udaril s petami in vprašal:
»Takoj?«
»Da« je zarentačil lajtnant.
Vse ostalo se je zgodilo z bliskovito naglico. Pograbili so ga in ga sesuvali pred žrebčarno, kjer je stal tovornjak. Ko ožeto cunjo so ga vrgli na avto, ki je odropotal proti Toškarjevemu borštu. Na robu gozda so ga vrgli s tovornjaka v rosno travo. Padel je na obraz in videli so, kako se je s
presušenimi, izžganimi ustnicami vsesal v rosne trave. Nič ni videl, kajti podplute pod očmi so mu zatekale in mu prekrile vid. Šele sedaj so zaslišali njegove prve besede, ko je zaječal:
»Vode! Žejen ...«
Podčasnik je zalajal povelje. Planili so, ga dvignili z mesta, kjer je obležal, in ga za noge obesili na vejo starega hrasta, da se je z glavo skoraj dotikal s pajčevino pre-
predene praproti pod drevesom. Zbral je vse moči in posrečilo se mu je za spoznanje odpreti eno oko. Videl je, kako si nažigajo cigarete in kako se reže v nasladi prizora ki so ga pričakovali. Tako obešen je nihal nad mlado gozdno podrastjo. Jutranji veter mu je hladil pekoče rane. A preden je vstalo sonce iza hribovja na Lazami, je zaslišal ostro povelje:
»Wolf! Rolfi«
Zdajci sta se dva psa volčjaka zagnala proti obešencu ter ga klala z ostrimi zobmi da mu je vroča kri zalila obraz in oči in mu napolnila usta.
Šele sedaj se je ovedel, kaj se dogaja z njim. Zarjovel je nečloveško, da so se vojaki za trenutek zdrznili.
Po prvem napadu sta se psa umaknila ter s krvavimi očmi vdano gledala podčastnika, ki se je s tenko paličko tapljal po golenicah in čakal, da sta
se dobro razvnela. In že je znova zakričal z žolčnim glasom: »Rolfi! Wolf! Beiss!«
Praščila sta proti žrtvi kot dve izstreljeni puščici. V krogu sta tekla okrog obešenca vse bliže in bliže, divje popadala, se zagrizla v vklenjene roke. vrat, prsi, obraz ter trgala, trgala živo meso z zvijajočega se telesa. Napad je bil tako nagel in spremljan z divjim renčanjem ter laježem, da nihče od prisotnih ni več slišal
rjovenje žrtve, ki se je zvijajoč krčila in umirala v agoniji mučeništva. Ko pa sta psa zasekala globoko rano v vrat obešenca, da se je iz rane pričela mehuriti rdečkasta pena, se je viseče telo začelo krčiti ko pohojena gosenica. Skrčil se je in še enkrat poskusil, da bi dvignil glavo in se ubranil divjih psov. Skrčil se je proti nategnjenim nogam, a moči so ga zapuščale. Grlo mu je zalivala kri, poslednjič je kriknil, da je preglušil pasji lajež:
»Mati!«
Potlej se je iz razmesarjenega vratu ulila kri in zadušila v njem vse misli. Drgetanje telesa je pojemalo, dokler si ni umirilo, dokler ni mlahavo obviselo na veji.
Podčastnik je zažvižgal. Psa sta priskakljala k njemu, ki ju je z orokavičeno roko potapljal po okrvavljenih gobcih.
Pod hrastom je zrasla gomila.
Zgodba o pasjem piru pa še dandanašnji živi v srcih starih selskih delavcev. Pripovedujejo jo vnukom kot grozljiv spomin na čas, ko je njihov mladi tovariš rajši umrl kakor da bi izdajal. Spomin visi nad Selom kot težak črn oblak.	
22. JULIJ — DAN VSTAJE SLOVENSKEGA LJUDSTVA
VODNIK JURIJ
Enajsti december 1944. V II. OC na Štajerskem je bilo živahno. Skupina obveščevalcev in med njimi vodnik Jurij, doma iz Serdice v Prekmurju se je odpravljala na dolgo, nevarno in težavno pot v Prekmurje. »Ti Jurij, si doma iz Prekmurja in dobro poznaš to pokrajino,« je govoril šef OC. »Šli boste v Prekmurje z določeno nalogo in ko jo boste opravili, se spet vrnite nazaj!« se je glasilo povelje.
Skupina je krenila na pot iz vasi Duh pril Ostrem vrhu, da se preko Slovenskih goric prebije v Prekmurje. Decemberska noč. Snežilo je. Štirje mladi fantje, štirje partizanski obveščevalci, so se vzpenjali po bregovih in strminah. Minevale so nočne ure in borci so komaj čakali, da se nekje nahranijo in odpočijejo po trudapolni poti.
Danilo se je in partizani so močno utrujeni posedli. Bili so blizu vasi Kaniže, blizu mlinarja Karla Erlicha, nemškega ovaduha.
»Pri tem mlinarju in žagarju, našem nasprotniku, bomo izvedli rekvizicijo,« je odločil vodnik Jurij. »Po opravljeni akcija pa bomo šli k našemu sodelavcu, terencu Ivanu Zupaniču v Jelenčah, kjer se bomo okrepčali in odpočili, čez dan ostali v njegovi hiši, zvečer pa spet krenili na pot,« je ukrepal vodnik Jurij.
»Banditi, štirje banditi so bili v moji hiši in me izropali!,« je sporočal izdajalec Erlich najbližji nemški posadki. »Takoj pošljite vojake, močno skupino vojakov, da bo uničila to banditsko golazen! Šli bomo po sledi za njimi, ker je ponoči zapadel sneg in jaz vas bom vodil,« je prosil svoje gospodarje mlinar Erlich.
Okrog sedme ure so borci potrkali na vrata Zupančeve domačije. »Kdo je?« je ves zaskrbljen vprašal gospodar. »Partizani smo, kar odprite« se je začulo nazaj. »Kaj če niso kakšni raztrganci,« je pomislil Zupanič, ko je odpiral vrata. »Le nič se ne bojte, pravi partizani smo,« so ga potolažili izčrpani borci. »Tu pri vas bomo ostali do večera, potem pa spet krenemo dalje,« je rekel Jurij.
»Mati, hitro jim pripravi nekaj toplega,« je velel mož svoji ženi. V kuhinji je kmalu postalo prijetno toplo in domače. »Fantje, kdo bo šel na stražo?« je vprašal svoje soborce vodnik Jurij.
Pa se je ponudil domači sinko, desetletni Ivanček. »Tovariši, celo noč ste bili zunaj na poti, potrebni ste počitka, zato se kar lepo vležite, jaz bom pa zunaj pred hišo opazoval in vam takoj sporočil, če bo nevarnost in če se bodo Nemci bližali naši hiš.« Sinko je odšel na stražo. »Da bi le
že enkrat bil konec vojne, konec tega gorja,« je zavzdihnil gospodar. Partizani so ga seznanili z najnovejšimi poročili z domačih in svetovnih bojišč. »Fašiste bo kmalu hudič vzel,« je menil vodnik Jurij. »Beograd je v partizanskih rokah. RA stoji pred Budim-
(Nadaljevanje na 6. strani)
S proslave na Desnjaku, v nedeljo, 7. julija, ob 20. obletnici smrti narodnega heroja Ivana Kaučiča-Nandeta. To je bila letos osrednja proslava ob Dnevu borca v ljutomerski občini
Karel Grabeljšek
S KRVJO PREPOJENA NASA RAST
Tistikrat je bil pust dan. Nizko nad hribi so se vlačile megle, skozi oguljene plašče nam je silil neprijeten mraz. Sneg, ki ga je bilo le nekaj centimetrov, je bil zmrznjen, hrustal je pod nogami. Kjer so bila tla kopna, je bila zemlja prav tako zmrznjena, le tu pa tam je bila ilovica mokra in spolzka.
»Če bi potegnil veter, bi hitro razkadil te megle.«
»Ali pa bi pričelo mesti.«
Hodili smo že več ur. Kdaj pa kdaj je kdo spregovoril nekaj besed, ki so mu mimogrede prišle na jezik, najbrž zato, da z njimi prežene puste misli, nekdo mu je odgovoril in zopet se je vsak poglobil v razmišljanje. Bili smo utrujeni, da smo komaj še vlačili noge za sabo, puške smo prekladali z rame na ramo, kakor da nosimo debelo poleno.
Namenjeni smo bili k Poljancu, oziroma k njegovi ženi. Prav za prav to ni bilo pravo hišno ime, temveč le gospodarjevo partizansko ime, kakšno pa je bilo njegovo pravo ime, še danes ne vem. Nekoliko mesecev pred tem smo se zelo pogosto oglašali tam, sprva skupno s Poljancem, pozneje pa sami. Zdaj pa nas že dolgo ni bilo. Bataljon se je preselil na
drugo področje, pa nam je bilo od rok. Tudi sedaj smo napravili precejšen ovinek. France, ki je hodil spredaj, je na razpotju kar sam od sebe zavil v smer proti Poljancu in nihče ni ugovarjal dolgi poti. Narobe, vsem se je nekako zjasnilo v duši, kakor če soncu prodre skozi zimske megle. V duhu smo zagledali skledo žgancev in mleka na beli javorjevi mizi. Od široke peči pa so se nam smehljale tople, rjave oči.
