filll 134.
O Ljubljani, g sredo, dne 13. junija 1906.
Leto xxm
Velja po pošti: za telo leto naprej K 26' — za pol leta „ „ 13-— za četit leta „ „ 6 50 za en mesec „ „ 2 20
V upravništvu:
za celo leto naprej K 20' — za pol leta „ „ 10 — za četrt leta „ „ 5 — za en mesec „ n 1-70
Za poSllj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne štev. 10 h.
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za vet ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta l 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust
Izhaja
vsak dan, izvzemSI nedelj« ln praznike, ob pol 6. url popoldne.
Uredništvo i* v Kopitarjevih ulicah Si. 2 (vhod f?z
_ dvorISČe nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vračajo; nefranklrana pisma se nc sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski narod
Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — Vsprejema naročnino, Inserate ln reklamacije. UpravnlSkega telefona Stev. 188.
Nova vlada in Čehi.
Dunaj, 12. junija.
Staročeški in radikalni listi niso zadovoljni, da sta v novo ministerstvo vstopila dr. P a c a k in dr. Fort. V mladočeškem glasilu jim odgovarja dr. K r a ni a f, ki piše v današnjem članku: Ko je odstopil princ Hohenlohe, bilo je že na vidku uradniško ministerstvo, ki bi bilo tudi brez parlamenta za silo uredilo razmere z Ogri. Ko pa je zbornica zahtevala z vso odločnostjo, da se brez vednosti parlamenta ne smejo vršiti dogovori z ogrsko vlado, nastala je v hipu nova situacija. Bilo je takoj jasno, da mora priti na krmilo parlamentarno ministerstvo. In odločilni faktorji so računali tudi na Mladočehe. Jasno je bilo, da se niso smeli odtegniti pozivu. Dolžnost je bila stranke, da ne ostane na strani v tako resnem trenutku, ko je mogoča ustavna k r i -z a vsled znanih ogrskih zahtev.
Politična osamljenost je itak kronična bolezen češke delegacije. Cehi so navadno stali v kotu, ko je parlament reševal važna državnopravna vprašanja. Stiskali so pesti in se jezili, ako so drugi tudi proti češkemu narodu in brez njega dajali državi nove zakone, novo lice.
Vendar pa Mladočehi ne morejo biti vladna stranka, dokler jim Nemci ne zagotove znane zahteve. Vladna stranka mora podpirati sedanjo vlado v boju proti Mažarom. Mladočehi pa vladi ne morejo služiti za koristi države, ki prezira češke zahteve. Vlada pa brez zanesljive večine v zbornici ne more uspešno nastopiti proti Mažarom. Zato so dunajski krogi sprožil misel, naj se osnuje nemško-p o 1 j s k a v 1 a d a, ki bi se opirala na večino Poljakov in nemških strank brez Cehov. V tem nevarnem trenutku je bilo treba preprečiti za češki narod neprijetno situacijo. Po daljših obravnavah se je baron B e c k odločil, da vzame v kabinet tri nemške poslance, po enega poljskega in češkega uradnika ter dva parlamentarna ministra kot zastopnika poljskega in češkega naroda. In proti P r a d c j u, ki bi bil v vsakem slučaju prišel v novi kabinet, so morali Mladočehi napraviti protitežje. In tako je dr. P a c a k stopil v novo ministerstvo, dobro vedoč, da utegne trpeti njegova popularnost. Storil pa je to le za svojo osebo, brez vsake obveznosti mladočeškega kluba. Z
Nemci torej ni ustvarjena vladna večina, in zato Cehi od Nemcev tudi niso dobili nobenih zagotovil. Dali smo vladi dr. Pacaka, a ne svojih glasov iu brezpogojne podpore. Upajmo, da nam vlada omogoči podporo dr. Pacaku, ker le političen norec bi mogel dr. Pacaku greniti življenje ter mu izpod-nesti stol v kabinetu. Stališče Pacakovo moramo le utrjevati. To pa je le tedaj mogoče, ako bode nova vlada pravična češkemu narodu. Dr. Pacak pa sam ne želi in ne zahteva, da bi le zaradi njega trpel češki narod.
To pojasnilo povsem označi stališče mladočeškega kluba nasproti novi vladi. Enako stališče zavzema poljski klub, ker noče biti odgovoren za mogoče neuspehe nove vlade.
Državni zbor.
Dunaj, 12. junija.
Dnevni red.
Bliža se poletje, ko si mnogi petični parlamentarci žele v kopališčih in svežem gorskem zraku ojačiti utrujene živce. Doba poslanski zbornici pa se bliža koncu in veliko vprašanje je, ali in kedaj dovrši še najnujnejše stvari. Sedaj je v razpravi obrtna reforma, ki bode komaj rešena prve dni julija. Vlada pa mora do 1. julija dobiti začasni proračun. sicer bo zopet pel znani paragraf 14. Vsaka proračunska razprava pa je običajna govorniška povodenj, ki traja več dni. Poleg tega zahtevajo razne stranke, da zbornica reši čim preje podržavljenje severne železnice in, česar ne smemo pozabiti, volivno r e f o r m o. Povrhu pa pride še delegacijsko zasedanje.
