95. SfevflRa.
Današnja Številka stane Din 1f50.
V UoMloni, v petek Z5. nprilii mi.
Leto LUII.
Izksfm fUk dan papalina, tmemil nadalfe ia praznik«. mmrmU s do 30 petit vrst a 2 D, do 100 vrst i 2 D 50 p, večji inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 1 D; Popust po dogovoru, — Inseratni davek posebej. Vprašanjem giede in sera tov naj se priloži znamka za odgovor.
U »ravni* tro „Slov. lfaro4A" ta „
ollca it 5, pritlična. — Telefon it. 304.
■aaaMapa „Slov. Naroda" Kneflova uUca ti I, I. aadstrepl«
Telefon Štmw. 34. •prejema le podpisa** ia zadostno fraakoraaa. £W Rokopisov so no vrača, al
Posamezne Številke: V
v Jugoslaviji od 4—a sir. po O. 1-50, 8 in već 2 D. V inozemstvu 4—6 Str. 2 O., 8 in več po 3 O. Poitnina plačana v gotovini.
»Slovenski Narod* velja:	t Ljubljani    |      po polti		
	Din 240-—	Din 240 —	Din 36f>—
^        s ......	. 120-—	. 120-—	. 180-
	ao-—	„     60*—	. 90*-
1 .	. 20-—	„ 20-	. 30-
Pri morebitnem povišanju se ima daljša naročnina doplačati.			
Kovi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vedno   SV ?° natattalct. Na samo pismena naročila brez poslatve denarja se ne moremo ozirat!.
Politika pofajevanja dejstev.
Ce je kak dogodek iz letošnjih naših državnozborskih volitev razburil ju-goslovensko javnost pri nas in na oni stran! meje, je storila to brez dvoma objava z uradne strani, da je igra s pre-ferenčnimi glasovi v toliko izpremenila vrstni red kandidatov na slovanski listi, da sta izvoljena dr. Besednjak in dr. Stanger in je propadel nosilec liste dr. Wilfan. »Slovenski Narod« je bil prvi med onos iranskimi jugoslovenskimi listi, ki je objavil to presenetljivo vest in tudi   odkrito povedal vzrok tega vse, samo r.e razveseljivega   izida volitev, namreč nepošteno, volilni sporazum kr-scČo  agitacijo   »krščansko - socijalne« struje, ki je šla za tem. da bi volilci oddali pteferenčne glasove kandidatom te struje, ne pa, kakor je bilo dogovorjeno, i^rvim trem kandidatom po redu, kakor so bili na listi, in da je poleg tega morala biti še neka posebna agitacija, ki ji je bil r aravnost namen, da se Izloči dr. Wiifan s tem, da se da več preferenčnih   glasov dr. Stanger ju kot pa fijemu. Končni izid volitev je bil sicer drugačen, kot pa so govorile prve uradne vesti, ker je dr. Wfllan ipak dobil več preferenČnili glasov kot dr. Stanger, ki je v ostalem pristaš iste »edinja-ške«, ali kakor jo imenuje tržaška »Edinost« — »narodne« struje. Vsekakor pa je tudi končni uradno ugotovljeni izid pokazal s svojimi številkami, da se je v resnici kršil tozadevni volilni sporazum,   ker ie na podlagi preferenčnih glasov prišel na prvo mesto kandidatske liste dr. Besednjak s 14.120 glasovi, na drugo mesto dr. \Vilfan s 13.719, na tretje dr. Stanger s 13311 ter so kandidat je, katerim naj bi se v zrmslu volilnega sporazuma ne smeri dajati pre-ferenčni glasovi, dobili znatno število preferenčnih glasov:   dr. Brajša 1095, inž. Podgornik 722 in dr. Bitežnik 1200. Te številke kažejo jasno, da je agitacija »krščansko-socijalne«    struje odvzela kandidatoma »narodne« struje dr. Wil-fanu in dr. Stangerju okol^ 1100 glasov in jima je v zadnjem trenutku provedena protiakcija »narodnjakov« dala nekaj nad 700 glasov. Diferenca med pre-ferenčnimi glasovi dr. Stangerja in dr. Wilfana ter dr. W3fana in dr. Besednjaka se more tolmačiti tako, da je okoli 400 volilcev dalo preferenčni glas samo dr. Besednjaku.
To po »krščansko-socijalni« struji započeto kršenje volilnega sporazuma je dalo povod ostrim obsodbam v zunanjem jugoslovenskem tisku in sledile so potem polemike in očitanja, ki jim je bil pač le namen, da bi se ta nepoštenost prikazala v milejši luči aR pa sploh
e. — Trst, 23. aprila.
po tajila. Tržaška »Edinost« je k vsemu temu molčala in se je oglasila šele 18. t m. s kratkim »odgovorom«, ki je v resnici moral presenetiti vsakogar, ki je le s količkaj zanimanjem sledil razvoju volilnih dogodkov v našem Primorju. »Edinost« namreč je pisala takole: »Mi nismo verjeli podatkom, na podlagi katerih se je bilo razglasilo, da ie dr. Wilfan propadel, in zato jih nismo omenili v našem listu in še manj radi njih izrekli kako očitanje na kate-risibodi naslov. Šele, ko smo izvedeli zanesljive. podatke, smo prvi objavili vest. da je dr. Wilfan izvoljen. Dobro bi bilo, če bi bili vsi listi tako storili. Kakor obžalujemo neupravičena očitanja na naslov krščansko-socijalne struje, tako obsojamo neosnovane napade na našo narodno strujo, ki onih očitanj, izrečenih na podlagi podatkov, katerim so verjela tudi glasila tukajšnje krščansko-socijalne struje, ni z ničimer zakrivila.«
»Edinost« je s to izjavo demantira-rala, postavila na laž vse tiste liste, ki so ugotovili nepošteno igro »krščansko-socijalne« struje s preferenčnimi glasovi, postavlja na laž tržaške »Novice«, list iste »narodne« struje, ki jo »Edinost« imenuje svojo, kateri je že v svoji zadnji številki pred volitvami, t. j. 3. t. m. v debelo tiskani vesti »2—4— 6?« opozoril volilstvo na »nepošteno agitacijo« na kršenje sporazuma s strani »krščanskih socijalcev« in tako dal inicijativo za rešilno protiakcijo: postavlja na laž »Slovenski Narod«, ki je prvi na oni strani meje poročal o tem kršenju in za njim ves ostali jugoslo-venski tisk, ki je početje »krščansko-socijalne« struje obsodil tako, kakor je zaslužilo. »Edinost« pa ni verjela podatkom in očitala nikomur nič in obžaluje neupravičena očitanja na naslov »krščansko-socijalne« struje! »Novice«, ki so v svoji prvi številki po volitvah pribile vso nepošteno igro »krščanskih socijalcev«. so torej pisale neresnico, neresnico je pisal »Slovenski Narod«, neresnico je pisal ves jugoslovenski tisk?!
Ne! Vsaka stvar ima svoje meje! Tudi potajevanje resnice, pa naj hna to potajevanje kakršenkoli namen! Lažni-ki in obrekovalci nočemo ostati! Evo:
Poročevalec »Slovenskega Naroda«, ki je v Trstu na dan volitev iz ust volilcev izvedel o igri s preferenčnimi glasovi, je istega dne, v nedeljo, 6. t m., popoldne okoli 16. prišel v urad političnega društva »Edinosti« v Trstu in vprašal, kaj je na stvari. Tu rrm je član izvrševalnega odbora dr. Ivan Marija
Čok v prisotnosti dr. \Vilfana. dr. Sla-vika, dr. Pertota in kake dvajsetorice drugih ljudi ob izrecnem pritrjevanju vseh izjavil, da je agitacija krščanskih-socijalcev za preferenčne glasove dr. Besednjaku, dr. Brajši in dr. Bitežniku (kandidatom krščansko-socijalne struje) popolnoma resnična in na javnem shodu v Istri dokazana stvar. Na shodu sta bila kandidata dr. Stanger in dr. Brajša. Dr. Stangerju je rabil vzorec glasovnice, da bi pokazal volileem. kako je treba prečrtati znak liste, napisati preferenčne glasove ter zviti glasovnico. Ker on sam ni imel vzorca glasovnice, je prosil dr. Brajšo, da mu ga on da, ker jih je prej videl pri njem. Dr. Brajša se je nekaj obotavljal, potem pa mu je dal vzorec glasovnice, na katerem so bili preferenčni glasovi zabeleženi 2—4—6 (dr. Besednjak, dr. Brajša, dr. Bitežnik.) torej za same krščan-
ske socijalce, ne pa 1—2—3 (dr. VVilfan. dr. Besednjak, dr. Stanger), kakor je bil sklenjen sporazum. Na dr. Stangerjevo začudeno vprašanje, kako je mogoče, da se proti sporazumu agitira za tako glasovanje, mu je odgovoril dr. Brajša, da je volja ljudstva taka in da volja ljudstva velja več kot pa sklenjeni sporazum.
Na podlagi te izjave z najpristoj-nejsega mesta je poročevalec »Slovenskega Naroda« napisal svoje poročilo, v katerem je označil postopanje »krščansko-socijalne« struje za nepošteno, za zločinsko agitacijo na kršenje discipline. Jugoslovenska javnost pa naj sedaj sodi, kje je resnica, kje pa neresnica, ali je bilo to očitanje upravičeno ali neupravičeno, kdo je kaj zakrivil ter kaj in koga je treba obtoževati! Ali tiste, ki so govorili in pisali resnico, ali tiste, ki jo potajujejo?!
Odločilna borba med nacionalnim in opozicijonalnim blokom.
Nadaljna posvetovanja krone.
— Vloga radikalnega po
— Beograd, 24. aprila. (Izv.) Po 10 dnevnem intervalu, ko je Nj. Vel. kralj Aleksander bival v notranjosti Srbije na oddihu, pftpaš* današnji dan v parlament zopet veliko živahnost in napetost ter je povsod v vseh klubih opažati nervozno pričakovanje, kakšne uspehe prinese nadaljno posvetovanje krone z vodilnimi politiki. Danes popoldne bodo po gotovem redu pozvani na dvor še ostali politiki in načelniki klubov. Optimisti pričakujejo, da bo parlamentarna kriza v najkrajšem času končana. V obeh taborih, tako v naciio-nalnem. kakor tudi v opozicijonalnem bloku je na zunaj opažati optimistično razpoloženje.
Narodna skupščina je zadnje dneve zopet oživljena. Zbrani so vsi voditelii parlamentarnih klubov in tudi več uglednih poslancev. Člani vlade, ki so odpotovali v razne kraje, so se včeraj vrnili in je sedaj tudi vlada polnoŠtevilno zbrana razun zunanjega ministra, ki je moral odpotovati v rodbinskih zadevah na Francosko.
— Beograd, 24. aprila. (Izv.) Nj. Vel. kralj Aleksander pozove danes popoldne na dvor najpreje predsednika samostojnega demokratskega kluba dr. Eda Lukinića in za tem voditelja aeml jo radnikov Vojo L a z i ć a. Nekateri vodilni krogi streme za tem, da se kriza reši do I. maja in če mogoče še preje. Od mnogih strani, osobito pa od zemljoradnikov forsirajo idejo »koncentracijske vlade,« v katero bi vstopil tudi del radikalov. Za koncentracijsko vlado   se   angažira osobito posl. Joca
— Ideja koncentracijske vlade, slanca Nastasa Petroviča.
Jovanovič v svojem organu »Novosti«. Od radikalov se ogreva za tako vlado samo Nastas Petrovič, ki je skušal sondirati teren za njo tudi v Zagrebu. Idejo koncentracijske vlade zagovarjajo krogi opozicije, ki so prišli do prepričanja, da je absolutno nemogoče in izključeno, da bi prišla na krmilo čista vlada opozicijonalnega bloka Taka vlada je izključena radi heterogenosti in načelnih diferenc parlamentarnih skupin, zastopanih v bloku. Nemogoče je, da bi mogla vplivati na državno upravo vlada opozicijonalnega bloka, ki stoji povsem pod diktaturo Stjepana Radića.
— Beograd, 24. aprila. (Izv.) Radikali in samostojni demokratje vstrajajo dosledno pri svoji taktiki in branijo krepko svoje pozicije. Odločno utemeljujejo razpust narodne skupščine in razpis volitev, ki jih ima izvesti napredni nacijonalni blok. Radikalna stranka razun Nastasa Petroviča je mnenja, da dobi g. Pašić mandat za razpust skupščine in za izvedbo novih volitev, da bo do 2. maja to vprašanje rešeno in da bo za 3. maja sklicana narodna skupščina sprejela samo na znanje ukaz o razpustu skupščine in razpisu novih volitev. Na ta način dosedanja skupščina niti ne bi imela prilike odobriti verifikacije Radičevih mandatov. V nedeljo, dne 3. avgusta pa bi se vršile nove skupščinske volitve. Po mišljenju radikalnih krogov bi prevzel, kakor smo že pred dnevi javili, v volilnokoalicijski vladi Svetozar Pribičević posle in vodstvo notranjega ministrstva.
— Beograd. 24. aprila. (V/v.) Mo-mentana situacija v razpletu krize so najboljše označuje z ^koinostio. da so vodilni činitelji na obeh straneh povsem zadovoljni in da izrazaio trdno zaupanje, da se kriza povoljno rt si Opozicija računa, da pozove kralj še enk-po končanem posvetovanju z načelnik! klubov Ljubo Pavidovuhi k sebi in da se potem odloči. Opozici.u trdovratno zagovarja svoje načelno stališče, da je narodna skupščina za delo spodobna in da bi pošlovna vlada pod vodstvom Ljube Davidoviča mogla rešiti razne nujne posle in zakone, v sled tesra niso potrebne nove volitve. Op / ~ijonalci dalje z velikim optimizmom gledajo v nastop rad. posl. Nastasa Petroviča ter zatrjujejo, da Petrovič ne dela tejra na svojo lastno roko. temveč je sigurno, da ie Pašić dobro poučen o njegovi akciji, ker hoče po svoji stari preizkušeni metodi imeti v ognju dvojno želez Je, Zatrjujejo dalje, da Petrovičeva pot v Zagreb ni sledila brez vednosti PaŠuic-ve. Končno so razširjene v opoziciio-nalnem bloku tudi razne kombinacije, da se namerava Pašić začasno umakniti iz aktivne državne politike in prepustiti vodstvo poslov drugi osebi, kar je že mnogokrat popre.ie storil, če je to zahtevala splošna politična situacij.*.
POSET KRALJEVSKE DVOJICE V PARIZU.
— Beograd, 24. aprila. (Izv.) Francoski poslanik de B i 11 v je včeraj dopoldne posetil zunanjega ministra ter mu naznanil vsebino definitivno se stavljenega programa za s\'ečani ofici jelni poset Nj. Vel. kralja Aleksandra in kraljice Marije francoski republiki. Poset je določen koncem maja.
POT ZUNANJEGA MINISTRA NA FRANCOSKO.
— Beograd, 24. aprila. (Izv.) Minister zunanjih del dr. Ninčič je takoj po prihodu Nj. Vel. kraljice Marije ob 19.20 z orijent=expresom odpotoval v Marseille, kjer je dobil brzojavno ob* vestilo od svojega brata, da je njegova mati na smrt bolna. Mati se nahaja v nekem sanatoriju že delj časa v zdrav* niški oskrbi radi težke bolezni. — Dr. Ninčič se dne 1. maja vrne v Beograd.
— Beograd, 24. aprila. (Izv.) Odhod dr. Ninčiča v Marseille je dal opozici* jonalnemu tisku in bloku povod za raz? lične neutemeljene politične kombina* cije. V teh krogih so naglašali, da je potovanje političnega značaja in da gre za vprašanje, kakšno stališče ima za* vzeti naša država napram francosko* romunski zvezni pogodbi. Te vesti so bile snoči in danes dopoldne odločno
Alekse? Tolstoj.
25
SPolet na $llars.
Roman.
Skozi veje se je svetlikalo v žarečih lisah jezero. Toda, ko se je Los približal vodi, — je solnce že zatonilo in ognjene proge zatona, jeziki nežnega plamena, so se naglo razprostrli in objeli polovico nebosklona s takim čudovitim zlatom, da se je srce za hip ustavilo. Hitro, hitro je pokrival ta ogenj pepel, nebo se je očiščalo in temnelo in že so se prižgale zvezde. V vodi je odsevala čudna slika so-zvezdij. Na izbočenem bregu jezera, blizu stopnic, so se dvigali črni obrisi dveh kamenitih orjakov. Čuvarjev tisočletij — sedela sta, z obrazom obrnjena proti sozvezdjam.
Los se je približal stopnicam. Oči se še niso bile privadile hitro nastali temi Naslonil se je na podnožje kipov in vdihaval nasičeno vlago jezera — grenkovati vonj močvirnih cvetlic. Odsevi zvezd so polagoma izginjali — nad vodo se je razprostrl polumrak. Sozvezdja pa so gorela čedalje bolj jasno in zdaj so bile razločno vidne speče veje, blesteči kamenčki m v spanju smehljajoče se lice sedečega Magacitla.
Los je gledal in stal tako dolgo, dokler ni otekla roka, ki ie ležala na kamnu. Tedaj se je oddaljil
od kipa in takoj zagledal spodaj na stopnicah Aeli-to. Sedela je s komolci na kolenih in podpirala glavo.
— Aiu tu ira hashe. Aelita, — je spregovoril Los m začudeno poslušal čudne zvoke svojih besed. Izgovoril jih je s težavo in mraz ga je spreletel. Njegova želja — ali smem ostati z vami, Aelita — se je sama spremenila v te tuje zvoke.
Aelita je počasi okrenila glavo, odgovorila — da — in znova podprla glavo s stisnjenimi zapestji svojih rok. Los je sedel poleg nje na stopnice Aeiitini kodri so bili pokriti s črno čepico — kapuco od plašča. V sijaju zvezd je bilo njeno lice zelo razločno, toda oči ni bilo videti — samo velike sence v očesnih kotanjah. Mirno in z nekoliko hladnim glasom je vprašala:
— Ali ste bili srečni tam, na zemlji?
Los ni odgovoril takoj — zagledal se je: njen obraz se ni zgairil, ustne so bile otožno stisnjene.
— Da — je odgovoril in začutil v srcu hladen utrip. — da, srečen sem bil.
Los se je znova zagledal. Povesil je glavo.
— Pri nas na zemlji je sreča menda v tem, da človek pozabi samega sebe. Srečen je oni — v katerem je — popolnost soglasje, radost in hrepenenje po življenju za tistega, ki daje to popolnost, soglasje in radost.
Zdaj se je Aelita obrnila k njemu. Vidne so postale njene velike oči, ki so z začudenjem zrle
na tega sivolasega velikana — človeka.
— Taka sreča izvira iz ljubezni do ženske — je dejal Los. Aelita se je obrnila proč. Na njeni glavici je zadrhela ostra Čepica. Nemogoče je bilo spoznati, ali se je zasmetala, ali zaplakala. Los se je začel nemirno premikati na mahoviti stopnici m podrgnil zgornji del nosa. Aelita je spregovorila z lahno drhtečim glasom:
— Cemu ste zapustili zemljo?
— Tista, ki sem jo ljubil — je umrla. — je dejal Los. — Življenje mi je postalo strašno. Ostal sem sam, sam s seboj. Ni mi bilo moči, da premagam obup, ni bilo veselja do življenja. Treba je mnogo možatosti, da človek živi, tako je na zemlji vse zastrupljeno s sovraštvom. Jaz sem —■ begunec in strahopetnež.