Toda ni bila ravno sla po jedi tisto, kar nas je vleklo k Poljancu, čeprav nam je že pošteno krulilo po želodcu. Za hrano tedaj v tistih krajih ni bilo težko. Kjerkoli si potrkal, so ti dali kruha, mleka, ali pa so ti skuhali žgancev. Mnogokje so ti dali celo klobas na pot. Toda zaradi nasilja, ki so ga uganjali beli in Italijani, so bili ljudje zelo preplašeni. Če smo prišli partizani v hišo, so se silno bali, da jih ne bo kdo izdal ki nas je videl. Zato smo se podnevi izogibali hiš. Če pa smo šli kam jest, smo opravili hitro. Mnogokje je šel v hišo en sam, ko pa so nam skuhali, so nam prinesli v grmovje za hišo. Tako življenje ni bilo prijetno. Zato smo si toliko bolj želeli toplih sob, prijaznih
domačih pogovorov in vroče kmečke peči.
K Poljančevim smo lahko prišli, kadar smo hoteli. Gospodinja nas je vselej prijazno sprejela in nam postregla. Otroci so se motali okrog nas, poslušali naše pogovore, tipali po puškah in drugem orožju. Celo domači pes ni več lajal na nas, temveč je že od daleč migal z repom, ko pa smo prišli k hiši, se je s prednjimi tacami vzpenjal na nas. V hiši smo ostali dalj časa, včasih vso noč. včasih pa še čez dan. Ko smo se najedli dišečih žgancev, smo se spravili na peč ali k peči, toplota je dobro dela našim premraženim telesom, posebno kadar smo prišli premočeni od dežja ali snega. To-
(Nadaljevanje na 6. strani)
5
POMURSKI VESTNIK, 18. julij 1963
NADALJEVANJA S PREJŠNJIH STRANI
Vodnik Jurij
pesto, zavezniške armade prodirajo v Nemčijo,« so pritrjevali borci in se počasi pripravljali k počitku. Ivan Zupanič in njegova žena sta potem odšla v vas, da bi tako zabrisala sled, pri hiši pa je ostal njun sinko, ki je budno opazoval okolico.
»Nemci, Nemci gredo!« je zavpil domači sin. Borci so še vsi omotični segli po orožju. Hišo je obkolila močna skupina do zofo oboroženih gestapovcev. »Predajte se, banditi!« je zavpil vodja zasledovalcev. Iz oken so se prikazale puškine cevi. Jurij in njegovi tovariši so odgovorili z orodjem. Vnel se je hud spopad, boj na življenje in smrt. Partizani so izstrelili že vse naboje in posegli po ročnih bombah. Toda gestapovci so bili v premoči. Toča krogel iz strojnice in na desetine bomb je zasulo sobo, kjer so se kot levi borili partizani.
Odpor je počasi ponehaval. Padali so pokošeni eden za drugim. Vsi štirje so izkrvaveli. V hiši so ugasnila življenja štirih mladih partizanov in med njimi vodnika Jurija.
Jože Janež
S krvjo prepojena naša rast
plo pa nam je bilo tudi v duši, kakor da smo prišli domov počivat po težkem trudapolnem delu.
Poljančeva hiša je stal na samem. Prišel si s strmega gozdnega roba, pa se je zasvetila pred tabo dolga a ozka jasa, kakor bi bila k strmemu robu pritrjena polica. Na jasi je bil travnik, njive in velik sadovnjak. Med drevjem se je skrivala hiša, na novo prekrita z rdečo opeko, kozolec in hlev. Kozolec je bil vegast, s slamo krit, hlev pa nov, z velikimi okni. Pod hišo se je svet spuščal spet v ozko, dolgo dolino, po kateri se je vila cesta, kakor da je nekdo izgubil bel trak, in majhen potok. Na koncu doline je bila vasica. Kadar je v cerkvi zazvonilo jutro ali poldne, se je k Poljancu prav dobro slišalo.
Ves čas med hojo nam je lebdela pred očmi hiša med sadnim drevjem, vegasti kozolec in sultan. ki se bo vzpenjal po nas. Ko pridemo v hišo, bo že okrog poldne. domači bodo pri kosilu, pa se bomo kar usedli in jedli. Ta podoba nam je vlivala v telo novih sil, da se nismo menili za utrujenost, ki nam je kakor svinec ležal v nogah. Pospešili smo hojo. Se pol ure, pa se bomo razpotegnili po klopeh in počivali.
»Ali se vam ne zdi, da je v zraku smrad po ožganem,« je nenadoma vprašal France in za hip obstal.
»Da, tako smrdi, kakor v barjanskih vaseh, kjer kurijo s šoto,« je rekel Tone.
Nato smo molče nadaljevali pot. Sele čez nekaj minut se je oglasil Jože: »So hudiči že zopet kaj zažgali. Tak smrad se razlega. Tedne in tedne ne izgine, kakor da se je razjedel v zrak, v drevje, v zemljo.«
Za hip so nam zaživele v duši podobe požganih domačij. Koliko takih pogorišč smo že videli. Sprva nas je tesnilo, kadar smo šli mimo pogorišč, nazadnje pa smo se temu privadili in so bila taka pogorišča za nas nekaj vsakdanjega. Tudi sedaj nam je podoba, ki jo je obudil Jože kaj hitro izginila iz duše. Lepše je bilo misliti na toplo sobo, na široko javorovo mizo, na kateri se kadi velika skleda žgancev. Pri Poljancu nam je taka jed teknila kakor malokje. Ponekod nam je grenila grižljaje zavest, da odjedamo otrokom, zakaj v hiši, kjer je bila beračija doma, so nas najpogosteje vabili jest, čeprav so bili potem sami lačni. Bile pa so tudi take hiše, kjer so imeli vsega dovolj, pa nam niso potregli z dobrim srcem, kar smo uganili po njihovih pogledih. Pri Poljancu pa so nam potregli z dobrim srcem, poleg tega pa se nam ni bilo treba bati, da bi zaradi tega otroci stradali.
V dolini je zazvonilo poldne. Se nekaj korakov pa se je pred nami zasvetila jasa, pokrita s tanko snežno odejo.
Noga nam je obstala. Pridušen krik nam je planil iz grla. Tam, kjer naj bi stala Poljančeva hiša, je bilo med golim drevjem le ožgano zidovje. Oči so se nam pripele na dimnik, ki je gol štrlel kvišku. Ti goli dimniki so dajali pogoriščem neko grozljivo podobo. Vse lej, kadar sem šel mimo takih pogorišč, so se mi obujali spomini na pravljice o zakletih starih gradovih, ki nam jih je otrokom pripovedovala naša soseda, in zaradi katerih sem takrat v sanjah mnogokrat zakričal. Dolgo smo molče strmeli na pogorišče. Od hleva je ostalo le ožgano zidovje, od kozolca pa kup ožganih tramov in pepela. Sneg je bil okoli in okoli skopnel, v zraku je smrdelo, kakor da je šele prejšnji dan gorelo.
Od vsega je ostal nepoškodovan le velik zidan vodnjak. Čuden vtis je to naredilo name; vsenaokrog je uničeno, požgano, vodnjak pa je cel in najbrž poln vode.
Vesti iz naših krajev
ELEKTRIFIKACIJA VIDANOVEC IN VOGRIČEVEC
V Vidanovcih in Vogričevcih v Ljutomerski občini je še 31 družin brez elektrike. Sicer so že imeli pred leti elektrifikaciji odbor, vendar pa ta ni bil kdo ve kako delaven. Zato sta ti dve vasi edini v občini, ki nista elektrificirani. Prebivalci si pa sedaj zelo prizadevajo, da bi jim uspelo dobiti elektriko tudi v njihovi vasi. Sklenili so, da bodo nabavili drogove, jih postavili in opravili druga dela, tako da bi hitreje prišli do električne luči.
S. F.
SPOMENIK MIRKU HANŽELU
Na ljutomerskem pokopališču je Združenje šoferjev in avtomehanikov postavilo lep spomenik Mirku Hanželu, ki je bil zelo aktiven član združenja in AMD, saj je organiziral več šoferskih tečajev in usposobil več sto voznikov tako poklicnih kakor amaterjev. Zato v obeh organizacijah zelo pogrešajo njegovo prizadevnost in delavnost.
S. F.
V ČEPINCIH OBNAVLJAJO CESTO
Na pobudo krajevnega odbora SZDL bodo v teh dneh v Čepincih začeli popravljata cesto, ki je trenutno v zelo slabem stanju. Predlog SZDL so vsi vaščani z zadovoljstvom sprejeli in so tudi pripravljeni s prostovoljnim delom cesto popraviti.
»SNEGULJČICA«
NA DOKLEŽOVSKEM ODRU
Za zaključek šolskega leta so pionirji osnovne šole iz Dokležovja skupno z vaškim aktivom ZMS naštudirali mladinsko igro »Sneguljčica«. Preteklo nedeljo so jo z velikim uspehom uprizorili že drugič. Prostorna dvorana je bila obakrat napolnjena do zadnjega kotička.
Nastopajoči so kljub temu, da so nekateri bili prvič na odru kar dobro zaigrali. Obleke so si sposodili pri mariborskem gledališču.
Vaščani so bili zelo zadovoljni in si želijo še več takšnih predstav.
SEKTORSKE VAJE V STANJEVCIH
Prejšnjo nedeljo so bile v Stanjevcih sektorske vaje gasilskih društev. Gasilci so izvedli več vaj, s katerimi so pokazali svojo spretnost in usposobljenost. Najvišjo oceno komisije pa je dobilo gasilsko društvo iz Stanjevec.
PRVENSTVO SLOVENIJE
V	WATERPOLU
V	RADENCIH
V Slatini Radenci se bo začelo 27. julija ob 16. uri člansko prvenstvo Slovenije v waterpolu. Prvenstvo bo tudi naslednji dan, to je 28. julija. Tekmovalo bo sedem ekip in sicer Ilirija, Ljubljana, Koper Celulozar, Renče, Velenje in Triglav. Turistom in gostom Slatine Radenci se torej v dneh 27. in 28. julija obeta zanimiva im kvalitetna športna prireditev.