Da določijo dnevni red, je predsednik zbornice grof Vetter danes sklical načelnike klubov ter jim razodel svojo skrb. Predlagal je, naj se proračunski provizorij nujnim potom odkaže odseku, da ga je mogoče rešiti do konca junija. Ravno tako nujna je trgovinska pogodba s Švico. Poslanec dr. S t r a n s k y izrazi v imenu češkega kluba željo, naj se vladna predloga glede severna železnice brez prvega branja odkaže odseku, zbornica pa naj hitro reši obrtno r e f o r m o, da napravi prostor drugim točkam dnevnega reda. Glede proračunskega p r o v i z o r i j a se načelniki niso mogli zjediniti, ker nekatere stranke hočejo na vsak način že v prvem branju označiti svoje stališče nasproti novi vladi. Mogoče pa jc le, da kdo v zbornici nujno predlaga, naj se provizorij brez prvega branja odkaže odseku.
Poslanec P e r n e r s t o r f e r izjavi v imenu socialnih demokratov, da ne nasprotuje predlogom, ako odsek za volivno r e f o r -
m o nadaljuje svoje delo. Končno so se zjedi-niii, da ima zbornica ta teden vsak dan sejo, torej tudi v soboto, izvzemši četrtek zaradi praznika.
Obrtna reforma.
Danes je zbornica nadaljevala glavno razpravo o obrtni reformi. Govorili so L o s e r, G r a t z h o f e r, C h o c, E t z , F o r m a n e k, K u I p, R e i c h s t a d t e r in novi trgovinski minister dr. P o f t. Ta je znan med poslanci kot spreten govornik in odličen veščak v obrtnih in železniških vprašanjih. Rekel je, da tudi sedanja vlada lojalno zagovarja k o m p r o -m i s med vlado in večino odseka glede obrtne reforme. Vlada je prepričana, da pomeni novi načrt velik korak naprej na potu politike, ki ima pred očmi blagor srednjih stanov. Ta načrt je že osmi v zadnjih 30 letih. Vlada želi, da ga zbornica odobri in tako rokodelcem in obrtnikom poda novo, širšo in trdnejšo oporo v boju za obstanek. (Živahna pohvala.)
Jutri govore v glavni razpravi še dr. H e i-I i n g e r in glavna govornika. Oglašenih je še nad 50 govornikov, ki ne dobe besede v glavni razpravi.
Nedeljski dogodki.
Demonstracija zadnjo nedeljo proti ogrski delegaciji na Dunaju pač ne odgovarja političnemu taktu. Take poulične demonstracije več škodijo stvari nego koristijo. S pestmi in palicami ne bode rešeno avstro-ogrsko vprašanje. Kakor torej ne moremo odobravati surove demonstracije pred ogrskim ministerstvom, ako je bila v isti ni dogovorjena, ravno tako neslani sta današnji interpelaciji gališkega poslanca B r e i t e r j a in češkega radikalca K I o f a č a. Oba odločno protestujeta, da so Dunajčanje žalili gostoljubnost in politično lojalnost. Še bolj neumesten je ta protest, ako je res, kar izjavlja dunajski župan dr. Lueger, ki trdi, da demonstrantje niti vedeli niso, da v nedeljo zboruje ogrska delegacija. Šli so po ulici v svoje društvene prostore. Ko pridejo do ogrskega ministerstva, so jim na oknih kazali zijala in pljuvali doli na množico. To je razburilo ljudi, da so napravili demonstracijo
Bodi kakorkoli, Mažari so dobili svoje zadoščenje od vladarja in vlade, več tudi niso zahtevali. Sicer pa bi vprašali interpelante, ali poznajo Mažari politično lojalnost nasproti slovaškim in rumunskim poslancem v ogrski zbornici. Ako ie bila demonstracija politična intriga, kakor trdi poslanec Breitcr, je njegova interpelacija dvakratna intriga, ker spravlja celo prestolonaslednika v zvezo z demonstracijo.
Občni zbor Gospodarske zveze.
»Gospodarska zveza« izkazuje letos v vsakem oziru lep napredek. Njeno delovanje se širi in postaja vedno bolj intenzivneje. Vče-
raj se je vršil v Ljubljani njen občni zbor, ki je podal sliko delovanja o prošlem letu.
V spomin Josipu Jegliču.
Zborovanje otvori podpredsednik gospod J. Babn i k , ki konštatira sklepčnost, ker je navzočih 476 glasov, in se v toplih besedah spominja umrlega predsednika gospoda Josipa Jegliča, vzornega moža, ki je reorganiziral »Gospodarsko zvezo« in si pridobil neminljivih zaslug za slovensko zadružništvo. Obetajoč, da bo »Gospodarska zveza« vedno izvrševala visoke smotre, ki jih ji je stavil pokojni Jeglič, kliče njegovemu spominu »Slava!« Navzoči so stoje ponovili ta klic v čast svojemu preminulemu vrlemu predsedniku.