Aelita je potegnila roko izpod plašča ter jo položila na veliko Loaovo roko — dotaknila se je je in znova skrila roko pod plašč.
— Vedela sem. da se v mojem življenju zgodi to — je spregovorila kakor da pomišlja. — Še kot deklica sem videla čudne sanje. Sanjala sem o visokih zelenih gorah. O svethh. ne naših rekah, o oblakih, o ogromnih oblakih, belih in — dežju — o potokih vode in o ljudeh — velikanih. Mislila sem. da se mi meša. Pozneje mi je moj učitelj pravil, da je to — AŠHE, drugo zrenje. V nas, potomcih Maga-citlov. živi spomin o drugem življenju, dremlje ašhe kot nevzkhlo zrno. Ašhe je čudna sila. velika mo-
drost Toda jaz ne vem: kaj je — sreča?
Aelita je potegnila izpod plašča obe roki in zaploskala kot dete. Njena čepica je znova za drhtela.
2e mnogo let hodim ponoči na te stopnice in opazujem zvezde. Mnogo vem. Zagotavljam vas. da vem take stvari, o katerih vam nikoli ni treba in tudi ne smete ničesar vedeti. Toda srečna sem bila, ko sem v detinstvu sanjala o oblakih, o oblakih, potokih dežja, zelenih gorah — velikanih. Učitelj me ie svaril: dejal je, da poginem. — Obrnila se je k Losu ter se naenkrat zasmejala.
Losu je postalo tesno: tako divno lepa je bila Aelita, tako nevaren, grenko-sladki vonj je prihajal od vode. od plašča s kapuco, od rok, od lica, od dihanja in od njene obleke.
— Učitelj je dejal: »Hao te pogubi.♦ Ta beseda pomeni spuščanje.
Aelita se je obrnila proč in potegnila čepico plašča niže na oči. Po molku je Los dejal:
— Aelita, pripovedujte mi o vašem znanju.
— To je skrivnost, — je odgovorila resno -toda vi ste človek in morala vam bom poved<v marsikaj.
Dvignila je glavo. VeHka sozvezdja so sirila in blestela z obeh srani rimske eeste tako, kakor da bi šel veter večnosti preko njihovega sijaja. Aelita je vzdihnila:
— Poslušajte, — je dejala — poslušajte me pazljivo in mirno. _
stran 2.
•SLOVENSKI  N A R O D«  dne 25 aprila 1^4.
š:ev. 95
demantirane od merodajne strani in sam zunanji minister dr. Ninčić je pred svojim odhodom omenil zastopnikom tiska, da je njegovi pot v Marseille izključno  rodbinskega  in privatnega
značaja. Dr. Ninčić po obvestiih ja*
t ran jih listov ne potuje iz Marseill« v Pariz, marveč direktno nazaj v Beo*
grad.
Volitve - edini izhod iz krize!
Razburjenost v opo
— Beograd. 24. aprila, (lav.) Glasovi o neizogibnosti skupščinskih volitev so vedno močnejši in dobivajo povsod najkrepkejši odmev. Današnja »Samouprava« priobčuje Članek o novih volitvah. Navaja mirno In prevdarno razloge in podatke, zakaj Davidovič in njegov onozicijonalni blok bežita pred volitvami. List konstatira, da si opozi-eijonalne stranke ne žele volitev, temveč samo, da dobe v roke poslovno vlado, ter vprašuje Davidoviča, zakaj blok noče volitev, čeprav je glavni ief bloka Stjepan Radić pred nekaj tedni zahteval volitve, naglašujoč, da je to edini cilj njegove taktike. List očita dalje Davidoviču, da se boji volitev, ker je spremenil svoj program in svojo fronto ter se zvezal % Radićem, za kar ne Sftore odgovarjati pred svojimi volilci.
Vodja samostojnih demokratov Sve-fozar PribiČević očita Davidoviću, da oklepa sporazum s Hrvati samo ad hoc, cla je ta sporazum samo eksperiment, Id ne more biti temelj za vodstvo državne politike. Davidovič ni še izrekel besede, kako želi stalen in trajen sporazum. PribiČević tudi Davidoviča res-
zicijonalnem bloku.
no opozarja, da njegovi volilci nikdar ne odobre zavezništva s Stjepanom Radićem.
— Beograd, 24. aprila. (Izv.) Značilno je. da se onozicijonalni blok, posebno pa Korcščevi ljudje bole volitev
in da delajo s skrajnimi sredstvi proti voljnemu mandatu. Celo odhod dr. Ninčić v Marseille izrabljajo v te namene. Za presojo razpoloženja v opozi-cijonalnem bloku Je zanimiva in poučna inlormacja današnje »Politike« o politični situaciji. List omenja, da Je prt uglednih zastopnikih opozicijonalnega bloka opaža•! nezaupanje, da je zavladala velika skrb ter da že govore o nadaljnji taktiki bloka v slučaja, da bi Pa-šić-Pribičevićeva vlada dobila volilni mandat.
Če se to zgodi, tedaj 3. maja onozicijonalni blok sploh ne prisostvuje skupščinski seji. Ta abstinenca se ima nadaljevati rud! za časa volitev. Opozl-ciionalne skupine b| začele med svojimi pristaš? In volilci akcijo, da se volitev ne udeleže in da tako dokažejo, da je večina naroda v državi za politiko, ki jo vodi onozicijonalni blok.
Velika katastrofa na got brdski železniški progi.
Žrtve: 30 mrtvih in 50 težko ranjenih. — Usoda dr. Helfericha
neznana.
— Berlin, 24. aprila. (Wolff.) Po poročilu listov so včeraj popoldne našteli v Bellinzoni 30 mrtvih in 50 težko ranjenih. Mrtvi so vsi vlakovodle štirih strojev.
— Bellinzona, 24. aprila. (Izv.) Med potniki milanskega ekspresnega vlaka, ki je trčil ob curiškega, sta se nahajala tudi predsednik nemške državne banke dr. Schacht in bivšj finančni minister dr. Helferich.
— Berlin, 24. aprila. (Izv.) Vsi poskusi, dobiti točna in zanesljiva poročila iz Bellinzone o usodi dr. Schachta in dr. Helfericha, so doslej ostali brez vsakega pozitivnega uspeha. Gotovo je le dejstvo, da včeraj dr. Helferich ni prispel na Bavarsko v Hanau, kjer je nameraval imeti političen govor.
— Milan, 24. aprila (Izv.) Pooblaščeni italijanski minister v Kodanju eomm. della Torre ie zdrav in živ. Vosi se je s curiškim ekspreznim vlakom in je bil priča grozne katastrofe.
— Ženeva, 24. aprila. (Izv.) Lista žrtev vsebuje tri imena: Paul Otto Lange, Bremen, B r u 11, Avstrija, G i r o n d o 1 o, Turin. Indentificiran je tudi sin tovarnarja iz Basla H i e s s.
— Bellinzona, 23. aprila. Vsled pomp-t«e pri izmenjavi tira sta trčila vlak iz Mila-aa in vlak lz Lucerne druz ob drugega, kar je povzročilo strašno katastrofo. V Bellinzoni sta bili postavljeni v obrat dve električni lokomotivi na milanskem vlaku pred klancem proti Gorthardskemu tunelu Vlak je vozil s hitrostjo 60 km na uro. Skoro vsi potniki so spali. Ura je bila 2 po polnoči. Nasproti je pridrvel z enako hitrostjo z gorskega, masiva drugi vlak. Razdalja je b;ia kratka, ko sta strojevodji uvidela bližajočo se nesrečo. Skušala sta ustaviti vlaka ali ves trud je bil zaman. Zgodila sc je nesreča.
Vsak vlak ie imel dva stroja, ki sta popolnoma razbita sknpno s prvima dvema vagonoma. Nastal je ogenj. Težje poškodbe in večjo škodo ima milanski vlak. Oba vlaka sta Imela zamudo. Trčenje se je Izvršilo blfru kraia za izmenjavanje železniškega tira. Strašno je bilo to !n začul se je stok ?n Jok po'nlkov. ki so siliti \z vagonov. Lokomotiv' **q bW obrnjeni, prv! vagon! razbiti, IVI lanskemu vlaku fe Ml pilfcflučea on nemški vagon. rsz«ve*flen z acetllensklm plinom. Ta se ie unel In potnik! so bili kar naenkrat vs| v plamenu. Grozno Ječnnie nesrečnih žrtev. Pomagati ffm n! mogel nihče. Zgorela le v vlaku neka nemška dniž'na. Zgorel je tudi en italijanski vagon prvega in drugega razreda. Največ žrtev je v nemškem vozu. Tam so zgoreli vsi potniki. ZadnH vagon! milanskega vlaka so ostali celi In potniki so le malo ranjeni. Poštno osobje je ostalo nepoškodovano.
— MIlan, 23. aprila. Po dosedaniTh poročfHh je mrtvih 25, težko ran'enih 20. od železniškega osobfa so 4 mrtvi in 3 ranjeni. Težko ranjeni so bil! spravljeni v bolnico v Bellinzoni: Henrik. Ana in VVer-ner Fortman, Otto BrOnl, Viljem. Prida, flans m FMga Tortman, vsi iz Berlina. Težko ranjen ie tudi Oton Caro! Iz Brem-na. Žrtve so povečini Neme!.
Ra]e se nahaja med žrtvami tudi ita-IHanskl poslanik v Kopenhagnu conte Della Torre.
— Bellinzona, 23. aprila Vzrok nesreče še vedno ni pojasnjen. Pristojni organi pravijo, da je bil na ogibališču uvoz napačno postavljen, ker se je Imel pripeljati še tovorni vlak pred brzovlakom. Oba ponesrečena vlaka sta imela velike zamude. Izogiballščar je baje tudi mrtev. Izmed strojnega osobja se je reši! samo jeden. Strojevodjo je ubil električni tok. Pri Iskanju trupel so se pokazali grozni prizori. Tako so našli v razbitem vozu prvega razreda človeško glavo, pod vlakom pa truplo brez glave.
Vrše se z vso naglico dela ta vzpostavitev rednega prometa.
RADIKALNA MANIFESTACIJA V BJELINI.
— Beograd, 24. aprila. (Izv.) V vretah radikalne in samostojne demo* kratske stranke vlada trdno prepriča* nje za najugodnejši razplet krize. Mir* no in skoraj brezskrbno pričakujejo končne odločitve od strani krone. Vsi smatrajo, da so volitve neizogibne. Dne S. maja sledi razpust skupščine. Radikalna stranka zadnje dni že pripravlja več zborovanj, ki značijo pričetek vo« Mne borbe. V Beograd prihajajo k vodstvu radikalne stranke iz vseh kras jav voditelji krajevnih organizacij, ki naprošajo poslance, da pridejo na zborovanje. Kakor smo že včeraj javili, pripravljajo bosanski radikali sijajno manifestacijo na zborovanju v Bjelini, ki se vrši dne 29. aprila. Ministrski predsednik Pašić v spremstvu bosan* skih in drugih radikalnih poslancev od« potuje na to veliko zborovanje dne 28. t. m. na ladji do Rače in od tam z avtomobilom v Bjelino. Dne 29. se vrši zborovanje, kjer bo imel Pašić svoj prvi velik volilni govor.
POLITIČNI DOGODKI V ZAGREBU.
— Zagreb, 24. aprila. (Izv.) Včeraj dopoldne ie prispel v Zagreb č^an radikalne stranke Nastas Petrovič, ki je stopil v diektne razgovore s predsednikom HRSS Predavcem in tajnikom dr. Krnjevićem, za tem pa s predsednikom Hrvatske zajednice dr. LorkovIČem In pa Proti cevi m pristašem aa Hrvatskem dr. Gjorgjevićem. Kakor zatrjujejo, \c Nastas Petrovič prispel v Zagreb, da se osebno v podrobnostih Informira o stališču hrvatskih politikov glede st~ ftaaja krize, Ig rezultatov fes razgovorov.
bo Nastas Petrovič preciziral svoje sta'išČe napram radikalni stranki. Istočasno je vodja ProtiČevcev dr. Momčilo Ivanić razgo-varla! s predsednikom dr. Mačkom fn to neposredno pred nejgovim odhodom na Dunaj. Po zatrdilu dr. Ivanića je edha Izhod iz sednnje težke situacije »sestava koncentracijske vlade«, v katero bi vstopili radikali m člani opozicijona'nega bl^ka. Tat koncentracijski kabinet naj bi d°b*I mandat za vol »ive. Nastas Petrov! č in Momčilo Ivanić sta posetila obenem Davldovlčeve pristaše v Zagrebu Id so Izjavili pripravljenost za sodelovanje v koncentracijskem kabinetu.
— Zagreb. 24. aprfa. (Izv.) Dr. Maček ki štirje narodni poslanci so snoCI odpotovali na Dunaj, kjer se sestanejo s Stjepanom Radićem, da se posvetujejo o nadaljnji taktiki HRSS. Za časa odsotnosti dr. Mačka vodita posle glavnega odbora podpredsednik Predavec in tajnik dr. Krnjevič.
PREDSEDNIK ANGLEŠKIH BORCEV NAŠEMU NEZNANEMU VOJAKU.
— Beograd, 24. aprila. (Izv.) Predsednik Udruženja angleških vojakov • borcev na fronti Crosfteld je prispel v Beograd, da prouči razmere in življenje naših borcev v svetovni vojski. Udruženja rezervnih oficir« jev je priredilo svečan sprejem in tudi ban« ket. Predsednik je včeraj popoldne polotil na grob neznanega našega vojaka na AvaU krasen venec s napisom: »Blaženemu spo* minu nafhrabrefiega mod hrabrimi, srbskem mu neznanemu vojaku njegovi mngteSkt to* varili.* Predsednik Croafield zbira informa* cije o vseh privatnih In javnih prilikah bivših vojakov»borcev. Obenem je povabil zastopnike in člane vojaških organizacij, da se udeleže kongresa zavezniških in udru« šenih držav, ki ga prirede bivši frontni jaki ▼ Londona,
NAŠA POGAJANJA Z MADŽARSKO.
— Beograd, 24. aprila. (Izv.) Predsednik jugoslovanske delegacije, bivši pravosodni minister dr. Ninko P e r ić je včeraj konf e* riral z zunanjim ministrom o preložitvi me« ritorinih pogajanj z Madžarsko glede ure« ditve rasnih gospodarskih in trgovinskih vprašanj. 2 ozirom ns velikonočne prazni« ke in ker predloženega materijala ni bilo mogoče naši delegaciji proučiti, so sa poga» janja z madžarsko delegacijo v Beogradu preložila do 1. maja.
— Budimpešta, 23 aprila. (Izv.) V svrho ureditve gospodarskih vprašanj so se pri* čela danes pogajanja med zastopniki Jogo* slavije m Madžarske. V imenu jugosloven« ske vlade vodi ta pogajanja poslanik Popo« vić. Pogajanja bodo tekla vzporedno i heo* gradskim. Sestavljene so komisije, ki prično s svojim delom prihodnji teden.
oefrij Trt' Anrl'M ?" 7s nborrževanle.
— London, 24. aprila (Trv.) Reuter-Jev urad javlja Iz Moskve: Na kongresu železničarjev ie ime* Trocki govor, v katerem je naperil proti Evropi in Ameriki zelo ostre napade Izrazil je svoje ogorčenje proti agresivnemu nastopu angleškega tiska. Omenjal je obenem, da smatra prek'nJenje londonske konference za mog~če ter je Izrekel mnenje, da niso Rusiji brezpogojno potrebni Inozemski preduimi. Rusja mora razviti svojo vojaško si'o, svoje zrakoplovstvo in reorganizirati vojsko. Se-danJI splošni položaj ie nevzdržljlv In nride preja Ušle j do Izbruha nove svetovne volne.
SPOMINSKA PLOŠČA MARTJI RIEGPOVI PALACKI V RIMU
— Rim, 23. aprila (Izv.) Včeraj je odkril tukajšnji češkoslovaški poslanik Kybal v navzočnosti številnih italijanskih in tujih osebnosti v ulici Marlana Dionisi spominsko ploščo Mariji Rie-srrovi Palacki, znani češkoslovaški poetični prvoboriteljici. Govorili so Ky-bal, državni podtajnik Acerbo in kralj, komisar rimskega mesta Cremonesl, nanašajoč zasluge plemen:te češke žene In ozirajoč se pri tem tudi na vez' simpatije, ki obstoje med Italijo in Češkoslovaško. #
DR. VORONOV PODEDOVAL TRI MILIJONE DOLARJEV.
— Pariš, 23. aprila. Znani »pomla-jevalec« dr. Voronov je podedoval po svoji Ženi 3 milijone dolarjev. Poročen je bil z Fannie Boswick, kateri je oče zapustil 20 mlijonov dolarjev, pa je dobila samo del tega premoženja, ker se ni poročila z Američanom. Dr. Voronov je bil njen tretji mož. Njeni sorodniki so hoteli dobiti dedščino za njo, ali new-vorška sodnja jo je prisodila vdovcu dr. Voronovu, ki bo sedaj toliko lažje brezplačno »pomlajeval« ljudi.
Kaj pravi Trocki]?
Na povratku s Kavkaza je imel Trocki j v Tiflisu ta*le značilen govor: V zgodovini se težko še kdaj povrnejo oni objektivni pogoji za zmago revo« lucije v Nemčiji, ki so bili dani jeseni leta 1923. Edino, kar je manjkalo, jc bila krepka komunistična stranka, ka* kor je naša. Nemci niso imeli svojega Ljenina. Ce bi Macdonald rekel: An» gleška ima v svojo sramoto nad svojo demokracijo še eno vzvišeno rodbino (dinastijo), ki ji ni potrebna, če bi rekel, da sede v lordski zbornici In na naj* višjih mestih vsi mogoči nasledniki krvoželjnih razbojnikov z raznimi tituli, če bi rekel, da jc treba vzeti veliko metle, da sc vse to pomete in da sa denarna sredstva, pridobljena z odpra* vo monarhije in lordske zbornice pora* bijo za graditev delavskih stanovanj, mar ne bi srca vseh delavcev rad rh tel a od veselja? Ko bi položil ta program na parlamentarno mizo in udaril s pestjo, rekoč: Sprejmite, sicer vas vržemo ven, tedaj bi dobil pri volitvah absolutno večino. Toda Macdonald tega noče storiti, ker se boji. Zato pa zniža podporo brezposelnim, da dobi sredstva za vzdrževanje harema nove* ga kalifa iz Hedžasa. Mi smo svečano in javno izjavili na prvem zborovanju sovletov leta 1905., da ne plačamo car* skih dolgov. To svojo mednarodno obveznost hočemo odločno držati. Vsi dobro vemo, da je vojna ogabno bar* barsko sredstvo, nočemo pa operirati s praznimi frazami o humanem vodstvu vojne. Ni glavna stvar voditi vojno humano, temveč jo je treba docela uni* čiti z odpravo kapitalistične družbe. Živimo v meddobju med prvim in dni* gim udarcem tiste revolucije, ki bo uničila evropsko burfuazijo enkrat za vselej. Povečali smo bivšo Rusijo s tem, da je dobila rdeča armada tri nova kore. Morda mi bo kdo očital, da izda* jam Poljski vojaške tajne. Naj Poljaki j sami vedo in naj skušajo storiti Isto; | naj dajo svojim Belorusom avtonomijo in nas s tem oslabe. Mi se čedalje bolj približujemo organizacij! vojaške mi« 1 lice. Kdo se Še more odločiti za to? Samo drŽava, ki ne pozna razlike med vladajočo družbo in narodom, med po* •
vel j nikom in vojakom. Buržujske vlade ne vedo, kako se bodo držali njihovi vojaki v slučaju evropskega konflikta, mi pa vemo zelo dobro, kako se bo držal rdeči vojak in rdeči mornar. Mi ostanemo taki, kakršni smo bili ponoči med 24. in 25, oktobrom 1917. Ce po* padejo Evropo danes ali jutri revolu* ciJonami krči in če se proletarijat Nem* čije ali Francije zateče k nam s prošnjo glede pomoči, najde v Moskvi in Tiflisu iste značajne boljševike, Ljeninove dediče, strogo disciplinirane in priprav« ljenc, da sc bore tam. kamor jih kliče revolucija.
