C C. Postale. - Esce ogn/ me-coledi t vunerdl — 29 aprilc 1927 Postmizna it ev ilka 25 stotlnk. Izhajs vsako sredo in petek zjutraj. Si»ne z* celo leto 15 L. » pol leta 8 i » četrt leta 4 •¦> Z* inozemstvo celo leto Ur 40. Na naročila brez do* poslane naročnine $e ne rnoremo ozimti Odgovorni urednik: Polde Kemperle. št 34 V Gorici, v petek 29. aprila 1927. Leto X. Neftankirana pismn %& n« aprejernajo. Oglasi 39 računajo po dogor voru in se plačajo v naprej. — List izdajs, konsorcij »Gor. Str*> zee. — Tisk Katolilkm fisk&rne v Gorici. Ri* vs Piazzuitft it. 18. Uprava in uredniltvo: ulica Mmmeli Mev. 5 (prej Scuole). Teles, int. štev. 30». KaliPšne dnižine, tah norod. Polled v vsakdanje zivljenje nam kaze, du družinsko zivljenje hira. Vemo pa tudi iz usodnih knjig, ki nam jih pišefo stafistike o uspe* vanju družin, da se čedalje manjša naš naravni prirastek, to je razlika \ med rodovifnostjo in umrljivostjo, in du se bližamo onim narodom, kjer včasih že dosega stevilo smrt? nih primerov število rojstev, da to- re j nazadujemo in se bližamo umU ranju. Zadeva je torej vsekakor pe; reču. Narod, ki je naruvnu družba, se; stoji iz družin. Družine so nuruvne enole, prvine, korenike, ki dajo družbi narašuj in tvorijo življenj; sko moč. Kakršne družine, tuk naz rod. Hude so zunanje neprilike, ki o* virujo družinsko življenje v znutni men. Siromaštvo raznih oblik, prej primeromu redko, se je silno pot splošilo in zujelo kur cele stunove. Stanovanjska beda, draginja živ* Ijenjskih potrebsčin, nezndostne place in mezde, povečana boleha: vost in druge stiske ogražajo čedalje bolj obstoj neštetih družin in ovira; jo nasfujunje novih. Zgodovina, ki je in ostune učiieljica žAvljenja, nam pripoveduje o nurodih, ki so živeli dolgu stoletju v nujhujših zu? nanjih stiskah, u so se ohranili in celo numnožili. Irci, Poljuki in bah kanski Slovuni so nam sijujne price, da se navodi ne dajo iztrebiti, ako je njihovo dru/Ansko zivljenje zdruvo. Naše družine propadajo pa ved* no bolj tudi iz notranjih vzrokov. Neka luhkomiselnost in ruzbrzdat nost se je ruzpushi med nami. KolU ko bede in gorja nastaja iz lahko- miselnega življenja izven zakona in v njem, num pričajo te/.ke kuge, ki se širijo med nami, visoko število nezakonskih otrok, vedno večjc sie* vilo nesrečnih družin, usianovljenih brez zadostnih pogojev za obstoj s številnimi otroki, ki zumirujo v než? ni dobi, a preostali so bolchni, manj sposobni zu trdo zivljenje. Polno cvetja, u mulo sudju in še to je er- vivo ter odpudu. Zu obnovo družinskega življenja je potrebna obnovu vsega našega mišljenju in delovanja v duhu kr: ščanskih načel. Vse naše politično, gospodarsko in prosvetno delo mo- va prav posebno upoštevati, pospe; ševali družinske zadeve. Obnova druzinskega /Avljenja je za nas Slovence vprašanje narodne* gei obstoja. Noben narod ni utrpel zaradi vojnih in povojnih dogodkov primeroma tako ogromnih izgub ka; kor nuš muH narodič. Svetovnu vih- ra nam je strahoviio sklestila in raz; klala naše skromno narodno drei vesce. Ako hočemo, da si to ljub: Ijeno drevesce opomore in da si o* hruni mesto nu božjem solncu, tre: ba mu oirebiti korenine vse gnilo; be, trebii mu obnoviti družine. Naj; bolj nujno narodno delo je obnova vsega nusegu, zlasti še druzinskega zivljenja v duhu /Avotvornih sil kr^ ščunsfva. Kaj se godi po sveiu? Na belo ncdcljo so bili avstrijski volivei in volivke poklicani k vo* livnim /aram. V besni volivni bor; bi med obema najmočncjšima strankama med krseanskosocialno in med socialno demokratsko se je odločilo, kdo bo vodil za nadaljnih par let usodo avstrijske republike. Med dvema strankama. Volivei so se morali v nedeljo odločiti za eno izmed obeh velikih strank. Majhne stranke so kar skopnele. kršeanski socialci in so* cialni demokratje so si po moei skoraj cnaki. Že izza 1. 1918. se bije med obema vroe politieen boj za premoe. Avstrija je razpeta med ti dve stranki. Po prevratu so imeli vodilno vlo* iio socialisti pod Viktorjem Adler* jcm. Kršeanski socialci so bili tedaj v manjšini. Bili so pa skupno s so= cialisti na vladi. Socialistična vlada jü izdala celo vrsto prekoristnih so* cialnih zakonov. Te.s*a jim ni mo* ßoee oporekati. Zato so si pa tudi pridobili opore v dclavskih množi* cub. Toda prišla so huda leta. Avstriji je ^ruzil polom na vseh koneih. Te? daj so z^rabili za oje krščanski so^ cialci pod modrim vodstvom prela? ta Scipla. ()d 1. 1920. so začeli vleči avstrij? ski voz iz blata. Seipel ie Ženevi dose.^el take uspehc, kakršnih ma- lokdaj kateri državnik. V zunanji politiki je majhna avstrijska repu* blika zadobila uilled, odkar je bil za kanclerja prelat Seipel. Rešil je pa domovino tudi pred gospodarsko smrtio. Avstrijski denar iz katere* ga so soscdje norce brili, je dobil si^et veljavo. Ti uspehi so Seiplo- vo stranko i^loboko ukoreninili po= sebno na deželi. Socialisti so jo z zavistjo «ledali. Vendar so tudi oni ohranili svoje postojanke med de* lavstvom zlasti po mestih z Duna* jem vred. Strasten politieen boj je završal med obemu, od kar so morali so* cialisti jesti ^renki kruh opozieijc. Na vsak korak so pazili, kje jo bo? do kršeanski socialci polomili. Če so kaj izslcdili so brž obesili na ve* liki zvon. In imeli so tudi nekaj w spcha, ker so znali svoje vrste iz? borno or.t^anizirati. Čim bližje je prihajala velika noč, tem bolj napeto so vsi pričakovali volitev, čeprav se je vnaprej vede? lo, da bogznaj kakih sprememb ne bo. Volilni boj. Socialisti so zadnje tedne pred volitvami vse orožje, pošteno in ne* poštcno, nabrusili. Komaj se je še strankam posrečilo, da so se dorne? nile, da si shodov ne bodo razbijale. Vlada je pa prepovedala aßitacijo z aeroplani. Vcs ostali agitaeijski aparat je pa delal ko lokomotiva. Na predvečer si imel po dunajskih križiščih brezplaeen kincmatoi*raf. Stranke so v napisih in slikah kaza? 1c sebe in sramotile nasprotnika. Socialisti so toliko volivnih lističev natiskali, da je bilo z njimi vse postlano. Govorniki so se nakričali do mile volje .Najbolj neutrudljiv je bil Seipel. V dvajsetih dnch pred volitvami je imel okoli pet in šest« deset ßovorov; kar po tri na dan. Ac vse htijše orožjc je pa bilo r/.