»POGUMNI TONČEK«
Po dvomesečnih vajah so učenci 8. razreda druge osemletke v Murski Soboti uprizorili igro »Pogumni Tonček«. Igralci so se najprej predstavili svojim součencem, nato učencem osemletke I in končno staršem. Na vseh predstavah so jih gledalci navdušeno pozdravili. Z izkupičkom od prireditve so priredili poslovilni večer, en del pa so namenili za nove kulise.
Soboški pionirji, igralci v igri »Pogumni Tonček«
Dosedanji rezultati v Kmet. zadrugi Puconci kažejo
boljši pridelek pšenice od lanskega
V KZ Puconci bodo sredi prihodnjega tedna z letošnjo žetvijo v glavnem končali. Skupaj so imeli zasejanih 24h a zemljišč, 316 ha obdelovalne površine pa imajo v pogodbenem sodelovanju z zasebni mi kmetovalci.
Poslovna enota v Puconcih je večji del žetve končala. V lastni proizvodnji je imela okrog 10 ha površin pšenice, večinoma francosko sorto Etoile de Choisy. Pridelek te sorte letos nekoliko zaostaja za pšenicami italijanskih sort. kljub temu pa po dosedanjih rezultatih računajo, da bo letošnja povprečje znatno preseglo lansko. Na vseh parcelah, ki so jih do sedaj poželi, je znašal pridelek 35 do 40 stotov po hektarju, razen kombinirane setve ječmena in pšenice, kjer je ta bil le okrog 32 mtc. na ha. Slabši pridelek te setve pa ne pomeni, zmanjšanja proizvodne zdogljivosti, kajti parcela je bila do sedaj neobdelana, delno pa je na to vplivala
letošnja suša, težka ilovnata tla itd.
V kooperaciji z zasebnimi kmetovalci bo pridelek znašal okrog 30 mtc. po ha, to je z ozirom na raztresenost parcel sorazmerno zadovoljiv pridelek. Italijanske pšenice skoraj v celoti prekašajo francoske. Zaradi prisilne zoritve, ki je
nastala zadnje dni pred žetvijo, je pridelek 15 do 20 odst. manjši od predvidenega.
V letošnjem letu bo zadruga predvidoma odkupila novih 30 do 40 ha zemljišč. Prav tako bo v nekaterih primerih arondirala večje število zemljišč in si tako zagotovila večje komplekse strnjenih zemljišč.
POMEMBNA PRIDOBITEV ZA FILOVČANE
Nova motorna brizgalna
Gasilsko društvo v Filovcih je zelo aktivno. Tako so se pred nedavnim pojavili na odru z igro in z njo gostovali še v nekaterih va-
seh, druge pa bodo obiskali v kratkem. V nedeljo so pa na svečan način sprejeli motorno brizgalno.
Precejšnja množica ljudi je prisostvovala tej pomembni svečanosti, saj je to velika pridobitev za vas, kjer je še 40 odst. hiš kritih s slamo.. Novo motorno brizgalno je izročil gasilcem član občinske skupščine Murska Sobota tov. Ludvik Pleteršek. Navzoči pa so bili tudi predsednik okrajne gasilske zveze Maribor, Anton Pšeničnik, podpredsednik občinske gasilske zveze Štefan Sočič in drugi. Na proslavi je še spregovoril ustanovitelj društva Štefan Černela, ki je še vedno med najaktivnejšimi člani v samem društvu.
Kulturni program, ki je bil bogat po vsebini, pa je izvajala mladina.
-tc-
BREZOVCI
Mladinski aktiv v Brezovcih se usmerja k idejno-vzgojnemu delu. V letini sezoni je najbolj aktiven klub mladih kmetijskih proizvajalcev. Deluje že tri leta, gospodarijo pa s sodelovanjem KZ Puconci.
Na svoji 70 arov veliki parceli, imajo letos zasejano pšenico sorte »Etoile de Choisy«. Računajo na sorazmerno dober pridelek, na okrog 35 do 40 stolov po hektarju. Lani so pridelovali koruzo, zaslužek pa jim je dal dopolnilna sredstva za nabavo televizorja. Sedaj ga s pridom uporabljajo, ob večerih pa se pri njem zbirajo tudi ostali občani.
LJUTOMER
V začetku tega meseca se je pričelo taborjenje mladincev predvojaške vzgoje občine Ljutomer.
V	zelo lepo urejenem taboru so bivali v prostorih kmetijske šole v Stročji vasi pri Ljutomeru.
V okviru tabora so imeli formiran tudi mladinski aktiv. V taboru je bilo precej razvito tudi športno delovanje, največ tekmovanja v nogometu in odbojki. Sodelovali so tudi na tekmah v počastitev Dneva borcev in 20-letnice smrti narodnega heroja Ivana Kaučiča.
V prireditvah na Desnjaku so izvedli nočno vajo.
Ob zaključku taborjenja so priredili taborni ogenj z zanimivim sporedom.
Hotižanci gradijo
Tudi v Hotizi v lendavskem kotu nočejo zaostati za razvojem ostalih pomurskih podeželskih središč. Zlasti v zadnjih letih se je v tem kraju razplamtela želja po vsestranskem napredku, katerega nosilec so mimo vaščanov samih družbene in politične organizacije, zlasti pa velja omeniti hotiško poslovno enoto lendavske kmetijske zadruge, ki s svojim naprednim programom kmetijskega razvoja spreminja podobo tega kraja. Smotrno zastavljen program kooperacije z zasebniki obsega že letos okrog 200 hektarov zemljišč, kar je povečalo potrošnjo umetnih gnojil letos na 22 vagonov, za jesensko setev pa so zasebni kmetovalci že doslej prijavili svoje potrebe v višini 50 vagonov umetnih gnojil. Hotiška poslovna enota je
med drugim zgradila v lastni režiji tudi strojno postajo v Veliki Polani, v Gaberju pa so že končali priprave za gradnjo hlevov za 3 tisoč bekonov, kar jih bo veljalo okrog 50 milijonov din.
Med pomembne pridobitve v Hotizi velja uvrstiti tudi obnovo zadružnega doma, kamor se bo v lepo urejene prostore vselila že v prihodnjih dneh poslovalnica lendavskega trg. podjetja »Univerzal«, rezultat stremljenj vaščanov po napredku pa je tudi novi vaški dom, ki ga gradijo pretežno s prostovoljnim delom. Tukaj bodo mimo gasilcev, lepo urejenega bufeta, zdravstvene postaje itd. dobile prostor tudi vaške družbene in politične organizacije. Na sliki: pri gradnji vaškega doma.
-sky
NOVA HLEVA V ŽIHLAVI
Kmetijski kombinat Gornja Radgona je na svojem obratu v Žihlavi pred dnevi začel graditi tri nove hleve, v katerih bo prostora za 750 glav goveje živine. Doslej sta že bila zgrajena diva hleva s prostorom v vsakem za 150 glav živine. Tako se bo z novimi hlevi povečala zmogljivost obrata na okrog 100 glav živine.	Č. J.
SEKTORSKE VAJE V DOMAJINCIH
V nedeljo dopoldan se je zbralo v Domajincih precej ljudi, ki so prisostvovali sektorskim vajam gasilcev. Vaje so bile dobro pripravljene kar pa gre prav lepa pohvala članom in vodstvu društva, ki se je potrudilo, da je bil uspeh tako dober.
Te pomembne svečanosti so se udeležili: komandant Okrajne gasilske zveze Maribor tov. Milan Klemenčič, komandir Gomboc in predsednik občinske gasilske zveze Karel Flisar.	tc.
V MOŠČANCIH SPET AKTIVNI
Na zadnji seji mladinskega aktiva v Moščancih so mnogo govorili o slabem zanimanju nekaterih mladincev za delo predvsem iz vodstva aktiva. Sklenili so tudi, da bodo dejavnost poživeli in tako premostili razpon, ki je letos nastal v organizaciji.
Vse kaže, da ne bodo ostali samo pri sklepu, kajti dela so se že lotili. Menijo, da bodo že v kratkem lahko poročali o uspehih.
To bi si lahko prihranili!
»Samo v soboto 13. julija in nedeljo 14. julija v kavami organizuje Hotel Central NEZABORAVNU ATRAKTTVNU SPEKTAKL REVIJU KLASIČNIH VJEŠTINA. Program: razne orijentalne igre, humor, trbušni ples, salon magija, čovek od gume, balanserija i akrobatika, čoček. točka večeri: PIRAMIDA SMRTI. Učestvuju: zabavlja beogradskih kabarea« — in tako naprej.
To je dobesedna vsebina s plakatov, ki so ob koncu prejšnjega tedna vabili Sobočance v kavarno Central. Toda prireditelj, hotel Central, je v svoji želji — dati gostom kavarne posebno razvedrilo v času letne turistične sezone — tokrat krepko vsekal mimo cilja. Namerni gostje v soboto (bila jih je polna kavama!) in slučajni
gostje v nedeljo resnično ne bodotako kmalu pozabili te prireditve. Odveč bi bilo podrobneje opisovati posamezne točke sporeda. Plakat jih navaja z uvodnimi superlativi, slučajni nedeljski gost, iz bližnjega okoliša Beograda (bilo mu je sila neprijetno, da je po dveh dneh prijetnih vtisov med bivanjem v M. Soboti doživel še kaj takega) je povedal takole: »Kod nas u Arandjelovcu nešto ovakvo ne bismo dozvolili ni na seoskom vašaru . . .«
Pustimo ob strani ugibanja »če bi« ali »ne bi« bilo tako, kot je povedal ta slučajni gost (jaz, osebno, mu verjamem!); pomudimo se raje ob naslednjem: ali je Murska Sobota res odlagališče vsega, kar nam kdorkoli ponudi? In po čigavi krivdi? Če ne znamo kavarniškim gostom organizirati kulturno dostojnega zabavnega sporeda in razvredrila, ali nimamo teh možnosti, potem tudi ne sprejemajmo vsega in vsakogar, ki se nam ponudi z zvenečim »beograjskim« naslovom in z miselnostjo, da taka »provinca« kot je Murska Sobota z navdušenjem prežveči vsako neokusnost.
