SENIKI 
STR. 4 


ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM 

Monošter, 7. septembra 2006 • Leto XVI, št. 36 

(NE)POŠTÜVANJE DRUGAČNOSTI 

Ali si leko zmislite, ka déte po pauti, slovenski gučite po telefoni, k vam staupita dva štrbanclina z obrito glavauv pa v ledernom džekini, vas zbijeta, vam vkraj vzemeta telefon pa vam na pleče napišeta, naj se prej sčistita s tauga rosaga. Tau se je zgodilo ednoj vogrskoj dekli v Slovakiji zatok, ka je po mobilnom telefoni vogrski gučala. Ali si leko zbrodite, ka vam na vaš ram, v sterom so živeli vaši stariške, stari stariške pa njini stariške, gnauk samo napišejo, ka vas smrt čaka samo zatau, ka ste Slovenci? Nika takšoga se je godilo z Madžari v Vojvodini, o tejm so dosta pisale vogrske novine pred par mejseci. Ali si leko predstavlate, ka varaški župan pride s svojimi delavci pa da vöskopati tablo, na steroj piše Szentgotthárd pa Monošter? Na mesto te table da postaviti tablo samo z vogrskim napisom. Tau se godi Slovencom na avstrijskom Koroškom. Zakoj ništerne lidi tak fejst mauti, ka so tisti, steri paulek nji živijo, ovakši? Majo ovakšo materno rejč, ovakšo kulturo. Zakoj je mautijo dvojezični napisi, steri na zvüna kažejo, ka v enoj krajini pauleg večinskoga naroda manjšinci tö živejo? O Vojvodini smo vsigdar tak znali, ka je krajina mirnoga sožitja (együttélés). Vej pa v toj krajini je za časa Jugoslavije tö več narodov vküp žive-lo. Pauleg Srbov ešče Hrvati, Madžari, Nemci, Čehi, Slovaki, Ukrajinci… Tej narodi so že tak dugo vküper živeli, ka so se poznali med sebov, so se navčili poštüvati. Poštüvati kulturo eden drugoga. Problemi so se te začnili, gda so v tau krajino prišli lidge, najbole Srbi iz tisti pokrajin, stere so v jugoslovanskoj bojni dosta trpele. Tej lidgé so nej v takšnom duhi gorrasli kak Vojvodinčarge. Nej v duhi tolerance. Svojo zbantüvanost zavolo bojne, zavolo toga, ka so mogli zbežati iz svoje rojstne pokrajine, so s sebov prinesli. V svoji čemeraj so se znosili na tiste, steri so bili ovakšni kak oni, stere so nej razmeli… Ka je v toj krajini prišlo do preci incidentov med Vaugri pa Srbi, je dosta kriva politika, stera je nej tak včasin gorstaupila prauti tau-ma. Gda je pa že ogenj v streji, te ga je težko pogasiti. Tak gasijo zdaj ogenj sovraštva (gyűlölet) na Slovaškom, steroga je pa sama politika vužgala. Pred volitvami so ništerni politiki vöponücali nacionalna čustva pa so ratali prauti manjšinam, najbole Vaugrom. S tejm, ka je ta partija prišla notra v slovaško vlado (kormány), je pa nikak tak vögledalo, ka je tau legitimno gratalo. Zdaj, gda so tau eni skrajneži (szélsőségesek) vöponücali, tak vlada kak policija vse naredi, ka bi tau preprečila. 


O Avstriji, kak stari demokraciji, bi si težko mislili, ka si en politik leko norca bere iz ustavnega sodišča (Alkotmánybíróság), stero je dalo pravico koroškim Slovencom, steri se borijo za dvojezične krajevne table. Nej dojšlo, da je dau dvojezične table vömeniti z enojezičnimi, zdaj si je vözmislo nauvo finto. Vö si je zmislo, ka prej zavolo prometne varnosti ne smejo biti na tablaj napisi v dvej gezikaj, v nemščini pa v slovenščini. Prej tau zakon o prometni varnosti (KRESZ) ne dopisti. Takšni napisi prej tak leko zmautijo šofere, ka nevarni leko gratajo. Zatok si je zdaj tau vözmislo, ka pod tiste table, stere bi mogle biti dvojezične, vöobejša male table. Na völki tablaj piše z völkimi liturami ime varaša ali vesi samo nemški, na mali tablicaj z malimi liturami slovenski. Ka je pa te tau, če nej dojgledanja Slovencov, nepoštüvanja njinoga jezika, njine kulture. Če si tau leko dopistijo politiki, kak bi pa te leko čakali od »maloga« človeka, ka naj spoštüje drugačnost? Pa itak, dostakrat je prausni človek dosta bole toleranten kak tisti, steri bi morali peldo kazati. V Evropi vejndrik nejga naroda, nejga lüstva, nejga manjšine, steri bi nej meli svoje rane, stere bi zgodovina nej zbantüvala, do steri bi nej krivična bila. (Slovenci v Porabji se z britkim žmajom v lampaj spominamo na petdeseta lejta, gda so dosta držin vöodpelali, internirali iz Porabja, Nemci ne morejo pozabiti interniranja na Nemško…) Če pistimo, ka ništerni vöponücajo, ka gda drejgnejo v te stare rane, zaboli, se nigdar ne navčimo spoštovati eden drügoga. Nigdar se ne navčimo, ka pod soncom za vsakšoga mora biti mesto. Mesto, gde leko živi človeki primerno življenje. Gde leko svobaudno guči svoj gezik pa se ma nej trbej bojati, ka za njim skričijo kak inda svejta: „Če vogrski krü djejš, guči vogrski.« Ali kak se je zgodilo vogrski dekli na Slovaškom, steroj so, prva kak so jo zbili, kričali: »Na Slovaškom se slovaški guči!« 