-- rabljanje nasprotnikovih po^reš? kov. Spretno so socialisti pot*rabili za afero bivseßa finane. ministra drja, Ahrerja, krščanskega social? ca, ki ima na vesti neke umazane kupeije. Ta mož, ki se je skril pred sramoto v Ameriko, je svoji stran? ki mno.^o škodil. Krščansko social? ni tisk je imel pa po celc kolone pi? sane.Lja, kako zbirajo socialisti oro? žje in pripravljajo krvave dneve. V resnici so tudi našli neko zalogo o? ro/ja. Socialisti so precej napredovali na Dunaju. K temu uspehu je dosti pripomogel dunajski mestni svet, ki je v socialističnih rokah.Ne da sc utajiti, da je finančni referent so^ cialist Breitner dosctfel s svojo fi? nančnopolitiko ogromne uspehe. Malo katero veliko mesto v Evropi ima tako poceni plin in elektriko. To je pri dunajskib mešeanih več zale.ulo kot vsi shodi. Za krščanske socialce je pa govorila njih modra zunanja politika in pa velika pri? ljubljenost kanclerja Seipla, ki mu tudi najhujši nasprotnik ne more niecsar očitati. Dosti t*lasov so dobili socialisti pri mladini. Njih lepa gesla so 21? letne volivec in 21?lctne volivke z »bubikopfi« bclj mamila, kot resni shodi Seipla. Na ta račun je neki an^leški dopisnik tudi napisal šalo. češ da so 21?letna dekleta (od te do? be naprej imajo ženske v Avstriji volivno pravico) raje volile za so? cialiste, ker so se bale prevcč mo^ ralnih krščanskih socialcev; ti da bi jim, če bi močno zma^ali, prepo? vedali kratke läse in kratka krilca. Močno ofenzivo od leve je skušal računajoči Seipel odbiti z »enotno listo«. Na to meščansko listo, na? perjeno proti socialistom, so se združili krščanski socialci, velenem? ei in šc neke manjše skupine. V bor- bo so sie torej te?lc stranke: zdru? žene stranke na »enotni listi«, so? cialni' demo'kratje. kmečka Zveza (Landbund), stranka drja Udeja in narodni socialisti. Volivne številke. Dosti sc niso spremenile od zad? njih volitev. Volitev se je vdeležilo skoraj devetdeset od sto voliveev. Oddanih i^lasov je bilo preko 3 mi? Ijone in pol. Enotna lista je dobila 1,700.000, socialisti 1,500.000, kmee? ka zveza 222.000. Ostale stranke ni? so dosegle potrebnega števila. Od 165 poslanskih sodezev dobi enotna lista 85; in sicer jih odpade na kr? s'canske socialce 74, prej so- jih ime? li 82 na velcnemce 11, dočim so jih prej imeli 10. Kmečka zveza ima 9 poslancev; je cneßa pridobila. So? cialisti so dobili 71 mandatov. Naj? bolj znatno so napredovali socialisti. Pridobili so si 118.000 novih voliv? cev. Vendar bo v parlamcntu 94 meščanskih poslancev proti 71 so? cialističnim. V dunajski mestni hiši imajo pa še zmeraj neomejeno moč. Majhne stranke niso dobile nobe? nega mandata. Istočasno z volitvami v parla? ment so volili dcželne poslance na Nižje Avstrijskem, Štajerskem, Ko? roškem. Gradiščanskem in na Du? naju. V koroški deželni zbor so naši bratje na Koroškem poslali dva poslanca. S tem so dokazali, da je njihova moč1 nezlomljiva. Kar je bilo suhih vej, so že odpadlc od ži? vega debla. Dobro je ostalo! Bo^ daj, da bi koroška slovenska poslan? ca zma^ovito zastopala pravdo Slo? veneev ob <4osposvctskem polju? Nova vlada? Razumljivo je, da po volitvah vse stranke prekipevajo samega veselja nad — zmniio. Vse so zma^ale. To je pa tudi res. Socialisti so hoteli zadati močan sunek nasprotnikom, a so le nekaj pridobili. Meščanske stranke imajo pa še zmeraj večino. Vendar je pa socialistična opozi'cija ta'ko močna, da sc bo vlada morala z njo spuščati v potjajanja. Sociali? stični listi pravijo, da bo dosedanji kancler Seipel šel. Vedo že, da bo postal nek je škof. Bržkone pa ne bo tako, če se izkušeni kancler ne bo sam želel umakniti. Težavc pa dela kniečka zveza, ki hoče dobiti za svojo pomoč vladi kake.Ua ministra in še par važnej? ših mest. Kako se bodo domenili, se bo videlo brž po otvoritvi nove zbornice 17. maja. Socialisti bodo zdai ijotovo vse sile napeli, da bi dobili še par sto«? tisoč voliveev na svojo stran. Po* tem bi pri prihodnjih volitvah po* rolkli krščanskc socialce, če si ti ne bodo znali privezati ljudskih mno« žič s pamctno politiko. Morda pa ne bodo stranke niti več imele prilike, da bi se merile. Značilno v tem vo? livnem boju je bilo namreč to, da so vse stranke a^itirale z Ljcslom »Anschluss«, priklopitev k Nemčiji. Potemtaikem bodo lahko Avstrijci že pri prihodniih volitvah volili — v nemški republiki. Okno v svet. Hindenburg bo odstopil? Nemški državni predsednik Hin>? denburi* bo najbržc še tekom tcga leta odstopil. V začetku oktobra bo še praznoval svojo osemdesetletni? co kot državni ulavar, potem se umakne. Mala antenta. Letos bo mala antanta imela 15. maja v Pra|»i svoje zborovanje. S tem je konec vseh vesti, da te poli? tične zveze ni več med živimi. Masaryk bo izvoljen. Čez en mesec bodo Clehi volili novega predsednika rcpublike. Dot? zdaj ni proti Masaryku nobenejia kandidata. Stari, priljubljeni pred.? sednik bo bržkone zopet izvoljen za državne.Lja po^lavarja. V ta na« men so sc vladne stranke ter del opozicije tudi že domenili. Ujetnik na Kreti. Grčija se spet vije v političnih bolcčinah. Boje se nove revolucije, ki jo bo povzročil — zaprti diktat tar Pangalos. Prestregli so pisma, ki jih jc pi sal svojm zvestim genera* lorn. Poziva jih, naj se pripravljajo, ker upa, da bo moLel kmalu pričeti svojo deveto revolucijo. Tudi dosti nižjih oficirjev drži z njim. Repuh? li'kansko časopisje napada vlado, ker ^leda Pangalosu skozi prste. Da bo zmeda še večja, pišejo, da se pripravlja tudi genera! Knndy* los na državni vdar. Calles je doigral. j Mehiški predsednik jj nbdolzil, ! kot smo zadnjič brali, katoličane, j da so oni izvršili znani grozni na? I pad na vlak. To vest je moral vreči j v svet, da opraviči svoje divjanje ' proti katoličanom. Zdaj pa pišejo Stran 2. »GORIŠKA STRA2A« celo prej Callesu