Zares: ne gre za 300 dinarjev vstopnine in očitke v tej smeri; za naš ugled gre! Za ugled Murske Sobote, kulture, ki živi in ki prihaja v naše mesto in končno — tudi za ugled našega gostinstva. Ali res ni v M. Soboti nikogar, ki bi lahko odsvetoval tako zadevo — pa tudi samo iz vsebine plakata, Če bi ga zaprosili za to, iskali nasveta ?
Pravijo, da vsaka šola stane denar (tokrat ugled!). Zapomnimo si vsaj ta pregovor.
Borut Lah
V taboru med mladinci predvojaške vzgoje Ljutomer
TURISTIČNE
INFORMACIJE
NASTANITVENE KAPACITETE
V Murski Soboti je dovolj prostih ležišč. V hotelu »Zvezda« je na razpolago 60 prostih ležišč, v hotelu »Central« pa 15 prostih ležišč.
V Slatini Radencih so zasedeni vsi zdraviliški domovi in weekend naselje; prostih imajo še 15 privatnih turističnih sob.
Turisti in gostje pa imajo na razpolago dovolj prostih ležišč v Gornjih Petrovcih, v Ljutomeru — »Prlek« in »Jeruzalem«, in v Lendavi.
Temperature vode v naših kopališčih :
Slatina Radenci 25, Murska Sobota 18, Ljutomer 22 in Negovsko jezero 19 stopinj Celzija.
GANČANI
V nedeljo zvečer so na teritoriju lipovske lovske družine ustrelili velikega divjega prašiča.
Že več tednov so prebivalci opazovali divjo svinjo, ki se je zadrževala na njihovih njivah in jim povzročala precejšnjo škodo na koruzi in na pšenici. Prvi je divjo svinjo opazil Franc Bakan, član Lovske družine Lipovci. O tem je obvestil še ostale člane lovske družine in tako so jo začeli zasledovati.
Sam pravi: »Zvečer sem odšel z namenom, da jo ustrelim, toda v tisti nervozi sem ustrelil mimo divje svinje.« Potem je zaprosil za dovoljenje član lovske družine Dobrovnik. V nedeljo popoldne so se odpravili z njim še ostali lovci iz Lipovec in Gančan. Ustrelil jo je Franc Gruškovnjak iz Beltinec, ki je član lovske družine v Dobrovniku. Vaščani Gančan pa trdijo, da se v tem okolišu zadr-
žuje še ena divja svinja.
NESREČE - NEZGODE
PRI PREHITEVANJU ZADEL
V Stročji vasi so minuli ponedeljek zabeležili prometno nesrečo. Voznik osebnega avtomobila Anton Rojko je pri prehitevanju Antona Kovačiča zavozil v jarek. Pri tem je zadel mopedista tako. da je padel ter se teže poškodoval.
ŽE SPET ALKOHOL
V torek je na cesti med Veržejem in Križevci na ostrem ovinku zaneslo s ceste voznika osebnega avtomobila Milana Puckoja. Voznik je bil v vinjenem stanju. Materialna škoda, ki je nastala na vozilu, pa cenijo na okrog 100 tisoč dinarjev.
NI PRITISNIL NA ZAVORO, AMPAK NA PLIN
V soboto je bila v Petanjcih težja prometna nesreča, ki pa k sreči ni terjala človeških življenj. Voznik osebnega avtomobila Dušan Lunder je hotel na križišču v Petnajcih zaviti na levo, pri tem pa namesto tega, da bi pritisnil na zavoro, je pritisnil na plin. Avtomobil je sunkoma zdrvel v jarek ter se zaletel v drevo. Voznik in sopotnica sta bila lažje poškodovana. Škodo, ki je nastala na vozilu, pa cenijo na 400 tisoč dinarjev.
OTROK NI NAKAZAL SMERI
V	nedeljo sta v Gornjih Pe-
trovicih trčila mopedist Viljem Novak in kolesar-otrok Ljubo Trninič. Do trčenja je prišlo ker otrok ni nakazal spremembe smeri. Oba sta bila lažje poškodovana.	-tc
PRI PREHITEVANJU TRČIL
Minuli ponedeljek se je v Sodišincih pripetila prometna nesreča lažjega značaja. Voznik osebnega avtomobila Štefan Ficko se je izogibal neznane kolesarke ter pri tem zavil na levo. Prav v tem trenutku je nasproti pripeljal z osebnim avtomobilom Karel Pelcar iz Ljubljane. Kljub naglemu zaviranju sta trčila. Pri tem je nastala materialna škoda v vrednosti 50 tisoč dinarjev.
POMURSKI VESTNIK. 18. julij 1963
6
ŠPORT— ŠPORT—ŠPORT— ŠPORT
Dobro pripravljeni Ljutomerski kasači
Na hipodromu v Ljutomeru so bile v nedeljo meddruštvene konjske dirke, ki jih je organiziral Konjeniški klub iz Ljutomera, kot zadnjo preizkušnjo za bližajoči se jugoslovanski kasaški derbi, ki bo 25. avgusta na dirkališču v Ljutomeru. Poleg domačih kasačev so na dirki nastopili tudi konji iz Kobilarne Turnišče, Ljubljane, Maribora, Lenarta in Miklavža. Tako je nastopilo nad 20 dirkačev, med njimi seveda največ domačih
Čeprav je bila to le meddruštvena dirka, je bilo več zanimivih in napetih borb, obenem pa so bili doseženi tudi prilično dobri rezultati. Najbolj je navdušila gledalce Finca z vozačem Slavič Ludvikom iz Grab, ki je izvrstno tekla in tudi bila dvakratni zmagovalec heat vožnje. Najbolj napeta pa je bila handicap vožnja za 3 do 12 letne kasače. V tej se je namreč vodila zelo ostra borba za prvo mesto in se do zadnjega ni vedelo kdo bo zmagovalec. Navdušila pa je tudi ravna galopska dirka, v kateri so se odlikovali mladi dirkači, ter revija 2-letnih kasačev, ki so prvič nastopili na dirki, ter se posebno dobro obnesli, kar velja zlasti za prva dva. Potem sta bile še na sporedu svobodna handicap dirka ter dvovprežna dirka.
Nedeljska preizkušna dirka je pokazala, da so ljutomerski konji zelo dobro pripravljeni za bližajoči se jugoslovanski-kasaški derbi in da imajo lepe možnosti, da dosežejo izvrstne rezultate.
Na nedeljskih dirkah v Ljutomeru so bili doseženi tile rezultati:
HEAT DIRKA — I. vožnja:
1. Finca, Slavič Ludvik iz Grab, čas 1:26,3; 2. Veska, Herceg Jože, Maribor; 3. Fidela, Seršen Jože, Veržej; 4. Lunca, Rantaša Anton, Bunčani; 5. Plemenitka, Žnidarič Vlado. Stara nova vas; G. Pinus, Lubi Anton, Bunčani.
II. vožnja:
1. Finca, Slavič Ludvik, Grabe, čas 1:27,8; 2. Plemenitka, Žnidarič Vlado, Stara nova vas; 3. Fidela. Seršen Jože, Veržej; 4. Veska, Hercog Jože, Maribor itd.
V heat vožnji je torej zmagala Finca, drugo in tretje mesto pa je pripadlo Fideli in Veski.
HANDICAP DIRKA 1. Fizona. Slavič Janko, Grabe, čas 1:31,5; 2. Nitra, Slavič Marko, Klju-
čarovci; 3. Ličanka, Pajnkirher Miha, Kobilarna Turnišče.
REVIJA 2-LETNIH KASAČEV 1. Satelit z vozačem Jernejem Bolkovičem, 1:55,00, 2. Gebeta. Pirher Ivan, Lenart.
SVOBODNI HANDICAP 1. Nitra, Slavič Marko, Ključarovci. 1:32,7; 2. Leandina, Slavič Lojze, Bunčani; 3. Ponca, Bolkovič Jernej, last Krušič Ivo, Ljubljana.
RAVNA GALOPSKA DIRKA 1. Petko, Kosi Slavko. Grabe; 2. Trilana, Cimerman Franc; 3. Pisa, Kosi Joško.
DVOVPREŽNA DIRKA 1. Finca-Fidela,, Slavič Ludvik, Grabe; 2. Santica-Santjana. Bolkovič Jernej. Babinci; 3. Lunca--Plemenitka. Slavič Joško.
Lendava
KONČAN PRVI DEL TEKMOVANJA V LENDAVSKI OBČINSKI NOGOMETNI LIGI
Zadnji rezultati:
Dolina-Zvezaa : Nafta B 2:8 Dolga vas : Opekarna 2:1 Petišovci : Benica-Graničar 3:2
To so bile zaostale tekme, ki so bile v glavnem razveljavljene in ponovno odigrane.
Vrstni red je naslednji: Nafta B 17, Zvezda-Dolina 13, Petišovci 12, Graničar 10, Dolga vas 9, Hotiza 8, Elektroremont 7 točk itd.