Marijana Sukič 
2 


Bogojina: osemnajsti Košičevi dnevi 


PRIHODNJE LETO BODO 
POSVEČENI PRVEMU 
SOMBOTELSKEMU ŠKOFU 

V prekmurski Bogojini, znani tudi po čudoviti katoliški cerkvi, zgrajeni po načrtih slavnega arhitekta Jožeta Plečnika, potekajo osemnajsti Košičevi dnevi. Začeli so se z nastopom domačih pevcev 19. avgusta v Filovcih, na zaključnem koncertu 16. septembra pa bo v bogojinski cerkvi pel zelo uveljavljen New Swing Quartet. Košičevi dnevi vsako leto potekajo v znamenju znane osebnosti, povezane s tem geografskim prostorom, ali pomembnega dogodka oziroma obletnice, kot je bila, denimo, 790-letnica prve omembe Bogojine. Za letošnjo osebnost so izbrali dr. Franca Klara, zobozdravnika in prekmurskega izobraženca (1896 
– 1967). Ob Košičevih dnevih izide tudi zbornik, ki je iz leta v leto bogatejši, tako po zanimivi in raznoliki vsebini kot obsegu. 
»V vseh teh letih so nastajale in se odvijale prireditve po naših krajih z bogato vsebino, dobro organizacijo in skrbnim vodenjem ter širile dober glas o Košičevih dnevih tudi širše. Nekaj teh prireditev je dobilo tradicionalni značaj, kar je dobro in prav. Kot zvezda stalnica si leto za letom sledijo Hubertove maše, slikarska kolonija, vinogradniški večer, zelenjadarski dan, folklorni večer, pohod po poteh kulturne dediščine, nastopi ljudskih pevk in pevcev, koncerti v farni cerkvi, jubilejne maše ter blagoslovitve novih pridobitev,« 
ocenjuje Franc Horvat, eden izmed pobudnikov Košičevih dnevov kulture, in dodaja pomen dogajanja: »Z odkrivanjem lastnih korenin, z 18-letnim nenehnim vračanjem k našim pomembnim prednikom, h kulturnim znamenjem, k ljudskim običajem in starim pesmim, folklornemu izrazu in plesu se nam utrjuje zavest o naši bogati kulturni preteklosti, o tistem soku, tistem viru moči, ki nam lahko pomaga v spopadih z izzivi časa, ko prihaja takozvana globalizacijska prihodnost.« 
Ime letošnjih Košičevih dni - dr. Franca Klara, zobozdravnika in prekmurskega razumnika - predstavlja mariborski pomožni škof dr. Jožef Smej. Avtor poudarja troje, in sicer prvič: dr. Franc Klar, Kleklov privrženec. Biti Kleklov privrženec je velika čast, posebej sedaj, ko je Klekl po disertaciji dr. Stanislava Zvera in dr. Petra Štumpfa postavljen v pravo luč; drugič, dr. Franc Klar se je boril, da bi bile šolske zgradbe in zemljišča vrnjene verskim občinam kot pravnim lastnikom; tretjič: po posredovanju dr. Franca Klara, dr. Franca Bajleca in dr. Tomaža Kelenca so se 
6. oktobra 1935 odprli višji razredi samoupravne realne gimnazije v Murski Soboti. Jožef Košič, po katerem so prireditve poimenovane, je bil rojen v Bogojini, je prvi prekmurski posvetni pisec, kot duhovnik je svoje življenje preživel, deloval in ustvarjal v Porabju. Najprej je bil župnik na Dolnjem Seniku, potem pa na Gornjem Seniku. Ker bo prihodnje leto 140. obletnica smrti Jožefa Košiča in 230 let od ustanovitve sombotelske škofije ter posvetitve prvega škofa Jánosa Szylija, je Jože Vugrinec, član pripravljalnega odbora in urednik zbornika, občini Moravske Toplice posredoval predlog, da bi bili 19. Košičevi dnevi 2007 posvečeni tema pomembnima osebnostima. Za škofa Jánosa Szilyja je znano, koliko je prek prekmurskega katoliškega pisatelja Miklósa Küzmiča prispeval k temu, da se je na področju današnjega Prekmurja ali takratne Slovenske okrogline ohranilo slovenstvo. 
eR 

Obletnica sombotelske 
evangeličanske cerkve 

V nedelo, 28. avgusta, ob desetoj vöri so se sombotelski evangeličanski verniki vküper zbrali na ousvetno božo slüžbo v lepou obnovlenoj, 110 lejt staroj evangeličanskoj cerkvi, naj hvalo dajo gospodnomi Bougi za tou, ka so se ponov
no leko včakali okrougle obletnice. Božo rejč je glaso evangeličanski nadškof János Ittzés. Navzouči so bili njegova žena, duhovniki sosednih gmajn, predstavniki pobratene gmajne iz nemškoga Kaufbeurena, prešbiteri ino kotrige naše fare, šteri so do zadnjoga mesta napunili cerkev. Zvekšega je bila cerkev obnovlena že na njeni centenarij, zdaj je pa restavriranje popolnoma dokončano. Obnovlene so orgole, restavrirani je oltarski kejp, pozlačene so glave stebrov, modernizirana je njena znotrejšnja razsvetljava, vpelano je nouvo ogrevanja. K oblejtnici je na stejnaj stopnišča, štero pela gor k koruši, odprejta stalna razstava zgodovine zidanja cerkve od njenih planov naprej vse do njene posvetitve. Montaže kopij originalnih kejpov ino dokumentov so pripravili v Muzeji Savaria z najnovejšo digitalno tehniko. Ta razstava je ploud večdesetlejtne aldüvajouče raziskovalne delavnosti cerkvene historičarke profesorice dr. Žužane Wirth. Domanji duhovnik Gregersen-Labossa György: »Naša cerkev je milenijska zidina, 
ar je bila zozidana 1896. leta. V Somboteli so nameravali k mileniumi prejkdati več zgradb, ali nej so jih mogli dovršiti v imenüvanom termini.« 
• Stalno razstavo bi mogli odprejti že k centenariji. Zakoj ste čakali s tem ešče deset lejt? 
»Sombotel so za časa drüge svetovne bojne anglo-ameriški bombniki v ednom dnevi natelko porüšili, ka je postano peti najbole porüšeni varoš na Vogrskom. Cerkev je na srečo nej bila porüšena, ali na župnišče pouleg cerkve je spadnola bomba, štera je eden tao zidine dobesedno zravnala z zemlo. V porüšenom deli je biu naš arhiv, pa je vekši tao naših cerkvenih dokumentov na nikoj prišo. Tisto, ka je ostalo, so vöpobrali iz praja, iz ruševin, pa notrizmetali v kište. Tak je tou počivalo več deset lejt. Dr. Žužani Wirth se mamo zahvaliti, ka je s težkim, potrpežlivim delom zvekšega vred spravila ohranjene dokumente, eden tao šterih notpokaže naša razstava.« 
• Sreča v nesreči je bila, ka evangeličanska cerkev nej bila poškodovana, kak na primer čudovito lejpa sombotelska katedrala, štero so najprvle ščeli podrejti, ar je tak vövidlo, ka jo je nemogouče več restavrirati. 
»Kak sam prvle omejno, je bomba spadnola na župnišče, štero se nahaja blüzi cerkve. Na nikoj so prišle dragocene umetniške pi-sane okenske glažojne, pa stejna na strani oltara se je poučila. Vekše škode na srečo na cerkvi nej gratalo.« 
• Na vabili piše, ka so cerkveni koncerti 25., 26. ino 27. avgusta pravzaprav programske točke Karnevala Savarie. Kak pride tou dvoje vküper? 
»Mislim, ka je ta moja ideja pravilna, ar so našo cerkev posvetili avgusta 1896. leta, pa tüdi karneval je organizirani vsako leto avgusta. Pomislo sam na tou, ka bi dobro bilou tou dvouje povezati med sebov, pa naredti iz toga tradicijo. Pozvali smo dobre muzikante, dobre orkestre ino pevce. V velkom so prišli tüdi verniki drügih veroizpovedi, pa celou dosta je bilou mladine, ka me zvönredno veseli. V cerkvi smo poslüšali renesančno muziko v izvedbi komornega orkestra Capo D Astro ino italijanskoga orkestra Al Tei, koncert stare glasbe v izvedbi ansambla »Ómuzsika«, na placi pred cerkvijo, gde je bil v soboto i v nedelo piknik, pa smo poslüšali koncert na kitari ino evangeličanski pihalni orkester iz Lajoskomároma. Na sejmi knjig smo odavali cerkvene knjige pa različne drüge religiozne izdaje.« 