naklonjcni listi, da so vsa uradna poročila o napa* du pretirana. V deželi je vstal od* por proti trinogu in cclo njegov zvesti pomočnik zunanji minister general Saenz ga je zapustil in je odstopil. »Pomlad na Baikanu«. Taklc naslov so dali veliki ino? zemski listi težavam. ki so se po? rodile v začetku pomladi na Balka? nu. Kot se taja spomladanski sneg, taiko izginjajo tudi največje težave. Te dni sta se še Francoz in Anglež domenila, da bosta dala Balkanu kakih pomirjevalnih kapljic. Briandov jubilej. Dne 27. t. m. je praznoval fran* coski min. predsednik Briand 25= letnico svojega vstopa v francoski državni zbor. V dobi teh 25 let je ustvaril Briand dva politična rekor^ da: bil je devetkrat min. predsednik in 12Vii let minister. Svoje politično delovanje je začel s 40 letom, tedaj precej pozno. DNEVNE Osebna vest. Sedemdesetletnico je obhajal — v svoji skromnosti seveda čisto na tihem — na belo soboto vikar v Vipolžah č. g. Jakob Pirih. Koliko zdravih in krep- kih je odšlo pred njim, on pa, od nekdaj rahlega zdravja, še vedno čvrsto dela. Bog ga živi! Tretji manjšinski kongres. Tretje zborovanje naiodnih manjšin se bo sestalo koncem tega poletja v Ženevi. Priprave vodi poseben odbor. TajniŠtvo tega odbora je na Dunaju v rokah tihega in neumornega delavca za manjšine drja. Ammendeja. Pirhi. Z veseljem smo doznali, da so nekatere vasi upoštevale našo pros? njo in poklonile »Čolniču« za veli? ko noe pirhov. Od nekod pa ni no? benega glasu, zlasti ne iz onih vasi, kjer so fantje in dekleta noreli po plesiščih. Se pač pozna, kje jedoma zavednost in kje norost! Vrlim na* biravcem in nabiravkam se najis? kreneje zahvaljujcmo in jih prosi? mo, naj nabirke pošljejo upravi »Čolniča«, Via Mameli 5. Kralj obišče Trst. Listi poročajo, da je skoro goto* vo, da bo prispel 24. maja kralj v Trst. Prisostvoval bo odkritju no* vega svetilnika. Spomenik junakom. Na sloviti gori Grappa, kjer so se bili najbolj krvavi boji na itai? lijansko ? avstrijski fronti, bodo zgradili veličastno pokopališče. V ta namen bodo pobirali prispcvke po cell državi. O kulturni avtonomiji. 2e parkrat smo popisali, kako bi se zahtevo marsikake narodne manjšine dale izpolniti s kulturno avtonomijo. To se pravi, da bi ve? činski narodi morali manjšinam dovoliti prost kulturni razvoj s šolstvom vred. Seveda se pa poka? žejo tudi pri zahtevku po kulturni avtonomiji težkoče. Koroški Slo? venci n. pr. niso navdušeni za kul? turno avtonomijo, ker bi jo ne mo? gli izvesti. Kako naj se naenkrat odpro slovenske sole, če pa so Nemci vse slovenske učitelje spo? dili čez mejo? Vlada bi v tern slu? čaju na vse pritožbe odgovorila, češ, saj smo vam dali kar ste hoteli. S tern vprašanjem so se bavili, kot piše nemška manjšinska revija »Kulturwehr«, že razni kongresi. Pred nedavnim je sprejela medna? rodn a ženska liga za mir in svobo? do posebno resoluciio, v kateri je rečeno, da naj se sprejme kulturna avtonomija le v tern slučaju v za? konodajo, če jo bo mogla manjši? na, katere se tiče, tudi dejansko iz? vcsti. Primorski Slovenci in Hr? vatje bi se gotovo kulturne avtono? mije ne branili. Mussolinijeva sodba o framasonstvu. Časopisi objavljajo neko Musso? linijevo pismo. v katerem sedanji prvi minister izraža svoje mnenje o framasonstvu. Pismo je pisal v 1. 1922. nek em i1. Paladinu. V pismu pravi: »Predragi, ni mi nezivano umaza^ no delo framasonov. Če ne bodo nehali, bom drugič ponovil kar v Ankani. Ta framasonerija je prav res ena svinjska družba. Prisrcen pozdrav. Mussolini.« Mussolini seveda ni spremenil svoje sodbe in hoče očistiti državo od teh tajnih družb. Listi napove? dujejo, da bo za velikim mojstrom Torrigianijem romalo šc več ugled? nih framasonov v konfinacijo. Neprodiren zid. V nedeljskih volitvah so naši bratje koroški Slovenci ohranili svoje postojanke. Izvoljena sta spet oba poslanca zdravnik Petek in župnik Poljanec. Koroški Slovenci se čim dalje bolj zavedajo svojega pokoljcnja in ne puste, da bi jih nemški val zagrnil. Naj jim gredo pozdravi primorskega ljustva! Čudna govorica. Po mcstu in tudi po deželi so kro? žile govorice, da bo v nedeljo de? lavni dan, da bodo morale vse trgo? vine biti odprtc in celo da bo pouk po šolah. Se razume, da so vse te govorice brez podlage. April! Aprilska sala. Za veliko noč so nekateri listi v Sloveniji objavili senzacionalno novico, da je slovenskiposlanec dr. Wilfan ne- nadoma izginil. Tri tedne da če ni dal glasu od sebe. Končno se je stvarpo- jasnila, ko se je zvedelo, da je bil po- i slanec ta čas v Zagrebu pri nekem ' zdravniku. Razpust. „Zveza katoliških sportnih društev" v Rimu se je razpustila. V poročilu javlja, da se lahko njeni člani vpišejo v fašistovske sportne organizacije. Nova stranka. V Jugoslaviji sta danes na krmi? lu dva moža: predsednik Velja Vu- kičevič in zunanji min. Marinkovič. Oba delata na to, da bi obudila | k življenju novo stranko, ker prvi nima za sabo vseh radikalov, drugi pa ne vseh demokratov. Nova kon? servativna stranka bi obstojala iz dela radikalov in iz demokratov. Nova stranka bi bila ena najmoč? nejših in bi brez nje ne bila nobena vlada možna. Prekinjeni polet. Italijanski letalec De Pinedo se mudi v New Jorku. Čaka, da mu pošljejo drugo letalo. V zrak se bo spet dvignil tretjega maja. Časopisna bitka. Dva vodilna rimska lista »Teve? re« in »Impero« sta si hudo v laseh. Ravnatelj slcdnjfcga Stttimelli se ni namrcč vdeležil sprevoda ob oblet? nici Rima. Zato je »Tevere« napi^ sal hud članek. »Impero« je še bolj ostro odgovoril. V spor je moral poseči sam glavni tajnik Turati. Vode se visa jo. Velikanska scvernoameriška reka Mississipi je tako narasla, da je preplavila razsežne pokrajinc. 250 tisoč ljudem je vzela streho. 