Prihodnjo nedeljo bodo začeli z drugim delom tekmovanja. Občinska športna zveza je obljubila za zmagovalno moštvo lepo nagrado, ravno tako za najboljšega strelca pokal. Tekmovanje je pokazalo, da je ustanovitev nogometne lige bila upravičena, saj je to edini način za dosego masovnosti in kvalitete. Tak način omogoča NK Nafti in tudi NK Gradbeniku, da prideta do boljših igralcev za svoji moštvi.
Tudi med prebivalstvom navedenih vasi je veliko zanimanje, saj se na nekaterih tekmah zbere do 300 ljudi, posebno mladine.
Občinska športna zveza ima namen organizirati tekmovanja po liga sistemu tudi v drugih panogah: šah, namizni tenis, odbojka in tudi streljanje. Tako lahko poživimo športno življenje naše komune, ker tekmovanja ob raznih praznikih zaradi neresnosti posameznikov ne dosežejo svojega namena.
To bo majhna obremenitev za občinsko športno zvezo tudi v finančnem pogledu, vendar se bo izplačala ne samo glede masovnosti, ampak tudi glede kvalitete. Ljudje si želijo tekmovanj, posebno mladina.
Inž. S. Klemenčič
Ljutomer
V počastitev 20. letnice smrti narodnega heroja Ivana Kaučiča Nandeta je bilo na Desnjaku športno tekmovanje v nogometu in streljanju z MK puško. V nogometu so tekmovala mladinska moštva iz Veržeja, Cezanjevec, Branoslavec in Bunčan, v streljanju pa SD Ljutomer, SD Ivan Kaučič ter SD MTT, prav tako iz Ljutomera.
Na mladinskem nogometnem turnirju so zmagali mladinci Veržeja pred Cezanjevci, Branoslavci in Bunčani. V streljanju z MK puško pa so bili najuspešnejši strelci Ljutomera z doseženimi 955 krogi pred Ivan Kaučičem 812 ter SD MTT s 675 krogi.
M. Sobota
V počastitev 22. julija, Dneva vstaje slovenskega ljudstva, bo v Murski Soboti troboj občinskih strelskih reprezentanc Maribor Tabor, Maribor Tezno ter Murska Sobota. Na troboju bodo nastopile članice in člani. Članice bodo tekmovale z MK puško, člani pa z MK puško v trostavu ter s precizno puško proste izbire. POKALNA NOGOMETNA TEKMA
Pretekli četrtek je bila v Murski Soboti odigrana polfinalna pokalna nogometna tekma med moštvoma Beltinec in Soboto B. Tekma se je končala z zmago Sobote z rezultatom 6:3, ki je tako postala prvi finalist, in se bo pomerila za naslov pomurskega pokalnega prvaka z zmagovalcem srečanja Bakovci : Nafta, ki bo na sporedu prihodnjo nedeljo.
Vojaki čestitajo in pozdravljajo
Vsem delovnim ljudem Pomurja, zlasti pa še svojim ožjim sovaščanom in sorodnikom, dekletom in fantom ob slovenskem narodnem prazniku, Dnevu vstaje, čestitajo in jih pozdravljajo fantje, ki služijo vojaški rok:
Jaklin Štefan iz Vel. Polane in Mesarič Ernest z Razkrižja, oba V. P. 1159/923, Lovran, Karel Šinko iz Nuskove, Franc Cigan s Petanjec, Jože Recek iz G. Slaveč, Štefan Casar iz Adrijanec, Tone Kolarič od Vidma ob Ščavnici. Jože Anderlič z Mote, Milan Krčar iz Nunske grabe pri Ljutomeru, Fajfer Feliks iz Malega Brebrovnika
pri Ormožu, Tone Balažič in Stefan Kreslin iz D. Bistrice, Ivan Kociper iz Odranec, Stanko Zver iz Beltinec in Mirko Matjašec iz Turnišča, vsi V. P. 2465 Jastrebarsko, Novak Franc iz Apač, Frajs Alojz s Ptujske ceste, Senčar Alojz iz G. Konišč pri Apačah, Magdič Mirko iz Mekotnjaka pri Ljutomeru. Štabuc Franc iz Zvap pri Ormožu, Flisar Karel iz Murskih Črnec, Vlaj Franc iz Rakičana. Hozjan Štefan iz V. Polane, vsi V. P. 5379-6 Karlovac, Šandor Adolf iz Apač, Kapun Marjan iz Segovec, oba V. P. 5102 Karlovac.
MALI OGLASI
Posestvo, 2,5 ha, hiša, gospodarsko poslopje, prodam. Lendavska 2, Murska Sobota.	M-606
Štedilnik »Goran«, dobro ohranjen ugodno prodam. Vprašati pri Černeka, Pom. tisk (računovodstvo), M. Sobota.	M-607
Snažilko ali snažilca s 1. septembrom sprejmemo. Plača po pravilniku. Pismeno prijavo pošljite ali prinesite v ravnateljstvo Gimnazije.
M-608
Iščemo pošteno gospodinjsko pomočnico k tričlanski družini. Ponudbe na Ravter, Maribor, Mladinska 48.
Opremljeno sobo, takoj vseljivo, za dve osebi, s posebnim vhodom oddam. Borovnjakova 6, M. Sobota.
M-626
Krojaški šivalni stroj »Kaizer« in dve postelji, ugodno prodam. Matija Gubca 27, M. Sobota.
M-612
8 kompletnih vrat in vodovodno črpalko »Siemens«, ugodno prodam. Tišinska c 18, Murska Sobota.	M-617
MOPED, enosedežni, 4-taktni. italijanske znamke »Motom«, ugodno prodam. Informacije v popoldanskih urah pri Franju Škaperju, Kidričeva 67, Murska Sobota.	M-628
SEME DETELJE (inkarnatke) ugodno prodam. Naslov v upravi lista.	M-629
NUJNO RABIMO za svoje komitente stanovanjske zgradbe, gradbene parcele in kmetijska posestva. Prodajalce istih naprošamo, da prodajo prijavijo v naši pisarni. REALITETNA AGENCIJA, Murska Sobota.
M-632
Obveščamo vse stranke, katere so dale v prodajo razno blago v Komisijsko trgovino (starinarnico) v Murski Soboti in katero leži že tam preko leto dni, da isto dvignejo v roku enega meseca, sicer zapade. Isto velja glede dviga gotovine za prodano blago.
»POTROŠNIK« Murska Sobota
Hišo s 43 ari sadovnjaka na prometnem kraju, takoj vseljivo, primemo za obrtnika ali gostilno v Obrežu pri Središču ob Dravi, prodam. Dopise pošljite na naslov: Štemberger, Maribor, Meljska c. 99.
M-610
Šofer B in C kategorije, išče zaposlitve. Naslov v upravi lista.
M-618
RAZSTAVA
V razstavnih prostorih Pokrajinskega muzeja v soboškem gradu je odprta Stalna zbirka pomurskih likovnih umetnikov vsak dan od 9. do 13. ure, v torek in četrtek pa od 14. do 18. ure.
Podjetje »Agroservis« M. Sobota obvešča, da opravlja tehnične preglede motornih vozil vsak delavnik od 7. do 12. ure.
M-619
Garažo od 2 do 3 mesece vzamem v najem. Naslov v upravi lista.
M-620
Trgovsko podjetje »Petrol«, skladišče M. Sobota potrebuje honorarno snažilko. Honorar po dogovoru. Nastop službe takoj.
M-62I
Weekend hišico, primerno tudi za vinograd, ugodno prodam. Naslov v upravi lista.	M-586
Uto, novo grajeno, krito z opeko ugodno prodam. Viljem Toth, Motvarjevci 40, p. Prosenjakovci.	M-627
RAZPIS
Dopisna šola, Ljubljana, Parmova 39 (telefon 36-043, 32-141) razpisuje vpis v naslednje šolske oddelke:
1.	I.—HI. letnik tehniške šole strojne, elektriške, lesno-industrijske ali kemijske smeri
2.	I.—IV. letnik ekonomske šole
3.	dvoletna administrativna šola
4.	strojepisni tečaj
5.	jezikovni tečaj za nemški in italijanski jezik (v štirih stopnjah)
Prospekt, prijavo in pojasnila dobite na šoli (prospekt din 100), prav tako se obračajte za pojasnila glede vpisa na občinske odbore ZB NOV in sindikalne podružnice.
Prijave sprejemamo do 10. septembra 1963.
OBVESTILO!
Obveščam cenjeno prebivalstvo, da nisem plačnik nobenih dolgov, ki bi jih kjerkoli naredila moja žena Ana Gomboc iz Murske Sobote. Jože Gomboc, Daneta Šumenjaka 6, Murska Sobota.
PREKLIC!
Podpisana Terezija Vori iz Velike Polane 4, preklicujem vse neresnična pisanja zoper Rozino Horvat iz Velike Polane in se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe.
Tedenski koledar
Petek, 19. julija — Vincenc Sobota, 20. julija — Marjeta Nedelja. 21. julija — Zorka Ponedeljek, 22. julija — Dan Vstaje Torek, 23. julija — Branislav Sreda, 24. julija — Kristina Četrtek, 25. julija — Jakob
Zdravstvena dežurna služba
19.	julija — dr. Gruškovnjak
20.	julija — dr. Rousova
21.	julija — dr. Rousova
22.	julija — dr. Lopert
23.	julija — dr. Hajdinjak
24.	julija — dr. Rousova 25. julija — dr. Lopert
KINO
MURSKA SOBOTA — od 19. do 21. julija ameriški film: »Krvnik iz Nevade«, 22. in 23. julija egiptovski film: »Za vedno skupaj«, 24. in 25. julija madžarski film: »Zver«.
