Pedagoško-didaktične smernice kiparsko-rezbarske^a pouka. Napisal prof. Alojz R e p i č. Tretja sfophja pomožnih vaj obsega pomožna dela: prlpravljanie In popravljanje orodja vsch vrst, rabo pomožnega orodja (šestila, merila, strugala (Raspel) in pil), mešanje barv, barvanji;. zlatenje. V pomožnih delih se vežbai učenec že od vsega začetka, sam si mora znati na- bvusiti dleto in tudi popraviti pokvarjena železa ¦aa kamen, to je kovati in kaliti, ker drug ne ve, kako prv.ino obliko ie imelo odlomljeno železo. Pripttilo se mi je, da mi je nekdo kalil železo, katero jc bilo sanio skrivljeno. Enako si mora učencc sara rabrusiti tudi skobelj, oblič in žago, znati moi a oskobljati (pooblati) ravno ploskev te> pruvilno prilepiti Ies itd. Ne sme se več pripctiti, d.i bi si absolvent obrtne šole sam ne znal pripraviti orodja: Z ozirom na potrebo hitreg:. in naiančnega izdelovanja naj se učenec vadi t.id: v rabi pomožnih sredstev, omogočujočih hitro in natančno izvršltev, v prvi vrsti torej šestila in prerezanih črt, ležečih v kljuko druga na ciugi. Tako si učenec hitro in zanesljivo pomcri vse važnejše točke, da pride vsaka ploskev ia cb'ika na pravo mesto. Izvežbati se mora najprej v delu s prostim očesom in prosto rok", a z ozirom na konkurenco in potrebo urnega dtla se sme po dovršeni izobrazbi posluževati tudi i.av^denih praktidnih pomočkov. r_«.kateri 'jčitelji zastopajo mnenje, da kiparji na obrtnilt šolah ne smejo rabiti pomožnega crodja snugala (rašpe) in pile, kar je seveda poprluoma napačno. Glavno delo se naj izvrši z dletoiti, a nc s strugalom, katero so stari kiparji vcč iabi!i ncgo dleto. Moderni kipar se poslužuje strugala le izjemoma samo tam, kjer je res potrcbno. Zato se naj vadi tudi učenec v tej omeieni rabi strugala. Kipar dobi n. pr. naročila za cerkev kip, ki mora biti štrafiran itd. Gotovih delov kipar ne sme pustiti rezanih na ploskev, ampak jih niora s strugalom ali pilo izpopnlniti, da jih lahko vK-vleče z barvo. Včasih je tudi potrobno. po okusu odstraniti s strugalom ostre robe na vis:>kih delih obleke, ker se s tetn napravi kakor na sliki z barvami kontrast med globino in vjšino, oblike se dvignejo in postanejo plas:ičnc. Isto velja za kamenite izdelke. Pra!;sa zahteva, da zna učenec svoje delo tudi popf.liiorid dovršiti. Tu prihaja v prvi vrsti vpoštev ifcšanje barv za polt, meso in različne obleke. z:atenie s pravim in kovinskim zlatom, osobito z'a>enje na olje itd. Štrafiranje ni tako lahko d^lo- kakor bi si marsikdo utegnil pred- st.rijati Če je kip slabo izdelan, ga je mogoče z barvami izpolniti, nasprotno pa dobro izdelan, a slabo šfrafiran kip izgubi ves pravi vtisek. Zntegadclj si mora znati učenec ali štrafirar barve tudi z.i senco pripraviti kakor slikar, to se pravi, za senco primerne barve primešati. V globini mora začeti s temnimi toni in proti vi- šini vedno svetleiše nalagati, na tak način napravi kiP' lep, plastičen vtisek, nikoli pa ne sme mesnatih delov in obleke, svetlobe in sence pruvleči v istem tonu. Tekom dolgoletnega delovanja na obrtnih šolah, na podlagi lastnega opazovanja in premiSljevanja sem spoznal potrebo gotovih reform v načrtu obrtnih šol. Vse premalo važnosti se polaga na praktično stran in posveča se preved časa teoretičnim predmetom. To velja pred vsem o praktičnih delavnicah. Celo med učenci se je razpaslo napačno mnenje, da tvori teorija glavni del, da je delavnica postranskega pomena in le zato določena, da izpolni predpisano število ur. V tej usodni zmoti se trudijo učenci, porabiti glavno moč in pridnost za teoretične predmetc in doseči najprei v teoriji dobro klasifikacijo. Temu nasprotno ugotavljamo, da je srce obrtne šole delavnica in da imamo v teoretičnih predmetih le postranska in pomožna sredstva. Ob vsaki priliki, tudi med teoretičnim poukom, molajo učitelji zato vedno opozarjati učence na prevladujoči pomen delavnice in praktičnih vai v delavnici. Na šolah, kjer se goji obdelovanje obeh materijalov, lesa in kamena, je predpisani čas 3 let- nikov posebno z ozirom na istočasni teoretičnl pouk mnogo prekratek. To pomanjkljivost občutijo zlasti oni učenci, ki iz kateregakoli vzroka ne morejo nadalievati svoje izobrazbe na kaki višji šoli, temveč se morajo takoj podati v.i-rakso, prevzeti mesto pomočnika ali otvoriti kot samostojni mojstri lastno delavnico. Za te absolvente je nujno potrebno, da se ustanovi na obstoječih obrtnih šoiah vsaj en ali dva višja letnika, namenjena izključno praktičnemu pouku v delavnici, strokovnemu risanju, izdelovanju načrtov itd. Posebne reforme pa zahteva novi kulturni pravec, ki ga ie pokrenilo na naši zemlji toliko stoletij pričakovano dejstvo lastne in svobodne države, Jugoslaviie, ležcče na pragu med vzhodno in zapadno kulturo, obsegajoče tudi historična, žal, sedai opustošena tla Macedonije, od kjer je Aleksander Veliki 356.-323. pr. Kr.), kralj iste Macedonije, ustanovil prvo svetovno državo. Tako srno poslali Jugosloveni tudi dediči grškobizantinske kulture in prevzeli nalogo, obogatitl z originalno sintezo njenih elementov svet zapadne Evrope.