350 ljudi je našlo.smrt v valovih. Pozor trgovci — invalidi. Vsi trgovci — vojni invalidi, ki so vpisani v goriški oddelek udru? ženja vojnih pohabljencev so vabt? ljeni. da se zglasijo do 30. t. m. v društvem pisarni v ulici Dante 12. Uradne ure so od 11—12 ure. Posebno sodišče. Prihodnji teden bo posebni tri* bunal v Rimu znova pričel svoje delo. Na vrsto bo prišla tudi ob^ ravnava proti Lucettiju, ki je vrgel bombo proti Mtissoliniju. Nov svetnik. Češki katoličani so začeli delati na to, da bi bil bivši nadškof v Br? nu dr. Stojan proglašen za svetni? ka. Za katoliški preporod na Češ? kem si je rajni nadškof, ki je umrl pred par leti, nabral nevenljivih zaslug. Skrb za zdravstvo. Tržaški mcstni urad za zdrav? stvo je določil, da morajo biti vse po tovarnah in drugih podjetjih zaposlene ženskc brez ozira na sta? rost priglašcne pri prefekturi. Rav? no tako tudi vsi mladoletni nastav? ljenci do 15. leta. Prijavc morajo napraviti delodajalci. Javni obhodi na dan 1. maja prepovedani. Jugoslovanski notranji minister je izdal na pokrajinska oblastva odrcdbo, s katero so dne 1. maja vsi javni obhodi v Jugoslaviji pre? povedani. Sola je sola! Na Češkem — no, pa saj pri nas je isto — se je strašno razpasla na? vada, da so mlade frklje nosile s seboj v solo puder in rdečilo za ustnice. To lcpotičenje po šolah se je tako razpaslo da je moral pro«* svetni minister predložiti zbornici ! zakon, ki določa prav ostre kazni za tiste študentke, ki bi zamenjava? le šolsko sobo z budoarjem. Velika poneverba. Pri tržaški delniški dnjžbi »Pe^ trolej« so pri prcgledovanju poslov? ni knjfg ugotoviii primanjjtljaj v znesku 210 tisoč lir. Družbini urad^ ni'k E. Scironi je pobegnil, njegove? ga brata so radi sokrivde zaprli. Nova kardinala. V prvi polovici junija bo sv. oče sklical tajni konzistorij. Ob tej pri* liki bosta povišana za kardinala | nadäkof Hlond v Gnezdnu na Polj? i skem in papeški nuncij na Portu* j galskem Nicotra. i Brezposelnost v Nemčiji. Po uradnih podatkih je bilo 15. aprila v Nemčiji 1,221.000 brezpo? selnih. Dne 15. marca t. 1. je znašalo število brezposelnih še 1,659.000. V cnem mesecu se je tedaj skrčilo za 438.000. Pač lep gospodarski na? predek. Maurice Leblanc: Skrivnostno oko. (Doživljaji Arsena Lupina.) Dvoje vprašanj, na katera si je moral odgovoriti, se mu je vsiljeva? lo. Kdo je bil ponočni gost? Edini Gilbert, ki je vžival njegovo polno zaupanje in je bil obenem tudi nje? gov oscbni tajnik, je vedel za skri? vališče v ulici Matignon. Zdaj je pa Gilbert v ječi. Je mogoče, da bi ga izdal in pokazal policiji sled? Toda čemu bi se v tern slučaju zadovolji? h s steklenim zamaškom in ne bi tudi njega zgrabili? Bila je pa še prav posebna oko? liščina. Hote ali nehote je moral predpostavljati, da je nekdo skušal odprcti vrata v stanovanje, toda kako je prišel v spalnico? Kot vsak večcr jc zaprl vrata in jih zapahnil. In vendar je zamašck izginil, nc da bi bilo na ključavnci ali na zapahu kakih znamenj. Lupin je pa tudi v spanju imel tako ostcr posluh, da ga je žc najmanjši sum vzdignil in vendar ni ničesar slišal. Vendar ni dolgo ugibal. Te vrste ugank je pač predobro poznal, da bi vedel drugo rešitev kot, če pusti, naj se stvar j razvije. Vendar je bil trenutno ta? I ko presenečen, da je stanovanje v | ulici Matignon brž zaprl in se za? | klcl, da za par dni ne prestopi praga. Takoj je sklenil, da bo dobil sti)? ke z Gilbertom ali Vaucherayem. Toda tudi tukaj so mu potegnili čr? to prcko računa. Sodišče je odloči? lo kljub temu. da ni imel sum na? pram Lupinu močne podlage, naj se vrši obravnava v Parizu in nc v ot kraju Seine?et?Oise. Razen tega sta tudi Gilbert in Vaucheray bila v preiskovalnem zaporu. V ječi so ve? deli prav tako kot pri sodišču, da je treba zabraniti sleherno zvezo med zaprtimi in med Lupinom. Policijski predsednik je zavoljo tega predpi? sal potrebne ukrepe, ki so jih pod,? rejeni uradniki prav vestno izpol? njevali. Lupin se tedaj šc ni povz? pel do stopnje šefa kriminalne po? licije in ni vsled tega mogel ukreniti vseh korakov. ki bi ga privedli do cilja. Zato je čez štirinajst dni opui? stil vse poskuse, da bi prišel v stik s svojimi tovariši Storil je to ves besen in z vedno i večjim nemirom. »Najtežje pri slehernem podjet? ju,« je imel navado re€i,« ni konec, marveč začetek.« Sklenil je. da se bo naj prej poba* vil s poslancem Daubrecquom, ki bi moral kot prvi posestnik kristal? nega zamaška vedeti za njegovo skrivnost. V drugi vrsti sc bo pa moral zanimati, kako se je Gilbert poučil o Daubrecquovem delovanju in nehanju. Kako ga jc nadzoroval? Kdo ga je poučil, kje bo Daubrecq tisti večer prebil? Cela vrsta zanip mivih prašanj. Brž po vlomu v vilo »Marija Terezija« se je Daubrecq preselil v svoje stanovanje v Pari^ zu. Stanoval je tu v svoji lastni hiši na Mamertinovem trgu, kamor je končavala avenija Viktor j a Hugoja. Odslej je Lupin hodil stalno tod okrog preoblečen kot star vpoko? jenec. Brž prvi dan je nekaj odkril. Dva moža preoblečcna kot delavca sta stražila poslančevo stanovanje. Čim jc Daubrecq zapustil svoje stano? vanje, sta mu sledila za petami in čim se je vrnil, sta bila za njim. Zvečer pa, brž ko so sc luči ugasni? le, sta sc odstranila. Lupin ju je zasledoval. Bila sta uradnika od policije. »Glej, glej,« je dejal sam pri sebi, »ali je prijatelj Daubrecq pod poli? cijskim nadzorstvom?