GORNJA RADGONA — 20. in 21. julija ameriški barvni film: »Tonka«, 22. julija (izredni) domači film: »Akcija«, 24. in 25. julija sovjetski barvni kinemaskopski film: »Sestre« I. del. SLATINA RADENCI — 20. in 21. julija jugoslovanski barvni kinemaskopski film: »Karolina Reška«. 25. julija jugoslovanski film: »Nadštevilna«.
LJUTOMER — 20. in 21. julija ameriški film: »Iznenada preteklega leta«, 24. in 25. julija francoski vistavisionski film: »Naivne deklice«.
KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU — 20. in 21. julija ameriški kinemaskopski film: »Pomemben nasmeh«.
VELIKA POLANA — 20. in 21. julija jugoslovanski film: »Nočni izlet«.
ŠALOVCI — 20. in 21. julija francoski film: »Taksi in prikolica.«
Komisija za sklepanje in odpoved delovnih razmerij pri KIK »Pomuirka«, obrat KG Rakičan razpisuje delavna mesta:
2 govedorejcev na delovišču Murska Sobota — družinsko stanovanje zagotovljeno
1 kvalificiranega traktorista na delovišču M. Sobota
Nastop službe takoj, prijave pošljite na upravo KG Rakičan.
Obrat — Kmetijsko gospodarstvo Rakičan
Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij EE Uprava - režija pri ČZP »Pomurski tisk« Murska Sobota razpisuje sledeče delovno mesto:
REFERENTA NABAVE IN PRODAJE — v komerciali
Pogoj : srednješolska izobrazba z 5 let prakse v komercialnih poslih. Prednost imajo grafični delavci. Nastop službe s 1. avgustom 1963. Pismene prošnje pošljite kadrovsko socialni službi podjetja do 25. julija 1963.
Zdravstveni dom M. Sobota razpisuje naslednje
ŠTIPENDIJE
2	na Medicinski fakulteti
1 na oddelku za splošno medicino 1 na oddelku za stomatologijo 1 na Višji stomatološki šoli
1	na Višji šoli za medicinske sestre
3	na Zobotehnični srednji šoli
3 na Srednji šoli za zdravstvene delavce
3 na Šoli za sanitarne tehnike in medicinske laborante (2 sanitarna tehnika in 1 medicinskega laboranta)
2	na Babiški šoli
1 na Šoli za fizioterapevte
Prednost imajo kandidati višjih letnikov in z boljšimi uspehi.
Ponudbe pošljite na zgoraj navedeni naslov. Prošnji je potrebno priložiti: zadnje šolsko spričevalo, mnenje mladinske organizacije in potrdilo o premoženjskem stanju.
Rok prijav je do 30. julija 1963.
Glasbena šola Murska Sobota razpisuje delovno mesto
hišnika
ki bo opravljal tudi posle čistilca.
Osebni dohodki po pravilniku.
Pismene ponudbe sprejema tajništvo Glasbene šole.
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
Upravni odbor Šolsko-izobraževalnega centra za razne stroke v Murski Soboti razpisuje delovno hišnika — kurjača — kurirja
mesto
Prošnje vložiti najpozneje do 1. avgusta 1963 na Upravni odbor centra. Nastop službe s 1. septembrom 1963.
Prejemki po pravilniku.
Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri Kmetijski zadrugi »Ledavski dol« Cankova razpisuje naslednja delovna mesta:
1.	traktorista za PE — Rogašovci
2.	strojnika za PE — Cankova
3.	pisarniškega uslužbenca(-ko) — v upravi zadruge
Interesenti naj pošljejo pismene vloge z navedbo dosedanjih zaposlitev in šolsko kvalifikacijo, ali se osebno zglasijo pri upravi zadruge.
Nastop službe možen takoj ali po dogovoru.
OD po pravilniku.
V 1. RAZRED GIMNAZIJE V MURSKI SOBOTI
sprejmemo še 46 dijakov. Izpit iz slovenskega jezika za vse, iz matematike ali tujega jezika po izbiri ,bo v četrtek 29. avgusta 0b 8. uri v III. nadstropju gimnazije (najprej pismeno). Prijavi za sprejemni izpit s 50 din takse, priložite spričevalo o končani osnovni šoli, rojstni list ter event. priporočilo ZB ali šole. Prijave pošljite po pošti (uradni dnevi so samo ob torkih in petkih od 10. do 12. ure).
Ravnateljstvo gimnazije
Investitor Elektro — Maribor Okolica razpisuje na podlagi temeljnega zakona o graditvi investicijskih objektov (Ur. 1. FLRJ, štev. 45/61) in zakona o graditvi investicijskih objektov (Ur. 1. LRS, štev. 5/63)
NATEČAJ
za ugotovitev sposobnosti zainteresiranih gradbenih podjetij za izvedbo gradbenih in obrtniških del upravno-stanovanjske stavbe II. v Murski Soboti, Lendavska ulica.
Predračunska vrednost znaša 23,359.866 din.
Pričetek gradnje v letu 1963, dokončanje pa 1. 7. 1964. Dela bodo oddana na podlagi zbiranja ponudb. Podatke o razpoložljivih tehničnih kadrih, sredstvih in izkušnjah naj dostavijo zainteresirana podjetja v 20 dneh po objavi v časopisu na naslov:
Elektro — Maribor okolica, Maribor, heroja Tomšiča 2.
INVALIDSKI ZAVOD PRLEKIJA« LJUTOMER razpisuje JAVNO LICITACIJO
za prodajo:
1.	10 kom. šivalnih strojev (transmisija)
2.	več šivalnih strojev in orodja
3.	stroj za izdelovanje viter in orodja za pletarsko dejavnost
4.	rabljeni vrtalni stroj in več primožev in orodja
Licitacija bo dne 29. julija 1963 ob 9. uri v prostorih Invalidskega zavoda PRLEKIJA- Ljutomer, ul. Rajh Nade 5. V kolikor ne bo interesentov za posamezne delovne priprave v socialističnem sektorju, bomo iste prodajali privatnikom istega dne ob 12. uri
Vse potrebne informacije dobite v upravi zavoda.
Študijska knjižnica v Murski Soboti razpisuje 1 štipendijo za enoletno knjižničarsko šolo
ki bo v šolskem letu 1963-64 pri Narodni in uni-
verzitetni knjižnici v Ljubljani.
Kandidati z dokončano srednjo šolo naj oddajo prošnje z življenjepisom v Študijski knjižnici Murska Sobota. Grajska 2, do 5. avgusta 1963.
ZAHVALA
Ob bridki izgubi našega nadvse dragega očeta, sina, brata, zeta in dobrega prijatelja
ŠTEFANA LEPOŠE
evang. duhovnika
se toplo zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tolikem številu spremili na njegovi zadnji poti, sočustvovali z nami in prekrili njegov prerani grob s cvetjem in venci.
Posebej se zahvaljujemo zdravnikom na int. odd. in domačemu zdravniku za požrtvovalno nego in skrb. Toplo zahvalo izrekamo č. duhovščini za ganljivo slovo od pokojnika, vsem vernikom pa za sočustvovanje.
Globoko žalujoča hčerka Marta in sorodstvo.
POMURSKI VESTNIK — List izdaja in tiska Časopisno in založniško podjetje »Pomurski tisk« v Murski Soboti — List pošiljamo samo po predplačilu — Nenaročenih rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje — Naročniški in oglasni oddelek: Murska Sobota, Kocljeva uL s, telefon 215 — Naročnina celoletna 600 dinarjev, polletna 300 dinarjev, za inozemstvo lesna 1500 dinarjev — Tekoči račun pri NB v M. Soboti št. 605-11
1-365
POMURSKI VESTNIK, 18. julij 1963
7
PARIZ, PARIZ...
Pariz: 6 milijonov prebivalcev, Pariz: 2 milijona avtomobilov, Pariz: center mode, v Parizu vse vrste ljudje: Črni, beli, rjavi, rumeni, mešani, vse vrste rase in vere in narodnosti; vrvež, promet, turisti; spet zgodovina: Pariz mesto proletarske solidarnosti, ki jo je slavil Marx, Pariz, mesto mirovnih pogajanj, Pariz, mesto preganjanih od Bakunina do Lenina; nekoč središče svetovne politike in še vedno kulturna prestolnica sveta. Tu so živeli Chopin, G. Sandova, Lotrec, danes Sartre, Saganova...
Ko govorimo o Parizu, se najprej spomnimo na Eifflov stolp in morda še na nekatere posebnosti, ki jih najdeš v vsakem priročniku: Elyséejske poljane, Pantheon, Mont-Martre, palača UNESCO, trg de la Concorde, Louvre, Dom des Invalides, Notredamsko cerkev in Sarcré-Cour de MontMartre, opero, narodno knjižnico in druge.
In vendar je čisto drugače, če sam obiščeš Pariz, pa naj bo to samo za teden dni.
Vožnja čez Švico bi bila še lepša, če bi se vozili podnevi, na srečo je sijala luna, da smo videli Lugansko jezero in švicarske gore.