Suzana Guoth 


Porabje, 7. septembra 2006 

3 


Cerkveni spomeniki v Prekmurji 



MARTJANCI -ŽUPNIJSKA 
CERKEV SV. MARTINA 

Tam, nad prvo vrstov kejpov, šteri poleg svetnic kažejo legendo patrona cerkvi sv. Martona, se ešče dobro vidi gotski napis … item Anno MCCCLXXXXII Edificata fuit ista ecclesia.. in tempore plebvani Erasmi.., se parvi, ka je bila cerkev dozidana leta 1392, te, da je biu 
tü župnik Erazem. V kraji, šteromi je fejst češčeni sv. Marton, prišo je iz indašnjega rimskoga varaša Savarie/gnešnji Sombotel, stogi prelejpa gotska cerkev. Od daleč jo oznanja zapadni stolp, s poudarjenimi in proti streji bole razgibanimi pročelnimi oknami. Kcuj je prizidani kesnej, na začetki 18. veka (1702) baročno völbani hajov. Z zvönske strani se najlepše kaže na tri strani zapreti prezbiterium, šteroga diagonalno na vogale podperajo stubasto zidani kontarfori/oporniki, s severne strani pa je kcuj postavlena ešče sagreštija. Notri je ob baročnom hajovi videti v celosti ohranjeno svetišče, v šteroga odpira šilasti gotski slavolok. Tri okna v zakljüčki in v južno steno oltarnoga prostora mečejo svetlost, pri tom pa ne smemo pozabiti povedati, ka so 
njemi pravo štijmo dugo davali vitraži s apoštolskimi podoubami, kak porouča opat Kazó 1698. Gotski völb se zdiga vse okrog iz za tisti čas trno naprejdnih konzolnij mask, takšij, gde se med listjom vö kažejo človeške glave. Napravli so jij meštri, šteri so tisti čas poznali najnovejše pridobitve glavnij umetnostnij stavbarnic kakša je, povejmo, zagvüšno bila tista, štera je delala za casara Karla IV. in njegove sinouve iz dinastije Luksemburžanov. Vodo jo Peter Parler, njegovi nasledniki in sodelavci pa so v Pragi pa indrik po Srednjoj Evropi gori postavli dosta lejpij cerkvenij hramov. Tüdi križna rebra, ka nosijo völb, pa skpelniki, kak je rozeta pa jagnje bože, kažejo na tau, ka je šlo za dobre pa včene gradbene meštre. Po vsom, ka premore martjanska gotska arhitektura, leko povejmo, ka ide za edno od najlepšij gotskih cerkvi v rami t. i. prekmurske skupine gotskih cerkvi, med štere štemo sobočko, turniško, tisto pri Sv. Juriji, Tišini, pa ešče indrik. Posebno vrednost davle martjanskoj cerkvi gotska poslikava, štero je zgotovo velki mešter Janoš Aquila s svojimi pomočnikami. O njem dosta pove napis, šteri teče na južnoj stejni prezbiterija: 
per manus. Johannes Aquila de Rakespurga oriundis (depicta/ornata?), se pravi: z roukov Janoša Aquile, izvirajoučoga iz Radgone (poslikana/okrašena). Za njega znamo tü, ka se je sam nasliko, na ednom od prvij stenskij kejpov sploj v evropskoj umetnosti; ide za kejp nad oknom južne prezbiterijske stranice, gde je videti bradatoga, v viteški gvanti, pa s sablov in klobukom, klečečoga meštra Aquilo, šteri drži predse trak Omnes sancti orate pro me Johannes Aquile pictore, se pravi vsi sveci molte zame, Janoša Aquilo slikara. Gda je te naš Aquila delo v Martjancaj, te je bilo za njim že dosta 



AVGUST PAVEL - 
ETNOLOG 

V torek, 29. augustuša, so v Somboteli v Muzeji Savaria odprli razstavo „Avgust Pavel – etnolog”. 28. augustuša bi biu Avgust Pavel 120 lejt star. V spomin na tau oblejtnico so v muzeji tau razstavo vküppostavli s tisti predmetov, štere je Avgust Pavel zbiro za muzej. Tau so piskrene posaude, prauke s šterimi so 

inda pejglali, modeli za plaudruk pa za medene figice. Ništerne reči, štere je emo na svojom pisalnom stauli, je na pausado dala njegva či, Judita Pavel. Paulek razstave se leko pogledne film o živlenji in deli Avgusta Pavla. Fotografije, štere je gordjamau, pa so v malom albumi, šteroga so že dobili za dar tisti, ki so bili na državnom srečanji v Monoštri. Prva liki se je razstava odprla, pa so pred kip (szobor), šteri stogi pred muzejem, dali doj svoje vence: delegacija iz rojstne vesi Cankove, rektor Visoke šole Dániel Berzsenyi, direktorica knjižnice Dániel Berzsenyi, predsednik Lokalnozgodovinskega društva Železne županije, glavni urednik revije Vasi Szemle, sombotelska slovenska samouprava in Muzej Savaria. 
-mkm-


napravlenoga. Povejmo: s kejpami okinčana cerkev v Veleméri, Turnišči, pa mogoče ešče v Radgoni. Aquila je meu trno gvüšno rokou, zatok ka je sliko tak, ka je dobro zavado obraze v eden mili, düšno pun pogled, kcuj pa je isko videz punoga tela z blagom vred, pa ešče okolino se je trüdo zgrabiti. Gda je sliko v Martjancaj je meu poleg pomočnike tü, zatok ka je po svetniških kejpaj, posebi pa apoštolaj videti roko ednoga malara, šteroga diči novi stil, doma, tak kak Aquilov, s Češkoga. Samo da je od toga ma
lara, šteroga smo imenüvali kak Meštra martjanskih apoštolov, nouvo tau, ka se je bole držo prvin, poznanij od Meštra trebonskoga oltara (ok. 1390), pa je zato riso takše bole sloke figure, pa malo čemeraste obraze kcuj. Vej pa je tau skoro za razmeti, čas je biu takši, ka se je dosta spreminjalo in so nej dugo za tem, v Konstanzi na Nemškom, na grmadi vüžgali velkoga reformatora Jana Husa (1415). Kejpi v Martjancaj majo velko vrejdnost v evropskom stenskom malaraji. S časom nastanka v zadnjom desetletji 14. veka pa z delom meštra Aquile in bar Meštra martjanskij apoštolov spadajo v vrij poznogotske umetnosti sploj. Spomenik je tau, šteri sam za sebe guči, kak visika je bila düšna skrb v Slovenskoj okroglini na pragi nauvoga veka! 
Janez Balažic Foto: Marjan Smerke 

Porabje, 7. septembra 2006 


4 




BOGATI VAŠKI DNEVI NA GORENJOM SENIKI 
Na Gorenjom Seniki smo se 26. augustuša na tou prebüdili, ka so na glavnoj cesti znotra vesi na sojaj zastave. Tüdi center je biu okinčani z zastavami. Pripravlali so se na vaške dneve kak vsakšo leto. Tou je svetek vaščanov, šteroga nam gornjeseniška občina in civilne organizacije pripravijo. V soboto zadvečerek so bile vaške igre. Ekipe so bile iz Martinja, Gornjih Slaveč, Čepinec, Gorenjoga Senika. Kaule so se tiskale, drva so se žagala, kalala, vse naloge so nutpokazale, kak se je delalo inda svejta. Zmagala je ekipa iz Gornjih Slaveč. Večer je v šatori bila veselica, za štero je poskrbela gostilna Škaper-Cifer. V nedelo ob pol deseti se je začnila slovesna sveta meša z domačim 