« Čctrti dan zvečor sta se pa oba moža nahajala v družbi šesterih drugih, ki so se z njim vred skri* vali v najtemncjšcm kotu Lamerti* novega nasipa. In Lupin jc spoznal med novimi prišleci v nemajhno svoje začudenje slovitega Prasvilla, bivšega odvetnika, športnika in raziskovalca, ki je bil trcnutno v E? lizeju zelo priljubljen in je na neki skrivnosten način postal glavni taj* nik na prefekturi. Tedaj so se po? raj ali v Lupinu stari spomini: Pred dvema letoma se je bil na trgu Pa? lais^Bourbon senzacionalen boksar? ski dvoboj med Prasvillom in Dau? brecquom. Vzrok ni bil znan. Še isti dan je poslal Prasvill svoja se? kundanta, a Daubrecq jc odklonil. Nekaj časa za tern je bil Prasvill imenovan za glavnega tajnika. »Čudovito . .. čudovito,« je mn? mral Lupin sam s seboj med tern ko je Prasvilla opazoval. Ökoli sedmc ure se je Prasvillovo moštvo umäknilo proti nasipu. Zdaj,? ci pride skozi mala vrtna vrata na desni strani Daubrecq. Brž za pe? tami sta mu bila oba policista, ki sta prav kot on vstopila v cestno žcleznico, ki je peljala proti ulici Tailbout. (Dalje.) »GORISKA STRA2A« Stran 3. TRTNE ŠKROPILNICE, najnovejšega sistema, nahrbtni žve* plalniki, brzoparilniki, i. t. d. se dobijo pri F. Ruštu, kotlarju in kle* parju v Sturjah pri Ajdovščini. — Velika izbera bakrenih kotlov, ku? hinjske posode, kos znamke »Mer* kur« i. t. d. — Sprejma stavbna in vsa v to stroko spadajoča dela. — Cene zmerne. Iz sipoftego svefa. Dom za umetnike. i Znana rcč je, da so umctniki, i? j gralci in pisatelji po vecini najbolj | revni ljudje. V mestih prebivajo v kakih podstrcšnih luknjah. Njih živlenje je lepo popisano v fran? coskem romanu »La Boheme«. Tern revežem, ki pravzaprav človeštvu i največ da jo, je sklenila pomagati berlinska mestna občina. V Berlinu bodo sezidali celo skupino udobnih vil, kjer bodo imeli ti kulturni de>? j lavci vsaj človeška bivališča. Onstran smrti. Poljski listi pišejo, da je imel gro- bar v znanem romarskem kraju Čen- stohovi večkrat iste sanje: Neki vojak mu je pravil, da ne sme ležati na ka- toliškem pokopališču, ker je žid. Gro- bar je šel končno na židovsko občino, kjer je povedal to zgodbo. Občina je obvestila rabinca in ta je sklenil mo- liti za dušo neznanega vojaka. Todav jstem času je prišla k rabincu neka priletna židinja iz Odese. Sporočila je, da išče grob svojega sina, katerega ni videla od mobilizacije 1. 1914. Pred kratkim se ji je pa prikazal v sanjah in je rekel, da leži v Čenstohovi na katoliškem pokopališču. Rabinec je pričel poizvedovati in je končno dog- nal, da je bil resnično pokopan pred leti vojak, ki ni imel nobenih izkaznic razven prepustnice z imenom „Mauri- cij Kapusta". Po imenu so ga imeli za Poljaka in so ga pokopali med kato- liki. V resnici pa je bil žid in so tudi našli njegov grob. Ostanke so prenesli na židovsko pokopališče in jih poko- pali z vsemi obrednostmi. Stara židinja je ostala v Čenstohovi. Od tega časa ni več imela sanj o zamenjanem grobu in tudi grobar je imel mir. Bogata milosčina. V katedrali Salisbury na Angleškem je nekdo vrgel v puščico bankovec za 1000 funtov, t. j. 275.000 dinarjev. Modne muhe. Najnovejša za ženski svet je ta: v Parizu nc nosijo več dame le us* njatih kril in bluz, marveč so si o? ', mislilc tudi solnčnike iz prave te* j lečje kože. i Fismo našili izseljenceu. | Pozdrav z morja. '« »Principessa Maria«, 28. III. 27. Iskrene pozdravc pošiljamo z at* | lantskega oceana podpisani fantje j in možie vscrn prijatcljem, znan? cem, staršem, fantom, dekletom in ženam. Berlot Rihard, Kolenc Franc, Av? če; Rebek Benedikt, Rijavec Franc, I Hvala Leopold, Hvala Alojzij. Tr* novo; Strosar Edvard, Rujavec A* lojzij, Trnovo; Samokec Vincenc, Osek; Jakončič Roman, Vipolže; Sirk Jožef, Marinič Anton. Biljana; Trobec Avguštin. Teršan Karol, Klancc na Krasu. Pozdrav s poti v tujino. Najsrčnejše pozdrave svojim sta? rišcm, ženam, bratom, sestram, fan? torn in dekletom ter tudi »Goriški Straži« pošiljajo iz morja sloven? ski izseljcnci na poti v Ameriko. Rutar Ludvik, Rutar Andrej, Janeš Ivan, Lebiin Andrej, Ivan, Anton, bratje, Kozorog Anton, Kragelj Andrej iz Poljubinja; Klinkan An? ton, Janes Jakob, Klinkan Ivan, Ilinčič Matija, Zabee; Bajt Ivan, Bajt Anton, Melinc Anton, Dolje; Klančič Ivan, Klinkan, Tolmin; Lc? ban Ivan, Oadrg; Golja Avgust, Se? lo; Dachskobler Alojz, Hurn; Ki* kelj Franc, Stržišče; Rutar Janez, Ljubin; Križnič Mihael, Avče; Co* tie Peter, St. Peter pri Gorici; BU zjak Alojz, Vipava; Jan Peter, Tre? buša; Podgornik Alojz, Lokovec; Trušnovec Janez, Dol. Trebuša; Krkoč Angela, Gojaee; Cigoj Iva? va, Cigoj Malka, Černiee; Pavlovie Matija, Petelinje; Rebec Marija, Rebec Andrej, Korenje; Lozar Ida, Lozar Ivana, Vrtovin; Budihna Kar? la, Mircn; Skok Danilo, Bodik, Zor? man Anton, Postojna; Bernetič An? drej, Bazovica; Bernetič Franc, Ro* dik; Draškič Alojz, Buzct?Sv. Mars ko; Nežič Piro, Buzet?Sv. Marko; Bensa Andrej, Bukovica. ŽivljEnjB Štefono Radiča. Eno leto dela v Pragi in poldrugo leto v Zemunu. V juniju 1. 1899. sem odšel iz Pap riza naravnost v Prago. ker sem raeunal, da me policija ne bo več vznemirjala. Stanoval sem v sosed* stvu vseučiliščnega profesorja Maj? saryka, sedanjega predsednika češ? kolovaške republike, s katerim sva sc poprijateljila. Razumela pa se nisva v dveh vprašanjih. On se je silno zavzemal za žide, a jaz sem mu rekel, da bi se moral kot rojen Slovak s svojim svetovnim slovei? som zavzeti najpreje za Slovake. Tudi je zastopal on bolj nemški, a jaz ruski pravec v češki politiki. Pisal sem v vse češke književne in narodno gospodarske liste ter sem bil tudi član uredništva držav* nopravnega tednika .Samostatnost', v katerem sem obravnaval zunanjo politiko. Ko sem pričel pisati tudi v dnevno easopisje. v prvi vrsti v dnevnik »Radikalni Listy«, katerega je izdajal pdkojni dr. Rašin, sem dobil ne'kega lepega dne od policije poziv, da naj takoj zapustim Prago in celokupno avstri jsko državno po? Iovico. Odločil sem se, da odidem v Zemiin in ostanem tako na hrvati? skem ozemlju in obenem na Bai? kanu. Takrat so se pripravljali v Belgradu zgodovinski dogodki in dosegel sem. da sem postal balkan? ski dopisnik nckatcrih čeških, frani? coskih in ruskih listov. V času svojega enoletnega biva^ nja v Pragi sem napisaJ tudi več izvirnih čeških del, vslcd čcsar me je najstarejše eeško književno društvo »Svatobor« priznalo za češkega književnika. Napisal sem n. pr. brošuro »Svobodna šola poli^? tičnih znanosti v Parizu« in večje delo »Savremena Hrvatska« (Sou« easne Chorvatsko). v katerem je o^ pisan prvi del mojega političnega dela v Parizu. V Pragi sem napisal tudi knjigo »Južni Slaveni« (Jižni Slovane). v kateri je drugi del mo jega dela na Francoskem. Nadalje sem napisal delo »Razmišljaji iz medjunarodne politike«, v katerem sem prevedel ne"kaj najvažnejših diplomatienih razprav francoskega