Ko se pripelješ v Pariz, imaš takoj občutek, da je to mesto veliko in se tudi sam počutiš širokega in svobodnega. Med drugimi ima Pariz 9 glavnih kolodvorov. V njem dela petina vseh industrijskih delavcev Francije. Motorizacijo in prometa ne bi bilo moč izpeljati, če ne bi Pariz imel Metropolitaina. Metro je podzemeljska železnica, ki te povede iz enega konca Pariza na drugega. V Parizu se težko izgubiš, ker so orientacijske table popolne in celo tehnično dovršene, da ti ni treba niti obvladati francoščine. Na metrojski postaji si na zemljevidu pogledaš, kje si. Nato poiščeš ulico, v katero želiš in pritisneš na
avtomat tiste ulice. Lučke na zemljevidu ti pokažejo pot in številko metroja, da brez skrbi vstopiš in izstopiš. Na cestah divjajo avtomobili: po pet do deset avtomobilov vozi vštric in tik drug za drugim. Semaforji ugašajo rdeče, rumeno, zeleno; zdaj gredo pešci čez cesto; v tem je Pariz discipliniran.
Mesto je staro nekaj nad 2000 let, kljub temu daje videz lepotnega mesta, elegantne gradnje, čeprav ponekod zastarele. Skoda, da je za sedem dni vsega preveč in si poleg utrujenosti nabereš preveč vtisov naenkrat.
Na razstavi impresionistov impresionirajo Van Gogh, Manet, Monet, Renoir, Gaugin, Degas, Lotrec in drugi. Največ se obiskovalci ustavljajo pri Van Goghovih slikah. Za vse take razstave moraš biti spočit. Drugi dan, ko smo šli v Louvre, je bil pohod skozi razstavne dvorane mnogo prehiter. Utrujenost mi je tako zlezla v noge, da se mi Mona Lisa ni zdela toliko lepa, kakor jo opisujejo. Varovali so jo trije polica ji in še ograda je bila pred slike, saj se res vsi najdlje zadrže ob Moni Lisi. Povsod je treba za tak vstop, pa naj je še tako majhna razstava, plačati frank ali dva, v Versaillesu pa je bilo treba plačati za neko palačo pet frankov vstopnine.
Z Mont-Martra smo si ogledali Pariz navzdol: veliko, veliko mesto; kakorkoli sem slikala Pariz, mi aparat ni ujel te razsežnosti. Iznad hiš se dviguje najviše Eifflov stolp: 300 m, ki je tudi najvišja gradnja v Evropi. Konstrukcija je iz železa in tehta 9 milijonov kilogramov.
Na Mont-Martru je polno stojal s slikarskimi pribori in seveda modelov, ki sede slikarjem. Umetniki z vsega sveta, z bradami ali brez, moški ali ženske, črni ali beli, rjavi ali rumeni se ukvarjajo z umetnostjo, žal smo morali hitro naprej, saj te reka obiskovalcev Mont-Martra odnese dalje. Mont-Martre pravijo, je najboljša točka
za slikanje Pariza. Nekaj osebnih opažanj. Hrana: turistični menu. Meso odlično pripravljeno, Francozom torej ne moremo odrekati kuharskega slovesa. Kruh je baje v Parizu najboljši na svetu. Peko ga v pol metra dolgih, a le 6 cm debelih štrucah in jih potem nosiš kot debele palice s seboj (meni je ljubši domači rženi, črni kruh).
V Parizu se menda vse dobi. Stvari, ki so trenutno v modi, so seveda dražje. V centru mesta je imela damska kombineža pod napisom Dior, temno plava s širokimi naramnicami, ceno 45 NF. Raje ne bi »prevedli« cene v naš denar.
Na splošno so lepo oblečeni ljudje in elegantno. Kot center svetovne kozmetike daje Pariz sliko res negovanih deklet in žena. Sicer pa pravijo Francozi, na svetu ni lepih in grdih žensk, so samo negovane in nenegovane ženske. Barvajo si obraz, trepalnice, obrvi in ustnice. Barva las ni edina moderna, ker dame menjavajo lasulje: zjutraj take barve popoldne drugo in za zvečer si nadenejo večerno lasuljo, da v resnici ne veš, kakšne lase ima.
Frizure: natopirane, ali ne, navzgor ali ne, torej vse mogoče. Posebna se mi je zdela ženska frizura: spredaj na glavi samo pol centimetra laskov, ki se rahlo
daljšajo proti vratu na temenu, da se lahko prepričaš, da je res ženska frizura. Pariz ima skoraj v vsaki ulici in v večji trgovini posebno v modnih hišah tudi kozmetični salon. Blago je razstavljeno s cenami, zvočniki kriče, kaj je trenutno najbolj moderno, tam lahko poskusiš od čevlja do klobuka, ki se mi pa niso zdeli lepi, ker pač moda še ni prispela do nas! Moški imajo vsi suknjiče zadaj oh strani prerezane na desni in levi. Modne hiše zavzemajo nekatere celo ulico, znana je galerija de Lafayette. Francozi so lju-
bitelji rož in živali. Sla sem skozi ulico, kjer so čez vso cesto prodajali rože, vse vrste rož. Taka ulična trgovina je tudi za živali od ptičkov do psičkov, a je nisem našla.
Ob Seini so zanimivi takoimenovani bukinisti, ki prodajajo stare knjige kar zunaj na obrežju
reke. Zvečer svoje blago pospravijo v kovčke, jih zaklenejo in puste čez noč na obrežju, drugi dan jih znova oprejo in razstavijo knjige.
Vsak tujec, ki pride v Pariz, sl
kot atrakcijo ogleda Folie bergere na Pigallu. Napol barska, napol gledališčna revija nudi razkošen program od pol devetih zvečer do enih. Vstopnica na stranskem balkonu je bila dovolj visoka: 9 NF z napitnino, saj brez napitnine ne prideš niti do svojega sedeža. Razkošje oblek, akrobacije, vse mogoči plesi, šansoni itd. so bili prijetni za enkratni ogled. Nekoliko nas je motil morda specialni francoski humor, ki nam seveda ni blizu.
Versailles blizu Pariza ni tako lep kot Schönbrunn na Dunaju. Lepe so Elyséejske poljane ponoči in in in . . .
V metroju na hodnikih pa še vedno vidiš in slišiš slepce, ki s pretresljivim igranjem na harmoniko spominjajo na grozoto vojne, sicer v Parizu nič kaj radii ne slišijo nemščine. Bolje da znaš zelo slabo francoščino ali katerikoli drug jezik, samo nemščine ne. Francozi ne samo, da je ne znajo, niti je ne bi radi govorili. Do tujcev so Francozi vljudno zadržani, vendar te nihče ne vpraša ne kod ne kam.
Prvega maja so komunisti imeli nabiralno akcijo v Parizu: prodajali so šmarnice.
In ko se vrneš domov, si zaželiš za drugič v Pariz: več časa!
N. Brumen
Pariz — Sorbonna
Pariz — Plače de la Concorde
Pariz — vhod v Champs Elysées (Elizejske poljane)
Revolucija zakonskih odnosov
Čeprav se zdi čudno, pa je vendarle ros: Avstrija ima med zahodnoevropskimi državami naj višji odstotek ženske delovne sile, pa vendar predpisi glede zakonske zveze ne predvidevajo enakih pravic in dolžnosti moža in žene.
Ta zakon je namreč star že 150 let. Pripravila ga je cesarica Marija Terezija, dopolnil pa tedanji predsednik vlade Metternich. Zena, ki gospodari in vzgaja otroke, praktično nima nobene besede v družini. Mož je tisti, ki določi kraj bivanja družine, ki ima popolno pravico glede določanja domovinske pravice in ki poleg odloča o vseh važnejših družinskih zadevah.
V zadnjem času pa so avstrijska ženska društva pričela široko kampanjo za pridobitev enakopravnosti: narodnim poslancem in
časopisnim uredništvom pošiljajo pisma, organizirajo zborovanja in predavanja ter drugače protestirajo proti zastarelim zakonom. Socialisti — tudi tisti, ki so katoliškega mišljenja — so večinoma na njihovi strani, medtem ko poslanci katoliške stranke, ki jih podpirajo konservativne kmečke množice, nasprotujejo vsakršnim spremembam.
Napredni poslanci pa bodo predložili vladi osnutek zakona, ki ga avstrijski časopisi na splošno imenujejo »revolucija zakonskih odnosov« in ki predlaga spremembe v prvi vrsti glede lastninskih pravic v okviru družine. Po zakonu namreč pripada po poroki vse imetje obeh zakoncev izključno možu, ki z njim svobodno razpolaga. Ženi in otrokom je zagotovljena le minimalna vzdrževalnina. Novi zakon predlaga, da pripada ženi približno ena tretjina celotnega imetja, če imata otroke, pa dve tretjini.
Mrtvi živci v živem telesu
Pred kratkim so ameriški nevrologi imeli svoj kongres. Največje zanimanje je vzbudilo predavanje dr. Jamesa Kemberja, ki je poročal o tem, kako mu je uspelo skupaj z dr. Benettom presaditi živce z mrliča v organizem živega človeka. Brž ko sta iz mrliča izrezala živce, sta jih postavila v prostor, kjer je vladala nizka temperatura. Nato sta živce obsevala in jih ovila v tenko plastično maso. In tako preparirane živce sta presadila v telo živega človeka. Plastični ovoj sta odstranila po treh mesecih, zakaj v tem času se je organizem privadil na tuje telo v sebi.
Doslej sta dr. Kember in dr. Benet operiral nad 25 bolnikov. Uspeh je presegel vsa pričakovanja. Tudi pacienti se odlično počutijo. Zdravnika pa sta ugotovila, da je mogoče na ta način nadomestiti samo tiste živce, ki povezujejo živčne centre z udi. Tako se tudi hromim ali delno hromim ljudem obetajo lepši časi.
