Razne novice. 30 občin izmrd 37 v Pincgavu na Solnograškem je prosilo, naj se število poučnih ur za 13- in 141etne otroke pomnoži. — To so pa tako po evetu raztrobili (kdo?), vsak jih pozna, da so Pincgavci prosili za osemletno šolsko dolžnost. — A temu ni tako, otroci pri 13. in 14. letih se niso učili tu in tam ničesa, zaostajali so t vsem, vzlasti v kerščanskem nauku, od tod tudi prošnja Pincgavcev. Kaj bode Lienbacher rekel na to? tako vprašajo nekateri. Lienbacher je prav posebno poudarjal, da naj stariši določijo, ali imajo hoditi otroci s 13. in 14. letom v šolo, in pa tudi še to, nihče naj ne izostane iz šolo, dokler se ni naučil najpotrebnejših stvari, branja, številjenja in kerščanskega nauka Otroci naj hodijo do 12. leta v vsakdanjo šolo, in potem še tri leta v nedeljsko, ali če liočete v ponavljavno šolo; v tako imenovanih »cepcevih ietih« potrebujejo še najbolj nazora in pouka. Ako je mogoče v teh letih obvarovati mladine samopašnosti, rešena je skoraj za ves čas življenja, ker potem se uže nekoliko zmodri v življenji. Kdor pa prošnjo v Pincgavu tako obrača, da stariši po kmetih žele osemletne šolske dolžnosti v vsakdanji šoli, ta stvar navlašč naopak obrača. Brezverne deržavne Ijndske šole v Belgiji so le slabo obiskovane. V okraji Antwerpen je hodilo v katoliške začetne šole 63.469, v deržavne pa le 20.912. Po drugih krajih je ravno tako. Po Ijudskih šolah na Koroškem se slovenski otroci ne smejo učiti slovenski brati, ako ravno ima Koroška 117 slovenskih fara. Za naslednje 4 leta od 1881. do 1884. je sestavljena komisija za izpraševanje ljudskih šol iz 7 mož; razen deželnega nadzornika dr. Gobanca, predsednika imenovani komisiji, nihče no govori slovenski. — Kaka težava mora biti uoitelju, poučevati otroke v tujem jeziku na podlagi tujega jezika. Kakšen more biti vspeh v takih šolah; ni čuda tedaj, ako slovenski otroci ostajejo za svojimi nemškimi tovariši. Deiitscber Verein v Gradcu je imel 19. julija svoj zbor v Ptuji. Kot napredek talrik zborovanj konstatujemo danes to, da nič več ne zakrivajn, kar hočejo doseCi, ali bolje rečeno, kar si žele. namreč obderžati hegemonijo nad Slovenci, nemški morajo biti uradi, ljudska šola mora v to služiti, da se v nji pridno ponemčuje, sicer ne velja nič, slovenski otroci morajo hoditi 8 let v šolo, da se bolj gotovo raznarodijo. Sami na sebi taki shodi niso nevarni, ali ti ljud.je skrbe, da se daleč po svetu raztrobi, kar o malem številu govore; nemško ljudstvo se s tem vznemirja, vlado pa grajajo za koncesije, katerih S1 ovencem še dala ni, kajti ostanimo le pri šolstvu, tukaj je še vse tako, kakor je bilo pred 3 ali 4 leti, da v narodnem obziru, kar se namreč tiče učiteljišča v Ljubljani, je bilo pred 10 leti več predmetev odmenjenih za pouCevanje v slovenščini, kakor 1. 1881. — V tem obziru pa nemški »parteitagi« niso brez pomena in važnosti, ter dramijo in bude Slovence. V boji življeuja se dubovi urijo. Zgodovina. Mladost bere zgodovino le iz vedičnosti, kakor basen, s katero se bavi; odraščenim je zgodovina prijateljica iz nebes, ki jih tolaži in krepča in z modrimi nauki vodi po svetu ter pelje do neznanih krajev in časov, katere predstavlja z živimi podobami pred njihove oči. Zgodovina prebiva t cerkvi, in mirno pokopališče je v podobah njeni cvetliCni vert. 0 zgodovini naj bi pisali le stari, skušeni možje, katerih lastna zgodovina se v kratkem konča, in ki nimajo drugega upanja, nego presajeni v vert. Zgodovine ne biti bodo slikali s černimi in temnimi barvami, marveč žar iz višine bode pokazal vse v pravi in lepi svitlobi, in vse bode v lepem razmerji. Kolekovane morajo biti ulnge za olajšanje ali oproščenje o šolski dolžnosti; tako je določilo denarstveno ministerstvo o priliki stavljenib mu vprašanj. Uloge strank do šolskih oblasti za olajšanje ali oproščenje šolskega poduka niso koleka proste, tudi ne, če se priloži ubožno spričalo. Priklade takih ulog, izvzemši koleka proste ubožna spričala, morajo imeti kolek za priklade, ako sicer niso kolekovane. Ako se pa prošnja stavi za šolsko olajšavo ali oproščenje pri š"lski oblasti kar ustmeno, in se ne piše o tem zapisnik in to šolska oblast kar sama razreši ali o tem poroča višji oblasti, ni ga potem vzroka, da bi se zahteval kolek. UČiteljska konferpiica za Kranj je 20. julija ob 10. uri z.jutraj. Dnevni red je: 1. Eioffnung der Conf. durch den Vorsitz. 2. Wahl der Schriftfuhrer. 3. Vorlesung der Referate: a) Wie liesse sich ein gedeihliches Zusammenwirken der Lehrkrafte an mehrklassigen Volksschulen erzielen? Ref. Frl. Mally. b) Kako bi se uplivalo v šoli na uCence in po taistih na odraščene, da bi se nepristojno in smelo obnašanje mladine sčasoma odpravilo? — Stanonik. c) Das Spiel als Erziehungsmittel. — Kragl. d) Gojenje spomina. — Dolinar. e) 0 podučevanji petja v ljudski šoli. — Krenner 4. Bericht der BibliotheksCommission u. Neuwahl derselben. 5. Wahl des standigen Ausschusses. 6. Antrage. Nad 700 oilličnili božjepotnikov severnih Slovanov v Kim je prispelo v pondeljek ob '/^ 10. uri zjutraj v Ljubljano: imeli so v tukajšnji stolnici mašo in na kolodvoru zajutrek, ob 3/412. uri pa odpeljali so se znpet naprej proti Trstu. Tu se je pridužilo več Slovencev iz Kranjskega, med njirai tudi učitelj Josip Levičnik iz Železnikov. Popoludne so že bili v TVrstu, in od tod so se peljali v torek po morji v Jakin, in dalje v Rim. Praznik sv. Petra so že obhajali v večnem mestu. Tam se imajo muditi do 7. ali 8. julija. Namen božjepoti ~ tem času je poglavitno ta; da- obhajajo 5. dan julija, praznik ~~. Cirila in Metoda, v Rimu, in da se zahvalijo sv. Ofietu za zgodovinsko važno okrožnico, izdano 30. kimovca o slovanskih apostolih. To najdejo p. n. čitatelji tudi v »Učit. Tov.« p. 1. v 1. 21. in 22. j\'a c. k. učiteljiš-i za učitelje in učiteljice se konča šl. leto s 15. julijem. Konec letne skušnje so na pripravljavnem teoaji 6., in po letnih razredih začenši od 7. julija. Pripravljavnega tečaja prihodnje leto ne bode več. Mestne šole, deške in dekliške, končajo šolsko leto v saboto 23. julija. Zrelostni izpiti na c. k. m. učiteljišči v Ljnbljaai začeli so se pismemo 13.; na ženskem 20. p. m.; ustmeno na možkem 30. junija, 1. in 2. julija; a na ženskem od 15. — 18. julija. Za izpit se jih je oglasilo na c. k. m. učiteljišči 19 gojencev in 4 unanji (3 pomožni učitelji in 1 zaseben), na ženskem 22 gojenk in 2 unanji kandidatinji. »L. Schlztg.« Slovensko učiteljsko drnštvo je imelo odborovo sejo v četertek 30. p. m. ob navadnem času. Na dnevnem redu je bil razgovor o stenskih tablah (t. j. o načertu, o izpeljavi i. dr.), katere mislita izdati g. g.: Razinger in Žumer, učitelja na II. mestni deški šoli. Sicer glej spredaj str. 202. i\a Zalilogu pri Železnikih je bil dne 22. t. m. pokopan ondotni v. i. g. župnik Anton Pintar; k grobu spremili so ga njegovi duhovni bratje (6), 1 bogoslovec, 2 učitelja in obilo hvaležnih mu faranov. Rajni je bil iskreni spolnjevavec dolžnosti svojega težavnega poklica kot duhoven; zraven pa poseben prijatelj nedolžni mladini in za napredek šole v pravem pomenu te besede ves vnet. Na Turjaku, kjer je poprej pastiroval, podučeval je sam šolo (ker majhna duhovnija ni zamogla učitelja zderževati); tudi na Zalilogu je o času, ko učitelja ni bilo, rad se vkvarjal s podukom šolske mladine, kolikor je dopuščal čas in rajnega slabo zdravje. Tudi slovenskemu slovstvu je bil marljivi podpornik. »Učit. Tov.« je bil prijatelj skoz in skoz. Naj blagi gospod mtrno počiva v hladnem krilu matere zemlje; duša njegova pak naj vživa vefine sladkosti sv. rajal (Ranjki je umerl nagle smerti, in začuvšim o njegori smerti, so nam na misel prišle besede slovenskega pesnika: »Grob netuilo zine in angelj iz sveta mine.c Ur.) J. L. ¦J G. Prance Germ, bivši učitelj v Srednji vasi v Bohinji, je umerl 15. aprila t. 1. Ranjki je bil roj. 1. 1806 ter služil od 1. 1826. N. y m. p.!