diplomatičnega zgodovinarja in svojega profesorja Alberta Šorela. Moj odhod iz Präge je pospremi? lo zlasti časopisjc narodnosocialne stranke, kateri načeluje tudi šc da? nes Vaclav Klofač, z največjimi simpatijami ter najostrejšim proi= testom proti vladi in me je zapro* silo, da napišem delce »Slovanska mladcž in podrobno narodno delo«. Ustregel sem želji in je imenovana knjižica bila tiskana v češkem jezi? ku v več tisoč izvodov. Tudi v Zemunu mc je hotela po? lieija takoj izgnati. Prcprečil je pa to namero sedanji predsednik stola sedmorice v Zagrebu dr. Aleksan^ der Badaj, ki je bil takrat v Ze? munu odvetnik in najvplivnejši elan mestnega sveta. Kaj je novega na deželi? Kai nad Kanalom. Dne 1. maja se ponovi »Bedak Pavlek«. Pridite! Roče. Ob novem letu je minulo štiri le? ta, odkar je prišel k nam za župni? ka pree .g. Karol Reja. Vcdeli smo, da vedno ne ostane pri nas, vendar vse prehitro nas je zapustil. Na be? lo nedeljo se je v lepem govoru v cerkvi poslovil od nas. Kako je on vse in duhovljani njega ljubili, si iahko videl, ko so bili vsi do solz gi? njeni ob njegovem poslovilnem go* voru. Res težka, nenadomestljiva izguba je za našo faro, ko on odha? ja. Bil je vsem očetovski prijatelj, ijubeznjiv in postrcžljiv do vseh. Posebno se je trudil za lepoto in o* kras hiše božje, vedna skrb mu je bila, da bi bila cerkev čim lepša in popolncjša, za kar mu duhovljani dolgujejo posebno zahvalo. Njego? va zasluga je, da imamo lepo cerk? veno pctje kljub tcmu, da nimamo organista. Izučil je lep cerkveni zbor. Pa tudi za narodno petje se je veliko zanimal. Kdo se ne spom? ni naših društvenih prireditev, pri katerih je nastopil pevski zbor pod njegovim agilnim vodstvom. Sicer pa, kaj bomo naštevali njegove za? sluge in vrline, dovolj je, ee rečemo, da nam jc bil vse, in da bo po? vsod manjkal, pa naj si bo v cer? kvi, v družbi, društvu ali kjer si bodi. V zahvalo za ves Vaš trud, za vso skrb, požrtvovalnost, toliko v dusno dobro kot za telesno dobri? no na vseh poljih, kjer ste delovali, Vam želimo, da bi na novem mestu v Ročinju — kamor ste odšli, delo- vali v zdravju, veselju in zadovolj? nosti mnogo, mnogo let! Vsemo? gočnega blagoslov naj Vas sprem? lja povsod, da bi za svoje delo žel najlepših uspehov! V slovo naj Vas spremlja zavest, da Vaš spomin o? stane pri nas trajen! Našo župnijo bo zaeasno uprav? ljal eg. V. Pirec, župnik iz Idrije pri Bači. Duhovljani. AjdovščinasŠturje. Tako odhajajo eden za drugim — za nase doma ni kruha. Te dni se je poslavljal g. Kolavčič Rudolf, bivši obč. tajnik v Ajdovščini, tcr je odšel na novo službeno mesto v Jugoslavijo. Bil je poštenjak in vrl narodnjak skoz in skozi. Poznal ga je vsakdo, od blizu in dalee. Rade volje in dobrohotno je šel vsake? mu na roko. Pae žalostno je, da ravno v današnjih časih, ko potre? buje naše priposto ljudstvo naših ljudi najbolj, so primorani odhajati cden za drugim. Pogrešali ga bomo tudi kot dobrega cerkvenega in na? rodnega pevca. Do zadnjega se jc udejstvoval: bodril in pomagal, kjer je bilo treba. Želimo mu v no- vi domovini vso srečo! Bog ga živi! Prvačina. Pri nas se opazuje precejšnje gi? banje. Na belo nedeljo je bil v Dornbergu velik koncert. Skoro vsa društva iz okolice so nastopila. Škoda, da nisem opazil tudi par drugih vasi n. pr. Gradišča in Prva? cine. V Prvaeini spijo kot kralj Ma* tjaž v gori. Pa imajo tudi oni pre? cej moean zbor, baje bo 40 pevcev in priznanega pevovodjo. Čas ima? jo tudi, saj .se zannnajo za druge malenkosti. Razburjajo se zaradi dopisa v »Gor. Straže«, ki sc nana? ša še na pustni čas. Ogoreeno dol? žijo ncdolžno osebo, ker jc dopis razkril par ncčednih stvari s pust? ! nega plesa, katerega je obiskalo ne? ) kaj nusih deklet v moških oblekah. i Dopisniku je resnica dobro znana. j Sicer je res umrl stari poštar s svo^ ! jim peresom, toda ni znal on edini i pisati v Prvaeini in njeni okolici. ! Strel, ki ne zadene v živo, ne boli: ; kogar boli, ta se pa praska. V zadnjem času je naše društvo pripravljajo prireditev. Toda mo? rala je odpasti radi — plesa. Kaj ne, laže je, vrteti se po muziki kot na odru samostojno nastopati. To dovolj označuje našo revščino, saj se nam smejejo že vse sosednje vasi. — č. Velike Žablje. (Izlet.) Na velikonočni pondeljek me je zvabil lepi dan na kratek iz* let. Ker me je že večkrat vabil pri- jatelj iz Vel. Zabelj, naj ga ob? iseem, sem se odzval vabilu. Ko sem stopal proti Žabljam, se mi je čudno zdelo, da vidim toliko mla* dine, ki vre proti vasi. Poprašam in zvem. da gredo na ples. Ko dospem v vas.. tudi že slišim: trarara. bum, bum, bum. Ker prijatelja ni bilo ravno doma, grem pogledat, koliko ljudi ima še ta'ko okroglo pamet. Ko pridem v bližino plesišča, kar ostrmim, kajti obeinstva se je kar trio. Zlasti je bilo mnogo deklet, ki so s hrepenenjem čakale, da bi se jih kdo usmilil. Ob strani so sta- le pa matere. ki so se veselile in ža-? lostile s hčerkami. Ko sem nekoliko časa opazoval ta nerazveseljivi pri* zor. me nekdo potrka po ramenu. Ozrem se in vidim prijatelja, ki se je že vrnil domov in me je prisel iskat. Bil je nekam otožen in potrt in je na moje tozadevno vprašanje samo zmignil z rameni ter me vpra^ šal, če mi je ljubše iti z njim na nje*? gov dorn ali pa na izprehod proti Vipavi. Odločil sem se za izprehod in ko sva prišla iz vasi, mi je moj drugače vedno veseli prijatelj začel tožiti, kako je žalostno. da mladi? na tako drvi na ples. ki ji je v po^ gubo. Še bolj žalostno pa je, da starši, posebno matere svoje m!a* doletne heerke kar silijo na ples, češ tain se Iahko pokažejo. Za kako lepo in poučno predavanje, ki ga priredi prosvetno društvo, pa ni^ majo časa. Na moje vprašanje, ka^ ko deluje društvo, sem zvedel, da še precej dobro. Ko sva se končno pomenila še o tem in onem, sva se z upaniem na boljše časc razšla in jaz sem krenil proti domači vasi. Obiskovalec. Ljubinj. Odšli so iz naše vasi v dalnjo Argentinijo Kavčič Ivan, po doma? če Mojščev in Rutar Janez, po do? mačc