Ta govor so sprejeli Cruzini z veli* kim navdu" injem. Trockij si je prido* bil med kavkaškimi plemeni splošen ugled.
Glasovi z Dunaja.
Boksnr^ki   mač   Carpentier - To\vnley. — Visoko aktiven drža\*ni proračun.
N a D u n a j u, 22. aprila.
Dva velika naroda gledata z nekakim strahom proti — Dunaju, kjer se bo vršila v nedeljo odločilna bitka za — boksarsko prvenstvo med Francozom Carpentier in Angležem Townlcy.
Ko je Carpentiera prvič potolkel neki črnec, ki je bil pravi orjak nasproti Francozu, so imeTi na Francoskem skoro — narodno žalost. Ali ta poraz se je še dal preboleti, kajti črni Afrikanec je bil res pravcati Goljat nasproti francoskemu Davidu. Ali kaj bo, kaj bo, ako Ka potolče v nedeljo Anglež? Ta je sicer tudi pravi hrust v primeri s Francozom, vendar so oči vseh francoskih športnikov in njihovih prijateljev in vseh pravih domoljubov obrnjene v Carpentiera, katerega duševnim kvalitetam zaupajo, da si zopet pribori svetovno prvenstvo v tem nad vse plemenitem pretepanju in tako zopet povzdigne sloves slavnega francoskega imena.
Dunaj je povabil ta dva svetovno-slavna pretepača, da tu na indiferentnih tleh izbojujeta dvoboj za prvenstvo; velikanska je nagrada za zmagovalca, ki gre v miljarde, a tudi za onega, ki podleže, je odmerjena visoka nagrada za bunke in sunke, ki ga bodo lahko stale nekaj dni — postelje.
Zanimivo je, da so Dunajčanje edino Francoza nad vse sijajno sprejeli. Oni znani »Gott strafe England!« morda tudi kaj pomaga, da so vse simpatje za nasprotnika Angleža Town*eya. — Ne vem, da li je bil pred vojno kak tuj potentat tako sijajno sprejet kakor Carpentier pretekli teden. Francozi so mu dali kar poseben vlak na razpolago, a do meje mu je šel nasproti avstrijski aeroplan, ki je spremljal vlak do Dunaja. Tu so ga pričakovale ogromne množice pred kolodvorom in častni špalir so mu delale doli do hotela Bristol, kjer je bilo vse črno ljudstva na Ringu. Avto se je pomikal Ie polagoma, a grmelo je klicev: Vif Šarmandje, vif Šar-mandje, vif, vif, vif!« — Nekdo je po-gruntal, da se francoski car izgovarja š a r, in Sarmandje je zmagal. V Bri-stolu pa so mu priredili banket, na katerem so govorili športniki in državniki in končno tudi »šarmandje« sam!
Carpentier in Townley pa sta pripeljala seboj tudi svoja učitelja in več (menda do deset!) vaditeljev, katerih glavna naloga je ta, da ju vsak dan pošteno nabunkajo po prsih in zlasti po rokah in ramenih; to je trenaža, da ne bosta v nedeljo preveč občutljiva, ko pojde za res in se bo vršila odločilna borba za čast in slavo Francije ali Anglije. — V Pratru pa vsak dan tekata najmanj po tri ure. Tudi to spada k tre-naži. Tramvaj vse te dni silno zasluži, ker so dopoldne vsi vozovi proti Pratru nabiti radovednežev, ki hočejo brezplačno videti ti svetovni kapaciteti v bunkanju.
Kajti na Hohe Warte pojdejo v nedeljo le bolj »ta izvoljeni«. V velikonočni »Neue frele Presse« smo videli sliko nekakega olimpijskega Igrišča, prirejenega nalašč za to priliko. 70 000 oseb dobi tam prostor, in sicer Je 40.000 stojišč po 40.000 Ka, 30.000 pa je sedežev. Tam v sredini okoli odra, kjer se bo vršilo to privilegovano pretepanje, je 8 vrst sedežev; najdražji so po 2 milijona ali — 2500 dinarjev! Izpod pol milijona (doli do 80.000 Ka) so sedeži le še za tiste, ki Imajo seboj dobro kukalo, najmanj 1 : 8 povečanje!
Kamorkoli človek pride, povsod slike In reklame v vseh oblikah in velikostih: Carpentier, Carpentier! Celo po Češki, Madžarski, Italiji in Jugoslaviji so Jih natrosili. — O Angležu skoro ni sledu. — Toda Francozu grozi resna nevarnost! Anglež je poln samozavesti, da Francoza užene in da bo v Franciji osem dni narodna žalost! Trenist Angležev Mr. Wililam Dobertv pravi, da ima Townley.' strašne tace. katerih sunki kaj zaležejo, kamor padejo! No, hvala lepa, tudi če Francoz zmaga. — Gledat ne pojdem tega bunkanja, aH stavil sem na Angleža! — Sicer pa ml moja otroka svečano zatrjujeta, da se v te reči nič ne razumem, da sem sploh zaostal sa modernim svetom — in de se- 1
to o takih rečeh nikar pisati v »Slovenski Narod«. Zato raje kar neham Ali prihranim si tudi tisti mil'jon, na katerega špeku'irata že ce! reden, za dva sedeža, ker na cenejše ne marata iti! In tako bom na račun Carpentiera prihodnjo nedeljo za cel m lijon bogatejši! Ako bom tako lahko služil kar milijone, čeprav avstrijske, bom torej Še bogat! Zato: Vif šarmandje! Vif, vif! ★   ★ ★
Da si Dunajčanje lahko privoščijo take špase, dokazuje njihov mestni proračun, k; Je !no aktiven! Boga mi, lahko, ako m :jardc kar derejo v mestne blagajne. Od vsake črne kave v luksuznih kavarnah dobi mesto tisočak! Vsak avto, ki jih je nešteto, plačuje mesečno dva mi'ijončka!
Tudi državni proračun |e trajno aktiven in ne za ma'o! N. pr. za januar je bilo preračunjeno izdatkov 592, dohodkov pa 513 milijard: v resn c; pa je b lo dohodkov 74.15 rmlijard. torej je bilo 151 milijard preostanka! To ie skoro 2M) milijonov dinrr'ev! V enem mesecu! V februarju približno tako. Treba vedeti, da je to le skupen prcraJim zvezne republike: vsaka dežela ima *e svoj proračun. Za donr'h 6 milijonov prebivalcev je ta davčni vijak jnko uspešen izžemalec! X. Y
Pcll+fnne vesti.
=r Konec »Narodno-naprednc stranke.« Snoči je sklicalo vodstvo »Narod-nonapredne strankec shod svojih zaupnikov v restavraciiskih prostorih »Narodnega doma«. Na sestanku je poročalo načelstvo »o političnem pol°?aiu in o nadaljnem postopanju in udejstvo-vanju Narodno-napredne stranke«. Soglasno je bil sprejet predlog mičeMva. da Narodno-napredna stranka likvidira m se združj z Narodno radikalno stranko. Ta sklep se sporoči glavnemu odboru radikalne stranke v Beogradu, v svrho izvršitve tega sklepa pa stopi načelstvo NNS v stik z okrožnim odborom radikalne stranke za ljubljansko In mariborsko oblast in s krajevnim odborom v Ljubljani. — Kakor čujemo, pride v zvezi z likvidacijo Narodno-napredne stranko tudi do sprememb pri »Narodnem Dnevniku«, ki preneha biti obenem tudi glasilo narodnosocija-listične in samostojne kmetijske stranke. NI izključeno, da preneha ta list že v doglednem času izhajati.
=x *S1ovenčeve<* beležke so včasih prav zanimive. Kar napiše prejšnji dan v uvodniku, skuša naslednji dan po* praviti in olepšati v beležkah. Tako se je spravil tudi danes na svoj zadnji i/« bmh pomij in pravi, da so vse psovke utemeljene in da bi bilo celo nemoral« no, če bi pisal o vladi in vodilnih krofih srbskega naroda ▼ dostojnem tonu. Rla* titi svojega političnega nasprotnika r ogabnimi pobalinskimi izrazi, zmerjati ga, kakor se ne zmerjajo niti pijanci po zakotnih beznicah. pomeni torej po klerikalnem pojmovanju višek morale. Res lepa morala, ki je tem bolj zan;« miva. ker prihaja iz ust katoliške du» hovščinel »Slovenec« nalašč pozablja, da tvori korupcija v našem javnem živ. ljcr.ju posebno delikatno poglavje, ki ni prav v nobeni zvezi s sedanjo vlado. Vsaka stranka ima v svojih vrstan pri* staše, ki niso moralno dovolj kvalifici* rani, da bi odločevali v javnem življe* nju. Tudi SDS ni brez njih in vse na* pake ki jih klerikalci očitajo drugim, lahko najdejo tudi v svoji stranki. Ka* toliskim moralistom bi sploh svetovali, naj se spomnijo ob takih prilikah Kri* stusovih besed — kdor je brez greha, naj vrže prvi kamen — ker bi jim to pametno krščansko navodilo povedalo, da niso upravičeni psovati drugih. Gle* de očitka, da tudi naS list piše o kleri* kalcih v takih izbranih besedah, kakor »Slovenec« o beogradskih vodilnih kro« gih. pa ugotavljamo, da doslej nismo imeli v zalogi izrazov »banda«, »pijač* kaši«, »razbojniki«, »banditi« itd. Tako »stvarno« in »upravičeno« orožje hva* ležno prepuščamo klerikalcem, ki se neprestano širokoustijo, da hočejo vzgojiti slovensko ljudstvo in ga prive* sti nazaj h — Kristusu kralju!
=r Manifest ruskim državljanom v inozemstvu. Včeraj smo že poročali, da je izdal veliki knez Kiril Vladimirovič manifest vsem zvestim ruskim državljanom v Inozemstvu. Manifest, ki ga priobčuje novosadski ruski tednik »Vjera i Vjernost«, se glasi: Rusjia gine. S strahom pričakuje rešitve. Po prestanih udarcih vodita zdravi zmlsel hi vest ruski narod do spoznanja, da lahko samo zakor.iti car vrne Rusiji moč in blac..»-defno življenje njenim sinovom. Tako veruje tudi večina ruskih emigrantov, ki resebično ljubijo domovino. V donovi nt pod jarmom nasilnikov in azurp trrjev oblasti, naši bratje ne more proglasiti tega, kar lahko odkrito po^ mo mi v inozemstvu. Od nas pričakn jo pravične besede in rešlncga dejan Naša dol/nost je uresničiti to p.i;ak< vanje. Kot najstarejši član in poglava carskega doma sem bil upravičen, ker sem prevzel zaščito carjevega prestola, pričakovati po svojem pozivu od Rusov   edinstva in pokorščine temeljnim zakonom ruske monarhije. Toda z glo-*
ste-a 9o.
•SLOVENSKI   NAROD«,   dne 25 aprila 1924.
Stran S.
boko žalostjo sem se prepričal da je »meda mnogim zasenčila razum in opustošila vest: eni so pozabili na prisego, drugi jo krivo tolmačijo in izgubljajo zavest dolžnosti napram domovini m meni, njenemu prvemu služabniku in zakonitemu dediču vseruskih imperatorjev. Zaman sem se opetovano obračal k bivšemu   vrhovnemu poveljniku velikemu knezu Nikolaju Nikolaje viču, čigar pomoč ml je bila tako dragocena pri nameravani rešitvi Rusije. Z globoko žalostjo sem se prepričal, da so bili moji apeli zaman. Njegova carska Visokost ni poslušala mojih pozivov. V tem so se častihlepni in lahkomiselni elementi poslužili neopredeljenega molka velikega kneza Nikolaja Nikolajeviča, zapeljali so malo informirane in omahljive, dali so monarhistični Ideji pogubno smer in zanesli razkol med Ruse. Nedopustno je, da bi se to še nadaljevalo. Rešitev po-gibajoče domovine kategorično zahteva zmago   pravice in resnice in edinstvo vseh Rusov, zvestih prisegi in ljubečih svojo domovino okrog edinega stebra zakonitosti, v čigar senci ne more biti nit! sporov, niti raznoglasij. Čas je spoznati, da rešitvi Rusije največ škodujejo tiste osebe in organizacije, ki so pod krinko monarhizma kramarske in zato tudi sovražnice zdravo razvijajočega se edinstva zakonom pokornih sil. V ljubezni do Rusije in vseh njenih zvestih, pred menoj enakopravnih sinov in na •temelju   svoje  pravice zapovedujem: Vsem častnikom in vojakom armade in mornarice, vsem zvestim državljanom in udruženjem, zvestim dolžnosti in prisegi, naj se pridružijo zakonitemu pokretu, ki ga vodim jaz in naj v bodoče slede samo mojim navodilom.   Naj se spametujejo in skesajo uporniki, naj spoznajo svojo zmoto zapeljani in domovina pozabi vse njihove grehe in zmote. Toda niso vredni, da bi živeli v bodoči carski Rusiji tisti, ki tudi topot ne poslušajo mojega poziva in ne stopijo na zakonito pot, temveč nadaljujejo svoje razdiralno delo. Niti car, niti Rusija jim ne oprosti zločinov nad domovino in nepokorščine temeljnim zakonom in božji pravici. Da bo enkrat za vselej sovražnikom   Rusije   onemogočeno širiti med Rusi kolebanje, vedite, da me lahko samo smrt ustavi   na   poti  k izpolnitvi dolžnosti; v slučaju moje smrti pa preide ta dolžnost na onega, ki ga je namenila Rusiji božja previdnost in temeljni zakoni ruske monarhije. Kiril.«
= Kaj pripoveduje Radič o dr. Ko* roicu, V najnovejši številki svojega glasila »Slobodni dom« priobčuje Stje* pan Radič članek, ki mu je dal naslov »Zlom radikalno * batinaŠke vlade«. V tem članku govori Radič tudi o drju. Korošcu. Pravi, da ni izključeno, da se tudi dr. Korošec pridruži Pasiču, In si* cer za ceno, da mu Pašić prizna svo* bodne roke v Hrvatski, Dalmaciji in v Sloveniji. Ta Radičeva vest o Korošcu je nadvse zanimiva in dokazuje, da Stipica prav dobro pozna svoje zavez* nike in da jim zato tudi čisto nič ne zaupa. Klerikalci so pač ostali dosledni svoji dvorezni politiki! Na eni strani nastopajo kot rjoveči opozicijonalni levi, na drugi strani pa na tihoma in skrivaj vzdržujejo zveze z vlado ter preže na ugodno priliko, da bi svojim dosedanjim zaveznikom pokazali hrbet In uskočili v vladni tabor, čim uvidijo, da jim to bolje kaže. Radić pravi, da bi to izdajstvo klerikalcem prav malo pomagalo. Češ da bi v tem slučaju iz klerikalnega kluba takoj izstopilo pet aH šest slovenskih klerikalnih poslancev in trije bunjevcl. Ako je ta Radi* čeva informacija istinita, potrjuje sa* zno vesti, ki že davno krožijo v javno* sti. namreč da obstojate v klerikalni stranki dve struji, ki se borita za nad* vlado: ena, ki zagovarja prestop kleri* kalcev v vladni tabor, in druga, ki je za najestrejšo opozicijo proti radikalni vladi m za najtesnejše sodelovanje z radičevci. Koliko je resnice na Radi* ćevih vesteh, pokaže že bližnja bodoč* nost. Pa vzemimo, da se res izvrši pre* okret v klerikalni politiki in da se Ko* roŠec približa vladi, o enem naj bo Radič prepričan, da pod nobenim po* gojem ne pride do secesije iz klerikal* nega kluba, če tudi v njem obstojate dve struji! Mi bolje poznamo klerikal* ne Pappenheimce: Pack schlagt sich, Pack vertragt sich!
ss Namestnik zunanjega ministra. Za časa odsotnosti zunanjega ministra dr. Nmčića v Marseillu je imenovan za njegovega namestnika minister Marko Trifko vič.
e= Sprejem diplomatov. Po poročilu iz Beograda je včeraj dopoldne zu-naji minister dr. Ninčič sprejel francoskega poslanika de B i 11 y j a, italijanskega poslanika Bodrera in grškega poslanika M a u r i d 1 s a. Poslaniki so ce informirali o splošni politični situaciji
= Delegat naše države pri Društva narodov. Ministrstvo trgovine in industrije je določilo dr. Janke Šuman a, direktorja oddelka za zaščito industrijske svojine v ministrstvu trgovine in Industrije, za delegata naše države na Industrijski konferenci Društva narodov v 2 e n e v i.
rrosv6i&
Repertoar Narodnega gledališča t Ljubljani.
DRAMA.
Torek 22. aprila: Zaprto.
Sreda 23. apr.: Cezar In Kleopatra. Red C
Četrtek 24. aprila: AŠantka Red A.
Petek 25. apri'a: Hamlet ob 3. pop. dijaška predstava. Izv.
Sobota 36. aprila: Kamela skozi uho Siva nke. Red E.
Nedelja 27. apriia: Dom. Izv.
Ponedeljek 28 aprila: Ana Karenfna Red D
— Sprememba opernega repertoarja.
Vsled trenotne obolelosti gdčne Zikove se mora tekoči operni repertoar spremeniti iz sicer sledeče:
Četrtek 24. aprila: Zaprto. (Gen. vaja). Petek 25. aprila: Gorenjski slavček Red B Sobota 26. aprila: Madame Butterflv, gostovanje tenorista Tomiča z opere Narodnega gledališča v Beogradu. Red D. Nedelja 27.  aprila: Traviata, gos*ovanJe ge. Wcsel,-Po!la iz Zagreba in g. E. Tomiča iz Beograda. Izv. Ponedeljek 28. aprila: Zaprto.
*   * ★
— Beogradski gost. V prihodnjih dneh gostuje v naši operi priljtrblieni član beogradske opere tenorist g. 2. Tomfč. V Ljubljani nastopi v treh operah in sicer kot Pinkerton v »Madame Butterflv«. Alfred v »Travtatl« in grof Lenski v »Onjeginu«. Gospod Tomič je odličen tenorist fn pri beograjski gledališki publiki jako priljubljen. Gospod Tomič gostuje na eventualen an-gažma.
— Smrt dunajskega očeniaka. Na Dunaju je 21. tm. umrl odličen patolog dunajske univerze dr. Rihard Paltauf v 66 letu starosti. Psltauf je bil zelo naklonjen slovenskim medicincem in je med počitnicami kaj rad prihaja! v slovenske kraje. Zelo se je zanimal za Slovence. Paltauf Je bil zadnji čas predstojnik instituta za eksperimentalno patologijo.
BmM vestnik.
— 40 letnica pevskega društva »Slavec«. Na slavnostnem koncertu, ki se vr5? v soboto dne 3. maja v Uniomi nastopi operni pevec g. Julij Betetto !n koncertna pevka ga. Pavla Lov setova. Slavcev zbor do T00 pevk in pevcev ter popolni orkester godbe dravske divizije. Vstopnice se dobijo v knjigarni Glasbene Matice.
