Oživeli so družbeni sveti Skupščlna občina LJublJana Centerje na sejl koncem Januarja letošnjega leta - In slcer zbor združenega dela, zbor krajevnlh skupnosti ter družbenopolitičnl zbor - sprejela odlok o ustanovltvl upravnlh družbe-nih svetov In ustanovltvl družbenih svetov občine Ljubljana Center. Ze leta 1977 so v statutu ob-čine predvideli možnost obli-kovanja družbenih svetov, ki naj bi podružbljali področja, na katera je samouprava le malo vplivala. Vendar pa pred tremi leti marsikatera stvar, tako vloga kot pomen teh sve-tov, ni bila še povsem razjas-njena. Zaradi tega, da bi izvedeli nekaj več o pomenu in vlogi upravnih družbenih svetov, smo vprašali podpredsednico izvršnega sveta skupščine ob-čine Ljubljana Center Zoro Ude, kaj pravzaprav pomeni-jo družbeni sveti, in kako se je ta ideja preoblikovala od svo-jega nastanka dalje. »Le malo ljudi je seznanje-no z vlogo družbenih svetov, saj je bila na začetku, ko smo začeli razmišljati o podružb-ljanju uprave in politike, vlo-ga družbenih svetov v marsi-čem napačno postavljena. Večkrat smo govorili, da naj 6 / DOGOVORI bi bili to organi, ki bi nadzoro-vali, tako upravo kot delova-nje družbenopolitičnih skup-nosti. Zakon o temeljih druž-benih svetov in o zveznih družbenih svetih pa je zadevo natančneje preciziral, saj ne gre več le nasplošno, za nad-zorstvo temveč za podružblja-nje tistih področij življenja v naši samoupravni družbi, na katera ljudje do sedaj resnič-no niso imeli prevelikega vpliva. Gre za področje druž-benega življenja, kjer smo z odlokom o ustanovitvi druž-benih svetov oblikovali druž-beni svet za razvoj samoup-ravnih odnosov in družbeni svet za družbenoekonomski razvoj, na področju uprave pa družbeni svet za (sekretariat) sektor za občo upravo, ki izva-ja tudi nadzor nad zakonitost-jo in pa družbeni svet za vpra-šanja uresničevanja davčne politike. Najprej bi se dotaknila obli- kovanja družbenega sveta za uresničevanje upravnega nadzorstva oz. sektorja za ob-čo upravo.« Sektor za občo upravo Upravni družbeni sveti obravnavajo, vsaj tako je reče-no v odloku, vprašanja v zvezi z izvajanjem sprejete politike. Marsikdaj smo se morali v preteklosti sprijazniti z rezul-tati, ki niso bili odraz začrtane politike, temveč posledica večkrat naključnih pojavov v naši družbi. Pogosto se sreču-jemo z nedoslednim izvrševa-njem odlokov in zakonov ter drugih predpisov in splošnih aktov. Morda se sliši taka trdi-tev pretirana, vendar se mora-mo zavedati, da številne OZD in tudi občani vse preradi iščejo »luknje« v zakonih, vse predobro poznajo pravice, po-zabljajo pa na obveznosti. Po drugi strani pa je tudi res, da marsikdaj zaostaja uresniče-vanje pravic, ki izvirajo iz na-šega samoupravnega sistema in je to ovira za nadaljnji ra-zvoj naših odnosov. Na tem področju smo zato že obliko-vali sodišča združenega dela in postavili pravobranilce sa- moupravljanja. Toda tudi ti ne morejo v celoti posegati v predpise in tolmačenja, ki so marsikdaj posledica trenut-nih interesov. Zato naj bi družbeni sveti v sodelovanju z družbenopolitičnimi skup-nostmi, v našem primeru z občino Ljubljana Center, že pri snovanju odlokov odprav-ljali posamezne nepravilnosti in v razmišljanja o oblikova-nju takih aktov vnašali čim-več družbene prakse. Enako velja za uresničevanje predpi-sov. Marsikdaj so predpisi, za-koni in drugi akti dokaj togo tolmačeni, kar pa ima za po-sledico nekatere nepravilno-sti. Družbeni sveti naj bi na tem področju v večji meri upoštevali realnost življenja in zagotavljali, da nekatere usmeritve, ki smo jih sprejeli v Sloveniji in Jugoslaviji, ne bi mogle biti tolmačene na-pačno. Vse prepogosto smo bili priča lokalnih tnteresov in takih ali drugačnih pritiskov. Družbeni sveti kot organ pa imajo za nalogo tudi odprav-ljanje teh pojavov. Veliko pikrega je bilo že izrečenega, pa tudi napisane-ga, na račun samoupravnih organizacij, samoupravnih in-teresnih skupnosti in uprav-nih organov. Morda celo več, kot je v resnici bilo potrebno. Toda vendarle se za tem skri- va zrno resnice in vsa taka ra-zmišljanja bomo morali pre-gledati in ugotoviti, kdaj gre za zamere na račun delovanja teh organov, ki so upravičene, kdaj je nezadovoljstvo posle-dica slabe inf ormiranosti, ver-jetno pa bomo ugotovili, da so včasih nekatere pritožbe tudi neutemeljene. Pri delu družbenega sveta za sektor za občo upravo so-delujejo poleg občinske skup-ščine in IS, občinske konfe-rence ZK, SZDL, sindikatov, ZSMS ter občinskega odbora zveze združenj borcev NOV, še predstavniki Inštituta za javno upravo pri pravni fakul-teti v Ljubljani in sekretariata za občo