Miliov. Obcma želimo mnogo sreče ter jima kličemo, naj nas nik? dar nc pozabita. Zapustil nas je tu? di Gabršček Franc, po domače To« rošev, ki odhaja v holandske rudni? ke. K vojakom odhaja Kavčič Franc, po domaee Mojščev. Vsi štir? je so bili zvesti člani našega dru? štva. Težko je bilo slovo, a tolaži nas upanje, da se naša pota zopet sestanejo. — V naši vasi se pri? pravlja nov vodovod, in sicer v va* si in na Kuk ? planini. Čakajo nas še različne ovire, ali upamo, da bo? mo z vztrajnostjo vse premagali. Dclajno in naši potomei bodo hva? lili naše delo. Sedlo. Naši zavedni fantje so o'b dvei? stoletnici mladinskih vzornikov sv. Alojzij a in sv. Stanislava Kostka podpisali življenski načrt, po kate«= rem hočejo uravnati svoje življe^ nje, da bodo vredni in sposobni so delovati pri obnovi življenja in človeške družbe po krščanskih vzo^ rih. Imeli so tridnevnico, poslušali smernice krščanskega življenja in prave značajnosti ter prejeli kruh življcnja. Bog jim daj pogum, da si bodo prizadevali, da postanejo pra? vi katoliški znaeaji ter ljubi Bogu in ljudem. s Na velikonočni ponde? ljek je vprizorilo prosvetno društvo »Sloga« dramatično veselico, ki je po splošni kritiki dobro vspela. I? gravei in igralke so dobro naštudi* rali svoje vlogc in sicer v kratkem easu, čeprav so morali medtem o^ pravljati svoia kmečka dela. Vde* ležba je bila obilna, zato gre hvala in zahvflla domačinom in okoliča* nom. Stran 4. »GORIŠKA STRATA- Dolje pri Tolminu. Zapustil nas je rojak Ivan Bajt, po dumačc Caharin in odšcl skup* no z 21 dru^imi iz naše fare v Ar* .Ucntinijo. Prcd njimi so odšli že ) trije na isto not. Prcd dobrim le* j torn nam jc Bajt ustanovil in vodil • skoro čisto sam našc »Izobraževal* ' no društvo«. V nje^ovi hiši se je \ društvo žc lepo razvilo. Doljani na* i cLdjujte njegovo delo! Idrijske novice. Velikonočna procesija. Tudi letošnjc praznike smo pri nas kot običajno jako slovesno ob- hajali. Proccsi'a je bila ob iv rasn ein večeru jako vclieastna; le to mora? mo v žalost pripomniti, da smo pri sprevodu pogrešali našega priljub* Ijenega g. dekana. Bolezcn mu nam* reč še ni pustila, da bi vodil pro? cesijo. Upamo pa, da j*a v kratkem vidimo popolnoma zdrave^a. — Pri sprevodu je lepo svirala cela kato liška godba. Jako pametno je, da se pole.Lj poskočnih koračnic poslui« žuje ta godba pri procesijah tudi cerkvenih pesmi. To je prav, ker s tern sc brczdvomno bolj oživi slo« vcsnost kot pa s koračnicami, ki smo jih pa pri nas, žal, že od nekdaj bili vajeni. Zato svetujemo godbi, da se tega kolikor mogoče drži. O* tiienim naj tudi, da je zadnjc case godba lepo napredovala. Na glavni praznik ob 10. uri je bila velika slovesna sv. maša, pri katcri je sodeloval ves cerkvcni zbor sprcmljan z orkcstrom kato? liške družbc. Tc mašc so pri meščai* nih že splošno priljubljene in zato je vcdno več udeležbc kot navad* no druge ncdelje. Smrtna kosa. Zadnji čas ni bilo pri nas mcscc dni nobenega pogreba. Ako vpošte* vamo. da jc ljudi okrog 6000 in da jih letno urn re čez 100, je to precej izreden dogodek. Toda scdaj smo pa imcli v teku dobrega tedna pet pogrebov. Nova vojašnica. Tik pod novo ccsto sc vrše pri- pravc za gradbo vcčje vojašnicc. Ako sc bo delo začelo, upamo, da bodo v prvi vrsti deležni zaslužka številni brezposclni, ki nimajo ni* kakega kruha. Prosimo vse mcro* dajne faktorje, da se za to zavza^ me jo. Naša »Straža«. V 31. št. »Straže« je bil dopis iz Podrage, v katerem navaja dopis? nik štcvilo vseh časopisov, ki pri* hajajo v vas. Res, v tern oziru bi bila lahko ona vas vzgled marsika* teri. Zanimivi pa so taki dopisi in prav bi bilo, da bi v tern oziru vse vasi tckmovale. — V naš okraj pri? haja incnda okoli 700 izvodov ,Stra* že\ upati pa je, da bo število še na^ rastlo, kcr se je ljudjc vcdno bolj oprijemljejo. Rnjiževnost in umetnost. „Marija v send naših dni44. O tej lepi knjigi smo prejeli Še sle- dečo oceno : Tak je naslov novim domačim „šmarnicam", ki nam jih je vrla Ka- toliška knjigarna v Gorici poklonila kot lep dar za letošnji majnik. Spisal pa jih je podgorski gospod — veleč. g. Stanko Stanič. Slov^nci imamo sicer že veliko zbirko „šmarnic", naravnost pravo šmarnično literature», pa vendar si že- limo -'— vsako leto Še novih. Šmar- nično pobožnost, ki je med našim ver- nim ljudstvom globoko vkoreninjena in splošno priljubljena, poživlja vedno znova zlasti lepo šmamično berilo. Po tern berilu ljudje naravnost hrepenijo in po njem po večini tudi presojajo lepoto in mikavnost vsakoletne šmar- Z A H V A E A. Globoko ganjeni in iznenadeni ob izrazih tolikega sočutja povodom smrti našega predragega, nepozab- nega soproga, očeta, starega očeta, brata, tasta in strica, gospoda Antona Abrama, veleposestnika, predsednika dolgolet. cestnega odbora, člana okraj. šolskega sveta itd. izrekamo podpisani najsrčnejšo zahvalo domačemu preč. g. kuratu Iv. Draščeku, nadalje prečastitim gospodom župnikom Jož. Abramu iz^Sv. Lucije, Fil. Abramu iz Pliskovice, Fr. Klopčiču iz Gabrovice, Virg. Ščeku iz Avbera in Jan. Kosu iz Štanjela za asistenco pri pogrebu. Iskreno zahvalo dolgujemo posebno tudi obema govornikoma za ginljiva nagrobna govora: preč. gosp. V. Sčeku, bivš. državnemu poslancu in veleč. gosp. drju Jos. Wilfanu, državnemu poslancu v Trstu. Prisrčna zahvala tudi bivš. članom cestnega odbora in okrajnega šolsk. sveta, zastopnikom županstev, šolsk. voditelj. Škofu in Gerdolu ter zlasti g. Josipu Dugulinu v Pragi. V prijetno dolžnost si štejemo tudi, da se iskreno zahvaljujetnö domačemu pevskemu zboru za lepe, v sree segajoče žalostinke pred hišo žalosti, v cerkvi in na pokopališču. Z najiskrencjšo hvaležnostjo se spominjanio sploh vseh sorodnikov, prijateljev in znancev, ki so v tako ogromnem številu prihiteli ne le iz Krasa, ampak tudi iz Vipavske in še cclo iz Tržaškega in Goriškega, da so spremili našega nepozabnega dragega pokojnika na njegovi zadnji poti in tako počastili njegov spomin. Tupelče, dne 27. aprihi 1927. Jožefa