PREPRIČLJIVA REPORTAŽA
Tudi novinarje lahko marsikaj doleti. Kdor drugam vtika nos... Reporter radijske postaje Dahomej Pascal Abikanlu je hotel napisati prepričljivo reportažo o lovu na panterje. Pridružil se je skupini: lovcev, ki jo je mahnila na lov v džunglo. In potem ... je moral vso dolgo noč prečepeti v rogovilah drevesa, ker sta pod njim renčala dva panterja in čakala, da bo njuna žrtev padla z drevesa. Abikanlu pa ne bi bil novinar, če ne bi celo noč snemal na magnetofonski trak lomastenja zverin in njunega renčanja. Lovci so novinarja rešili šele zjutraj.
Zamude, signali, zapornice ...
Brž boste uganili, da gre za težave in nevšečnosti, ki jih čestokrat upravičeno pa tudi neupravičeno prtimo naši železnici. Negodovanje ljudi ne izvzema tudi Pomurja, kjer se danes zares še ne moremo postavljati z kdo ve kakšnim napredkom železniškega prometa, čeprav si tudi Skupnost železniških podjetij z obnovo tirov itd. prizadeva ostati v koraku s časom. Zal vse dosedanje naložbe še ne pomenijo hitrejšega potovanja, čeprav si od optimističnih napovedi lahko potniki že v bližnji prihodnosti obetajo tudi uresničitev te želje.
Med nevšečnosti železniške, ga prometa na našem območju pa obstaja slej ko prej vprašanje zamud vlakov na relaciji Sobota-Maribor. Neinformirani potnik namreč težko dojame, zakaj ima ta vlak — prigovor velja zlasti za dneve pred nedeljami ali prazniki — čestokrat večjo zamudo že z izhodiščne postaje v Hodošu Tudi postanki pred zaprtimi signali na tej relaciji niso pot. nikom vedno razumljivi, največkrat najbrž niti strojevodjem, ki z zvočnim signalom nestrpno opozarjajo na sprostitev »železne ceste«. Naj posebej omenimo še zapornice
na železniških prehodih, pred katerimi se zlasti na območju Murske Sobote čestokrat nabirajo dolge vrste motornih vozil. Če hitro vozeči avtomobilist iz smeri Beltinec ugotovi, da premikajo tovorni vlak šele na beltinski železniški postaji, bo lahko brž izračunal, da se ne bo mogel izogniti vsaj desetminutnemu čakanju pred spuščenimi zapornicami.
Čas je zlato! — zlasti v prometu — zato bi bilo prav, da bi tudi v Pomurju v danih pogojih vskladili to aktualno geslo našega časa vsaj z znosno ekspeditivnostjo!
-sky
Signali, zapornice ...
POPOTNI VTISI IZ MAKEDONIJE
Ranjene gore in ukročene reke
Načrtovalci makedonskega gospodarstva so še kako imeli pred očmi dejstvo, da se z bomo dediščino preteklosti dežela ne bo izkopala iz zaostalosti. Predvojno Makedonijo, katere naravne lepote so ostale zaradi odrezanosti od ostalega sveta več ali manj neznane, so redki obiskovalci za deželo primitivnih poljedelcev in pastirjev, za deželo, ki sta jo večna tlaka tuji in domači gosposki vkovala v okove srednjega veka. Pri tem pa je še tako vešče pero potopisca prezrlo dva bistvena elementa: makedonskega človeka in njegovo stremljenje po svobodi in napredku ter nesluteno naravno bogastvo, ki je v skalnih pogorjih ali pod stoletnimi krošnjami gozdov šarskopindskega pogorja in drugod čakalo na odkritje.
Tedaj so Makedonci v novih povojnih pogojih vzporedno z velikopotezno obnovo kmetijstva intenzivno odkrivali svoja rudna in druga naravna bogastva. Spoznanje, da brez lastnih energetskih virov ne bi mogli položiti temeljev industriji, katere razvoj in ekonomsko utemeljenost so vsestransko opravičevali ne le interesi makedonskega ljudstva, ampak koristi celotne skupnosti, je terjalo nove napore, katerih rezultat so bile ukročene in za gigantskim jezom zajete vode rek jadranskega in egejskega izliva v mavrovskem bazenu.
Šele potem, ko so ranjene gore odkrila svoja velika rudna bogastva, ko so raziskovalci napovedali domala neizčrpno bogastvo premoga na Kosovem in drugod in ko se je za velikanskim mavrovskim jezom razlilo umetno jezero na površini blizu 100 kvadratnih kilometrov in že danes poganja turbine treh velikanskih elektrarn, so začeli graditelji z uresničevanjem projektov komaj slutenih razsežnosti.
Gigant v osrčju dežele
Skopska železarna. Pod velikanskimi oboki železne konstrukcije dominira na več kot sedem kilometrov dolgem gradbišču 700 metrov dolg in 200 metrov širok osrednji objekt topilnice.
»Zakaj gradite ta mimo smederevske in zeniške železarne največji objekt črne metalurgije v osrčju vaše republike, ko je vendarle znano, da dobivajo podobni objekti dandanes povsod prostor ob morski obala zaradi cenenega morskega transporta — uvoza železove rude in izvoza železa ali surovega jekla?«
Na to vprašanje je odgovoril direktor te tovarne s prepričljivostjo, ki je zadovoljila tudi najbolj zahtevnega poklicnega radovedneža.
»Naša železarna, ki bo dajala po zadnji etapi izgradnje leta 1970 blizu milijon ton surovega jekla, bo krite 50 odstotkov domačih potreb po tej nadvse važni surovini, brez katere si ni
moči zamišljati nadaljnjega razvoja naše elektro in motorne industrije, industrije razne kovinske opreme, konservne industrije itd. V strukturi proizvodnje bo zastopana z dobrima dvema tretjinama pločevina. Torej izdelki naše tovarne za domače tržišče. Zatorej nam morska obala za izvoz ni potrebna, zastran uvoza železove rude pa tudi nimamo težav. Približno 2 milijona ton železove rude nam bodo dajali samo naši rudniki »Tajmište«, »Demir Hisar« in »Damjan« — za dobo petdesetih let...«
Odgovor je jasen in tovarna na 450 hektarih zemljišča v neposredni bližini Skopja bo za investicijo 254 milijard dinarjev vračala že prvo leto po končani izgradnji skupnosti blizu 115 milijard skupnega dohodka.
Mavrovske hidroelektrarne
Samo očividec lahko dojame obseg tega projekta, v katerega so od leta 1948 dalje vgradili Makedonci mimo milijardnih zneskov tudi velike obete, ki že danes vračajo bogate sadove. Akumulacijski bazen v Mavrovu je s svojimi 357 milijoni kub. metrov vode postal izvor za kritje domačih energetskih potreb, večje količine električne energije pa celo izvažajo. Vsa izlivna področja rek — Crni Drim, Radika itd. — ki polnijo velikansko mavrovsko jezero so v višini od 1200 do 2800 metrov, zato so zvečine pod živo skalo projektirani objekti bili zares pionirsko delo, s katerim se danes v Makedoniji upravičeno postavljajo.
Uresničena zamisel o gradnji vseh treh elektrarn v mavrovskem bazenu, ki dajejo letno skupno 425 milijonov kWh, pa še zdaleč ni zaključna faza urejanja hidroenergetskega sistema v tej republiki. Ugodni topografski, geološki in hidrološki pogoji so bili odločilni za vrsto novih projektov, katerih ukročena vodna sila bo že v bližnji bodočnosti podvojila in celo potrojila sedanji vir dragocene električne energije.
Največji proizvajalec električne energije v Makedoniji pa ostane slej ko prej mavrovski hidroenergetski sistem s svojima elektrarnama Vrutok in Raven. Vendar strokovnjaki napovedujejo, da bo še smotrnejšim zajetjem rečnih voda v tem planinskem predelu zmogljivost teh hidrocentral povečali do stopnje, ki bo postavila ta hidroenergetski vir med največje v Evropi.
Med najpomembnejšimi naložbami: kadri
Problem ustreznih kadrov, ki lahko zadovoljivo strežejo sodobni industrijski in kmetijski proizvodnji v pogojih tako naglega gospodarskega razvoja Makedonije, se najbolj boleče zadira v današnjico te naše južne republike. Vzemimo samo primer skopske železarne, kjer imajo že danes, ko je tovarna šele v prvi fazi izgradnje, 352 tehnikov, 113 inženirjev itd. Popolnoma mehanizirana proizvodnja bo po zadnji fazi terjala potrojitev srednjega in visokega kadra. Podobne kadrovske potrebe spremljajo rast celotne makedonske industrije.
Razumljivo je torej, da beleži razvoj visokega šolstva tem potrebam ustrezen vzpon. Sedaj si pač pomagajo z zaposlovanjem visokokvalificiranih moči iz ostalih republik, med strokovnjaki smo naleteli tudi na številne Slovence, vendar bi v perspektivi spričo obsega potreb po strokovnih kadrih tak način kadrovanja postavil celotno gospodarstvo v nič kaj zavidljiv položaj.
Da se Makedonci v celoti zavedajo tega važnega ekonomskega činitelja dokazuje skrb za razvoj srednjega in visokega šolstva. Samo na 86 srednjih šolah se je letos šolalo 37.000 mladine, od tega dobra tretjina na strokovnih šolah. Ob skopski univerzi pa deluje kar 7 fakultet, kjer je letos končalo študij že 1127 študentov. Napovedujejo, da se bo to število do leta 1970 vsaj še podvojilo. To pa je tudi jamstvo, da si bo industrializacija Makedonije utirala nezadržno svojo pot do stopnje, ki jo bo postavila v vrsto razvitih republik.
Gigant v osrčju dežele — skopska železarna
S poti po Makedoniji — Mavrovske hidroelektrarne
POMURSKI VESTNIK, 18. julij 1963
8