— »Slavčeva* razsta-n* ob društveni 40 letnic! v Nar. domu bo prva te vrste med Slovenci. Pod geslom *S!avec« 1SR4— 1924 bode razstavljen ves obširni material nabran tekom 40 let. S'!kc, sporedi društvenih prireditev, razna darila, pisma Strossmaveris, Gregorčiča, Nedvda. For-sterja. Parme ttd., zastavinl trakovi, »Starčeve zastavice izvešene ob prevratni debi na vrhu St Jakobskega stolpa in drugo, se bode vrstilo v lepem redu v obeh »Slav-čevih« sobah. Razstava se otvor! po slavnostnem zborovanju, ki se vrši dne 4. maja ob 10. v velik! dvorani Nar. doma.
— Koncert francoskega kvinteta na pihala. V torek, dne 29. tm. koncertrira v Ljubljani v Unionsk! dvorani frnncoski kvintet na pihala ki je sestavljen iz s'cđečfh osebnosti: Rene Le Rov (flavta), Achilte Orass (klarinet), Lois Bass (oboa). Jules Via'et (ros). Edoard Henon (fagot), in Lu-efen de Flagnv. ki spremlja kvintet na klavirju. Vsi imenovani gospod ie so odHčni francoski glasbeniki, ki so pravkar absol-virall celo vrsto koncertov po Cehoslova-šk! in to z najodličneišim vsp^hom. V Ljubljani Igrajo na svojem koncertu spored klasičnih in modernih skladateljev. Vstopnice so dobivajo od danes naprej v Matfčni knjigarni na Kongresnem trga.
— Velik koncert priredi v soboto, dne 3. maja v Gdtzov! dvorani v Mariboru Jonski zbor državnega ženskega uSttein-šča. kt za v soboto, 10. maia ponovi v fll-harmonični dvorani v Ljubljani.
Sokolstvo.
— Sokol LJubljana n. priredi v nede-
deljo dne 27. tm. za vse članstvo In mra-ščaj obvezen peš-Izlet v Iški Vintgar. Članstvo v kroju. Zbirališče pri mostu čez Grobarjev kanal na Karlovsk! cesti, točno ob 7 uri. Odhcd točno ob 7 H na Ig. Na Iga med 10 in 11 uro zajuterk. Obed v Iškem Vlntgarju, prehrano je vzet! s seboj. Pov-ratek z večernim vlakom preko Skofeljce. Prihod v Ljubljano ob 20. Člani bratskih društev fn sokolstvu naklonjeno občinstvo se vabijo, da se Izleta udeleže.
—PrednjaČkl zbor Sokolskeca društva na Jesenicah poziva vse brate, k! so v posesti slavnostnega kroia, da posečajo vadbo redovnih vaj in sicer vsaj enkrat na teden. Prvo vežbanje vseh bratov se vrši v ponedeljek dne 28. tm. ob 8. uri zvečer v društveni telovadnici. Bratje pridite točno! Zdravo! — Prednjačkl »bor.
Pravni vestnik.
— Slovenski Pravnik it 3 ie 4. Unrv. prof dr. Krek končava v tem snopiču svojo kritiko organizacijskega načrta o ^ Velikih sodiščih«. Univ. prof. dr. Lapa h ne pobija v članku * Vpraša nje med pokrajinske Izvršbe« nazlranje velikega suda v Podgorlci. da Je postopat! s tn je pokrajinskimi Izvršilnimi naslovi kakor s tujedr« Žavniml. Po nedavni odločbi kasacljskega sodišča v Beogradu ie ostal veliki sad v Podgoricf s svojim mnenjem pač osamljen. Univ. prof. dr. Dolenc pa obširno raziskuje, katerih dokazov se more v kazenski Pravdi poslužiti odgovorni urednik. Poleg književnih poročil In raznih vesti Je nova rubrika »Razgled po pravniških revijah«, ki bo informirala čitatelje o mnogovrstni vsebini raznih pravniških Časopisov. Snopiče so pridejane kazenske odločbe.
Turisffka in sport
DRUG TEŽAK PORAZ GRADJANSKEGA.
Po gostovanju v Turtau je odpotoval Oradjanski v Milan, kjer le bi? naravnost katastrofalno poražen z 8:3. Zagrebški listi pripisujejo vzrok porazu izmočenost moštva Gradjanskega. Id je šele pred kratkim odigralo v Turčiji celo vrsto težkih tekem in je bilo od dolge turneje popolnoma izmučeno.
Varaždin SK : Tipografija (Zagreb 3:2 in 2:1. Cakovačld SK : Sparta (Zagreb) 1:1 in 2:1.
— Klub ljubiteljev ptiča rjev v Ljubljani ima svoj občni zbor v soboto, dne 26. aprila ob 20. ur? zvečer v »Rožcah« hotela Union v Ljubljani. Udeležba za člane dolžnost.
— Spomladanske tekate pHcarjev priredi klub ljubiteljev ptičarjev v nedeljo, dne 27. aprila v lovišču občine Jezica. Zbirališče je cb 7. zjutraj na vrtu restavracije
Južni kolodvor. Priglašenih je lepo število Psov izvrstnega pokolenia. K tekmam so vablieni kot gledalci vsi, ki se zanimajo za delo lovskih psov.
Ostmark (Duna.0 : Krila 25. tm. SK. Iliriji ie uspelo pridobiti za gostovanje v Ljubljani nogom, moštvo prvorazrednega dunajskega kluba rOstmark«. Dunajča-nl so nastopili o Vel. noči daljšo turnejo, ki jih vodi preko Inomosta. Beljaka in Ljubljane v Beograd: na povratku igrajo končno še v Novem sadu. V soboto in nedeljo so zmagali v Inomosru nad Innsbrucker SV. s 5:1 in 5:2 ter v ponedeljek nad re-prez. moštvom Tirolske s 4:2. Danes igrajo v Beljaku s VITlacher SV, v petek 25. tm. v Ljubljani 27. In 2S. tm. v Beogradu z BfK in r. Jugoslavijo. Poročilo o tekmah v iDomostu, ki ga prinaša dunajski Sport-Tagh!at+ od 22. tm., se Izraža o Ostmarki izredno laskavo. Gostovanje Ostmarka pomeni po nastopu T. u. SV. v. 1860. nada-lino stopnjevanje nogometne sezone v Ljubljani. Moštvo je doseglo posebno v med-j narodnih tekmah mnogo odličnih uspehov, I med drugim je prizadelo lani uničujoče po-j raze Gradianskega In Concordije v Zagrebu. Med Igrale! je več Popubrnih Imen. •predvsem najopasnejšf dunaiski napadalec In strelec Hofibatfer TI, ki je igral v zadnji reprez. tekmi Avstrija : Jugoslavija kot srednji napadalec.
— Ortrncr*: : TftrHa. Predprnd?-?a vstopnic pri J Gcrec. D.-najska e. DfJaŠke karte se f7daia}~ samo v nredprodaji. Z ezirom na fina cijevni riziko, ki je spojen s to tekmo je SK Ilirija primorana ostat! pri fstih cenah, :cakor so bile določene za T. u. SV. v. I8o0. Sedeži so numerirani. Odbor SK Tnrije opozarja pri tej prilik!, da je nedopustno uporabljati se<5ef, ako se nfma vstopnice za sedež. V bodoče se bo Izvajalo tozadevno najstrožja kontrola. Tekma se prične ob tričetrt na 1?., torej tako kasno, da 'e poset vsakomur omogočen.
— Prvenstvene nosom, tekme ljubil, klubov T. razreda se Prične v nedeljo 27. tm. Ta dan Igra Ilirija s rTermesom. t. maja Igra Ilirija z Jadranom, 18. maja Hermes z Jadranom. Do Istega termina se za-kI?uč?'o prvenstvene tekme v M°r'boru m CeT;u. Finale za prvsnstvo se vrši 15. hm. v Ljutih*ni. Nasprotnik? bosta skoro gotovo {Brili in mariborski Rspid.
Rastri MMw»*kg!!a tiska pc voisi,
Kakor vse nsfc?!o kulturno in socijalno življenje Č5R, tako je doživel tudi tTsk no vojni pop^len preporod. T>o-Č*m lahko rečemo, da je bil ves čsl. tisk v okv'ru Avstro - Ogrske potisnjen na provincijrJni nivo, si je pridobit po vojni splošen ugled kot va?en faktor, ki stoji pred težkimi kulturnim? ?n soc!-ialnimi problemi. Takoj po pariški konferenc! fn sklenjenem miru se je dvignil čsl. trsk do viš?ne zaoadno-evrop-skega in ČSR je bila prva nova država, ki je poslala novinarje v Pariz, da študirajo novinarsko urejevanje zunanje politike. — Ta panoga žurnalistike je bila pod Avstrijo izključno privilegij vladajočih Nemcev In Madžarov. Tudi glede notranje politike je bila potrebna temeljita reorganizacija. Demokratična ureditev svobodne češke države, ki računa s širšo Javnostjo kot z važnim političnim faktorjem, je Imela velik vpliv na grupacijo političnih strank in urejevanje novih glasil, n* vsebino, razpečevanje in kolportažo listov. Vse to je zahtevalo spremembo v redakcijah. Danes izhaja v CSR nad 3000 raznih političnih, strokovnih, literarnih in umetniških publikacij, med njimi 650 nemških, madžarskih fn drugih narodnosti. Zanimivo je, da je relativno število nemških političr.fi listov v ČSR večje kakor relativno število čeških in slovaških. Madžari imajo v ČSR 50 svojih dnevnikov in revij. Zato pa imajo Cehoslovaki večje število strokovnih in umetniških časopisov.
Glede poročevalske službe stoji Čsl. tisk po vojni pred novimi nalogami. Praga in ostala češka mesta so bila pod Avstrijo odvisna v tem pogledu od Dunaja, ki je ustanovil slabo organizirano in od dunajske kamarile odvisno kore-spondenčno pisarna Ves čsl tisk je bil torej navezan na Informacije z Dunaja ln Berlina, ki so šle odkrito za tem, da obvladajo javno mnenje vse srednje Cv. rope« To službo je bilo treba popolnoma reorganizirati. V ta namen je bila ustanovljena po vojni poluradna »Češkoslo-venska Tiskova Kancelar« (CTK), M uspešno vodi in usmerja poročevalsko službo. Za splošno informacijo je ustanovila Ja irtft&KJia $ygje DojUeUt^Erte.
so • Radio«. V tem se je Čsl. novinarstvo tako razvilo, da ta agentura ni mogla zadovoljiti vseh zahtev in mnogi listi so sprožili misel, da bo treba organizirati svoje mednarodne poročevalske agenture, urejene po najmodernejših poročevalskih principih. Tako je bila ustanovljena nova radio - brzojavna agencija »Radio pour P Europe Centrale«, ki je dosegla v kratkem po raznih evropskih državah sijajne uspehe, zlasti pa je razširila svoj delokrog v Jugoslaviji. Radio - brzojavno poročevalsko službo izpopolnjuje njen dopisni oddelek »Central European Press* (CEPR), ki ima po vseh evropskih prestolicah svoje posebne poročevalce.
Seve ima tudi čsl. tisk dobre in slabe strani. Tako se zlasti zadnji čils preveč peča s politiziranjem in zanemarja druge važne panoge socijalnega življenja. Javnost s to tendenco ni zadovoljna in posledica je, da so taki listi izgubili mnogo prijateljev. Dobro
napredujejo v ČSR taki listi, ki prt občujejo večinoma poučne, informativne in kulturne članke. Nasprotno pa peša« jo listi s pretežno politično vsebino,; Splošno priznana politična vrlina čsl. novinarstvo je njegova nepodkupljivost. Tudi raznih revolverskih in senzacijo-nainih vesti se čsl. tisk dosledno izo-g'blja Njegova resnost in stvarnost gre,' včasi tako daleč, da nasprotuje lastnim interesom. V administrativnem ozira je treba nascla^ati, da vse večje čsl. liste vzdržujejo naročniki. Od kolp>oria-že žive samo nekateri manjši listi. Naklada v primeri z drugimi drŽavami rti velika. Nedeljske številke izhajajo podvojenem številu. Splošno je novinar-] stvo v ČSR razvito, Kar velja zlasti za Češko, Moravsko in Slezijo, kjer je zelo malo analfabetov. V teh krajih je vsak kmet naročen na kak 1'st in novinarstvo je postalo tu za ljudstvo najvažnejši politični, gospodarski, kukurrrl in nacijonalni faktor.
Dnevne vesti.
V Ljubtiani. dne
Papež sprejema »vernike« * • -
Včeraj so iz Rima po vsem svetu razposlali vest, da je Njegova Svetost papež Pij XI. sprejel v posebni avdi-jenci 2000 avstrijskih katolikov, ki so prišli v Rim, da se poklonijo nasledniku Sv. Petra in mu v znak udanosti in spoštovanja poljubijo sandale. In sv. oče je pri tej priliki imel na pobožne dunajske romarje nagovor v nemškem jeziku, v katerem je povdarjal presrčne vezi, ki vežejo verno avstrijsko katoliško ljudstvo s sveto stolico, slavil prelata dr. Seipla. ki je kot državni kancelar delal čudeže v svojem stremljenju, dvigmil iz vseobčega kaosa svojo nesrečno domovino, ter izražal nado. da bodo avstrijski katoliki vsikdar kakor v preteklosti udani sinovi sv. matere katoliške cerkve, krepka nje opora in zvesti služabniki sv. stolice. Avstrijski katoliški listi pišejo, da je bil papežev govor tako ginljiv, da so pobožni av-strijsik romarji plakali od same ginje-nosti. Res pretresljiv prizor je to moral biti. ko je od radosti in ginjenja jokalo in plakalo 2000 — vernikov! Vernikov? ...
O tem dunajskem romanju poroča »Die Stunde« zanimive podrobnosti. Čujmo: Romanje v Rim je priredilo »akademsko društvo za potovanje v inozemstvo«. Program pa je izkazoval veliko vrzel: romarji so pogrešali izpolnitev ene svojih najsrčnejših želja — videti sv. očeta papeža. Društvo se je končno smatralo za prisiljeno zaprositi pri papeževem državnem tajniku za av-diienco pri sv. očetu. Pa zakaj ni društvo takoj od vsega začetka prosilo za to avdijenco? Vzrok za to je bil docela enostaven Vedelo je. da je dobra polovica priglašenih romarjev — Zidov!
Vsiljuje se sedaj zanimivo vprašanje: ali Je papež vedel, ko je slavil vernost, udanost in zvestobo prisotnih dunajskih romarjev materi katoliški cerkvi in jim podelil svoj apostolski blagoslov, da je med romarji dobrih 1000 — nevernikov, ljudi, ki so prišli v avdijenco ne iz hrepenenja, da se poklonijo namestniku Kristovemu in mu poljubijo nogo, marveč zgolj iz radovednosti, da napasejo oči ob pompu, ki ga razvijajo v Vatikanu, kadar papež sprejema v avdijenci svoje vernike?
Ali so tudi nevernikl darovali pri takih avdijencah običajni Petrov nov-čič?
»Slovenec«, ki Ima Intimne zveze z Vatikanom, bo na to vprašanje gotovo vedel točno odgovoriti! Povedal bo, da je ta dan znašal Petrov novčič toliko m toliko stotisočakov ali celo milijonov ter stavil slovenskemu ljudstvu pobožne dunajske romarje za svetel vzor in zgled udanosti sv. očetu in požrtvovalnosti do matere katoliške cerkve.
★  ★ ★
— Ekskurzija slovenskih književnikov v Srbijo. »Samouprava« poroča, da namerava »Društvo slovenskih književnikov tekom tega leta napraviti ekskurzijo v Srbijo. To ekskurzijo bi tudi z naše strani toplo priporočali, ker bi potem marsikateri izmed naših književnikov prišel do drugih nazorov o
Srbiji in srbskem narodu, kakor jih ima danes.
— Strahovi se že pojavflajo... Ra-dičevci in naši klerikalci so nedavno tega vsak dan v svojih listih glasno zahtevali nove volitve v narodno skupščino, sedaj pa naenkrat zlasti klerikalci nečejo nič vedeti o razpustu parlamenta in o novih volitvah ter se zavzemajo zgolj za novo poslovno ali pa koncentracijsko vlado. Kaj je vzrok, da so sedaj naenkrat spremenili svoje prvotno mišljenje in svoje prvotno stališče? Odgovor na to vprašanje nam nemara da tale stavek, ki je danes oči-vidno no nerodnosti ulel častivrednemu »Slovencu«: »Rezultat novih volitev ne bi mogel reSiti krize, marveč bi jo samo zavrtil: če se v tem slučaju vzame najboljši slučaj, da bi se s tem nasiPem in korupcijo takt vlad? posrečlTo dobiti vse mandate Daviđovićevcev v Srbiji, bi ^♦frr* kriza odprta, in bi se pretvorila
24 aprila 1924.
v resno državno krizo...« Iz tega stav-i ka se da sklepati, da računa opozicijo*! nalni blok s tom. da izgubi pri novih vo-i lit v ah Davidovi vso mandato v Srbiji... In pri teh kalkulacijah so se icle! našim klerikalcem tresti hlačice, ker se prav lahko zgodi, da izgube tudi klerikalci pri novih volitvah par mandatov, na naprednjake in nekaj tudi na svoje zaveznike radićevce. ki namera vajo nastopiti pod Prepeluhovim praporjem. Od tod tudi klerikalni strah pred novimi volitvami!
— Porratek  kraljevske dvojice vj Beograd. Po poročilu iz Beograda se je snoči ob 18.30 s posebnim dvornim vlakom pavrnO Nj. Vel. kralj Aleksander I. iz Topole v Beograd.   Na potu so ga spremljali prvi adjuf-int general H a riži ć, dvorni ma rsai D a m j a n o v i t, upravnih dvora, minister p«;^te Vuki-} č e v i ć in r'ar. posl. G joka R a d o s a V-, 1 j e v i ć. Ka kolodvoru sta kralia po-, zdravila princ Pavle in princesinia Olga. Pri sprejemu so bili navzoči minister zunanjih zadev dr. Momčilo Ninčic\ minister dvora J a n k o v i ć , prometni minister   dr. P on o vič. komandant, mesta  ge::eral   2 e č e v i i   in ostalo^ dvorno spremstvo. Nj. Vel. kralj Aleksander je po sprejc r u odšel v dvorno1 čakalnico, kjer »e č:-kal na prihod Nj. Vel. kraljice Marije, ki je ob 19. pri-' spela v dvornem salonskem vozu na, kolodvor.   Med čakanjem »e je kral! razgovarjal z zunanjim ministrom dr.] Ninčiieni, ki je kralja obvestU, da nujno potuje v Marsaille k svoji na smrt boU: rti materi
_ Jugoskoveuska Matica. Zbframe.
pirhov za slovensko   mladino na Pri-'
morskem in Koroškem, k.itero akcijo, je započe!a Jugosl o renska Matica s pomočjo šolskih vodstev po Sloveniji, bo skoraj končano. Ravno tako bo kmalu zaključena akcija v prid vestfakkim Slovencem, ki io je po načrtu »Akcijskega odbora za pomoč vestfafckmV Slovencemc vodila tudi Jugosiovenska Matica. Vse zamudnike prosimo, di odpošljejo zbrani denar čimpreje na naslov Jugoslovenske Matico v Ljubljani — Tretje veliko podjetje Jugoslovenske Matice v letošnjem letu bo II. književna tombola. Vse podrobnosti bodo naznanjene v najkrajšem času. Glede vprašanja mnogih staršev, če smejo vpisati v Jugoslavensko Matico tudi Šolske otroke in one, ki še ne obiskujejo šolo* opozarjamo na dejstvo, da šolska vodstva «e delajo nikakih ovir ter nasprotno vstop priporočajo, ln na člen 5. točka 3 društvenih pravil, ki se glasi, da more postati Član društva vsak Jugo-sloven. brez razliko spola !n starost^ ako ga sprejme katerakoli podružnica. Saj imamo vpisanih brezštevilno družin, od staršev do dojenčka. Tako je najmlajši Član Jugoslovenske Matice sedaj poldrugi mesec stari Marrjan Žer-jal, sin uradnika Pokojninskega zavoda v Ljubljani, ki so mu ob sprejemu ▼ cerkveno organizacijo preskrbeli tudi Članstvo največje narodne organizacije* ki je Jugoslovenska Matica. — Starši posnemajte!