Na vaški igraj so ekipe leko pokazale, stera zna bole žagati 
Porabje, 7. septembra 2006 
župnikom Ferencom Merklijem in s cerkvenim pevskim zborom. Po sveti meši so vernicke šli na cintor, gde je gospaud blagosloviu povekšano kamro (mrliško vežico). Lejpi velki prostor je pod strejo. Do tejga mau, če je slabo vrejmen bilou, so domači in pokojnika sorodstvo pa duhovnik mogli na dežji stati. Tou je zdaj vse pod strejov. Na šolskem igrišči je biu postavljen šotor in tü se je začno kulturni program s pozdravom župana Martina Ropoša, šteri je na kratko povedo, ka so naredli v vesi in ka eške morejo naredti; tau sta vodovod in kanalizacija. Na kulturnom programi so nastopili folklorna skupina OŠ Gornji Senik, Gorički lajkoši, ljudski pevci ZS Gornji Senik, Klapovühi iz Benedikta, tou so dečki in dekleta, šteri so igrali in popejvali, pa eške vmes kaj smešnoga vcuj povedali, sestra 
in brat Barbara in Szilárd Gyeček. Vsi so bili enkratni. Po kulturnom programi so vsem navzočim obiskovalcem več kak tristo porcij dobroga gulaša pa pijače flajsno vöznosili. 
se je na športnom igrišči začnila predstava graničarov, na šterom so nut pokazali, ka vse zna graničarski pes najti, npr. drogo. Gasilci so tü pokazali, ka če bi gorelo, kak bi oni gasili. Ogenj je nikak nej sto goreti, gda se je pa vužgalo, bi skoro šprickance nej trbelo, ka se je tak dež vlejo, ka je ogenj pogaso. Kljub temu so prišli domanji in od Grada gasilci, steri so ogenj pogasili s penov. Te cajt so od podneva naprej na šolskom dvorišči postavili za najmlajše igrala, ka so se leko čujskali, skakali. Žao, športni program je vrejmen pokvarilo. 
Od podneva do polnoči je igro ansambel Vikend band iz Slovenije. Takše se je eške nikdar nej zgodilo, ka so muzikante nej domou püstili domači. Bi samo do devete vöre igrali, tak je bilou v programi. Dapa igrali so do polnoči. Za vaške dneve bi se v imeni vaščanov rada zahvalila vsem, ki so je organizirali in je finančno podprli. 
Vera Gašpar 
5 




DROTMANTRAŠI NA KARNEVALI SAVARIA 

V Somboteli so letos od 25. do 
27. augustuša organizirali Karneval Savaria. Kauli Glavnoga trga, na 13. mejstaj, je bilau 322 programov. V dvej mejstaj je trbölo plačati, drügo je vse začnili v 10. vöri, pa so trpeli programi do paunauči. Gda že kmica bila, té so edni z ognjom plesali. Koncerti so bili vnoči in vodnék. Igralo je lüstvo vseféle narodnosti. Tak so nutpokazali 


šenki bilau. Na Glavnom trgi pa v ulici Thököly na senji so odavali piskrene in lesene posaude, košare, špile, gvante, svejče in vsefele. Na več odraj so plesali, spejvali, igrali. Nej samo domanji, liki iz tihinski rosagov tö. Programi so bili za mlajše, za mlade in starejše lüstvo, vsikši si je nika najšo. Vsikši den so svojo muziko, pesmi Hrvatke, Ciganji pa Židovge tö. Paulek frančiškanske cerkve v ednom dvorišči pa smo leko spoznali, kak so Rimljani, stari Madžari živeli v šotoraj, pa kak so se bojüvali s sablami, kak so strejlali s puščicami (nyilakkal). Nej bilau vse samo za gledat, dosta vse se leko vösprobalo tö. 
Strejlanje pa ples pri šterom čarvau trbej obračati. Piskrene posaude, štriki so se leko redli. Paulek püšpekove cerkve so pa robe, slüžbenice odavali, šteri so nam cejli den slüžili. Turbo so za nas nosili pa takše. Na Karnevali Savaria – na vinskoj cesti – je tö biu eden oder, na šterom so gorstaupili tistoga mau so meli 300 nastopov skor po cejli Sloveniji, v Austriji, na Francuskom, v Italiji in na Švedskom. 2002. leta so vödali svoj CD z naslovom, „Dere sen jaz mali bija”. Igrajo ljudske in klasične pesmi, štere za tamburice prireja vodja Simona Pirc. Z njauv vred ji je 12, in so skor vsi mlade dekline 


Drotmantraši iz Radencev v Sloveniji. Pozvali so je sombotelski Slovenci. Zatok majo tau imé, ka draut mantrajo – na tamburice igrajo. Ansambel je biu ustanovlen 1995. leta. Od in mladi podje. Z muzikanti so prišli v Somboteu eške člani KUD Klopotec s Kapele pri Radencih. 
Besedilo in foto: 
M. Kozar 



Zveza Slovencev na Madžarskem je 27. augustuša organizirala prvo športno srečanje 

Porabcev in Prekmurcev. V programu so meli mali nogomet za mlade, za ženske pa za stare pojbe. Mlajšom so pa več zabavni športni programov ponüdili. Tri mladinske ekipe so bile: OŠ Šte
vanovci, Dolnji Senik pa OŠ Bakovci. Pri ženski ekipaj so igrale 
dekle iz Slovenske vesi, Števano
vec, Pertoče pa iz Cankove. Pri stari pojbaj so se Andovci (gde je samo eden bijo iz Andovec), Sakalovci pa Pertoča špilali. Program se je zadvečerek v tretjoj vöri začno z nogometom. 
Srečo so meli nogometaši zato, ka te je že začnilo deževati pa se je več nej prašilo. Istino, ka so bili taši tö, šteri so prajli, ka bi 


se baukše bilau pod šatorom špilati. Tekme so se z ženskimi začnile na dvej igrišči pa so cejlak do sedme vöre držale. Med tekmami so se mlajši leko špilali z badmintonom, z žogami pa so si leko poglednili modele, ka je notrapokazo Slavko Car iz Bakovec. Ekipe so naslednje rezultate dosegle: mlajši: 1. Bakovci, 2. Dolenji Senik, 3. Števanovci; ženske: 1. Slovenska ves, 2. Števanovci, 3. Pertoča, 4. Cankova; moški: 1. Sakalovci, 
2. Pertoča, 3. Andovci. 
K. Holec 


