PoStntna platana v gotovini. ... „ . __ V organizaciji je mo(, Leto IX., St. 34.__________V Ljubljani, 28. oktobra 1922. komo? mo» - souk« pravic«! ———————————m———————————m n .a—— i «hwt- — m ———— ■ ■■■irwr-in ■—^ Glasilo Strokovne komisije za Slovenijo. (Pokra], odbor GDSJ.) Pamet sodrugi! Vsi naši čitatelji nam bodo radi priznali, da smo se stalno trudili v našem listu priobčevati Dred vsem članke z vzgojno vsebino. Strogo smo se vzdrža-vali vsakih osebnih napadov in sploh vsake gonje. Tudi v delovanje političnih strank se nismo vmešavali v kolikor nismo bili prizadeti. To mislimo nam bo priznal vsak. ki kaj dd na svoie poštenje. Seveda nismo mogli prezirati delovanja nasprotniških strokovnih organizacij v kolikor so našim konkurenčne. Gotovo smo prav storili, če smo proletariatu ooiasnjevali. da narodno socialistične organizacije delavstvu niso koristne, ker zbirajo svoie člane na narodni program. Kdor hoče zboljšati stanje delavstva ne sme povpraševati, katere narodnosti si. temveč naj vpraša če Imaš želodec. Ista ie z krščansko socialnimi organizacijami. Te zbiraio svoje člane na verski procram. Tudi to je zmota, če vprašuješ delavce katere vere so. temveč je kakor rečeno treba vorašati. če so lačni. Da smo pobijali ti dve organizaciji, je bila le naša dolžnost. Tudi takrat kadar smo prekrižali račune liberalni samostojni »delavski« uniji smo storili le dobro delo za proletariat. Tudi tega nam ne more nihče, ki želi našim organizacijam uspehov zameriti, če smo povedali da delaio oni komunisti, ki ustvariaio »nezavisne« organizaciji težke zločine na proletariatu. Tudi komunističen nauk po katerem pravijo, da ie dobro, če se proletariatu slabo godi ker bo prej revolucija, smo pobijali ker je ta Izhaja vsako soboto. Uredništvo in uprava: Ljubljana, Selenburgova ulica štev. 6/n. Stane posamezna št. 50 p, mesečno 2 Din, celoletno 24 Din. — Za člane izvod po 40 p. Oglasi: prostor 1X55 mm 1 Din. Dopisi morajo biti frankirani in podpisani, ter opremljeni s štamp. dotične organizacije. Rokopisi se ne vračajo. — Reklamacije so poštnine proste. MERE2KOVSKI — ANTON LOBODA: Ruska revolucija in Evropa. (Konec.) Ce obrnemo pozornost na besede in dejanja revolucijonarjev, moramo priznati, da so ti ateisti pravzaprav svetniki. Izza dobe prvih krščanskih mučencev zares še nihče ni tako umiral, kakor umirajo ti ljudje: V smrt silijo kakor čebele na med, je rekel o njih Tertulijan. Ruska revolucija torej ni le politična, temveč tudi verska to boste vi Evropejci le težko razumeli, zakaj pri vas je vera že davno politična. VI nas merite s svojim lastnim merilom. Sodite, da preživljamo normalno bolezen, kakor so jo preživeli že vsi evropski narodi in ki je naravna stopnja našega notranjega razvooa. Mislite, da bomo prišli do istega cilja, ki ste ga vi ie dosegli, m mislite, da si bomo napo- nauk ravno nasproten onemu po katerem so bile naše organizacije ustanovljene. Kajti naše organizacije imajo v prvi točki svojega programa določilo, da so ustanovljene zato. da bodo zboljšale moralno in gmotno stanje svojih članov. Mi smo vse te naše nasprotnike stalno kritizirali in pobijali. Ves ta boj smo pa vodili vedno dostojno, kar zahteva ugled naših organizacij. Vklub vsemu temu so se pa še vseeno iznašli ljudje, ki z vsemi sredstvi delujejo na to da bi spodkopali obstoj našega lista. Pri zadnji rudarski stavki so ga nekateri komunistični kolovodje pošteno' polomili. Povrh so oa ti ljudje razbili našo rudarsko organizacijo in s tem vsemu delavstvu strašno škodovali. Po tej stavki smo mi vse to delovanje naših nasprotnikov kritizirali zlasti še figarski nastop g. Stefanoviča. Prepričani srno. da bo vsakdo .uvidel, da je dolžnost našega lista da brani Interese in agitira za ono rudarsko organizacijo, ki je priklopljena Strokovni komisiji, in ki Je s tem naročena na naš list. Ker smo oa to storili so pa pričele »Delavske novice« z največio gonjo proti našemu listu in so proglasile nad njim bojkot. In ravno ta bojkot je glavni krivec. da je Osrednje društvo lesnih delavcev odpovedalo naš list in sklenilo ustanoviti svojega. Ne trdimo, da so vsi. ki so pri tem sklepu sodelovali pod vplivom tega boj-lcota gotovo pa ie, da fih ie prav mnogo. Nekateri so na stvari čisto nedolžni, kajti poslušajo razne hujskarije. razne laži in so se pod temi vplivi odločili za ta korak. S tem člankom ne nameravamo spreobrniti one ki zavestno strežejo našemu listu po življenju, temveč se obračamo na one. ki so bili k temu koraku zapeljani, ker se niso zavedali dalekosežnih posledic. ki bi nastale, če se ta sklep uresniči. Že samo dejstvo, da je o izdaji posebnega lista sklepala odborova seja mesto kongres srovori dovoli da nekateri ljudje niso imeli čistih namenov. Spominjamo se debate na lanskem kovinarskem kongresu, ko so hoteli ko* vinarji izdati svoi posebni list. To svojo zahtevo so utemeljevali s tem, da je takrat priobčeval »Delavec« same kolek* tivne pogodbe, ki so jih razne podružnice sklenile, da pa ni imel nič poučnega gra-diva. Povrh so utemeljevali tudi to, da imajo oni skoro 4000 članov in. da se za tako število izplača izdajati posebni Ust, Takrat se ie oglasil k besedi takratni tajnik Strokovne komisije Tokan in je v imenu te. odločno odsvetoval posebni list že zato ker bi ostale maihne stroke, posebnega Usta ne mogle vzdržavati. Kovinarji so se takrat disciplini pokoravali in so podredili lastni interes skupnosti. Isti Tokan pa. ki je preprečil izdajati kovinarjem svoi list. ie pa sedaj, kot predsednik lesnih delavcev, bodisi sam sprožil ali pa podpiral predlog, naj bi lesni delavci izdali svojega. Za ta korak pa nimajo niti deseti del tako tehtnih razlogov, ko so Jih imeli kcn vinarji. Da je sedai list dobro urejevan, nam priznavajo celo nasprotniki. Povrh se pa tudi po številu članstva lesnim delavcem ne izplača izdaiati list. ker oni nimajo sled tudi mi nataknili parlamentarni nagobčnik. da se odpovemo najekstremnej-šim socialističnim in anarhističnim naukom in se zadovoljimo s staro konsttu-cjonalno šaro, s srednjo zlato potjo meščanskega demokratizma; tako je bilo povsodi, tako se bo torej končalo tudi pri nas. Vaše naziranje bi bilo pravilno, ako bi ne bili mi »zrcalo Evrope«, ako bi ne bili ustvarjeni tako, da hočemo na vsak način z glavo skozi zid in da se zaženemo »z nakvišku obrnjenimi petami« kakor pravi Dostojevski. Brez dvoma bi mi nikoli ne obstali pri konstitucionalnii mo-narhji; enako bi nam ruska monarhija nikoli ne mogla dati konstitucije, tudi če bi hotela. Ako bi pravoslavni car resigniral na samodr/je, bi to pomenilo, da resignira tiudi na pravoslavje. Nikolaj II. je veren, on bi rajši umrl na morišču kot mučenec in sveti revolucijonar, kakor da bi se od* povedal veri in maziljenosti. Avtokratija mora pasti le skupno s pravoslavjem. Ce pa padet oba, zazeva v politični in verski zavesti ljudstva tako globok prepad, da bi ga prav nobena državna oblika za* hodne Evrope ne mogla pokriti: ne konstitucionalna monarhija, ne meščanska demokratska republika. Da se stri moglavita ti silni skali: avtokratija in pravoslavje — je treba takega potresa, da bo podrl vse stare parlamente kakor hišice iz papirja. Ruska revolucija ne Iw ničemur prizanesla. In kaj potem? Potem pride pač veliki skok v negotovost, potem zletimo »z nakvlšku obrnjenimi petami«. Ruska revolucija je ravnotako absolutna, kakor državna oblika, proti kateri se bori. Njen empirični, zavestni cilj je — socializem, njen mistični in nezavestni pa anarhija. Že Bakunin je prorokoval, da se ve- 4000. temveč komai 1000 članov. »Delavca« so sedai jemali nekai čez 750 izvodov. Za to število članov se ca gotovo list ne izplača izdajati, ker stane list za prvih 10000 izvodov že v tiskarn' posamezni izvod preko 80 para. če računamo še pošto in upravne stroške, bo stal posamezni izvod več ko 1 dinar, če pomislimo, da dobe sedai pri nas 2 izvoda za ta denar, potem bomo šele videli kako nepotrebno tratenie članskega denarja bi se na ta način vršilo. Povrh je pa tudi treba omeniti, da je danes vsako cepljenje moči največia škoda. Kakšen stik bodo Pa imele organizacije med seboi. če bo imela vsaka svoi list. Kaj kovinar ali kemični delavec ali drugi ne smejo vedeti kako se godi lesnim delavcem. Če se bo kdo izgovarjal na Nemško Avstrijo da je tam tudi tako, potem je treba takoj povedati, da ie tam toliko članstva in tako zavednega, da Ima res vsaka stroka svoi list. povrh pa še Strokovna komislia svojega, ki ima nalogo vezati vse stroke k enotnemu delu. Kar je pa pri celi stvari najskriv-nostrjejše je pa to. da na plenarni seji Strokovne komisije zastopniki lesnih delavcev niso niti besedice črhnili o tei nameri in da tudi na svoio seio. ko so o teh korakih sklepali niso povabili zastopnikov Strokovne komisije niti uredništva »Delavca«, da bi tam podal potrebna pojasnila. da bi se stvar sporazumno rešila. Vsi ti razlogi so tehtni dovolj, da postanemo pozorni. Dolžnost naša je, da čuvamo nad oreanizaciiami. da jim damo oporo če iih skušajo posamezniki zapečati v vode. ki bi jim škodovale. Zato nuino svetujemo da se ta sklep odbora lesnih delavcev odloži za toliko časa da bo o niem razpravl ala prihod nia nhnarna seia Strokovne komisije. Podružn'ce lesnih delavcev pa orosimo. da naroče takoi zopet list »Delavec« kolikor izvodov ga ootrebujejo. da iim ea bomo odooslali. Za to številko smo ga ustavili, ker ga ie osrednje tajništvo odpovedalo. Podružnice nai odtrgajo denar od prispevkov, katerega bodo plačale mesečno za »Delavca«. Še boljše oa je. da tam. kjer imajo majhne prispevke da zbirajo denar za »Delavca« (izvod oo 60 par) posebej. Podružnice naj se ne boje da bi bil to čin nediscipline. Podružnice imajo dolžnost sicer ravnati se po navodilih centrale a centrala se mora oa ravnati po navodilih Strokovne komisije. Če centrala odpove disciplino komisiji, so v istem trenotku tudi podružnico odvezane od svoje dolžnosti. Upamo pa. da bodo tudi oni sodrugi pri centrali spoznali, kaj ie njihova dolžnost in bodo skušali izvesti stvar v sporazumu s komisijo. Zapomnijo nai si to, da je razbijati organizacije lahko delo. postavljati jih je pa težko. Pamet je boljša kot žamet! Predvsem le temelj dobri organizaciji dobro članstvo, ki pozna naloge te organizacije ki voli dobre odbore in. ki neprestano bdi nad delom teh odborov. Brez sodelovanja članstva in njegove kontrole tudi najboljši odbor in najboljši uslužbenec ne more napraviti ničesar koristnega. Če pa hočemo, da bodo člani sodelovali ie pa treba, da jim razložimo vse težave in vse ukrepe, da iih sklicujemo na sestanke, da jih informiramo potom časopisia itd. Res je. da bodo začetkoma težave, kaiti človeku, ki ne pozna vsega ustroja take zadruee in vseh težav s katerimi se ima ta boriti ie težko dopovedati zakaj smo storili ta ali oni korak. Ali če se te težave zavedamo, se moramo na zavedati tudi tega da če delavec ne bo nikoli pričel samostorno so-odločevati. pa teh težav nikoli poznal ne bo. Dokler pa celega delovama ne bo razumel. pa tudi zaupal ne bo. Brez njegovega zauoan!a na ne bomo zgradil" nobene organizacije ki bi imela tudi kal moči. Ne maramo oa s tem reči, da vodstvo konsumov tega ne vrši. hočemo le podčrtati važnost vzgo,-e. deloma pa slišimo nekatere kritike ki smatramo da jih mora vodstvo konsumov zvedeti in pojasniti dejanski ooložai da jim odbije ost. Večkrat slišimo kritiko, zakaj ima konsum izposojen denar od banke. Po pravici povedano se člani boje. da bi banke ne izrabile svoj vpliv zlasti se člani boje. da bi se na podlagi tega vpliva zopet ne ugnezdil g. Anton Kristan nazaj v konsume. Slišali smo predlog naj se konsumno društvo potrudi zbrati sredstev potom lastne hranilnice da si ne bo treba izposojati denar od kapitalističnih zavodov. Društvo plačuje za svoi dolg banki menda 16 odstotne obresti, dočim plačuje svoje hranilne vloge le po 6%. Dotični. ki to stanje kritizirajo pravijo nai bi društvo dvignilo te obresti vsaj na 10% pa bi se vloge takoj znatno dvignile. S tem bi se konsum osamosvojil, in Po vrh bi imel pa še dobiček celih 6%, ki jih izplačuje bankam, več kot bi jih plačal svoiim hranilcem. Tudi