— Javen škandal. Na javni cesti v Rožni do!ini je videti že teden dni obupni prizor socialne bede, brezsrčno-sti in povojne krutosti. Neka hišna po* sestnica je med deževjem vrgla stran* ko z bornim pohištvom ni cesto. Ne bomo preiskavali, aH je bil hišni lastnik v to upravičen, toda čin je vsekakor krut. Revni zakonski par z dvema majhnima otrokoma prenočuje že nad teden dni na cesti. Čud mo se, da tega ne vidi policija in ničesar ne ukrene. Saj je tudi iz moralnih in estetičnlh ozirov to nekaj nezaslišanega v lepem ljubljanskem predmestju. Saj nedolžnih otrok bi se naj kdo usmilil! Oblast, kje si!
— Madeži na prerojeni beli Ljubljani,
Pišejo nam: Tujec, ki se pripelje v Ljubljano s tržaške strani, začudeno čita na visokem zidnem pročelju blizu gostilne »pri Levu« dalekovidno reklamo »Puntigamer Bier-Depot«. Tudi drugod so Is vedno na visokih praznih stenah stare dvojezične al samonemške reklame n. pr. na bivši Malhi rovi hiši aa Vodnikovem trgu. KolikoJ8g>i
minskih plošč in orijentacij z nemškimi nanosi pa ie še po vežah in stopnjiščih rasna ljubljanskih hiš! Nadalje zbodejo človeka v oči krstna Imena na tablah raznih obrtnikov, kakor Franz, Josef, Feibc, Kari itd. Ako lastniki hiš in napisnih tabel ne zmorejo stroškov za prebeljenje fn popravo teh sramotnih spominov, naj bi se naprav*-javna zbirka za prostovoljne prispevka.
— Kaj pa nedeljski vrhniški vlak? Iz krosov malih turistov nam pišejo: Nedavno smo čitali, da se s 1. majem zopet uvedejo na gorenjski in kamniški progi priljubljeni nedeljski IzletniSkf vlaki, ki omogočalo daljše enodnevne ture. Ni pa bilo čitati, da bo tudi na vrhniški progi zopet vozil ob nedeljah pozni vlak, ki je M lani tako dcbrodcšel Izletnikom ▼ mično poi-hovgraško pogorje, posebno na% vrh Sv. Treh kraljev.
— Iz državne službe. Upokojeni so: pri pokrajinski upravi za Slovenijo vladni tajnik Henrik Pfeifer, ravnatelj pisarne Karel Dolenc, uradnik Josip Dolenc ti ckrajni glavarji, usužbom" pri velikem županu za ljubljansko oblast dr. Ivan Lini n g e r, Hugon Hofbauer, dr. Srečko L a i n š i č in Franc L a z a r i n i; nadalje okrajni jrlavar v Celiu Ludvik Pinkava,
_O Izkopu na šmihelsketn pokopališču
nam prfiateij našega lista še poroča, da Je one usodne noči šel neki moj domov proti šmihelu mimo pokopališča, ko SO »hijene« bile uprav na delu. Videl je na pokopališču luč in neke temne postave, ki so razbijale. Mož ie msilil, da so to »duhovi«. Od groze so se mu ježili lasje, pot ga le oblB m urno je odhitel domov. Ves moker m od strahu trepetajoč je zlezel v posteljo. Drugi dan je zvedel, da niso bili »du-hovf« nego «— hijene v človeški podobi.
_ Izpreraemba posesti. Bivšo Conže-
kovo gostilno v Zg. Šiški le kupil g. Kmet ter gostilniške prostore renoviral, moder-Otzfral in razširil.
— Zaznamek Železniških brzojavnih e?~!aj. Spodaj objavljamo imena postaj v področju Imblj^nskega ravnateljstva državnih železnic, ki sprejemajo ln odpravljajo državne in zasebne brzojavke. Ta postaje so: Blrčna vas, Bistrica. Bistrica Boh. jez.. Bled. Boh. Bela, Borovnica, Brezno-Rlbnica, Brezovica, Brežice. Bn-čcčovcf, Celje, Črnomelj, Cušperk, Dobra-va-Vintgar, Dobropdie, Domžale. Dovje-Mojs'rana, Dovž". Dravograd- Meza, Fa-la, G. Lerdnva-Mačkovcl, Gor. Radgona. Gor. Dolič. Gradac v Beli Krajini. OrobeU Ti*. frrosuoIJe, Hoče, ffodoš. Hrastnik. Jar-5e-Mengeš, Jesenice. KnmHja, Kamnik. Kočevje, Kranj. Kranjska gora, Kresnice. Križevci pri Ljutomeru, Laško. Laze. Lesce, Litija, Ljubljana dol. kol., Ljubljana ii. koU Ljubljana gor. kol., Ljutomer, Logatec, Maribor gl. kol., Maribor kor. kol.. Medvode, Metlika, Mirna. Mirna peč, Mislinje, Mokronog-Bistrlca, Moškanjcf, Nomenj, Novo mesto, Ormož, Ortenek, Otiškl vrh. Petrovd-KriževcI, Pesnica, Planina, Pod-oart-Kropa, Poljčane, Polzel a-Braslovče. Ponikva, Prsgersko, Prevalje, Ptuj, Počinci, Pačje-Fram, Radohova vas, Ralhen-burg. Rakek, Rečica ob Pakl. Ribnica, Rimske toplice, Rožni dol-Priblšje. Ruše, Sava, Semič, Sevnica. Slatma-Radenc*. Slovenj gradeč. Slov. Bistrica, Soteska, Središče. Stična, št. 111, št. Jan-ž na Dol„ Straža-Topltce, št. Vid-Vlžmarje, Sv. Je-dert, Sv. Jurij, Sv. Lovrenc na Dr. potjo, Sv. Lovrenc na Poh., Sv. Peter v Sav. dol., ŠatovcI, Škofja Loka. Škofljica, Šmarje-Slap, Šoštanj-Topolščica, Store, Tczno, Trbovlje. Trebnje, Trzin, Uršna sela-Toplice. Velenje, Velika Loka, Velike Lašče. Verd, V1dem-Krško, Višnja gora, Vuhred-Marenberg, Vuzenica, Zagorje, Zalog, Zidani most in 2elec.
_ Celjske vesti. — Smrtna kosa*
V Zavod ni je umrl hišni posestnik in trgovec na Glavnem trgu v Celju g. Anton Močnik v 36 letu starosti. Dalje Je umrl v Celju vpokojenl višji davčni upravitelj Tomašek. — Mestno gledališče.
V torek zvečer se je v drugič vprizorfla komedija »Favn« ob razprodanem gledališču. Gostoval! so igralci ljubljanske drama.
_ Nesreča   pri velikonočnem
streljan'n. V celjsko bolnico so pripeljali več oseb, ki so se poškodovale pri velikonočnem streljanju. — Hiša se je v noči od sobote na nedeljo užgala posestniku Marku Funceriu v Veliki Plrešld. Puncer ie pri gašenju dobil nevarne opekline in so ga spravili v bolnico v Celje. — Poizkusi kuhanja s plinom se vrše vsak ponedeljek in četrtek ob 3. pop. ▼ gospodin'ski šoli. — V p r e t e p n je b!l s cepinom težko poškodovan 26 letni Irman-čnik Florjan v Rečici v Sav. dolini. Sprar vfll so ga v celjsko bolnico.
— .Mariborske vesti. — Jadranski promet vzpostavljen. Kakor smo Izvedeli iz železniških krogov, se dne 25. aprila vzpostavi pred meseci ukinjen takozvani jadranski tovorni promet nanašajoč se osobito na Češkoslovaško, ki se Je v zadnjem času posluževala proge po avstrijskem ozemlju, pri čemer je zelo trpela g'av-na proga Južne železniee preko Maribora v smeri Trst. Radi dosedanje taktike v prometu z Češkoslovaško Je Izmed vseh mest v Sloveniji največ trpel Maribor. Ugotovljeno je. da Je b*lo marsikatero konsumuo b'ago celo v LJubljani cenejše kot v Mariboru, ki Je moral isto blaga nabavljati šele ls Trsta. — Prvi radio - koncert Iz Berlina. V torek zvečer se Je na glavni potni vrSil prvi poskus z brezžičnim sprejemnem aparatom v zvezi z berlinsko radio oddajno rr-stajo. — Nova zima ob Sv. Juriju. 2e za praznike pričakovana občutna vremenska reakcija po toplih dnevih Je nastopila svojo vlado ravno na preddan Sv. Jurija, 23. aprila, ko Je po stari navadi prvi najleoši spomladni dan, Prinesla Ie seboj poleg oblačnosti za Maribor Izrednega to* sta — nenrodnrno megio, ki le savila Pohorje do vznožja. Temperatura je padla od 16. prejšnejga dne na 5 pri nizkem stantu barometra in ob ledeno mrzlem jugozahod* aiku, k! je po večdnevnem ljutem bojo s aeverozapadnikom dobil nadvlado. Ponujal ae It dež, pa tudi Že sneg. Tako to le eooralad zakasnela preko 3 tedna. Lani ob
velik* aoči i. aprila oo Me ie trešnje v
cvteju, ob tem časa pa tudi se vsa sadno drevje, letos so ta dal komaj marelic« vzcvetele. — Nesreče pri velikonočnem streljanja. Kakor se sedal doznava Iz raznih krajev, je bilo letošnjo veliko noč ie več nesreč pit streljanju kakor sadnja leta. Je pa tudi letos 3 dni neprestano poka'o* kakor smo že poročali, po celi mariborski oblasti, kakor bi bila vojna.
— Ptujske vesti. Vlom. Dne 30. tm. so neznani zlikovci udrll v pekarno »Kos« na Bregu pri Ptuju, ter pokradli večjo svoto denarja, 1 zlato uro z verižico, ter nekaj zlatnina m srebrnfne. Vlom &e je Izvršil med 30. to 32. zvečer. Radi sama Je bila aretirana 1 oseba. Preiskava je v polnem teku m je upati, da se v kratkem tzslede zločinci. — Ub o j. Dne 31. tm. je bil pri Sv. Marku nižje Ptuja pred tamof-njo župno cerkvijo neki N. N. ustreljen v trebuh s samokresom, nakar je med potjo v ptujsko bolnico umrl. Storilec Je baje Že aretiran. Podrobnosti ie ni.
— Smrtna kosa. Včeraj popoldne le po daljšem bolehanjn urar! g. Friderik Košir, vpokofenj magistra trti oficijal in posestnik na Prulah. Dosegel je starost 65 let Ko je bil še aktiven, le bil zaposlen v mestni registrator! m v v'Ožnem zapisniku. Bil je lastnik znanega kopališča na Prulah, ki ie bilo dolgo časa, ako izvzamemo hotel Slon, edino kopališče v LJubljani Bil je dober družabnik, vesten uradnik in dovtjpen mož, ki so ga radi ftneM v vsaki družbi. Pogreb bo v petek 25. aprila ob 16. s Prul na pokopališče k Sv. Križu. Bodi mu obranjen prijazen spomin!
— AvtoesoM zaerebike pekr. oprave ničen. Zagrebški veliki župan dr. Chnlč se Je za časa velftonočlih praznikov odpeljal na Sušak, kjer je obiskal bivšega ministra dr. S upi! a. To priliko s6 Iskoristi njegovi služabniki, ki so se v avtomobilu z Ženami vred odpeljali na tz'et proti LJubljani. Med potjo so delali »postale« v gostilnah In se precej nasrkall božje kapljice. Vozeč se v takem stanju proti LJubljani, se je avtomobil ne da'eč* od Kostanjevice prevrnil v jarek ob cest*. Vsi Izletniki so dobili poškodbe, dve Ženski pa sta bili težko ranjeni. Avtomobil Je skoraj popolnoma razbit.
— Plerpout Morgan v SpUtn. V Split ie prispel pred dnevi na svoji jahti »Cor-salr« ameriški mfljarder Plerpont Morgan. Družba, s katero Je prispe*, si ie ogledala vse zanimivosti mesta. Naslednjega dne se le Morgan ©dnellal v Benetke.
— Zakladi črnogorskega krnila Nikole v Zagrebu. V začetku preteklega leta Je bil na CetJn"n slučajno odkrit arhiv črnogorskega dvora, ki le bil prigodom evakuacije pred Avstrijci zakopan v zemljo. To Je bflo tudi vse, kar se je našlo od nepremičnin kralja Nikole. O ostalih predmetih, tako zlatih ln srebrnik posodah, nt bflo do danes ne sluha ne duha ln splošno se je smatralo, da so blago odnesli Avstrijci. Omenjene zaklade pa je slučajno odkril sedaj v Zagrebu neki uradnik ministrstva financ. Uradn'k je Imel dalje časa bivati v Zagrebu fn ker ni nikjer v Zagrebu dobil sobe. so mu nakazali sobo, v kateri so bili shranjeni nekateri predmeti kralja Nikole. Uradnik se ie Interesira! za te stvari, pregledal je kovčeke in ugotovil, da se v njih nahaja razna dragocena posoda. O tem Je takoj obvestil ministrstvo financ v Beogradu, nakar Je bila zapuščina kralja Nikole prepeljana v Beogard. Predmeti so vredni nad deset milijonov Din. Posode so različne pocenil od malih srebrnih ln zlatih llkerskih čašic do srebrnih In zlatih bokalov fn umivalnikov. Največ je namiznih servisov, žHc vfllc, cai hd. celo bogastvo nagromadeno skozi dolga leta. Predmeti so bili shranjeni v skladišču ministrstva nanc kot državna last.
— Oranže. Prijatelj ralega lista nam piše: Velikonočne praznike so oranže preplavile Ljubljano to vso pokrajino. Celi vagoni tega dragega južnega sadja so prispeli samo v Ljubljano. Kako lepe novce smo dali za oranže Italijanom! Kaj pa nam da Italija v zameno? Pri tej priliki moramo znova grajati grdo razvado, da ljudje kar med potjo po ulicah lupijo oranže In mečejo sočne lupine po tleh. Nele, da je tako početje neestetično, tudi nevarno je lahko, ker Je že marsikomu na spolztl lupini sne* drsnilo, da Je padel ter si zlomil roko aH nogo. Lupine oranž se dobro prodajo tovarnam za kandlte.
— Štirinajstletna devojka — mati — Pred dnevi je v beogradski bolnici povfa 14-Ietna Sofija Peševič, učenka IIL razreda gimnazije, nad 3 kg težko in 53 cm dolgo« zdravo dete. Devojko le zlorabil profesor-razrednTc ob priliki nekega Izleta.
— Zastrnpljenje. Posestnik Fran Jam-ttfk Iz Lani* pri Šmarja, Je pomotoma pil oetovo kislino ln se zastrupil. Prepeljali so ta v bolnice, kjer so mu isprali telo* doc*
— P» 16 letak odkrit morilec. Lota 1906. je bfl v aelu Sar a ovci v Srbiji ubit ugleden seljak živodin Marković. Se'iak Obrad Ra-dunovič je sedaj naznanil kot morilca seljaka Jevrema GoJ kovica, prod kateremu le bila seda) dvignjena obtožba.
— Napad s nožem. Posestnika Josipa Podgornlka Iz Loke pri Mengšu je pred gostilno Marjete Burger napadel Fran Sorten In ga s nožem sunil v desno noge. Poškodba je talka, ker mu Je prtreial kito aa nogi. Podgornlka to prepeljali v bolnico.
— Raca« aanranoo to pretepi. Čevljarskega mojstra Andreja Zupančiča fae Velike Loke ao 31. tam. napadli trije bratje Boštlančlčl te ca testo poikedovaiL — Uradnik« Karla Petrovisa, zaposlenega pri tvrdkl »fmpez« v Bohinjski Bistrici, Je odarfl Josip PfmHČ s kolom no levi nogi tako močno da me Jo je tJemfL Delavec Fran Cemažar, zaposlen aa Balkanu, aa pri dela težko poškodoval. Po nesreči ae Jo tonil a ojnlco v trebah. —- Fran Oiobo-kar, 7 letni sinček tovarnfikega delavca te Studenca pri D. M. v Polju, Jo svrati nase lonec vrele Jone ia se trni tnonevamo opekel no obrazu, aa glavi in ne rokah. — Vsi poškodovanci ao bili prepeljani v ljub«
t i ■■■Man— Včeraj 23. tm. sta delavca Shndua Fra a hi aMlerič Peter v hraatniikem kamnolomu raastre-Hevala skalovje. Mina Pa je predčasno eksplodirala ln oba delavca sta dobila težke poškodbe aa glavi hi po životu. Prepeljana sta bila v ljubljansko bolnico.
— Pretep v Sostrem, Delavec Alojzij Bučar zaposlen v papirnici Vevče, je 21. tm.popival v neki gostilni v Sostrem. Med njim la Josipom Svetkom je nastal pretep, pri Čemur Je Svetek udaril Bučarja s kolom po glavi In ga težko poškodoval. Bučar, ki Ima pretresene možgane, je bil prepeljan v bolnico,
— Uboj v Sv. Križu prt Rog. Slatin?. V Sv. Križu pri Rogaška Slatini je ustrelil sin posestnika Lavrenčlča Iz Tekavčega 12-'etnega sina vdove Drofenik iz Roden. Strel Iz opeke m peska ,W je šel mladeniču skozi pijucka, je povzročil takojšnjo smrt Drofenik Je bil baje ustreljen po nesreči.
— Kaznovan tat. Tik pred veliko nočjo so bili iz sarajevske bolnice ukradeni štirje dobro rejeni zajci, s katerimi si je uzmo-vlč najbrž skuša' osladJti praznike. Zajcem pa je bila dva dnf prej vbrizgana večja količina tuberkuloznih bacilov v svrho proučevanja. S pečenko vred je tat pojedel tudi bacile In se je s tem sam neizprosno obsodil na smrt.
— Pondlska kronika. Ovadbe: tatvine 2, poskusen vlom 1, kaljenje nočnega miru 1. cest no policijski red 9. telesna poškodba 1, prekoračenje obrtniškega reda 1, pasa kontumac l. Poskuse vlom. Sooči je skušal neznan storilec vlomiti v stanovanje Viljema BIscbofa v KriževnTŠki ulici. PrepHll le v ta namen železno omrežje na kuhinjskem oknu In skušal vdreti v stanovanje. Bil pa ie prepoden. Vlomilec je prišel z dvorišča Auerspergove hiše. — ; Prijet u z m o v i Č. Danes zjutraj je bil na Celovški cesti prijet hlapec Gamas SIfvar, ki je nosil vozno pokrivačo. Igo-varjal se je, da je kupil pokrivačo od ne- \ kega neznanca v Kranju za 100 Din. Oddan j Je bil sodišču.
— Vremenske napoved. Dunaj 23. apr. Uradna vremenska napoved za 34. april. Spremenljivo, trajajoče mrzlo vreme, pretežno oblačno, nagibanje k lahkim padavinam.
— Telesno zaprtfe. Profesor Oser, znameniti strokovni zdVavrrlk za želodčne bo-elrni Je pogosto porabil grenčico »Franz-Josef m z njo vedno dosezal zadovoljive uspehe.
KINO „IDEAL"
3805
predvaja
•d četrtka 24. do vitev« nedelj« 27. L m. L ded velika detektivske
NASLEDSTVO 9 MILIJONOV
Napeto zanimiva drama v dveh delih. kX del ed 18. de 10. t sn.
Eleonora Duše«
1. maja odpotuje iz Newyorka parnik »Duflio«, ki prinese v Italijo zemske ostanke velike umetnice Cleonore Duše. Preteklo zimo je prebila bolehna na morskem bregu v Ameriki ter aa to pričela svojo turnejo. V Pittsburgu Jo na odru začutila težkoce influence, odšla Je s odra bolna ia kmalu potem umrla.
Pokojnica se Je rodila v vlaku blizu Benetk dne 3. oktobra 1659. Hči bednih italijanskih »komedijantov«! Krščena je bila v krajo Vlgevano v Plemontu. Nesli so Jo h krsta v košarici. Nekemu vojaku dra-gencu, ki Je srečal botre s košaro, se Je adela stvar nenavadna in mislil Je, da jo v oni košari kaka relikvija, zato pa se je postavil na pozor ln prijazno salutlral. Sta-rišem je to zelo ugajalo in oče je rekel, da bo njegova hči imela srečno in bogato življenje. Živela pa je v svojih otroških letih zelo siromašno, kakor so pač živeli takratni komedijanti m podeželski igralci. Revščina ln zopet revščina. Ko Je bila neonom stara štiri leta, Je bila že postavljena no oder in rekli so, da igra izborno la da bo 6 časom dobra Igralka. Ko Je bila stara M let, jI ie umrla mati ia revlca ni imela alti toliko, da bi se bila oblekla v črno pri materinem pogrebu. Kakor kaka ciganska h£! je hodila okoli s podeželskimi Igralci, končno pa ie Izredni njen Igralski talent prodrl na dan s vso silo tako. da se Je dvigala vedno višje tn v Veronl se Je prvikrat za Sirio javnost omenila njena nadarjenost. Potem je rastla ia zaslovela. Nesmrtna je njena slava kot nstvariteljlce ženskih glavnih vlog v Dum asovih tn Sar-doujevfh nravstvenih dramah. Najprvo si Je ustalila slavo doma, potem pa je Sla v Avstrijo, Nemčijo. Rusijo. Francijo, Španijo in Ameriko. Njena nadarjenost se Jo Izkazovala najbolj v vlogah kakor »Dama s kamel jami«. »Magda«, v SudermanovI »Domovini«, nastopala pa je tudi včasih v komičnih vlogah. V Trst je prišla prvikrat L 1*44. Trepetala Jo pri misli, da se pokate le na kakem drugem m ne samo na Italijanskem odre. TnpresarU Schurman Je bnel prestati velike težave, predno Jo Je pregovorfl. da gre v Pariz. Begala jo Jo misel, kako naj nastopi ena pred občinstvom, ki je navajeno ploskati Igralki svetovnega slovesa Sari Bemherdt. Pogodni sta se končno tako. da mora HI Schurman v Parts ta naznaniti, da jo vabi tja sama Sara Bernhardt ln da nastopi v njenem ajedaRScn. Schurman Je to fzposloval m Leoaora Duše Je nastopila a velikanskim uspehom Na golo naznanilo v »Pigaro« je bOo v dveh daeh  Inkasiranih  »000 Ur
predplačil. Prva, ki ie ploskala Eleonori Duše, je bila sama Sara Bernhardt. Umetnica je bila v nekaterih ozirih zelo čudna, kar pa je v značaju vseh umetnikov. Cest okra t jo je hotel videti bližje m govoriti ž njo kak princ pa se je najrsjše umaknila, V Kolnu je naročila sestra nemškega cesarja brzojavko 1 sedež za večer, ko nastopi Eleonora Duše. Popoldne je Duše izjavila inpresarlju, da zvečer ne nastopi, ker se ne čuti disponirano. Impresarij Ji je naznanil ves ogorčen, da io prispela cesarjeva sestra, da jo vidi in sliši. Umetnica je odgovorila, da spada ona tako k občinstvu kakor drugi. Šele na velik pritisk im-presarija se je uda!a. Nekoč jo je hotel po-setltt wlrtenberški kralj v sobici ob odru. Odgovorila je. da tam služi samo svoji umetnosti in da ne sprejema nikogar. Vse-jedno je potrkal kralj na njeno sobico, dobil pa je odgovor, da ji je nemogoče sprejeti vsak poset. Kralj je odšel ves nesen Eleonora Duše se je bila za neka} Časa odtegnila odru. ker si ;e bf!a pridnbfla Že ogromno premoženje, živela je popo'noma na tihem in se bavila z mislijo, da bi pomagala Igralcem z ustanovitvijo zavetišča za n?e. Slednjič pa. ko je prestala bolezen, je bila zopet prrvabljena v gledišče, kjer je žela nove triumfe vsepovsod:, k:er se Je pokazala ln končno je z odra odSla na mrtvaški oder.
Italijanski narod, kateremu h pripadala, jo proslavi in ovekoveči taks, kakor zna po vsej vrednosti spoštovati In častiti svoje velike duhove.
Društvene vesti.
— Slovensko zdravniško društvo priredi v petek dne >5. ob 17. popoldne znanstveno sejo v predavalnici »Bolnice za ženske bolezni« Dnevni red: 1.) dr. Ivo Pire, šef hlgsjenskega zavoda: Dva nova tipa deslnfektorske opreme. 2d prof dr. Al. Za-lokar: Appendlcltis-Adnexftis. Thrombosts ven. me*., 3.) 50 letnica Zbora liječnika Hrvatske. Slavonije t Medjirmirja.
— Gasilno društvo v Trebnjem praznuje letos 40 letnico svoje ustanovitve. V proslavo te obletnice priredi društvo na blnkoštno nedeljo, 8. junija tt veliko gasilsko slavje z obesžnini vsporedom, ki se v kratkem podrobno objavi. Na programu Je zlasti tudi odlikovanje še živečih članov nstanovrteljcv, ki so od početka do danes aktivni društvenikl. Oasilna društva v SJo-venljlt osobito na Dolenjskem, sc opozarjajo na to slavnost s prošnjo, da se iste polnost e v lino vde ležijo.
— Predavanje v društvu »Soča« t Ljubljani. V soboto 26. tm. predava v salonu pri Levu g. kapelnik dr. Josip čerin »o zgodovini opere v LJubljani od L 1(00 do 1900,« njegovo lastno originalno delo, katero ni bHo še v Ljubljani predavano. Zatem sled! prijetna domača zabava pri kateri sodeluje H prijaznost! oddelek pevskega zbora Z. J. Ž. Začetek točno obHZl. zvečer. Vstop vsem prost.
— Savska Gasilska Župa v št. Vido pri Ljubljani proslavi praznik sv. Florjana dne 4. majnika 1924 z velikim* svečanostmi, k! se izvrše po naslednjem sporedu: a) Ob 8. dop. zbirališče bratskih gasilnih društev pred gas. domom, v §t. Vidu; b) odhod z godb d Dravske divizije k službi božji, ki bo ob 9. v farni cerkvi v St. VT-du; c) obhod po vasi do gas. doma; Č) slavnostni govor In odlikovanje zaslužnih gasilcev; d) 2. redna Župna skupščina; e) skupni obed; f) pop. ob 15. pri »Jagru« velika ljudska veselica v korist lupneum podpornemu skladu za onemogle fn ponesrečene gasilce ter njih svojce. Sodeluje vojaška godba, gasilski pevski zbori; bo tudi srečolov. Saljrva pošta, prosta zabava Hd. Vstop prost!
— Odloke koogresa bankovnih čmov-rrfka. Na 20. I 21. o. mi. obdržavan le u velikoj dvorani Gradskog glavarstva u Zagrebu kongres Saveza Bankovnih Činovnika t Namještenika Jugosvavi]e. Kongresu su prisustvovali uz članove saveznoga glavnog i kontrolnog odbora iz Zagreba I Izvan Zagreba takodjer I delegati svih saveznih podružrrica. Nakon otvorenja kongresa po saveznom predsjedniku e. Oršiču, Izbora kongresnih funkcionara i pozdravnih govora kongresnog rn*ed^ednika g. Baloga 1 Izaslanika navedenih korporacija podnio Je kongresu Iscrpljtvl referat u saveznom radu glavni sekretar Saveza g. Ktrrtagitf. Kao referenti po pitanjima, kola su se od-nosTa na stanje tmovtne, na organizacione i flnansilske probleme, na akciju .taktiku i tarifnu politiku, na osiguranje bankovnih CliKJV neka I namještenika u slučajevima bolesti nezgode, starosti. Iznemoglosti, smrti te u slučaju neunoslenosrl, fungirall su gs.
Ana tole France:
Kristus z oceana«
(Prevel dr. F. S.)
Tistega leta se Je precej prebivalcev Saint - Valčrvja, ki so bili odšli na ribolov, potopilo v morju. Našli so njihova trupla g ostanki njlbovih čolnov vred na obrežju, kamor so jih prignali valovi, in celih devet dni je bilo videti, kako nosijo po strmi poti, ki vodi proti cerkvi, mrtvaške krste, za katerimi so stopale vdove, plakajoč v svojih velikih črnih rutah, kakor svetopisemske žene.
Tako ao prinesli gospodarja ladje Jeana Leuoel tn njegovega sina Desi-rčja na sredo cerkve, pod oni svod, Mer sta nekoč obesila ladjo 2 vso or«mo v dar Preljubi Gospć. Bila sta pravična moža. ki sta se bala Boga. In Viljem Tniphčme, saint - valćrvški župnik, je dejal, podelivši odvezo, z Klanom, kl je drhtel od solz:
— Se nikoli nista bila položena v blagoslovljeno gemljo, kjer naj čakata sodbe božje, vrlejša človeka in boljša kristjana nego Jean Leuoel in njegov sin Desirč.
Balog. DroJevič, Mens'er, Kurtaglć i Oršić. Nakon svestrane diskusije o svima napc-menw. m puanjima kongres je donir> odluke, da se osnuju agitacloni odbori u svima mjestima u svrhu organizacionoga rada; da se u najkraćem vremenu sa strane savezne uprave sprovede povišica redov-nih članskih uloga; da sc sa ostalim sorodnim or* ganizaciama u svim mjestima osnivaju medjusavezni akctoni odbori; da se podržava koodinarni rad sa svim radničkim sindikatima: da se prema kongresnim smjernicama upotrebljava taktika prt sprovodje-nju akcija za čuvanje dosadanjih tekovina i za vodjenje pokreta u tarifnim odnosima: da se nastoji sprovesti opSti kolektivni ugovor na osnovi dosadanjih pragmatika, a oa precizira nje ustanova, koie su do sada davale povoda za prijeporna shvatanja, uz re-gulisanje pitanja blančevine l nabavnih pripomoći, bolesničkog i penz!;skog osiguranja I ujedno radnih odnosa podvomičkoga osoblja; da se odmah predje na tevodjenje ministarske dozvole o proSirenju Merkurovc bolesničke blagajne; da se Izradi načrt perzijskog zakona i predloži ministarstvu socijalne politike radi pos'iiedienja zakonodavnom odbnru Narodne Skupštine: da se porodi na ublažavanju netipičnosti putem sprovadjaiija javnih radova, sprečavanja masovne redukcije radnika I narnleMeunra, zabrane prekomjernog; uPosBvanJa mladenačkih radnika, zatvaranje privatnih konto-arskih škola i kursova, zabrane dopret 'anja inostrane radne snage, sprovsdlmln nedjeljnog počinka ftd. U vezi sa ovim pvtp-njem doneSena je ujedno odluka, da .<e zatraži da v'ada smjesta pristupi spr< vadta-nju zakonskog osiguranja radnika u slučaju neuposlenosti, a do Izgradite toj;a zakona da stavi od sredstava razreza za Berze rada sindikalnim organizacijama veče kieđl-te u cilju podupiranja neuposlenih Članova; da se uri saveznoj upravi osnuje Fr»nd za potporu neuposlenih članova: da se poradi na produženju zakonskog roka u pogledu regu'isanja stambenog pitanja; da sc zatraži od ministarstva socijalne politike, da Izda pravilnike za sprovadjanje zakona o zaštiti radnika; da donese zaken o regulisartlu radnih odnosa svih grupa privatnih namjeste-nifca i napokon, da ovo rmrristarstvo ostane kao zasebno tijelo 1 predje na najakrlvnilt rad. Kongres Je z odobravanjem meo do znarrja referat o radu savezne uprave I no-voz saveznoj upravi siavio u zadatak sve gornje odluke nputlvSi apel svima bankovnim finovmeima i namješte^ldma na .*to čvršće organizovanje, kako bi na taj način WH saveznoj upravi pri sprovadjaujp njezinih zadataka Jedina i najsnažuija podloga
Dr^fsiž.
* Ghihonemec čnl ftMpo-koncert. Neki Ofovani Benmi, rodom iz Milana, je pred kratkim prisostvoval radlo-koncertu, ki se je vriH v kraju Potrte Lagoscuro. Kakor ostali navzoči, si je tudi on nade! na glavo slušalko In v splošno začudenje poslušalcev je nenadno pričel dajati znake, da razume godbo m na obrazu mu Je bDo čitati s kakšno radostjo >e poshišal še nikoli doječe zvoke.
* Pogreb mačke. V Berlinu je poglnJ! neki družini, sestoječi iz matere in hčerke edini ljubljenec — lep maček. Mati te hč4 sta sklenili, da mačka dostojno pokopljete m sfcer v živalskem vrtu. Vrt je bil zelo oddaljen od hiše omenjenih in hčerka se je pripravila na pot. Položila je mačka v lično škatljo iz lepenke in jo ovila z lepim papirjem. Nato se je vsedla v tramvaj in se odpeljala z »ljubljencem« v zavoju proti živalskemu vrtu. V tramvaju je sedel gospod, ki se le skušal prFkupiti hčerki ln jo Je Pri Izstopu z voza prosil da-Il jo sme spremiti Pomagal M je tudi nositi ovoj Medtem sta kmalu prispela pred drugo tramvajsko postajo tn elegantni kavalir se Je s paketom v roki bliskoma povspel na prihajajoči voz. Predno se je dama po prvem strahu znašla, je tramvaj z neznancem že Izginil. To je moral imeti veselic, ko je odprl zavoj...
* Ker nI solnca... Te dni je hrvršil samomor v Londonu na široko znani električni inženjer Frank Kent. Bil je nevraste-nfčen. Sodnik, ki ie vodil preiskavo je podal izjavo, da se večina samomorov vsled nevrastenije na Angleškem Izvrši v času, ko je nebo zakrito z gostimi oblaki In traja to zakritje tedne In tedne, kar vpliva skrajno neugodno na vsakega človeka sla-bejših živcev In povzroči katastrofo pri onih, ki trpe na hudih živčnih boleznih, katerim pa je velika olajšava tn tolažilo svetel solnčni žarek. 9Ba**»*m***^^t._______mL 11
In med tem ko so na obrežju ginill čolni s svojimi gospod ari ii je široko morje požiralo ve!ike Jadjc, ln ni bilo dneva, da ne bi Ocean pripodU razbitih ostankov. Tedaj so nekega jutra otroci, ki so veslali čoln, zagledali podobo, ki je ležala na morju. Bila Je podoba Jezusa Kristusa, izklesana iz trdega lesa v naravnih barvah; po vsem se je zdelo, da je starinsko delo. Ljubi Bcz je plaval po vodi z razprostrtimi rokami. Otroci so aa potegnil na breg ter ga prinesli v Samt - Valćrv. Celo je imel obdano s tmjevim vencem; roke in noge so mu bile prebodene. Toda žebljev ni bilo več in tudi križa ne. Roke so mu bile še odprte, kakor da se hoče žrtvovati ln blagoslavljati, tako da se je zdel tak, kakoršnejra ie bil videl Jožef iz Arimatije in svete žene v onem trenotku, ko so ga pokopavali.
Otroci so ga izročili župniku Tru-phdmeu, ki jim je dejal:
— Ta podoba Odrešenikova je starinsko delo in oni, ki j0 je izdelaj, je brez dvoma že davno mrtev. Dasi prodajajo današnji amienski in pariški trgovci čudovite kipe po sto frankov In
0661
/
Štev 95
,SLPVr-NSK» NAKOL)"   .ine 25   aprila 1**4
Stran 5
Gospodarstvo.
DRŽAVNA TROŠARINA NA VINO IN OBČINSKE DOKLAĐE K TEJ TROŠARINI V SLOVENIJI.
V 35 štev. »Uradnega lista« objavi delegacija ministrstva financ v Ljubljani statistiko o državni trošarini na vino (vinski mošt) in občinskih dokladah k tej trošarini v Sloveniji za let! 1922 in 1923. Iz tabele I je razvidna obremenitev vina z občinskimi dokladamf in sicer število občin, ki v posamnih davčnih okrajih doklade pobirajo in število občin, k! jih v dotičnih davčnih okrajih sploh imamo, ter odstotna obremenitev v posamnih občinah, iz tabele II. so pa razvidne količine vina, ki so bile zatrošarmiene v posamnih okoliših oddelkov fniančne kontrole ter zneski državne trošarine in občinskih doklad k tej trošarini, ki so bi'.* od dotičnih količin pobrani. Za letos je morala delegacija zneske državne trošarine In občinskih doklad izkazati po okoliših oddelkov finančne kontrola bi ne po davčnih okrajih, ker bi statistični dat' po davčnih okrajih bili zanesljivi. V bodoče se bo to uredilo enotno. V ozemlto ljubljanske  oblasti je bilo zatro-šarinj^nega vina [n -vinskega mošta v leto 1922 170.944.04 hI. v letu 1923 pa 192.66u.65 hI. Od tega odpade na Ljubljano v letu 1922.   63.573.14 hI. in  1923.    87.588.33 hI. Ljubljana ie torej v letu 1923 nazadovala, ozemlje ljubljanske oblasti sploh pa napredovalo. V ozemlju mariborske oblasti je bflo zatroifarin'enega vina In vinskega mošta v letu 1922. 153.381.11 hI, v letu 1923. pa 201.1 '5.09 hI, torej v letu 1923 napram letu 1922 znatno več.
Državne trošarine (35 Din oziroma za mott 25 Dm od hl) je bilo p'ačane v ozem-!*□ ljubljanske oblastt leta 1922. 5.983.521 D 67 p, leta 1923 pa 6,743.245 Din 45 p. Od te svote je bilo pobrano v Ljubljani: leta
1922. 2.225.129 Din 90 p. leta 1923. pa 2.015.591 Din 55 p. V ozemlju mariborske oblasti je pa bilo pobrane drž. trošarine: leta 1922. 5.365.262 D 13 p. leta 1923 pa 7.041.160 D 93 p. Obremenitev vina fn vinskega mošta z občinskimi doklad*mi se je gibala v letu 1922 kakor tudi v letn 1923. v splošnem med 35% m 250?& državne trošarine. Višje obremenitve so bile izjema. Pobiralo pa je občinske doklade v ljubljanski oblast! od 362 občin leta 1922. 159 občin leta 1922. pa samo 114 občin, leta
1923. va 252 občin. V vsem skupaj se ie na občinskih dokladah k trošarini na vino In vinski mošt v ljubljanski oblasti pobralo leta 1922. 4,953.589.51 Din od tega zneska odpade na Ljubljano 3,367.720 Din v letu 1923. 10,722.392.28 Din od tega v Ljubljani 5,215.618 Din v mariborski oblasti pa v letu 1922 1^23.494.95 Din v letu 1923. pa 6 030.266.73 Din. Vs§ ti podatki se nanašajo samo na navadna vina od soda In v steklenicah, ne pa tudi na Šampanjec in takozvana silna vina«, kakor malaga, sherv, Itd.
★   ★ ★
— C Novosadska blagovna borza 23. aprila. Na produktni borzi notiraj o: Pšenica baška, 324; koruza baška za april, dupl kasa 232.50—235, banatska dupl. kasa, za junij 245; otrobi baški 210. Tendenca nespremenjen a.
—g Tedenski živinski sejem v Zagreba. Ker se vrši v soboto letni >markovsW« sejem, je bil zato včerajšnji tedenski sejem ze"o slab. Cene so ostale nelzpremonjene. Za kg žive vage se ie plačevala rogata živina: voli I. 15—15.75; II. 12—14.50; III. 10—12.50; bosanski I. 13—14; IL 12—13; III. 10—11; mlade krave domače I. 13.50—14.50, II. 13—14; bosanske 12—12.50, Junci domači
I. 15—15.50, II. 13—14, bosanski 11—13; krave domaČe I. 13—14; II. 11.25—12.50; III. 10—11; bosanske III. 10—11; teleta 13—15; svinje, nepitarte 19—22; prešlči do onega leta 20—23; nad enim letom 18—20: konji so se plačevali za komad: tovorni 15—16.000; težki 12.500—16.000; TahkJ 10—12.000, selja-ški 8—10.000, jahalni 8—10.000 Din.
—g 2lvinsk? sejem v Mariboru. Zadnji živinski sejem dne 22. aprila je bfl glede razlike cen zelo zanimiv, ako se primerjajo cene (v oklepajih) iz zadnjega sejma. Prignalo se je 8 bikov, 93 volov, 209 krav in 10 telet. Cene v Din. Debeli voli 12—13 (12.50—13.25) poldebeli voli 11.25—12 (10.50—11.75), plemenski voli 10—11.25 (7—10), biki* za klanje 7.50—12 (12.50), klavne krave 10—12 (12—13), plemenske krave 9—10 (9.50—11.50), krave za kloba-sarje 7—8.50 (625—9), molzne krave 9—
II. 50 (10) breje krave 9—11.50 (10) mlada živina 9—12.50 (10.25—13).
—g Cene mesa. t Mariboru. Čeprav so na zadnjem se'mu cene ca klavno živino zlasti pri debelih volih zopet padle, prodajajo mesarji še vedno po cenah, ko je bila živina najdražja. Samo pri najslabšem mesu so cene znižali za 1 dinar. Kakor se vidi, nimajo mariborski mesarji nobenega respekta pred uradnim zasledovanjem, ki je bilo v to svrho uvedeno.
—g Nov ilnoačno-strokovni Ost v Beogradu. S noči je Izšel nov gospod ar sko-finančni strokovni list »Berza«. List bo izhajal kot dnevnik in je namenjen trgovskim, bančnim, finančnim in industrijskim krogom. List je dobro urejevan In bo Izpolnil praznoto, ki se pojavlja v dnevnem časopisju glede Informacij, ki j» potrebujejo poslovni krogi.
—g Finančne težkoče »Komisiono banke v Beogradu. V trgovskih m bančnih krogih vlada veliko zanimanje za poravnalno postopanje, ki ga vodi beogradsko trgovsko seri šče v zadevi >Komisiona banke«. Danes je končna poravnalna razprava m*d zastopnik! banke in zastopniki upnikov. Za poravnavo vlada ▼ Beogradu veliko zanimanje.
—g Vzorčni velesejem v Poznanju. Poljski industrijski in trgovski krogi prirede od 27. aprila do 4. mala rl. vzorčni velesejem v Poznanju. Legitimacija za ta sejem stane 2 švicarska franka. Na podlagi legltimarii. ki jih izdajalo konzulat? pol'ske republike, imajo vsi udeleženci 75 odstotkov popusta pri potn'šVfh vizumih. Iz Ljubljane se potufe preko Dunaja do Katove, odkoder ie direktna zveza s Poznanjem. Vožnia od Liubljane do Poznanja traja pribMžno 20 ur.
—g Mednarodna razstava tobaka se bo vršfTa v Amsterdamu od 3. do 18. maja 1924.
Borzna poročila.
ZAGREBŠKA BORZA. Dna 24. aprila. Sprejeto ob 13.
Devize: Curih 14.22—1432, Pariz 530.40—533.40, London 352—355, Dunaj 0.1127—1.1147, Praga 237.50—240.50. Trst 353.15—361.15. New York 79.90— 80.90. Valute: dolar 79.125—80.125, lira 3.55—3.58.
Efekti: 7% inv. pos. 1921 67—70, 2*A% drž. renta za ratnu štetu 131—134. Ljubljanska kreditna 235, Centralna banka 42—44, Hrv. esk. banka 144—145, Kreditna banka Zgb 142—143, Hipot banka 70—71, Jugobanka 123—124. Praštediona 915—920. 5 a venska banka 129—135, Eksploatacija 140—142, Drava d. d Osijek 400, šećerana Osijek 1135—1170, Isis d. d. 55. Nlhag 120 —125, Gutman 960-970, Slaveks 400, Slavonija 1235—125, Strojne tov. 200, Trboveljska 605—615, Union paromlin 690—710. Vevče 177.50.
INOZEMSKE BORZE.
— Onih, 24. aprila. Današnja borza:
Beograd 7.05, sr. tečaj, Praga 16.60, New-york 5.6325 bi., London 24.61 ?, Pariz 37.40 Milan 25.05 den., Berlin 1.28 den., Amsterdam 209.50 bi., Dunaj 0.00795 sr. tečaj.
— Trst, 24. aprila. Današnja predborza: Beograd 27.65—27.75, London 98.10—98.50, Pariz 147—148. Newyork 22.20—22.45, Curih 395—398, Praga 65.75—66.25.
— Dunaj, 23. aprila. Devize: Beograd 878—882, London 3II.700—312.700. MIlan 3174—3186, Newyork 70935—71.185. Pariz 4842—4858. Praga 2100—2110. Curih 12.565—12.615. Valute: dtnar 874—880. dolar 70.460—70.860, Hra 3175--3195, češka krona 2082—2098.
RUM
Najnovejša poročila.
I»m nit in fcavlok mH>
»oni dnoa ht odrasli, kor oo Isto trpettie. poceni In prijatno so nositi
ZVEZA MED ČEŠKOSLOVAŠKO IN ITALIJO.
— Pariz, 24. aprila. (Izv.) Praški dopisnik »Mat i na« javlja danes: Potovanje prezidenta Ma-saryka v Italijo ima ža cilj. da se sklene med Češkoslovaško in Italijo zavezniška pogodba, s čemur se Češkoskrvašk a pridružuje italijansko - fu£oslovenske-mu zavezništvu in bo s to pogodbo manifestirana tudi solidarnost obeh slovanskih nasled-stvenih držav. Nova zavezniška ©ogodba bo sklenjena na Inicijativo dr. BeneŠ^ na sličan* teme-jih, kakor sloni Garancijska pogodba med Češkoslovaško in Francosko.
POLITIČNI POLOŽAJ.
Dopoldne nobenih važnih dogodkov.
— Beograd, 24. aprila. (Izv.) Dopoldne nobenh važnih in odločilnih političnih dogodkov. Za 17 uro ropoidne je pozvan na dvor vodja zemljoradnikov Voja L a z i ć. Avdijenca dr. Lukinića bo za tem sledila. V demokratskem klubu so se danes dopoldne zbrali Davido-vičevl demokratje, poslanci in nepo-sTanci ter so pretresavali razplet parlamentarne krize. — Ministrski predsednik Pašić se je danes dopoldne raz-govarjal z ministri, ki so se vrnili s svojega potovanja. Proti poldnevu je sprejel predsednika Udruženja angleških frontnih borcev Crosfielda, ki danes popoldne odpotuje v Bukarešto, da povabi tudi Romune na kongres voj-nikov zavezniških in prijateljskih držav v London. — V klerikalnem klubu vlada tišina. V parlamentu je odsoten s?mo dr. Korošec, ostali klerikalni poslanci so na agitacijskem potovanju po Sloveniji.
DR. KOFOSKC »VIDI VSE RDEČE. -.«
— Beograd, 24. aprila. (Tzv.) Dr. Korošec se je vrnil iz L.hibliane v Beograd. Napram novinarjem se je izrazil, da je položaj v Sloveniji klerikalce in opozicijonalen blok — odličen. Povdar-jal ie. da se je ljudstvo v Sloveniji po enoletni vladi radikalov in po sestavi Pašić-Pribičevićeve koalicijske vlade tako složilo, da Pašićevi in Priblčeviće-vf skupini ne bo mogoče pri bodočih volitvah v narodno skupščino niti posta-
viti svojih kandidatskih list v Sloveniji Njih združen nasto-p niti za trohico ne more zmanjšati uspeha klerikalne stranke.
OTVORITEV VELIKE
RAZSTAVE PRI LONDONU.
Narodi in svetovna trgovina. — Rekord v brzoj a vi j en ju.
— London. 24. aprila. (Izv.) V Wcm-blevju pri Londctiu je bila včeraj dopoldne ob navzočnosti državnih funkcionarjev, politikov, d.plomatov, zastopnikov trgovine in industrije m mnogošrevinega občinstva otvorjena razstava Velike Britanije rb navzočnosti kralja Jurja. Kralj je pri taj. priliki izgovoril politično značilen govor, v katerem je naglasa!, da le angleški narod postal veiFk ia zmagovit.• Maramo s svojim delom upati na trajne uspelie, ki bodo blagodejno vplivali na vse človeštvo MkI ostalim }e izjavil: »Noben narod, n be^a skunlna narodov ne more biti izolVana od velikega toka mednarodne trgovine I«
Kraljev govor je sprejemal radioparat, s katerim je bflo omo*r>čeno. da ie poslušala okoli 50 000 brodeča množica. Kralj je ob otvoritvi razstave brzojavno aos'al kraljevski pozdrav vsem britanski« dottlttljo-nom. Tekom petih minut so iz vseh delov sveta, kjer vlada briienski orel, iz Avstralije. Kan?d? fn Indije prispeli brnofavtri odgovori. To It brl re^nrd v brzHavlieni'?. Velika razstava obsega 900.000 ha ter so na njej razstavjeni vsi predmeti angleške ve-leindustrije !n obrti, kakor tudi dela angleške umetnosti in nmetnlšlob strok.
SFN7ACT TON ALEN POLITIČEN PROCES-
— Rim, 24. aprila. Ozv.) Pred porotnim sodiščem v Arezzu pričema danes senzacionalen političen proces. Umora italijanskega trgovca so obtoženi: rTgipčan Salto, ruska dijakinja na rimski univerzi V. S c h e r a r . dijaka Andreoli in Turei. egiptovski general Mehmed Mehib in Abdnl Ahmed Said, predsednik lige zatiranih narodov Orijenta. Omenjeni so se pred dvema letoma vozili v ekspresnom direktnem vlaku Št. 38 Rim— Prsga ter so umorili trgovca Tomasija. Umor je bil izvršen po pomoti, ker so morilci iz političnih motivov skušali umoriti Turci P e d Ž i j a , ki je potoval z istiin vlakom ter je seboj nosil važne politične dokumente, namenjene v London. Proces ima svefovnosenza-ciionalen značaj.
VELIKA KUŽNA EPIDEMIJA V AZIJI.
— London, 24. aprila. (Izv.) »Dailr Te-legraph« javlja iz Ade Habada, da je aačela razsajati kužna epidemija v Pančabu, ki je že zahtevala 45.000 človeških žrtev.
To in
2AROMETNI SIGNALI NA MARS.
Človek, s skrivnostmi zemlje komaj seznanjen, se obrača proč od prepadov in skrivališč, ki mu leže bliže, in skuša na drugih svetovih reševati uganke. Neprestano skuša človeštvo stopiti v stik s izvenze-meljsJrimi stanovalci, ki jih menda ni ali ki menda zemejskih bitij ne razumejo. Planet, ki je po sodbi Človeštva, zmožen proizvajati ne samo živa bitja, temveč tudi razvite in razumne organizme, je Mars, ki uživa zato med planeti največji sloves. Znano je. da ima Mars ozračje, da se na njem kopičilo oblaki m da na njem celo dežuje. Mars ima tudi prednost, da ga obkrožata dve luni, kar daje posebno razmišljati glede romantičnega občutka eventualnih njegovih stanovi'cev. Luna, ki je nam veliko bližja, Se zdaleka nj tako zanimiva, ker nima ni-kakega ozračja; na nji tudi ne dežuje ia astronomi so mnenja, da nI rodovitna.
že pred let! so učenjaki, ki so se takrat motili, presenetili zemljane z vestjo, da so prejeli z Marsa signale. Ti znaki, prihajajoči z Marsa, so bili potem dolgo predmet spTošnega zanimanja .akoravno jih nihče na zemlji n! videl, smo si jih vendar predočili. Časopisi in Ilustrirani listi so s poročili in slikami še povečali našo fantazijo.
prikazujoč ia slikajoč btfa z Marsa ia opisujoč njih živ'jenje. V sr>1r>5nrrw so Marsovci imponirali, kajti morali so biti pametnejši od nas fn sicer iz enostavnega razloga, ker so prvi sprožili aihoi, da bi dobili zvezo z zemljani.
Nenadoma pa so nastali pomisleki proti tem prav'jičnim bitjem ia sicer s strani istih učenjakov, ki so bili mnenja, da so prišli signali z drugega sveta. Bili bi to lahko električni valovi, prihajajoči is zraka, kj Izvirajo od solnca ali kdove od kod. Po teh neuspehih ia razočaranjih so pustii Mars nekolfko let v miru in dasiravno so astronomi še nadalje usmerili svoje daljnoglede na ta planet, niso izdali svojih skrivnosti ia odkritij.
Ali sedaj, ko so bi'e odkrite »ove skrivnosti zemlje ia ko gredo naši pogovor} brezžično okoli sveta, so dokazali zemljani, da so vendar bistroumne j S od Marsovcev. Kajti zemljani so dali inicijativo, da s svojimi boljšimi aparati prideio bliže Marsu. Vse č'oveške sile so mobilizirane, da se končno spojimo z novim svetom. Ameriški fizik H. Gerrrsfack smatra, da je mogoče občevati z Marsom potom svetlobnn-telefoničnih signalov, kar je slično brezžičnemu brzojavu. Gernsfack namerava elektromagnetično vibrirani človeški govor poslati v žarišče zbo-čeneta ogledala, od koder odide iz ogrrunne
obočnice kot svetlobni žarek v vsemlri«. T! svetlobni žarki se morajo natančno ujemati z vibriranjem membranov, preko katerih gre naša govorica. Izhod teh gigantskih žarkov bi bilo visoko pogorje, čigar vrh bi bil Marsu 3—4 tisoč metrov bližji kot ostale površine zemlje.
Ako torej tako transf rmiran govor preide v ozračje m ako je (teia seve nI mogoče, kontrolirati^ toliko močan, da doseže svoj cilj, reda« zaenkrat še nimamo pričakovatf odgovora prebiva'cev z Marsa. Kdor ve. koliko svetlobnih let, mesecev in tednov ia Mars od nas oddaljen. lahko izračuna, kdaj prispe odgovor z Marsa, seveda če bodo Marsovci tr!:ko korektni, da odgovora. V kakšnem jeziki namerava nVster Oemsfack brzojavki. Še ni znano, seveda Je to vprašanje postransko. — Stvar se v znanstvenih krojih prusoja zelo skeptično. Mtetsc Gemsfack in z njim različni učenjaki raču-aajo s tem, da Marsovci nimajo samo mogočnih daljnog'edov. temveč da anajo svetlob n otele fon ske vesti raztolmačitl Da M ga ne varal up!
ENA SAMA BOMBA BO ZADOŠČALA.
V Amerik; so izvrSeni poskusi z bombami, katera so bile vržene iz zrakop'ovov z namenom, da zadenejo velike ladje in jih razbijajo Napravili so napad na b:vš! nemški dreadnoucht *Ostfried!and.. Ladja mi bila zadeta direktno na krov. bombe so padale Izven krova, povzročile pa razpad dreadnoughta, kakor da bi ga zadela tor-pedovka. Petem so ponovili poskusa na dve drugi veliki bo;ni ladji, kateri so žrtvovali v ta namen in sicer na »New Jer-*ey« in »Virginia«. 5'ednja h bila zadeta na krov in se je potopila v 30 mlnutak. Pada je na no bomba 500 kg z višine 900 metrov Prva je bila napadena najprvo le višine 3500 m z bombami 270 kg. Te nlio napravile znatne Škode, pač pa nastopne bombe 900 kg in ko ie padla še nova bomba 500 kg na kar sta sledila še dva napev-da. ia je bila ladija strašno razdejana v vsej notranjosti ter se nagioma potopila. Strokovnjaki so rekli, da se z zračnimi bombami lahko postavi Iz bojne »možnost? vsako še tako ogromno bojno ladjo. O majnia brodovia niti govoriti nI treba. Po eni strani se izdelujejo bombe za uničevanje brodov, po drugI pa se snujejo topovi za napadanje zrakoplovov in v varstvo brodov. Izdelane imajo topove s horincoa-talno dalekosežnostio 8230 metrov in vertikalno 3600 m, ki vrle lahko &'*> strelov v minuti. Drug* top 37 mm meče granate z visoko ekaplozivnostjo na vertikalno dale-kosežnost 4270 m, strelov odda oa minuto do 120. Potem so še novi topovi tako a. pr. 120 mm,k i meće na dafekosef nost 7000 at projektil visoke eksplozije 20 kg. Tako s« tudi Amerika vežba ▼ izdelovanju novega napadalnega i« obrambnem orožja. Poten« pa ob razntti »lovensntk prilfkah. katerih to mnogo preveč, nam dekiamlrajo evron-skt in ameriški vodilni državniki, da «e bo nobene vojne več. Menda kmalu ne \pm več naivneža, ki !H jim Še to verjel.
* Kratke laee nosijo sedaj elegantne ameriške da#ne. V New Yorkn si le dalo zadnre čase dn« na dan do 5000 dam od-strjči svoje več aH manj lepe lase in K* položiti na oltar mode. Največji dobiček od te najnovetše mode imelo fizerji, katerim so tako dan; na ponudbo nairaznovr*tnej*i iasie v lasn^čarske svrhe.
* Tn1«ki promet v Itn-lin. Lansko let« so računali v Italiji na prihod približno 570.000 tujcev, prišlo pa jih ie nad 750.000. Letos je tujski taval vodno silnejšl tn po glavnih mestiti posebno po Rimu se kaže pomanjkanje stanovanj za tujce. Premalo je dobrih hotelov. Med rutcl je posebno hib-go Nemcev. Prihodnle leto bo sveto leto m pričakuje se izreden naval tujcev f« celega sveta Že sedai se bavi poseben osrednji odbor z vprašanjem, kako spraviti pod streho potnike, ki pridejo v Rim prihodnje leto V zadnjem svete« letu t. t 1000 >e bflo romarjev 271.448.
Pn»7VpHhe.
— VčoraJ od pol 5 do pol 6. ure eve»-čer zgubila se je na poti od Gosposke ul. do Krlževniške cerkve zlata damska ura. Pošte* najditelj naj jo odda Belgijska vojašnica, obrekt VITI, narednik Derganc.
— Zgubil so Je sknnks ovratnik. Kdor ga je aašel. ie naprošea, da ga odda prt g. Valenta, Poljanska cesta Št. 1371. _
Glavni urednik: RASTO PUSTOSLFMSEK. Odgovorni urednik: VALENTIN KOPITAR.
še več, treba pripoznatl, da so imeli tudi nekdanji delavci dokaj zaslug. Toda radost me navdaja zlasti pri misli, da je prišel Jezus Kristus tako z razprostrtimi rokami v Saint-Valćrv in storil to radi tega, da blagoslovi tako kruto preizkušano sosesko ter ji oznani, da se mu smilijo ubogi ljudje, ki hodijo na ribji lov in tvegajo življenje. On je Bog, ki je hodil po vodah ter blagoslavljal Kefove mreže.
In župnik Trupheme je velel položiti Krista na pregrinjalo velikega al-tarja ter šel naročit v tesarju Lemerreu krasen križ iz hrastovega osredka.
Ko Je bil križ gotov, so pribil! nanj Ljubega Boga s čisto novimi žeblji in dvignili so ga v cerkeni ladji, nad prvo klopjo.
In tedaj so videli, da so njegove oči polne usmiljenja In kakor vlažne od nebeškega sočutja.
Eden od cerkvenih predstojnikov, ki Je„bil navzoč, ko so dvignili Križane-ga, je b'"l uverjen, da je videl, kako so tekle solze po božjem licu. Ko je drugo jutro gospod župnik stopil s strežnikom r cerkev, da M bral malo« se je
silno zavzel ,ko je videl, da je križ nad prvo klopjo prazen in da leži Krstus na altarjn.
Brž ko je odmolil sveto darifev, je dal poklicati tesarja ter ga vprašal, zakaj je snel Kristusa s križa. Toda tesar je odgovoril, da se ga ni dotaknil, in ko je gospod Trupheme zaslišal le cerkovnika In ključarje, se je uveril, da nI nihče prestopil cerkvenega praga od onega trenotka, ko so postavili Ljubega Boga nad prvo klop.
Tedaj ga prešine občutek, da so to čudesne stvari in začel je o njih razmišljati z vso resnobo. Naslednjo nedeljo je govoril o tem svojim vernikom v pridigi ter jih povabil, naj s svojimi darovi pripomorejo, da se dvigne nov križ, lepši mimo prvega m bolj vreden nositi Onega, ki je odrešil svet
Bedni salnt - vatervslrJ ribiči so dal! toliko denarja, kolikor so ga zmogli, bi vdove so prinesle svoje prstane. Tako da se je mogel gospod Trupheme takoj odpraviti v AbbeviHe naroČit križ Iz črnega, zelo b'eščečega lesa, nad katerim je bila pritrjena deščica z napisom IN RI v zlatih črkah. Dva meseca
kasneje so ga postavili tam, kjer je stal prvi ter pribili nanj Kristusa med sulico m gobo.
Toda Jezus ga je ost a vil, kakor prvega, in že prvo noč je legel na altar.
Ko ga je gospod župnik zjutraj našel tam. Je padel na kolena ter dolgo molil. Govorica o tem čudu se je raznesla daleč naokrog fn amienske dame so zbirale darove za Kristusa iz Saint-Valervja. Gospod Trupheme Je doba lz Pariza denarja in daguljev. In žena ministra za mornarico, gospa Hyde de Neuville, nm je poslala srce iz samih diamantov. Razpolagajoč z vsem tem bogastvom je neki zlatar v ulici Saint-Sulpica sestavil v dveh letih križ iz suhega zlata in dragih kamnov, ki je bil z velikim slavjem posvečen v cerkvi saint - val6ryski drugo nedeljo po veliki noči leta 18... Toda Oni, ki ni zavrgel trpljenja polnega križa, je pobegnil s tega prebogatega križa ter šel znova počivat na beTo platno altarja.
Iz strahu, da bi ga utegnili faliti, so ga pustili tam, In počival je na Sitarju že več nego dve leti, ko je prišel Petr&C, sin Petra Caillou, povedat go-
spodu župniku Truphemeu, da je našel na bregu resnični križ Našega Gospoda.
Petrač je bil omejen, siromak, ia ker ni imel dovolj razuma, da bi so sam preživljal, so mu dajali kruh iz usmiljenja, imeli so ga radi. ker ni nikoli delal zlega. Toda govoril jo često besede brez zveze, ki jih nihče ni poslušal.
Toda župnika Truphemea, ki se je naprej in naprej poglabljal v skrivnost o Kristu z Oceana, je močno osupnilo, kar je povedal siromak slaboumne*. Napotil se je s cerkovnikom in dvema ključarjema na mesto, kjer je deček videl križ, kakor je trdil, is glej, našel je dve deski in v njih zabite žeblje, dve deski, ki jih je morje dolgo valilo s seboj in ki sta resnično imeli lik križa.
To so bili ostanki stare razbite ladje. Na eni teh desk je bilo še razločiti dve črno barvani črld J. in L., in nika-kega dvoma ni bilo, da so to drobci razbitega čolna Jeana Lenoel, ki je pred petimi leti s svojim sinom Desi-rejem poginil na morju.
Pri tem pogledu so se spustili cer-kovnik in oba ključarja t meh, ker je
slaboumni smatral polomljene žaganlce z ladje za križ Jezusa Kristusa. Toda gospod Župnik Truph&me jima je velel, naj prenehata % norčijami. Mnogo je razmišljal in mnogo molil, odkar je prišel Kristus z Oceana med ribiče ia skrivnost neskončnega usmiljenja se mu je jela razodevati. Pokleknil je na pesek, odmolil molitev za umrle vernike, potem pa velel cerkovniku in ključarjema, naj poneso ostanke na ramenlk ter Jih polože v cerkev. Ko se Je to zgodilo, jo dvigni! Kristusa iznad altarja. ga položil na deske čolna ter ga sam pribil nanje s žeblji, ki jih je bilo morje razjedIo.
Na njegovo povelje je zavzel križ že drugi dan nad prvo klopjo, mesto, kjer je bil poprej križ iz zlata in dragih kamnov. Kristus z Oceana pa ni nikoli ostavil tega križa. Hotel je ostati na lesu, kj er so pomrli ljudje, kllcoč na pomoč njegovo Ime m ime njegove matere. In zdi se, da govori tu, odniraje aa pol svoja vzvišena, trpeča usta: »Mol križ je stesan iz vsega trpljenja Človeštva, zakaj jaz sem resnično Bog ubogih jo nesrečnih««
*^maaw^maamW^9*^ma%\wm^^kwmBmmmm\
Stran 6.
•SLOVENSKI  NAROD«,  da« 25. aprila 1924.
štev. 95.
dlloclni salon	SPariški modeli
SJlorija šdtzl	pravkar dosti
Siottgresni trn štev. 8	(§gfed sama v safoqu ^
IŠČE SE KOR1PAKJCN ZA
mizarsko tovarno v Beogra&h |
Potreben kapital od Din 500.000  do   Din 73Q.Q0G. §
Ponudbe je poslati  na  .Publiciias d. d.",   oglasni  zavod, S
Beograd, Pozorišna 2. 2904 I
9 f
& i
ne ceree
Soieze vseh velikosti in različne vezave  po sajnižfe  ceni  sisa drobne in defeelo p rs pa roža
*§ss*edraffl knjigarna
Ljubljana, Preiernova ulica 7
V svojem imenu in v imenu vseh sorodnikov naznanjam prijateljem m znancem prežalostno vest, da je moj srčno I jul [jeni soprog oziroma predobri oče, stari oče, tast, br.it, svak in stric, gospod
Frissnst kosit
,iagistratni oficija! v pokoju in posestnik
danes ob 5. popoldne po daijSem Imlrliiiiiju. previden s sv. zakramenti, v 65. letu starosti, izdihnil svojo Nago dušo.
Pogreb dragega pokojnika bo v petek, dne 15. aprila ch stfrih popoldne iz hiše žalosti, Pred Mlatili 23, na rofcopaKšČe pri Sv. Križu.
Bl»eega pokojnika priporočamo v molitev in prijazen spomin.
V Ljubljani, dne 23. aprila 1924. 2908 Marfjja Košir, soproga.
mm
Zahvala.
Povodom prebridke izgube našega nad vse ijubljenega soproga, očeta in starega očeta
se zahvaljujem \ sem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so v tako velikem številu izkazali pokojniku poslednjo čast.
Posebno se zahvalim gg. tovarišem lovcem za korporativno spremstvo in za krasen fovški venec ter združenim ribniškim in so-draškim pevcem za lepo, pretresu joče petje.
Bodi možu - poštenjaku ohranjen lep spomin!
V Ribnici, dne 24. aprila 1924. 2S97
Drsala Arfao
v svojem in imenu sorodnikov.
Zahvala.
Vsem, ki so nam ob priliki bridke izgube našega dragega sina, strica, svaka,
gospeda
posestnika ia mosarga sina
stali ob strani s tolažečo besedo in dejanjem, ga spremili na njegovi zadnji poti v tako obilnem številu in mu nasuli cvetja na gomilo, izrekamo naj prisrčne j šo zahvalo.
Zahvaljujemo se vsem gg. zdravnikom, osobito dr. Maroltu in dr. Sabecu, čč. duhovščini, Sokolu na Vrhniki, gg. pevcem za krasne žalostinke, tovarišem z bojnih poljan, ki so priredili pokojniku tako časten sprevod.
Vrhnika, dne 22. aprila 1924.
Zalmjoči ostali.
Pisalni stroj
in pisarniška oprava naprodaj. — Naslov pove uprava Slov. Naroda. 2911
Ho lepenko
RiotM
promilu
(KtitinitilMcrpiiM)
dobavlja tako; v vsaki množini najceneje
3os. R. puh, fjnbljana,
Gradsska ulica 22. Telefon 513
Kalni strofi. MOR
mehanična dolavnloe
(p opravljala le a)
L. BARAGA. Ljubil ana, Selenburajova ulica 6-1.
„Co!or",
najboliSa. neškodljiva BAR»
VA ZA LASE. Glavna zaloga drogerija A. KANO, Ljubljana. — Raz* poSilja tudi po poŠti. 2922
Ziđu« opeka
normalno in močno žgana, priznana kot najboljša kakovost, se nudi vsako množino po dnevni ceni. Zaloga na drobno: Opekarska cesta 18. R. Saalolourshl, arhitekt in mestni stavbenik, posestnik opekarne na Viču. Pisarna: Rimska cesta 2.
gospodična
z dobrimi spričevali se išče k dvema otrokoma od 10 let odnosno 16 mesecev za takoj. Reflektiram samo na inteligentno boljšo esebo. — Fina hiša. dober postopek. — Obširno ponudbo, ako mogoče s sliko, prosim poslati na Brefar, Za5rab, Prilaz 3?, II. 2903
Nafconofo
-- CEMENT --
Prima Poriland trboveljski in dalmatinski dobavlja v noljubnih množmah. — V zalogi tnali A P n O, — Naročila sprejema:
H. Petri*,
Gosposvetska cesta 16/1.
Telefon 343 1741
M|
dinar.  PtefiaJ« ie
uIHLl
Cena malih oglasov
vsaka beseda 50 para. — Najmanje pi '.??n 5*—
Išče se akordant
(specijalist) za izdelavo betonskih cevi. — NTa* slov pove uprava Slovcn* skega Naroda«. 2900
Iščem službo
kot — gospodinja* kuharica k starejše* mu gospodu (samcu ali vdoveu brez otrok). — Pismene ponudbe pod »Gospodinja 2899« na upravo »Slov. Naroda«.
Cycle cer
(mal avto)
v dobri izdelavi, kom* pleten, nov, se zelo ugod* no prod*. Ponudbe pod »Prilika/2901« na upravo »Slov. Naroda«.
Kontoristinja,
prvovrstna, starejša moč, zmožna knjigovodstva in tudi nemškega jezika — se sprejme. Doprinesti so spričevala. Prednost ima francoski jezik. Plača dobra. — Naslov pove uprava »Slovenskega Na« roda«. 2902
Išče se domaćica
katera je že bila zapo« slena v hotelu ter je iz* urjena. potem perfektna kuharica, tri soba« r i c e in m a š i n i s t. ka* teri je izvežban tudi pri elektriki. — Pismene po* nudbe na: »Sanatorij dr. Farkiča, Knez Miha ilov Venac 23, Beograd. Te= Icfon 589. 2890
Šivilje pozor!
Prodi dobremu plačilu in preskrbi stanovanja se sprejmejo takoj prvo* vrstne šivilje za izdelo* vanje damskih kostumov, volnenih oblek ter kril — za mesto Zagreb. Pred* staviti se je osebno pri tvrdki Belil ar m Velepič. Ljubljana, Sp. Šiška, Ko? lodvorska ulica 150. 2898
I    Konta I
Znamke kupim !
Slovenija 5 p. 25 p. nc* rabljene, tudi večjo koli* čino raljenih v brezhib* nem stanju. — Obvezne ponudbe na: Franjo Poč* kaj,  Šmarje  pri Jelšah.
Moško kolo
eeno naprodaj. — Rožna dolina 147. 2893
Pletilni stroj
5t. 7/36 naprodaj. — Na^ slov pove uprava »Slov. Naroda«. 2806
Klavir
znamke »Schnabel« pred* vojne kvalitete, v j*ko dobrem stanju, prodam po ugodni ceni radi po* manjkanja prostora. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 2891
Osebni avto
(šcstscdcžnij. 30 IIP, — brezhibno ohranjen — prvovrstna znamka, moderna elegantna karose* rija — prodam. — Po* nudbe pod »30 HP 2S<?6«< na upravo »SI. Naroda«.
Sostanovalca
vzamem v sobo. — Na* slov pove uprava »Slov. Naroda«. 2907
Stanovanje
(soba in kuhinja) se za* menja z enakim aH več* jim v mestu ali na peri* f eri jt mesta. — Naslov pove uprava »Slovenske* ga Naroda«. 2^3
Realiteina posredovalnica
Josip Saje
LJUBLJANA, Sv. Jako* ba nabrežje štev. 29 — SE PRIPOROČA V NA* KUP IN PRODAJO NE* PREMIČNIN. 2126
Stavbna narce!??
za enodružinsko vito ali pa tudi hiša s prostim stanovanjem v Ljubjani — se kupi. Mogoča je tudi zamenjava s, lepo vilo na Bledu. — Ponud* be na »Društvo hišnih posestnikov« v Ljubljani, Sodna ulica 4. 2S94
Vila »Straža«
na Bledu
obstoječa iz 14 oprem* Ijenih sob, s krasnim sadnim parkom, je pod ugodnimi poboji — na* prodaj, event. se za* menja za posestvo ali stavbni prostor v Ljub* Ijani. Inventar je kom* pleten za event. ustano« vitev pensiona. — l.e<za krasna, v središču Bleda: vsi prostori takoj na razpolago. — Dopisi na: E.   NavinSek. Ljubljana.
Ponudim večje
posojilo
proti dobavi stanovanja in intabulaciji. v kakem mestu ali večjem trgu Slovenije. Rabim tri so« be in čumnato poleg vseh pritiklin. Zaželjeni vrt nasadim in oskrbujem rad sam. — Miroljubna stranka. Nakup hiše, ta= koj ali porneje. možen. — Pisma nasloviti: P. G. Višnjan, pošta Višnja gora. 2905
I Dopisovanje J
Biinetka!
Ste klicali mene? — Odgovor na upravo »SI, Naroda«   pod »Kleopa*
rra/2906«.
Zaloga klavirjev in pianinov
najboljših tovaren Bo* sondorfer, Crapka. Ehr* bar, Holzl, Schwcigho» fer. Originag Stingl itd. Tj d i na obroke! — Jeri* ca Flurvid, roj Dolenc. Ljubljana, HiUerjeva ul. št 5.  * 30
Najugodnejša preskrba s kurivom !
Drva i7 trdega Ic-^a (od« rezki od Ža^c in parkct> in žaganje — oddaj« .matno znižani ceni, dokler t ran zaloga — Ivan Šiška, tovarna pa*-* ket in parna iac«a. Ljub Ijana, Metelkova ulica 4.
27SI
Ne zamudite
prilike !
Pošle so vrtnice v raznih 40 vrstnih barvah iz svc» tovnoznanc drevesnice TeschendorF Drcsden. ka* terih ie pa 1<* še *tO0 do 700 komadov v zalogi in se dobe vedno pri — Ivan Brecelniku. Ljub* liana, Velika ČSotnaralc1 ulica 21. 2871
rxprjr3jDTjrjarja ?tj
Vizitke
priporoča
Narodna tiskarna
□rxonxaxjDCDGnn
Prager Presse
za Jugoslaoljo.
Ta najbolj informiran in najbolj razširjen dnevnik v Češkoslovaški republiki in v tujini stane za kraljevino SHS (radi znižanja poštnega tarifa) samo Din 40*—
mesečno.
Najboljše trgovske in obrtniške informacije i. t. d. držav
Male Antante.
Pravkar so izšli CLAUDE FARRERJEVI
CIVILIZIRANO
X X X X X
X X
v prevoda Miran« Jare«, tisk in založba „Narodne tiskarne" v Ljubljani. Knjiga je zbudila ? Franciji in po vsem sveto velikansko pozornost, ker je prvi evropski književni roman, ki je na umetniški način razgalil življenje Evropejcev in ljudstva tonkinske kolonije v Vzhodni Aziji. Pisatelj opisuje zablode tamošnega prebivalstva s pretresujoco resničnostjo. Knjiga se dobi v vseh knjigarnah. Cena broš. 20 Din.
X X X X
X
X X X
NARODNA KNJIGARRA
LJUBLJANA, PREŠERNOVA ULICA 7 priporoCa sledeče knjige i MeSko, Naše življenje    . . Din 18
J u les Verne  I. Mojster Ca ha rija
•i yj      ■!• Kaj si je izmislil
Dr. Oks......
Kakrien gospod, tak sluga (burka v 1 d.)
Fmrre^Bf Civilizirano!, roman .   . .
10 —
12 — 10 — 20 —
Po pola Din t-— vol.--
romanc, potrosit* provf jfeo so mladino,
4^
1
^ I ^ I     I ^ i ^ ^ H-
IVAH ZAROTNIK
Telefon 379       mestni teSBrSki mOJSter       Telefon 379
Vsakovrstna tesarska dela, modeme lesene stavbe, ostreSja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike;   atroni,   razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje itd, Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov.
m Tovarna furnirja-
e l i n
t«
DRUŽBA ZH ELEKTU INDUSTRIJO D. Z O. Z.
Gradi slektrKne centrale In naprave. Velika zaloga motorje* fn električnega materijala. Cene Izredno nizke. Postrežba točna, na letfo poset taženfiia brezplačne.
LJUBLJItnn, Dnnaisfea cesta I. — Tel. 88. mHRIDDR, Uetriniska ul. *f.  —   Tc!. 7?»
MINA!
Za božjo volio, nikar ne pozabi kupiti si jumper pri
A.Sinkovic mt K. Soss
Mestni trg 19.
Tam dobiš: volnen jumper od Din 88 naprej, svilen jumper no Din 180, 250, 325, 440, etamin in opal bluze Din 134. — Zunanja
naročila  poštno obratno! 251 _
Tvornica železnih
O V
KISIKA (OXYGEN)
Vojnović & Cie.
Vit pri Ljubljani
Veletrgovina elektro-materijala in strojev
Ljubljana, Dunajska c. 22
Zahtevajte cenik!
in tiak »Ntfpdn*