Porabje, 7. septembra 2006 

6 



Lübi moji, gvüšno ste v kakši novinaj že najšli takšo mesto, na sterom lidge pišejo padari. Pa njim tam doktorge nazaj pišejo, ka naj delajo, ka do se boukše čütili ali pa se njim žitek na lepše obrne. Tak leko pišemo padarom za glavou. Vej pa vejte, tou so tisti, steri brž gore pridejo, če je steri bole čüdne nature. Leko se zglasimo padari za vcejlak proustebetege. V novine nam leko nazaj napišejo svojo padarge za vcejlak nejpoznane betege. Nikak najbole pa lidge radi pišemo tistim padarom, ka se spoznajo na seksologijo. Pripoznali tou sami sebi ali nej, depa tou tö najraj tapreštemo vsi drugi tö, nej pa samo tisti, ka je doktora seksologije kaj pito. V edni naši novinaj se tisto mesto zove »Doktor, ka mi je gé?«. Gda človek na tisto mesto v novine pogledne, sploj ne more vörvati, kelko problemov mamo lidge v tom seksualnom tali našoga žitka. 
-Če človek nema vred vzeto svoj seksualni žitek, njemi leko vse drugo dé naoupak, -mi je tumačo moj pajdaš Gibati. -Pogledni mene! Ge mam doma tou vse vred vzeto. Zato pa nikše baje nega nej v slüžbi, nej nut v mojoj glavej, doma pa eške najmenje problemov geste. Sto ma kakše takše nevole, se njemi prejk potegnejo na vse njegvo delo pa kouli njega. Steri ma seksualni žitek vred vzeti, njemi vseposedi indri tö sija sunce. Nej pa tou, ka leko eti taprešteva, -mi je porino pod nous novine. Pod tistim Doktor, ka mi je gé, je nikšen moški etak piso: 
-Star sam nin kouli štirideset lejt. Pravijo, ka za svoja lejta eške dobro vögledam. Pa rejsan se trüdin, ka bi tak ostanilo. Čiglij vejm, ka čas tadé, pa ne ostanemo večno mladi. Na, moja žena je vcejlak načišne nature. Gda sva eške bole mladiva bila, pa eške prva, kak pojep pa deklina, so vsi moški kouli mene bili nevoškeni. Vej pa za istino, bila je najlepša daleč koulivrat. Depa kak lepota ne trpi dugo, sam brž sam tö gor prišo. Nagnouk več nej mejla nikšne brige za sebe. Začala je gesti, nej gesti, süniti vse več pa več pogač, tort pa keksov. Pa je že za nika kratki lejt bila bole šurka kak pa duga. Pa vküper s tejm jo je večer v posteli vse bole pa bole bolejla glava. Gratala je pravi seksualni manjak, nikše vole je več nej mejla, ka bi delala tisto najlepše delo na svejti. Ge pa mam takšo volou tou delati. Zdaj po petnajsti lejtaj, ka sva oženjena, mi je že vse više prišlo. Zato vas pitam, ka naj de-lam, ka se tou vömini. 
Spodkar njemi je doktor, specializejrani seksolog za držinska pitanja tanapiso: 
-Moram vam povedati, ka ste sami krivi, ka se je tou zgodilo. Gvüšno ste mi pozabili vöovaditi, ka ste ženi zavolo vaše lübezni nej nika dopistili delati. Zavolo dugoga časa se je tanjala, namesto ka bi skrb za sebe mejla. Vejn ste eške sami lejtali kouli nje pa njoj dvorili s torticami, dokeč ste nej gor prišli, ka se godi. Depa nigdar je nej prekesno, pavijo naši lidge. Zato vam svetüvlem, ka naj napravite. Eden večer se nagejte lüka pa česneka. Prejk toga spite eno palinko, malo po tistom pa eške pivo. Pa se po tistom doj ležite pri njoj. Tou delajte kakši teden ali dva. Leko po tistom gor pride, kak je, če se steri tak tanja, pa nema brigo nej za sebe, nej za lidi kouli sebe. Če pa se nika ne zgodi, če se nete začnila od vajini problemov tö po tistom zgučavati, de najboukše, ka si poiškete drugo žensko ali pa se začneta baviti s politiko. Dosta sreče, vaš doktor Bine. 
Trno zanimivo štenje, nej? Pa sva si tak prajla ge pa Gibati tö. Mene pa je vse bole mantralo edno nouvo pitanje. Leko je tou istina, ka idejo v politiko tisti, ka majo seksualne probleme? Brodite si, ka je tou rejsan velka istina. Nejso mogli pošteno delati tisto najbole lejpo delo na svejti, pa zdaj nas tak ne velko ge..jo. 
Miki 



Mesec dni po tistem, ko je bila v televizijskem Stičišču objavljena reportaža z razstave v Trajštofu, je Andraž povabil Laro na klepet v lokal v njenem mestu. „Dolgo je trajalo, da ste našli čas za pogovor in se celo pripeljali sem. Kakšna čast, darilo – pesem, je še posebno presenečenje,” je Lara dobre volje, preden poiščeta mizo v lokalu, ki sodi v kulturni dom in je v tem dopoldanskem času skoraj prazen. „Trajalo je res precej časa, vmes je prišlo nekaj obveznosti in nepredvidenih dogodkov, pa tudi domneval sem, da ne pogrešate ravno mene, saj vas obkrožajo številne sodelavke in sodelavci, na pesem sem se spomnil kmalu, ko sva se spoznala in se je od 


KLEPET Z LARO 

Z novinarko Laro, ki jo je z Gajo, s katero se še poljubila spoznal na Dunaju in ji dal nista, čeprav hodita nekaj let na klepete. Zdaj ga je zamikala 
intervju na mednarodni raz-
Lara, zlasti zaradi dobrega po
stavi v Trajštofu, se Andraž 
znavanje likovne umetnosti, 
znova sreča. 
kar mu je seveda godilo. Bolj 
lahko bili svetovalec pri naši oddaji, ko pogosto nimamo pravih idej, in če jih že imamo, so običajno táke, ki jih ni mogoče pripraviti res dobro in televizijsko gledljivo.” „Moj problem, če se temu lahko reče težava, je v tem, da običajno govorim preveč, danes bi lahko rekel, da imam bolj tihi dan. Ne zaradi vas, ne zaradi sebe, ampak je tako naneslo, kot se mi dogaja pri risanju. Domišljam si, da imam odlično idejo, zato jo poskušam prenesti na papir. Tu se zatakne prvič, ker je tisto, kar vidim na listu, nekaj drugega, kot sem si zamislil. Platno ostane napeto v okvirju, pripravljeno za nanos barv, iz mene nobenega, niti najmanjšega ustvarjalnega vzgiba. Saj nočem narisati ptic, kot so v resnici, ampak upodobiti jato v njenem letu ali lebdenju v zraku, ko se na sliki ne bi videlo, ali so lastovice ali vrane. Jaz imam barve, a nimam domišljije. Nekateri moji kolegi se po táki izkušnji napotijo v gostilno in se zapijejo ali zakopljejo pri ljubici, jaz še tega nisem sposoben narediti.” „Če bi govorili nekaj ur, mi ne bi toliko povedali,” se Lara odzove na Andraževo razgrinjanje ustvarjalnih dilem, „slišala sem nekaj, kar sem doslej samo prebirala v knjigah in razpravah ali poslušala na otvoritvah razstav. Vi ste odgrnili več skrivnosti v ustvarjanju, kot bi zvedela, če bi prebrala debelo knjigo teorije iz umetnostne zgodovine.” Med pripovedovanjem se Andražu pogled ustavi na Larinih očeh, v njenem pogledu. Želi biti drugačen, nemara nekoliko izstopajoče odkrit in umetniški: „Že dolgo se nisem zazrl v tako lepe oči, kot so vaše; na misel mi je prišel naslov naslednje slike, ki jo moram narisati – Kako bi se utopil v jezeru njenih oči ...” „Če narišete serijo slik, se bom s kolegico dogovorila, da boste imeli samostojno razstavo tukaj, če narišete samo eno delo, se bo zgubilo med ostalimi... Priznajte, znam presenetiti!” 
(se nadaljuje) 
nekod prikradel naslov znanega filma,” poskuša na enak način odgovoriti Andraž, ki ne more razkrivati romance z zobozdravnico, pa tudi o Gaji, s katero se zadnje čase sicer srečuje manj, kot bi želel, ne bi govoril. Andraž se verjetno z Laro še ne bi dogovoril za klepet, če bi bila Vesna manj neposredna in molčala o tem, da se postopoma zaljublja vanj. Pripravljen je bil na prijateljevanje z Vesno, bila mu je všeč pri klepetu, v postelji in v avtomobilu, ko sta zavita v toplo odejo doživljala vrhunce ljubljenja, kakršne si lahko ženska in moški samo želita. Toda zdaj, ta hip samo do sem, in nikamor naprej, je bil sam pri sebi trdno prepričan, kajti za nobeno ceno se ne bi odrekel prijateljevanju kot kdajkoli je čutil, da najbolj želi druženja z Gajo, kjer ju je pogovor pripeljal k drobni intimnosti, ko ga je obrnila v prikupno šalo, da ni vedel, na kaj pravzaprav misli. Pri tem ga je prijela za roko in z nasmehom pogledala naravnost v oči. Bil je prepričan, da mora biti z njo prijazen in tenkočuten, in tudi vztrajen, če ga bo kdaj pripravljena poljubiti. „Na zadnje, v Avstriji, niste bili tako molčeči kot danes,” Lara poskuša razgibati pogovor, „toliko ste povedali o slikarstvu pa tudi drugih umetniških zvrsteh, da ste me zelo presenetili. Še bolj ste me dobesedno izzvali, čeprav tega nisem pokazala, z izjemnim poznavanjem dogajanja v tem prostoru Avstrije, Madžarske in Slovenije. Pravzaprav bi 

Porabje, 7. septembra 2006 

7 


V Vuzenici sva se 


36. LIKOVNA KOLONIJA 
počutili zelo dobro


MLADIH V VUZENICI 


šli okauli po Vuzenici. Poglednili razstavo. Vse izdelke, ka so mlaj-
Konec avgusta je bila Likovna ko

bila likovna smo cerkev in pri cerkvi eno raz-ši naredli, smo odnesli v gasilski 
lonija mladih v Vuzenici. Na tej 
kolonija za mlajše v Vuze

nici. Ta mednarodni tabor je vsakšo leto v drugom orsagi. Ali v Italiji ali v Avstriji ali na Vogrskom. Letos je bila kolonija pá v Sloveniji. V tabor pa pridejo mlajši iz tej orsagov, iz tistoga dela, gde živijo Slovenci. Vse vküper je bilau 42 mlajšov. Bili so 4 leran
biu iz Italije, eden iz Avstrije, ge sem pa bila iz Vogrske. V nedelo v 2. vöri smo šli z Gornjega Senika. Od tec je bilau 5 deklic. Barbara Laczó, Brigitta Voura, Bettina Kozar, Edit Krajcar in Petra Lazar. Mlajši so v Vuzenici spali pri družinaj, zato sem se malo bojala, ka nedo steli tam biti. Depa nika so nej pravli. Vsakši je üšo k družini. Tau je bilau v nedelo večer v 6. vöri. V pondejlek v 9. vöri smo se srečale v šauli, pa te so mlajši začnili z delom. V tom tabori rišejo, malajo, rejžejo vsefale s kartona pa taše stvari delajo. V vsakšoj skupini je bilau 10 mlajšov. Naše deklice so najoprvin delale grafični tisk. Vsakši den v 1. vöri smo 
meli obed in potiston pa smo 
šli na ekskurzijo. Prvi den stavo s Slomškovo sobo. Drugi den dopoldne so mlajši pa delali v delavnicaj. Naše dekline so vanej malale. Po obödi smo se odpelali v Maribor pa na Pohorje. Poglednili smo akvarij, v šteron smo vidli vsefele ribe, kače, aligatore. Z gondolo smo se pelali tagor na vrh Pohorja, tam smo pa eške 
malo šli pejški tagor. Poglednili smo si panoramo in šli nazaj tadoj. Šli smo na večerjo in potiston nazaj domau. Srejdo zadvečarka smo se odpelali v Logarsko dolino. Več kak 2 vöri smo se vozili ta med hribe. Potiston smo eške šli pejški do slapa Rinka. Tam gori je bila ena mala kučica, tam smo malo počivali. V četertek smo obiskali enga malara v Radljah ob Dravi. Poglednili smo njegve slike pa ižo, gde un mala. Pred tem smo eške poglednili knjižnico. Od 6. do 8. vöre dom, gde smo napravili razstavo. Zelo lejpe stvari so naredli. Zadnji den smo se vsi srečali, mi gostje in naši gostitelji. Vküper smo poglednili razstavo in prisluhnili zaključni prireditvi. Tüj so mlajši spejvali, vsakši tüdi v jeziki rosaga, od kec so prišli, verše gorašteli, špilali na trobento, koloniji smo mi otroci spali pri družinah. Naši gostitelji so bili iz Vuzenice. Otroci smo pa prišli iz Italije, Avstrije in Madžarske. V nedeljo so nas razdelili po družinah. V ponedeljek ob 9. uri so nas razdelili v skupine. Mi smo imeli grafiko. To je bilo zelo zanimivo, ker v naši šoli tega nismo nikoli delali. Vsak dan smo šli v drugo delavnico. Delali smo nakit, slikali smo na terenu, delali smo most iz kartona in barvali majice. Skoraj vsako popoldne pa smo šli na izlet. Enkrat smo bili v Vuzenici, potem smo šli v Maribor in z gondolo na Pohorje, en dan v Logarsko dolino, tam smo šli k slapu. En dan pa smo šli v Radlje ob Dravi. V četrtek zvečer smo bili tudi v diskoteki. Tam smo se zelo dobro zabavali. V soboto smo imeli zaključno prireditev, za katero smo pripravili tudi razstavo. Brigita: »Pri družini, kjer sem 
jaz spala, so bili štirje otroci. Moja gostiteljica je bila najstarejše dekle, Špela Verdnik. V nedeljo popoldan smo se spoznali in smo se igrali. V ponedeljek, ko smo prišli iz šole, so me Špelini starši odpeljali v Muto na izlet. To je sosednja vas pri Vuzenici. Druge dneve smo pozno prišli domov, samo v petek smo 
deljo k 

doma. Zato smo zvečer šli ponjo v Velenje. Tam smo si malo ogledali mesto in okolico. V petek smo si ogledali Muto in okolico. Druge dneve nismo imeli veliko časa, zvečer, ko smo prišli domov, smo 

se samo malo pogovarjali. Hoteli so me peljati tudi na pico, samo jaz pice ne maram, zato nismo šli.« 
Najlepša hvala vsem mentorjem, da so priredili ta tabor. In hvala tudi družinam, da so nas tako lepo sprejele. Vsi so se potrudili, naj se dobro počutimo. Misliva, da sva se dosti novega naučili. Veliko lepega sva videli na izletih in sva se zelo dobro počutili. 

 Barbara Laczó 


na violino, na kitaro. Malo smo se pogovarjali in potistom se je vakši odpelo domau. 



so mlajši meli disko, gde so se zenici in na srečo je vrejmen tö 
imeli več časa. Takrat smo ig

se, šli smo na sladoled in smo Senik, 8. 
rali nogomet, pogovarjali smo DOŠ Gornji 

nekaj zanimivosti trnok fanj počütili pa so dosta vödržalo, ka smo leko šli na eks
povedal, po-plesali. kurzije. 
tiston pa V petek smo se pripravlali na so-Agi Hanžek 
pogledali jzero, ki je v vasi.« razred 
s m o botno zaključno prireditev in na 
Barbara: »Ko sem prišla v ne-

Porabje, 7. septembra 2006 

PETEK, 08.09.2006, I. SPORED TVS 6.20 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.10 RESNIČNA RESNIČNOST, 10.40 Z VAMI, 11.35 MED HRIBI KAČJIH GLAV, DOK. ODD., 12.25 OSMI DAN, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 OBZORJA DUHA, 13.45 DUHOVNI UTRIP, 14.00 MATJAŽ KLOPČIČ, DOK. PORTRET, 15.05 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 HE-MAN, RIS., 16.10 IZ POPOTNE TORBE: IZUMITELJ, 16.30 HOLLYJINI JUNAKI, AVSTR. OTR. NAD., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 NATIONAL GEOGRAPHIC, AM. DOK. SER., 18.25 ŽREBANJE DETELJICE, 18.35 FRANČKOV FONZEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 20.00 SLOVENSKI VENČEK: ZASAVJE IN POSAVJE, 21.05 TURISTIKA, 21.30 GLASBENI UTRINKI, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.50 POLNOČNI KLUB, 0.05 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 8.9.1991, 0.25 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 1.20 NATIONAL GEOGRAPHIC, PON., 2.10 SLOVENSKI VENČEK, PON., 3.15 INFOKANAL PETEK, 08.09.2006, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 14.45 OČETJE, NEMŠKI FILM, 16.25 ŠTAFETA MLADOSTI, 17.10 ŠPORT ŠPAS, 17.40 ZDAJ!, 18.10 MOSTOVI -HIDAK, 18.45 OTOK SREDI VOJNE, ANG. NAD., 20.00 NORMANI, ANG. DOK. SER., 20.50 ALPE-DONAVA-JADRAN, 21.20 CITY FOLK, 21.50 PODZEMLJE, FRANC. FILM, 23.30 TRILOGIJA: NA BEGU, FRANC.-BELG. FILM, 1.20 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.45 INFOKANAL  
SOBOTA, 09.09.2006, I. SPORED TVS 6.20 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.45 POLNOČNI KLUB, 12.00 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 PRVI IN DRUGI, 13.30 SLOVENCI V ITALIJI, 14.00 WILLIAM IN MARY, ANG. NAD., 14.50 TIGROVE OČI VIDIJO BOLJE, NEMŠ. FILM, 16.20 ALPE-DONAVA-JADRAN, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.25 SOŽITJA, 18.05 KUHAM Z ZVEZDAMI, 18.40 PRIHAJA NODI, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.00 SE ZGODI, ZADNJA EPIZODA: HASTA LA VISTA, 20.30 ČEZ PLANKE: NIZOZEMSKA, 22.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 22.30 8 X 45: OPOROKA, AVST. NAN., 23.20 NABIRALEC JANTARJA, NEMŠ. FILM, 0.50 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 9.9.1991, 1.15 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 1.55 ČEZ PLANKE: NIZOZEMSKA, PON., 3.00 INFOKANAL SOBOTA, 09.09.2006, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 12.20 SKOZI ČAS, 12.30 CITY FOLK, LJUDJE EVROPSKIH MEST: BARCELONA, 12.55 ZDAJ!, 13.25 ATLETIKA ZA GRAND PRIX, 13.55 KVALIFIKACIJE ZA EP V ODBOJKI (Ž), 16.30 ATLETIKA ZA GRAND PRIX, 16.55 KVALIFIKACIJE ZA EP V ODBOJKI (M), 20.00 VIJA VAJA VEN, ANG. FILM, 21.40 POMARANČE NISO EDINO SADJE, ANG. LIT. NAD., 22.45 SOBOTNA NOČ: KATALENA, KONCERT, 23.45 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 1.00 POKVARJENA DEKLETA, ANG. NAD., 1.50 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.15 INFOKANAL  
NEDELJA, 10.09.2006, I. SPORED TVS 7.30 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 9.55 ŠPORT ŠPAS, 10.25 V ŽIVALSKEM VRTU, AVSTR. DOKU. SER., 10.50 PRISLUHNIMO TIŠINI, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 SLOVENSKI VENČEK, PON., 14.30 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA, 18.30 ŽREBANJE LOTA, 18.40 KRAVICA KATKA, RIS., 18.45 ZAKAJ?, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.00 FESTIVAL NAREČNIH POPEVK 2006, 22.05 Š -ŠPORTNA ODDAJA, 22.30 POROČILA, VREME, 22.45 DOMOVINA, KRONIKA PRELOMNEGA OBDOBJA, NEMŠ. NAD., 0.20 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 10.9.1991, 0.45 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 1.30 INFOKANAL NEDELJA, 10.09.2006, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 11.25 SKOZI ČAS, 11.35 1. MEDNARODNI TAMBURAŠKI FESTIVAL DRAGATUŠ 2006, 2/3, 12.20 ČEZ PLANKE: NIZOZEMSKA, 13.25 ATLETIKA ZA GRAND PRIX, 17.10 NOGOMET, LIGA TELEKOM: PRIMORJE - MARIBOR PIVOVARNA LAŠKO, 20.00 UBIJALCI V EDNU, AVSTR. DOK. ODD., 20.50 OPERNA ARIJA, BARITONIST JOŽE VIDIC - G. ROSSINI: SEVILJSKI BRIVEC, 20.55 I. STRAVINSKI: SLAVEC, FRANC. TV OPERA, 21.45 OBSODBA, ANG. NAD., 22.40 ŠPORT , 0.20 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 0.50 INFOKANAL  
PONEDELJEK, 11.09.2006, I. SPORED TVS 6.25 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.25 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA: VIKEND PAKET, 14.25 TURISTIKA, 15.05 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.40 TELEBAJSKI, OTR. NAN., 16.05VESELA HIŠICA, LUTK. NAN., 16.25 GLASBENE PRAVLJICE MIKE MAKE: 16.35 BUBA GUBA: OVČKE, LUTK. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.40 POZIMI SE DELA SOL, DOK. ODD., 18.25 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.35 PAVLE, RDEČI LISJAČEK, RIS., 18.40 JOKO! ŽAKAMOKO! TOTO!, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 20.00 MEDNARODNA OBZORJA: RANJENI VELIKAN, 21.00 WILLIAM IN MARY, ANG. NAD., 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.50 OPUS, 23.15 HAMBURŠKA CELICA, ANG. FILM, 1.00 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 11.9.1991, 1.30 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 2.25 POZIMI SE DELA SOL, PON., 3.15 INFOKANAL PONEDELJEK, 11.09.2006, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 15.50 Š -ŠPORTNA ODDAJA, 16.15 SLOVENCI V ITALIJI, 16.45 UMETNOST GLASBE IN PLESA, 16.50 I. STRAVINSKI: SLAVEC, FRANC. TV OPERA, 17.40 UBIJALCI V EDNU, AVSTR. DOK. ODD., 18.50 DEDIŠČINA EVROPE, FRANC. NAD., 20.10 ASNOVIDKA, AM. NAD., 21.00 STUDIO CITY, 22.00 ARITMIJA, 22.30 RISANA DRUŠČINA, AM. NAN., 23.00 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 0.25 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 0.55 INFOKANAL  
TOREK, 12.09.2006, I. SPORED TVS 6.20 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.40 SOŽITJA, 11.20 KUHAM Z ZVEZDAMI, 11.55 SLOVENSKI VENČEK: ZASAVJE IN POSAVJE, ZGODOVINA NARODNO-ZABAVNE GLASBE, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 ČEZ PLANKE: NIZOZEMSKA, 14.30 V ŽIVALSKEM VRTU, AVSTR. DOK. SER., 15.00 POROČILA, PROMET, 15.05 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 NOVE HLAPIČEVE DOGODIVŠČINE, RIS., 16.15 OBISK V AKVARIJU, 16.20 ALI ME POZNAŠ: JAZ SEM KOPRIVAR, 16.30 FLIPER IN LOPAKA, RIS., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.35 RAZGLEDI SLOVENSKIH VRHOV - GORJANCI, 2. DEL: POSVEČENI KRAJI, POSVEČENE TIŠINE, 18.05 MODRO, 18.35 TRAKTOR TOM, RIS. 19.00 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 20.00 POD ŽAROMETOM, 21.00 KRALJESTVO OBLAKOV, DOK. ODD., 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.50 RABLJI, AVSTR. DOK. SER., 23.45 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 12.9.1991, 0.15 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 1.10 RAZGLEDI SLOVENSKIH VRHOV, PON., 1.40 MODRO, 2.15 INFOKANAL TOREK, 12.09.2006, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 15.35 ARITMIJA, 16.10 STUDIO CITY, 17.05 ALPE-DONAVA-JADRAN, 17.35 MOSTOVI – HIDAK, 18.10 LABIRINT, 19.05 MALI OGLASI: JUBILEJ, IZV. TV NAN., 20.00 VIZUM ZA PRIHODNOST, BOS. NAD., 20.45 STARA GARDA, PREDSTAVA STALNEGA SLOV. GLED. V TRSTU, 22.10 DOBER DAN, GOSPOD ŠLOMI, IZR. FILM, 23.45 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 0.10 INFOKANAL  
SREDA, 13.09.2006, I. SPORED TVS 6.20 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.15 FESTIVAL NAREČNIH POPEVK 2006, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 NEKAJ MINUT ZA DOMAČO GLASBO, 13.35 LJUDJE IN ZEMLJA, 14.25 SE ZGODI, 15., ZADNJA EPIZODA: HASTA LA VISTA, 15.05 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 ŠOLA PRVAKOV, RIS., 16.00 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 16.40 ŽELODKO SUPERCA, RIS., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 Z VAMI, 18.30 ŽREBANJE ASTRA IN LOTA, 18.40 KRTEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 20.00 TAPAS, ŠPANSKI FILM, 21.25 KRATKI FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.55 SVETO IN SVET, 0.10 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 13.9.1991, 0.40 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 1.35 Z VAMI, 2.35 INFOKANAL SREDA, 13.09.2006, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 14.45 SOBOTNA NOČ: KATALENA, KONCERT, 16.15 LABIRINT, 17.05 VIZUM ZA PRIHODNOST, BOS. HUM. NAD., 17.55 DOBER DAN, KOROŠKA, 18.25 MOSTOVI – HIDAK, 19.00 PRAKSA, AM. NAD., 20.00 LIGA TELEKOM V NOGOMETU, MARIBOR -NAFTA, 22.00 SLOVENSKA JAZZ SCENA: POKLON JOŽETU PRIVŠKU, BIG BAND RTV SLOVENIJA IN MILKO LAZAR, 22.55 EVA, SLOV. FILM, 0.15 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 0.40 INFOKANAL  
ČETRTEK, 14.09.2006, I. SPORED TVS 6.20 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.20 POD ŽAROMETOM, 11.15 IZZIVI, 11.45 SVETO IN SVET, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 MEDNARODNA OBZORJA: RANJENI VELIKAN, 14.15 OPUS, 14.40 ODPETI PESNIKI, 15.00 POROČILA, PROMET, 15.05 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 KRASTAČJA PATRULJA, RIS., 16.00 CIAK JUNIOR, KRATKI IGRANI FILM, 16.25 SLOVENSKI VODNI KROG, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 JASNO IN GLASNO, 18.20 DUHOVNI UTRIP, 18.40 MERLIN, ČUDEŽNI KUŽA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 20.00 TEDNIK, 21.00 PRVI IN DRUGI, 21.20 OSMI DAN, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.50 KNJIGA MENE BRIGA, 23.10 GLASBENI VEČER: MLADI ŽE 80 LET - APZ TONE TOMŠIČ, POSNETEK JUBILEJNEGA KONCERTA, 0.45 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 14.9.1991, 1.05 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 2.00 JASNO IN GLASNO, 2.50 INFOKANAL ČETRTEK, 14.09.2006, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 16.00 PRISLUHNIMO TIŠINI, 16.30 NORMANI, ANG. DOK. SER., 17.20 MOSTOVI – HIDAK, 17.50 LYNX MAGAZIN, 18.20 NA OBISKU, 18.55 BRIGADA, RUSKA NAD., 20.00 FOYLOVA VOJNA, ANG. NAD., 21.30 REZINE ČASA, DOK. ODD., 22.30 PODOBA PODOBE: SEJEM UMETNIN ART BASEL, 22.55 RUTH NA TO GLEDA DRUGAČE, ČEŠKA DRAMA, 0.20 CESARSTVO ČUTIL, JAP. FILM, 2.00 RISANA DRUŠČINA, AM. NAN., 2.20 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.45 INFOKANAL  
ali 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357, SWIFT koda: OTPVHUHB 




Špile za porabske vrtce 

Srejdi poletja me je gnauk pozvau eden znanec iz Murske Sobote, ka bi me on prej nika proso. Gda de Karči Holec išo v tiskarno po novine, naj ma povejm, ka bi ma on rad nika v auto spakivo. Najgera, kak sam, sam ga tak dugo spitavala, dokeč mi je nej vöovado, ka do tau mlašeča špila. Znala sam, ka on mali mlajšov nejma, odkec pa te igračke. 
Katja Benko, stera je letos maturo napravila v Murski Soboti, je prej tak čütila, ka se je s tejm poslovila od mlašeči lejt, zatok je slobaud vzela od svoji plüšasti igračk tö pa ji je poslala malim mlajšom v porabske vrtce. 

Karči je drügi četrtek pripelo štiri žakle špile pa ednoga tak völkoga mackona kak vözraščeni človek. Tistoga ipa so v porabski vrtcaj že počitnice meli, zatok smo nej mogli mlajšom igračke razdeliti. Zdaj, ka se je po vrtcaj pá začnilo delo, smo je razvozili od Števanovec do Gorenjoga Senika. 

Katji Benko se v imeni porabski malčkov zahvaljujemo za igračke, Ladoji Klari pa za posredovanje. 
M. Sukič 


ČASOPIS
 SLOVENCEV NA 
MADŽARSKEM 


Izhaja vsak četrtek 
Glavna in odgovorna urednica 
Marijana Sukič 
Naslov uredništva: 
H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; p.p. 77, 
tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu 
ISSN 1218-7062 

Tisk: EUROTRADE PRINT d.o.o. 
Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija 

Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada RS za Slovence v 
zamejstvu in po svetu ter Javnega sklada za narodne in etnične 
manjšine na Madžarskem. 
Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 5.200 SIT