hranilci bi pri tem dobro odrezali kajti marsikdo ima sedaj shranien denar v meščanskih hranilnicah k.ier dobi oo 4 ali 5% bi potem imel dvojne obresti in bi dal gotovo svoj denar tia kjer bo boljše obrestovan. Če ie vse tako kakor ti posamezniki trdiio. če so ti podatki resnični, potem se nam zdi ta predlog pameten in upoštevanja vreden. Zato prosimo merodajne odbore nri konsumu. da ga pretresejo in iz-vedeio- če ie dober, če je pa slab in. če podatki niso točni pa prosimo naj nam pojasnijo kako ie s to stvarjo. Naše strokovne organizacije se zavedajo velike važnosti konsumov. povrh so pa skoro vsi naši člani tudi ob enem člani konsumov. zato mislimo da imamo pravico zanimati se za ta važna vpraša-nia. Pred vsem pa prosimo, da naj nihče ne misli da bo to 'avno vprašanje kaj škodovalo Nasprotno če bomo dobili iavnili oodatkov če bomo zvedeli za težave ki iih konsum ima smo pri naiboljši volji pomatrati z vsemi sredstvi da kritike ki bi ne bile utemeHene izginejo. Ta kritilenje delavca, na drugi strani pa žanje velike dobičke, ker mladoletnega delavca rabi kot konkurenco starejšemu, ker ga ne odškodujejo za niegovo delo tako, kot mora starejšega delavca. Mednarodni rudarski kongres zahteva, da v rudarski stroki v državah, kjer se to še dogaja, da delaio dečki pod 16 let v rovih in ženske, da se to zakonitim potom prepove. Brezposelnost in brezposelno zavarovanje. Ugotavljamo, da je sedaj na celem svetil približno 10 milijonov brezposelnih. Krivdo te svetovne krize je razumeti, vsled nepravilno razdeljene svetovne produkcije od strani kapitalizma. Delavstvo te krize ni zakrivilo in vendar mora ono prenašati vse nlene posledice. Vsled tega zahteva, da se rudarske organizacije vseh držav, z vso energijo bojujejo za to, da se delavstvu zakonito prizna brezposelno za-varovanie, ker je to tudi v interesu posameznih držav, ker takrat ne bodo podjetniki izrabljali samo dobre konjukture, ampak se bodo morali tudi s slabo zadovoliiti. Starostno zavarovanje. Ena najvažnejših nalog mednarodnega rudarskega kongresa je, delati na to, da se rudarju, če postane za delo nesposoben, ali za delo nezmožen, da se mu zasigura obstoj za nadaljno življenje, potom zadostne pokoinine. Ravno tako se more skrbeti za to, da se nezgodno, invalidno in pokojninsko vprašanie spravi iz sedaniih bratovskih skladnic v rudarski zakon, kateri bo v zvezi in veljaven za vse dežele, kjer se nahaja rudarska stroka. Mednarodni rudarski kongres zahteva, da so vse nienra priklopHene rudarske organizacije, pripravliene in da delajo z vso močio na to. da se položaj upokojencev, udov in sirot zboliša. One morajo stremeti za tem, da se rudarleve poklicne bolezni pritegnejo pod nezgodni zakon. One morajo skrbeti, da se izdala v vsaki državi zavarovalni zakon za rudarje. Rudarju nevarno težko in njegovemu zdravju škodljivo delo zahteva. da se niemu da pokojnina, ki mora zadostovati niegovi potrebi, katera se mu pa ne prizna samo, če postane dela nezmožen ampak tudi če je izpolnil 50 let, ter je delal 25 let. kot rudar. Nadalje je gledati na to, da se bolniško zavarovance v vseh državah tako uredi, da bodo bolniki v resnici brez vseh skrbi zrli svojemu zdrav-lu nasproti. Delavska kontrola. Novi časi zahtevajo nove metode. Dosedaj je imel rudar samo eno pravico v rudokopu, to je delati. A kako ie bilo od tega odvisno njegovo življenje, zato se nihče ni zmenil. Danes pa stojimo na stališču, da se mora tudi v tem oziru mnogo ukreniti, prodno pridemo k popolni socializaciji rudnikov. Uvesti se morajo v vseli drža- vah obratni sveti, ki bodo imeli kontrolo nad rudniki, ki bodo soudločevali pri vseh varnostnih, mezdnih in spornih vprašanjih med podjetjem in delavstvom. Zakonito že obstojajo obratni sveti v Nemčiji, Franciji, Čehoslovaški in Nemški Avstriji. Mednarodni rudarski kongres polaga kot dolžnost vsem svojim sekcijam, da se zavzamejo, da se povsod v vseh državah, kjer je rudarska stroka uveljavljenje obratnih svetov, kateri morajo biti pod kontrolo delavskih organizacij. Da se delavske težnje, čimprej rešijo v korist istega. (Nadaljevanje sledi). Strokovno gibanje. KOVINAHSKA STROKA. Ljubljana. Stavka livarjev, strugarjev in modelnih mizarjev Strojnih tovarn in livarn traja že od 5. t. m. Dne 13. t. m. se ie vršila prva razprava na kateri oa ni prišlo do sporazuma ker vodstvo tovarne nima volje ugoditi upravičenim zahtevam delavstva. To pa radi tega. ker mislijo gospodje stavko zlomiti z inozemskimi delavci. Ta nakana se jim ne bo posrečila, ker smo z naše strani za to že poskrbeli. Gospod ravnatelj računa zlasti na češke delavce, da mu bodo prišli delati za plače, s katerimi še domači delavci ne moreio izhajati. En mesec pred stavko, so Strojne tovarne in livarne sprejele v službo 30 čeških kovinarjev od katerih je bilo ob začetku stavke še 6 zaposlenih. To pa radi tega, ker s plačami, ki jih ta tovarna nudi ne moreio izhajati. Na našo tozadevno intervencijo je g. ravnatelj Bonceli izjavil, da akt, si hoče 5 čeških delavcev obdržati, mora 50 čeških delavcev najeti. Iz tega je razvidno, koliko je tem »narodnim« gospodom, ki ved-no^onevaio naše češke brate, na tem. da vržcio 50 čeških dclavcev v pomanjkanje in bedo. Uoamo. da bodo iz tega delavci razvideli, da je nacionalizem le fraza ne pa iskrenost in bratstvo in da kapitalizem nima usmiljenja. Stavkujoči stoje trdno svojimi zahtevami Ln so pripravljeni voditi boj do skrajnosti. Opozarjamo vse kovinarje, da ne iščejo dela v Ljubljani. dokler ne javimo da ie stavka končana. Kamnik, Tovarna »Titan« je v soboto dne 21. t. m. odpustila 25 delavcev in 45 poslala na dopust in sicer radi pomanjkanja dela. Večina teh delavcev ie iz kamniške okolice in podjetnik ve, da ti delavci ne bodo dobili dela drugje. Kai se pravi delavce poslati na dopust brez vsake odškodnine? To se pravi izkoriščati delavce do skrajnosti. Ce bi bili delavci složni in solidarni bi rekli, »vsi ali pa nobeden«. V takem slučaju bi se gotovo podjetnik premislil, delavce odpuščati in pošiljati na dopust. Upamo pa. da bo tudi delavstvo v Kamniku enkrat prišlo na to, da je le v slogi moč. Stavka rudarjev v Štorah končana. Dne 9. oktobra se je vršila mezdna razprava za rudarje pri podjetju »Rudnik in plavž v Štorah«. Dosežen je bil sledeči sporazum: Delavstvo ie razdeljeno v tri kategorije: kopače, učne kopače in vozače. Plače so jim zvišane povprečno od 25—35 K dnevno, tako da dobe, kopači sedai 140—155 K. učni kopači 130 K, vozači 110 K dnevno. Nabavni prispevek znaša za vsakega delavca 500 K četrtletno. Delavstvo, dobi deputatni premog no znižani ceni za 30 K 100 kg. za katerega ie prej plačevalo po 84 K 100 kg, in sicer dobe oženjeni 300 kg. samci pa 100 kg mesečno. Odpuščenega predsednika podružnice Unije slov. rud. v Štorah sodr. J. Zibreta. sprejme pod:et;e nazaj v delo. Nihče ne sme biti odpuščen radi stavke. Boi ie bil hud. trdovratnost pod-ietnika velika, solidarnost delavstva pa še večja: zato oa ie bil uspeh na strani delavstva. Ta stavka, naj bo vzgled tistim, ki še razrednega boja ne poznajo. v9l9n7uakXu>:Mi:r uiti- i.i'm*uiaaiarziavs*.•■»,«!,J. . -- Listnica upravništva. Na zahtevo Osrednjega društva lesnih delavcev smo z današnjo številko ustavili list vsem podružnicam te organizacije. One podružnice, ki žele list nadalje dobivati nai takoi sooroče, da jim bomo mogl' že prihodnio številko odposlati. Tudi Osrednie društvo oblačilnih delavcev nam je sporočilo, da vsled pre-niskih prispevkov lista ne more plačati. Zato svetuie vsem podružnicam nai si list same naroče in same plačajo. Vse' podružnice omenjenega društva prosimo, da nam takoi sporoče koliko izvodov lista bodo jemale. Glasom sklepa Strokovne komisije z dne 25. t. m. bo od 1. novembra dalje veljala nosamezna številka »Delavca« 60 car. Vse zaupnike prosimo naj pojasnijo članstvu važnost tiska, vsi nai delajo na tem da pridobimo organizacijam čim več novih članov, kajti čim več nas bo tem lažje bomo nosili breme. Ce se pomnoži število članstva bo imel tudi list veliko naročnikov in bo zato cenejši. Sodrugi pomagajte graditi! Upravništvo »Delavca«. Iz organizacij. Strokovna komisija. Na izrecno zahtevo nabiralca sodruga Mar-kizeti Franca objavljamo, da smo prejeli za kovinarsko stavko 100 Din, nabranih na Boh. Bistrici. ter isto objavili v 20. štev. Delavca z dne 22. julija med raznimi dohodki. KOVINARSKA STROKA. Izključitev iz organizacije. Centralni odbor kovinarjev je na svoji XV. soji dne 20. oktobra t. 1. izključil iz organizacije Franca Pauerja in Karola Kožuha, člana naše po-družnlce v Štorah, radi siavkokazstva. To v znanje vsem našim podružnicam. Centralno tajništvo. Delavske predstave v gledališču. Strokovna komisija je sprejela poročilo, da bo ljubljansko gledališče priradilo več delavskih predstav po znižanih cenah, najmanj pa vsak mesec po eno. Ker je prostor omejen naj vsi člani naših organizacij sporoče takoj svojim odborom, če žele obiskati te predstave. Odbori naj pa naznanijo število udeležencev »Strokovni komisiji«, cia bo pripravila primerno število prostorov. ŽIVILSKA STROKA. Centralna seja. Osrednjega društva živilskih delavcev se bo vršila dne 30. t. m. ob 6. uri zvečer v prostorih društvene pisarne. Vabimo vse odbornike, da se seje udeleže. Posebna vabila ne bomo razpošiljali. Predsedstvo. Internacionalna kongres pekovskih pomočnikov. Koln. Sodr. Alojz Leskošek se je dne 20. t. m. povrnil iz svetovnega kongresa pekovskih pomočnikov v Kolnu. O poteku kongresa bomo poročali v bodoči številki »Delavca«. Ljubljana. Pivovarna Union v Ljub-Hani ie začela metati delavstvo na cesto. Dne 24. t. m. je odpustila hkrati 21 delavcev. pri tem pa ie kršila kolektivno pogodbo iz leta 1919. Izvršeno posredovanje je doseglo dobri uspeh. Odpustu delavstva je pripisovati samo naivnost nekaterih podrepnikov kapitalizma, ki si žele na ta način pridobiti pri ravnateljstvu slavo. Za danes Še zamolčimo imena takih' ljudi, toda povemo iim že v naprej, naj se nič ne igrata z ognjem, ker se bosta opekla. Da ne marajo taki in slični upoštevati organizacije, je jasna stvar. Maribor. Mariborski pekovski pomočniki so prestali v zadnjem času hud boj glede reguliranja zimskega delavnega časa. Organizacija je zmagala in pritisnila starokopitneže v ozadje. Ker je. da je v tem boju tudi nekaj žrtev, toda te žrtve so moralična upora organizaciji za izvedbo principa o reguliranju delavnega časa. Tudi te žrtve pridejo na svoi račun, in sicer tako, da bodo dobile svoje redne delavne pogoje. O tem boju bodemo v bodoči številki »Delavca« posvetili več pozornosti. Dopisi. Tržič. Zadnjo nedeljo se je vršil pri nas srednje dobro obiskan strokovni shod vseh strok, na katerem ie poročal predsednik Strokovne komisije sodr. Svetek o delavskem položaju. Med drugim je govornik nujno priporočal. naj se tržiško delavstvo čimbolj zanima za svoje strokovne organizacije. Zahteval je od članstva več požrtvovalnosti in večje pažnje za dogodke, ki so na dnevnem redu. Shod se je sicer zelo dostojno vršil in bo imel dobre posledice, le dejstvo da so nekateri delavci tudi med shodom vztrajali v prvi sobi pri svojem alkoholu, ie vzbudilo na shodu mučen utis. Nujno potrebno je poskrbeti, da se vsai med delavskimi prireditvami ne bo točil alkohol. Ker je »Delavski dom« last konjgiiTrm, bo ta želja gotovo Izvedljiva. Opazovalec. Tedenski Ljubljane, 24. oktobra 1922. Vesti o prevratu in preobrazbi angleške vla* de tudi diplomatskih krogov v TVashingtonu ni* •o pustile mirne. Od rekonstrukcije angleške vlodp je pač odvisno, kakšni politični odnošajl nastopijo odslej med obema svetovnima silama. !K splošnem je bil dosedanji ministrski predsed* mik na Angleškem Uoyd George v Ameriki radi svoje politike glede reparacij priljubljen in se njegov padec v Zedinjenih državah v obče ob« žaluje. Kakor pa položaj niti v Angliji sami ni docela jasen, tako tudi Amerika še ni izrekla i svojega mnenja o bodoči politiki med obema državama. Verjetno seveda ni, da bi izmenjava oseb znatno vplivala na preokret na obeh strm neh konservativno in imperialistično orientirat : nih političnih krogov. V Ameriki nadaljujejo oster boj proti alt koholu. Ljudje so sl seveda pomagali na razllčt me načine, na pr. s zdravniškimi recepti Največ pa se jih je posluževalo ladij, ki so bile usidrane ob ameriški obali, na teh smejo točiti opojne pijače, toda ladje morajo biti oddaljene 3 milje od obrežja. Podjetni domačini in Inozemci bi priliko radi še bolj izkoriščali in so zaprosili vlado, naj dovoli, da se njihove ladje z demot nom alkoholom zasidrajo bliže obali. Vlada Je njihovo prošnjo zavrnila in tako bodo morali , ameriški pivci zopet romati cele tri milje od celine, ob viharnem vremena pa ostati lepo doma. V Perziji zopet poka in ta pok neprijetno . odmeva v Londonu. Med vlado in vojaškimi oblastmi je prišlo do resnega spora. Varnostna služba, že dosedaj nezanesljiva, je popolnoma odpovedala. Žarišče uporniškega gibanja je v Teheranu. I« so se pred kratkim zbrali vodja nacionalistov h Meiopotarrifje; pri lej prlltkt fe množica priredila burne demonstracije proti Angliji. Tudi v Mali Aziji so se šanse za Anglijo poslabšale. Radi tega umika Anglija svoje čete iz spornih ozemelj. Francija se prihuljeno smeja, pa ta smeh ni pristen. Kakor so poročali ant gleški listi, bodo Japonci do jutri izpraznili Via» divostok, ki pride v last republike Daljnega vzhoda. * Na Bližnjem vzhodu je turškotgrški spor stopil nekako v ozadje. Turkom je uspelo, da so vrgli Grke popolnoma ob tla. Konferenca zaveznikov v Mudaniji je sklenila, na) se vrši v kratkem takozvana orientska mirovna konfet renca. Kje naj se vrši, še niso določili. Te kon* ference bi se med drugimi silami udeležila tudi Jugoslavija. Sedaj pa so Angleži zato, da se konferenca, ki bi se imela vršiti sredi novembra, odgodi, ker se bodo isti čas vršile volitve na Angleškem. Francozi s tem niso nič kaj zado* voljni, ker se jim znajo njihovi diplomatski uspehi med tem izmuzniti iz rok, vendar pa jim ne bo kazalo drugega, kakor da pristanejo na zahtevo Anglije. Evropa živi zadnje čase od samih kriz. Komaj Je bila skrpucana grška vlada, že je iz* bruhnila vladna kriza na Češkem. Ko je bila ta poravnana, so sledile krize v Avstriji, Nemčiji in Italiji. Pokalo je na Poljskem, Francoskem in Španskem. Koncem koncev pa se je pojavil raz* kol med angleškimi konzervativci, ki so v koali* ciji z liberalci vladali v Angliji. Posledica krize je bila, da Je vsegamogočni ministrski predsedt nik Lloyd George odstopil. Nič rad seveda in je pri svojem odhodu Se zagrozil, de se vrne, ko pride čas za to. Res je začel takoj z agitat cijo pri svojih somišljenikih, katerih ima še vedno precej, dasi mu nasprotniki očitajo polot mijo njegove politike v vprašanju Bližnjega vzhoda. Novo vlado je sestavil vodja konzert vativcev Bonar Law. Ministrstvo zunanjih poslov bo imel znani lord Curzon. Bonar Law je nat stopil z blestečim programom, da bo njegova vlada znižala davke, predvsem pridobninski dat vek, in da opusti vse intervencije v kontinenta!* nih zadevah. Parlament je bil razpuščen 25. okt tobra, in dne 15. novembra bodo baje volitve v novt parlament. Diplomatska bitka med Francijo in Anglijo ter razmere v Franciji sami so tudi francoskemu ministrskemu predsedniku Poincareju omajale stališče. Gospod se je pa kmalu zavedel In si dal izreči od parlamenta zaupnico, na kar je skupščino odgodil. Parlament se sestane ta te* den in bo nadaljeval razpravo o državnem prot računu. V Nemčiji bi imeli izvoliti novega pred* sednika republike. Monarhisti so se jeli organit ziratt In so hoteli postaviti kot svojega kandit data na predsedniško mesto razupitega generala Hindenburga. Vlada jim je račune prekrižala. Državni zbor je danes sprejel predlog, da ostane dosedanji predsednik Ebert na svojem mestu še tri leta. Padec nemške marke ne občuti le nemško gospodarstvo, temveč predvsem konsumentl, in to pri najvažnejši hreni — pri kruhu. Cene so strahovito narastle in se koncem oktobra ie zvišajo za 100%. Program, ki so ga postavili zavezniki v evrho saniranja nemškega gospodarstva, se je izvršit v toliko, da se je izvedla tretja točka. Reparacijska komisija odpotuje ta teden