roj. KavCiC, soproga — Marija, Adela por. Košuta, hčeri Sestre in drugi sorodniki. dr. Anton, ing. Edvard, sinova. nične pobožnosti. Prav zato še s po- sebnim veseljem pozdravljamo letošnje „šmarnice', ker smo prepričani, da jih bodo naši ljudje z veseljem in s koristjo čitali in poslušali. V šmar- nični literaturi pa bodo dobile častno mesto. Knjigo priporoča že samo ime pi- sateljevo, ki g.a cela dežela pozna kot vnetega mladinskega organizatorja in priljubljenega govornika. Pa tudi na- slov knjižice: „Marija v senci naših dni'1, kaže na njeno aktualnost. Pisa- telj zajema iz življenja in piše za živ- Ijenje. Namen mu je okrepiti prak- tiaw krščanstvo med našim ljudstvom po Mariji. Hvaležna, pa tudi težavna naloga. Pisatelj jo je dobro rešil. Sestavki pa so sledeči : Prvi dan nas vabi k pos- nemanju Marijinih čednost in nas uvede v pravega šmarniškega diiha. Sledi štirinajst jedrnatih premišijcvanj o po- glavitnih grehih in o poglavitnih čed- nostih. V nadaljnih dvanajsterih sestav- kih razpravlja o sv. zakramentih, sle- dijo govori o treh božjih čednostih in za zadnji dan še beseda v slovo in v spomin. Vsakemu sestavku je dodan primeren zgled. Reči moram, da je bil pisatelj v izberi zgledov prav srečen. Naše ljudstvo jc po skoro polstoletni navadi na šmarnične glede že tako na- vezano, da jih skoro noče več pogre- šati pri šmarničnem berilu. Vsi sestavki so po vsebini jedrnati in polni lepih misli, po obsegu pa pri- merni. Kos Slomška je v njih. Slog je živahnejši nego smo ga sicer vajeni v „šmarnicah". V tern vidim še posebno vrlino Staničevih šmarnic. — Beseda gladko teče, jezik je cist. Oblika knji- žice je prav primerna, tisk razločen, vezava lična. Knjižico priporočam ne samo kot Šmarnično berilo, ampak tudivsemvo- diteljem Marijinih družb in pridigarjem sploh, ker bodo našli v njej mnogo klenih zrn za svoje nagovore. Vsem pa bo knjižica dobro služila za duhovno branje. Sezite čvrsto po nji! „Šmarnice" stanejo v platno vezane z rdečo obrezo 8 lir, v umetno usnje vezane z rdečo obrezo 9 lir, razkošna vezava z zlato obrezo 10 lir. Prodaja Katoliška knjigarna. L. C. »Slovanstvo ve svych zpevech«. »Zbrani slovanski spevi« bi rekli po naše velikanski zbirki slovan- skill pesmi, ki iih izdaja v Prai*i «Hudebni Matice« (Glasbena mati* ca). 'Fa zbirka se bo v kratkem iz? popolnila, kcr bo izšel debel zve* zck bosansko * hercegovskih pesmi. Listnica uredništva. /. /?., Idhja: Dopis smo odstopili »Našemu Čolniču«. Pozdrav. /. K., Idrija ob Bači: Preveč oseb^= no! Bi nastali samo novi spori. Rabim 10.000 lip za vspostavitev industrijskega podjetja na deželi. Proti daljši odpovedi tudi na uknjižbo. Dobre obresti. Vsestranska varnost. Ponudbe nasloviti: Upravništvo „Go- riške straže", Gorizia, Via Mameli 5. Na Slapu ob Idriji, 4 km od žel. postajc Sv. Lucije je po ccni na pro- da j hiša obstoicča iz 7 sob, kuhinje in prostornih klcti. K hiši spada zc? lenjadni vrt, studcnčna voda in 5 ha bukove.ua .^ozda. Hiša stoji ob cesti in jc pripravna za vsako obrt. — Vcč sc izvc ravnotam v hiši št. 99. VOJNA ODŠKODNINA. Konzulence, zastopstva, prizivi, konkordati, likvidacijc, davene za= deve, posojila vsake vrste, vštevši brezobrcstna posojila na starostno obrabo. — Pisarna: A. Trampuž, sod. oHcijal, Gorica . Via Gari? baldi 20, I. nadstr. Hlapec za trtorejo se sprejme. Naslov pove uprava »Gor. Straže«. Pošteno dekle išče službe v Gorici ali okolici; razume se na vsa doma* ča dcla. Naslov pove uprava »Gori- ške Straže«. Za prašičerejce! Merjasec po? žlahtnicnc nemške pasme, izvrstcn za plcmenitcv, star 9 mesecev je na razpolago za spuščanje pri Mraku v Tolminu. V Tolminu jc na prodaj hiša ob= stojcča iz 3 sob, kuhinje, podstrešja in nckoliko vrta pri hiši. Cena 15 tisoč lir — z vsemi občinskimi pra- vicami. Natančnejše podatke daje Ncža Kavčič, Tolmin št. 30. Velika izbera prenosljivih gra» mofonov, plošč, igel itd. — Velika zaloga fotografskih šip in papirja za fotografe; fotografski aparati itd. Tvrdka E. Vokulat & Co. Go* rica, Corso Vitt. Em. III. št. 7. — Tel. 3—47. Lloyd Sabaudo. Prihodnje vožnje: v Severno Ameriko: »Conte Biancamano« 10. 5. 1927. »Conte Rosso« 27. 5. 1927. lz Genove v Njujork v 9. dneh; v Južno Ameriko: »Conte Verde« 12. 5. 1927. »Principessa Maria« 18. 5. 1927. »Tomaso di Savoia« 10. 6. 1927. Iz Genove v Buenos Ay res v 13M» dnch. v Avstralijo: »Regina d'Italia« 21. 6. 1927. Informacije daje in sprejema prednaročila na vozne listke za> stopnik F. Rosich, Gorica, Via Contavalle št. 4 ZOBOZDRAVNIŽKI ATELJE ROBERT BERKA Gorica, sedaj Corso Vcrdi 36. Laboratorij otvorjen že leta 1918. Sprejema od 9. do 12. in od 2. do 6., ob nedeljah in praznikih od 9,—12. ACQUA DELL'ALABARDA proti izpadanju las. Ysebuje kinin in je vsled te^a po» sebno priporocljiva proti prehladu in za ojačenje korenin. Steklenica po 6 lir — se dobiva v lekarni Co* stellanovich, lastnik F. Bollafio, Trst, Via Giuliani 42. — V Gorici, Via Carduci 9 pri Fiegel. Valuta. Dnu 5. aprila si dobil : za 100 za 100 za 100 za 100 za 100 za 1 za ! Novci a 100 franc, frankov belg. frankov švic. frankov češ.-slov. kron dinarjev sterling dolar po 20 frankov avst. kron 73 80 do 74 30 Lir | 259 50 do 264 50 Lr 3(51.- do 365.-- L r 55 75 do 50 25 Lir 33.- do 91.65 do 18 82 do 33 50 Lr 91.95 Lir 18 92 L:r 75- Lir 72- do 75- 0.0262 do 0.0272 Lir PO DRUŽNICA Ljubljanshe hreditne bonhe y Boriii Corso Verdi „Trgovski Dosii" Telefon številka 50 Brzojavni na3lov: Ljubljanska banka Dinl^maS Contrslfl [juBLlflNB Din. 10,000.000 Podružnice in agencije : Brežice, Celje, Črnomclj, Gorica, Kranj, Logatec, Maribor, Metkovič, Novi Sad, Novomesto, Pluj, Prevalje, Rakek, Sarajevo, Slovenjgradec, Split, Trst. Sezonska ekspozitura: Rogaška Slatina. Vloge na knjižice po 4% Vloge w tekočem računu lir ali dinarjev, (naju^odnejše obrcstnc mere). Nakup valut, čekov, deyiz in obligacij vojne odškod- nine (bonov) po najugodnejših cenah. Nakazila v tu- in inozemstvo. Borzni in ostali bančni posli. Ar: