Adam Milkovič
Trije bratje 
Narodna praoljica
Nekje daleč je žioel d siromašni koci oče s tremi odraslimi sinovi. Tezko so se preživlj&li; premalo je bilo zemlje okoli koče, premalo dela in kjer ni dela, tam ni jela. Po očeiooi smrti je bilo žioljenje se tezje. Tako tjaodan so žiDotarili sinovi, Bogu so čas kradli in posedali okoli koče. Pa je nekegu dne sklenil najmlajši brat:
>Tako ne pojde oeč. V soet stopim, delo si poisčem.*
In je šel in hodil ure in ure po samotni cesti, ki je oodila v daljni soet. Tretjega dne je srečal starca:
>Bog daj dober dan, oče!< je obstat. ¦
iPozdraulien, sinko! Kam te vodi pot?t
>Za delom grem,< je odornil mladenič. >Trije smo pri hiši, pa ni dela niti za enega, brez dela pa, ni jelu, praoijo. Kar tako ne moremo žioeti,< je pokazal sooje lopataste dlani.
»E,c je dejal starec, *pri meni ga lahko dobiš; ovce bi pasel, nič hudega ti ne bo.t
In sta se domenila. Najmlajši brat je ostal pri starcu. Iz dneva o dan je pasel in se veselil vsakega dne, ki je zardel čez urhooe zasneženih gora. Nekega dne pa je rekel starec:
*Jutri pa, sinko moj, bos gnal ooce na onole jaso,< in mu je pokazal sosednji hrib. *Daleč je io,  pazi, da ooce ne ostanejo samelt
Prišlo je julro in pastir z oocami na pašo. Pa je ob poti zagledal hiso.  Skozi odprta  okna se je razlegalo  rajanje, petje in smeh, samo oe-
327
selje je bilo tam. Ooce o hrib, pastir o gostilno in je ostal tam do mraka. Pride zoecer z ovcami nazaj domov, starec pa za njim in ga pobara. »Kako je hilot sinko?<
»Dofcro, oče! Devet sem jih odgnal na pašo in prao toliko domov prignal.*
»Prao,« odvrne starec, »Jutri ti bom plačal in se boš lahko spet ornil domov.t
\n je zjutraj naosezgodaj položil predenj mosnjiček srebrnikoo in kos belega kruha. *Zdaj pa kar hočes,*. je rekel, tmošnjo srebrnikoo ali pa ta kos kruha z boijim blagoslovom.*
Pasiir se je namuznil, segel po mošnji in se poslovil. S  prisluženim  denarjem  so bratje  nekaj časa  kar lepo žioeli. A pre-kmalu je bila mošnja prazna in bratje razočarani . . .
Jn se je odpraoil na pot srednji brat, poiskal starca in se udinjal pri njem za pastirja. Kakor mlajši, je tudi ta nekaj časa kar vestno opraoljai delo. Slednjič pa je tudi njega zapeljala izkusnjaua. Vsak dan je bita oecja, glasnejša. Slednjic ga je zvabila u skriDnostno hišo, in ker je bilo tu Dse zastonj, jedača in pijaca, se je pastir sele proti večeru opotekel nu cesto. Tam so ga že čakale ovce in žalostno blejale d mrak.
>Kako je bilo?< je vprašal starec na-slednje jutro.
>Pao lepo, oče!< si je preiegnil ude pastir.
*Ali si bil na hribu?t ¦»Seoeda sem bil,* se je zlagal pastir in oprezal za mošnjičkom,  ki ga je po-staoil predenj starček.
•»Plačal ti boni.t je nadaljeoal star-ček. *Kaj hočes, mošnjo ali kos kruha z božjim blagoslouom?*
Ne bele ne črne ni rekel pastir, po mošnji je segel in se poslovil. Zdirjal je proti domu in že od daleč zakričal:
yše se bomo dobro imeliU Potresel je z mošnjičkom — pa glej spaka, ko so pogledali vanj, so bili d njem sami že~
__     t             lezni novci . . .   Kaj so hoteli? Kakršno
«*"^                    delo, tako plačilo!
Jn se je slednjič odpraoil t> soet najstarejši brat. Kajpada je tudi ta naj-prej potrkal na vrata, kjer sta služila ostala dua brata. Jn je služil tu že nekaj dni, ko je bilo treba gnati ovce mimo tiste skrivnosine hise. Čim bliže je bil, iem lepše pesmi so donele skozi priprta okna. Od povsod &o se mu smejali oeseli obrazi in ga oabili: »Pusti ovce, člooek, soojo pot naj gredu, ti pa se razDeseli tu med nami! Vsega imamo v izobilju: jedače in pijače.*. Že je pastirju zastajala nogat izkušnjaoa je bila oečja in uečja, pa je le odmajal z gtavo, poduizal korak in stopil za oocami, ki so blejale pred njim. O mraku se je ornil:
>Kako je bilo, sinko?< je oprašal starček.                                             . :
*Kar dobro.i se je pohvalil pastir in legel k počitku. Prišel je dan in z njim starček z momjičkom in kosom belega kruha. >Plačal ti bom,< je rekel, -»vzemi kar te je oolja: mošnjo ali ko$ kruha z božjim blagoslovont — eno ali drugo, kar hoČeš.%
Pastir je segel po kruhu, se zahoalil in odsel proti domu.
Brata sta ga ze od daleč opazila. Stekla sta mu naproti; kalco pa ata se začudila, ko je potegnil iz iepa kos belega kruha.
»Ta je lepa!< sta se smejala, »s kosekom kruha ti je plačal! Mari bi bil mošnjo vzell Res, lep soetnik si!&
~»Bog pomaga},€ je odornil brat, >njegooa volja je bila, bo ie kako.U
»Z mošnjo denarja bi si tahko nakupili de&et, doajset h]eboo,<. sta sitnarila brata. »Kaj hočemo zdaj trije z enim samim kosčkom kruha?<
>Pojejta ga samah je ne-jeooljno odurnil brat.
Tedaj pa se je zgodilo čudo. Jedla sia brata, jedla — kruha p& je bilo zmerom več. Kmalu ga je bila polna miza. Seoeda so se Dsi trije začu-dili, du nikoli lega in kako bi se ne! Pa se je novica kmalu raznesla daleč po deieli. Od blizu m daleč so jeli prihajaii Ijudje in so praoili, da tako dobrega kruha ni dobiti nikjer drugje, Drago so ga plačeuali — in se je tako za eno mosnjo polnila druga. Od tisfili dob so rekli tej liisi pri Pe-karjeoih. Baje stoji Še dandanes; če je še kaj kruha pri hisi, pa ne oem.