iz Pa* riza v Berlin. Med vseobčimi nemiri in nasilji so prire> dOl fašisti v Neapelu svoj kongres. Nastopilo je več govornikov, med njimi znani Mussolini, ki zahteva, da morajo dobiti fašisti v ministr* stvu pet mest. To bi lepo tzgledalol V italijanskem zunanjem ministrstvu so se vršile burne razprave glede orlentske konferen* ce. Italija želi, naj se konferenca skliče čim preje, in sicer v kakem mestu Italije. Protestira tssdi proti temu, da bi predsedoval Švicar in srn* Hleva, da se h konferenci 'Brdipdgojno prtpttztt' Rusijo. EFAnunctO se Je zopet pojavil na politlč* nem obzorju. Ko ga Je neka igralka radi njego* ve predrznosti vrgla z balkona, Je nekaj časa sramežljivo molčal. Potem ga je navdahnil sveti duh, da je hotel vstopiti med redovnike; ker so pa ti sveti možje zahtevali od njega, da izpoU njuje redovniške dolžnosti, se je pa lepo zrna* zal. Na to je šel koketirat s komunisti Tudi s fašisti Je imel nekaj, posetil ga je vodja fa* Sistov Mussolini. Ko je pa vlada nekam srepo pogledala, je pa slovesno oznanil vsemu svetu, posebno pa še Italiji, da ni niti socialist niti antisocialist, niti fašist, niti antifašist, temveč samo Italijan. In vsa Italija se je oddahnilal Danes se je sestal k jesenskemu zasedanju čehoslovaškl parlament. Ministrski predsednik Dr. Svlhla je imel govor, v katerem je razvil program, po katerem se bo ravnala njegova po* litika. Avstrijski socialisti so dne 17. t. m. imeli zborovanje, na katerem so protestirali proti že* nevski konferenciji, v kolikor se tiče medna* rodne pomoči Avstriji, predvsem seveda proti obliki te pomožne akcije in pa proti kontroli tm* tante nad avstrijskim gospodarstvom. Med Češkoslovaško in Madžarsko se vrše poleg gospodarskih pogajanj tudi politična, ka* kor je tzjavil minlsterskl predsednik Bethlem. Upati pa je, da Čehoslovakl ne nasedejo ma* džarskim legitimistom (pristašem razkralja Karla in njegovih potomcev). Sovjetska Rusija in ukrajinska republika sta sklenili sporazum, po katerem se Ukrajina v najvažnejših državnih poslih združi z Rusijo. — Zunanje posle obeh držav bo opravljal skup* ni komisariat v Moskvi. Uvede se tudi enotna vojaška organizacija obeh držav. Takisto bodo skupne finance. • - ■, Jesensko zasedanje narodne skupščine je bilo zaključeno kar s prvo sejo, ki se je vršila dne 19. t. m. Drugo redno zasedanje se ja pri* čelo drugi dan, dne 20. t. m. Ker so bili tako* zvani »državotvorcl* proti predsedniku dr. Rt* barju, ker se je udeležil kongresa javnih delav* cev v Zagrebu, in ker ta tudi med lastnimi pri• stašl — demokrati ni imel dovolj zaslombe, ja izvajal posledice in odstopil. Za njegovega na* slednika je bil Izvoljen bivši madžaron dr. Edo Lukenič. Na naslednji seji so bili izvoljeni pod* predsedniki in tajniki. Demokrati se trudijo na vse kriplje, da sa to zasedanje parlamenta še srečno dokonča. Ker pa bi se nerodi blamirali, naznanjajo že v naprej, da se potem, ko bo sprejet uradniški in invalid* ski zakon, narodna skupščina razpusti. To bo trajalo seveda še precej časa in celo največji op* timtsti računajo, da se bodo volitve v novt par* lament vršile spomladi leta 1923. Pred desetimi leti 23. oktobra so Srbi po* razili turško vojsko. Tega dne so se vršile velika svečanosti po vsej državi. Ta dan so bili vsi na* rodni poslanci odlikovani, (menda zato, ker vle* čejo dnevnice) tudi uradniki dobe odlikovanje, plač Jim zato nebo treba zvišati. Vlada že ve, kako se delal ' * Slovenija se razburja najprej radi delitve v dve oblasti, potem pa radi občinskih volitev v Ljubljani, čudne kombinacije raznih strank marsikomu niso po volji. V kolikor Je sedaj zna* nege bodo nastopili narodni socialisti in stari de* mokratje skupno, klerikalci, zarjani in komunisti skupno. Samostojno bodo nastopili socialisti in menda tudi liberalci mladini. Te volitve so za Ljubljano precejšna vež* nosti zato vlada zanje veliko zanimanje. Cesar Janez je zadnje čase popolnoma utihnil. V imenu Strok, komisile (P. odb. GDSJ.). Izdajatelj: France Svetek. Odgovorni urednik: Ivo Meznarič.