upravo, ter strokovni in javni delavci, ki lahko v svetu sodelujejo kot posamez-niki. Družbeni svet za davčno politiko Davčna politika, kot po-memben dejavnik razvoja ne samo drobnega gospodarstva, ampak tudi življenja nasploh, - saj lahko s tako ali drugačno davčno politiko pospešujemo izgradnjo stanovanj, združe- vanje sredstev, itd. - je že dol-go časa pod drobnogledom občanov. Kljub temu pa je bi-lo do sedaj področje davčne politike dokaj odmaknjeno od samoupravljavcev, saj je davčna uprava, na podlagi sprejetih odlokov in zakonov, izvajala davčno politiko. Mar-sikdaj je bilo slišati pripombe, da je bila ta davčna politika zgrešena ali toga. Mislim, da velja za to področje enaka ugotovitev, kot za deiovanje obče uprave. Nekatere pri-pombe so bile upravične, dru-ge ne. Zavedati se moramo, da je v naši družbi edino delo lahko podlaga za prilaščanje proiz-vodov družbenega dela in v skladu s tem bo družbeni svet za vprašanje uresničevanja davčne politike tudi obravna-val vse pojave kot tudi predlo-ge za izboljšanje ali spremem-be davčne politike. Poleg vseh družbenopolitičnih skupnosti in družbenopolitič-nih organizacij bodo pri delu tega sveta sodelovale še go-spodarska zbornica za ob-močje Ljubljane in pa združe-nja samostojnih obrtnikov občine. in davčna uprava. Ta-ko kot pri družbenih svetih za občo upravo pa je tudi predvi-deno, da lahko v svetih delu-jejo tudi posamezniki, stro-kovni in drugi javni delavci. Pristojnosti družbenih svetov Ker družbeni svet ni nika-kršeri nadzorni organ, temveč pomeni podružbljanje funkcij uprave in davčne uprave, so tudi njegove pristojnosti, da predlaga upravnim organom posamezne spremembe in da-je mnenja. Pobudo, da druž-beni svet obravnava tako vprašanje, lahko sproži ob-čan, delovni ljudje, samo-upravne organizacije ali skup-nosti in OZD. Na podlagi sprejetega mnenja družbene-ga sveta pa so upravni organi dolžni razpravljati o danih predlogih in mnenjih in dati o tem tudi svoje mnenje. Na ta način ne bi več moglo priti do pojavov, da so vsi nezadovolj-ni s kakim odlokom, pa ven-dar nihče ne da obrazložitve, zakaj je tak odlok bil sprejet. V kolikor upravni organi za-vrnejo mnenje družbenega sveta, so dolžni povedati za-kaj in podati razloge za to. Družbeni svet za razvoj samoupravnih odnosov in družbenoekonomski razvoj Kljub temu, da je minilo že več let od sprejema zakona o združenem delu ponekod ra-zvoj samoupravnih odnosov še vedno zaostaja za sprejeti- mi načeli. Družbeni svet za ra-zvoj samoupravnih odnosov pa ima za nalogo prav obrav-navati uresničevanje teh od-nosov v občini, pri čemer pa se mora poglobiti tudi v vpra-šanja samoupravne organizi-ranosti in način urejanja med-sebojnih razmerij. Družbeni svet za družbe-noekonomski razvoj pa ima na skrbi predvsem vprašanja planiranja in usklajevanja go-spodarskih in družbenih de-javnosti. Na področju planira-nja in usklajevanja razvoja go-spodarstva in negospodarstva je večkrat prišlo do razkora-ka. Naloga sveta je, da na take pojave pravočasno opozarja in daje predloge, da se odpra-vijo. Pri delu tega sveta bodo sodelovali tudi predstavniki poslovnih bank, posameznih organizacij združenega dela ter znanstvenih in drugih strokovnih organizacij. Obljuba, ki obvezuje Čeprav delovanje družbe-nih svetov še ni zaživelo, pa lahko od njih, vsaj po besedah Zore Uletove, veliko pričaku-jemo. Predstavljajo nekako bližnjico med resničnim živ-ljenjem, izvajanjem odlokov, potrebami in željami občanov in med upravnimi organi. Oblikovanje teh svetov ni ne- zaupnica dosedanjemu delo-vanju, delegatsko zasnovane Skupščine in IS skupščine občine Ljubljana Center, niti nezaupnica delovanju stro-kovnih služb občine, temveč predvsem pomoč pri njiho-vem delu in zagotavljanje ne-posrednejšega vpliva obča-nov in delavcev na oblikova-nju naše samoupravne druž-be. Ze sam postopek prejema-nja posameznih odločitev pa tudi drugih aktov, je dokaj dolgotrajen. V tem času pa se pogoji v vsakdanjem življenju spreminjajo. Družbeni sveti naj bi prav te spremembe za-sledovali in vnašali v delova- nje delegatskega sistema. Omogočali bi marsikdaj od-pravo še tistih belih lis v na-šem sistemu, ko samouprav-Ijavci še ne morejo dovolj vplivati na sprejete odločitve. Pripomogli naj bi k temu, da se posamezni odloki ali dru-gačne odločitve ne bi spreje-male post f estum, temveč pra-vočasno, da ne bi ugotavljali posledic temveč odpravljali vzroke. Ob vsem tem lahko zaželimo na novo oblikova-nim družbenim svetom le ve-liko delovnih uspehov, in da bodo opravičili zaupanje, ki smo ga stavili na njihovo de- lovanje. B. Pogačnik DOGOVORI / 7