Poslovodja gospod Š k e r I j popisuje podrobno zasluge gospoda Josipa Jegliča za »Gospodarsko zvezo«, ki je »Zvezi« pridobil s svojim neumornim trudom dober in nade-poln razvoj, vsled katerega kaže zdaj že na precejšnje uspehe. Naš namen je, da to delo nadaljujemo. Vedno naprej in ne nazaj, je naše geslo.
Razmerje do »Kmetijske družbe«.
K zapisniku lanskega občnega zbora, ki omenja, da se je naročilo odboru »Gospodarske zveze« iskati sporazuma s »Kmetijsko družbo« glede prodaje kmetijskih potrebščin, vpraša gospod Rož m a n , kaj se je ukrenilo in doseglo v tem oziru.
Gospod Š k e r I j omeni na to, da je »Kmetijska družba« tako nastopala, da ni bilo moči sporazuma, zlasti glede umetnih gnojil.
Gospod Rož man konštatira to in želi, da se še dalje časa vpliva na to, da pride enkrat do zaželenega uspeha.
Gospod dr. Lampe povdarja na to, da so »Kmetijske družbe« nekako zastarele in ker se čutijo starejše po svojem početku, ker segajo za več kot pol stoletja nazaj, se ne morejo modernizirati tako hitro, kot bi bilo želeti. Imajo sicer zasluge za tehnično povz-digo kmetijstva, a večinoma kažejo neki aristokratski nekmečki značaj, ki jih ovira, da bi stopile v isto vrsto z društvi, ki se bore za preprostega kmeta. Vendar moderni čas gre svojo pot naprej in si bo tudi c. kr. kmetijske družbe osvojil. Saj ie treba le majhne izpremembe oseb, pa se izpremeni tudi duh. Ta stvar, ki se je le mimogrede omenila na shodu »Gospodarske zveze«, vas torej ne moti; mi gremo dalje svojo pot, in oni bodo, ko se razmere na Kranjskem izpremene, brez dvoma tudi prišli za nami.
Poročilo poslovanja.
Gospod Š k e r I j poroča o prometu »Gospodarske zveze«; iz poročila posnemamo Ie glavne podatke. Suhe številke so jasni dokazi dela in uspehov, katere je imela »Gospodarska zveza« preteklo leto, dovolj in vse je tudi povedano, ako navedemo le denarni promet:
L i m R.
Abstinentoushe pesnil.
Predavane na veselici društva »Abstinent« v Ljubljani.
I.
Kralj alkohol.
Vladar mogočni alkohol, trpinčil si nas let dovolj, pokornost zdaj ti odpovemo. Udanih tvojih vernikov ni pivcev in ni zmernikov, ne vprašamo, če smemo.
Naj oni vriskajo: juhe, še bomo srkali ga, še! Privoščimo jim to ugodnost! A kdo drži se varnih tal in kdo se zadnji bo smejal, pokaže nam prihodnjost.
Ant. Medved.
II.
Mladim abstinentom.
Umira stari gozd. Zaspala je v njem vsa prejšnja mlada moč. Umira nem ... Le veter tuli, predsmrtno pesem vriskajoč.
A čudež — glej! Sred smrti je drevo-mladika pognalo snežnih cvetov sto in smehljajočih listov silo — mladost dehti, cvete krepko.
Vzdrhteva gozd: Saj sredi njega mladost živi, mladost živi! Oživlja gozd in se vprašuje: »A kje je smrt? — Saj smrti ni!«
In čudežna mladika — to smo mi, mladosti polni in moči!
Iz. Cankar.
III.
Kaj jaz vem....
Pozdravljam vas prisrčno vse — Ime je meni Mici; — povedala vam nekaj bom nocoj pri veselici.
Bojim se, da porečete: Kaj ta bo govorila? Ta majhna, mlada deklica ne bo nas nič učila.
Povedala bom to, kar vem, v besed priprostih krili, kar so odraščeni ljudje menda že pozabili. —
To vem, da je pijanec grd; preklinja in se bije; zavoljo njih brez broja solz na svetu sc prelije.
To vem, da sladko mleko nam rudeča dela lica, da sfriši nas in ohladi edino le vodica.
To vem, da glava jih boli, ki napijo sc vina, in pamet ž njim zapravijo, so slabši kot živina.
To vem, da z daleč že smrde, kdor vase vliva žganje; za rabo ni, za delo ni; — samo za postopanje.
Pa tudi v pivu jc doma lenoba in zaspanost. Zato pa pravimo: Le proč umazana pijanost!
Ce žeja te, le brez strahu napij sc iz studenca I Zakliči zraven prav glasno: Živela abstinenca!
Mici Krek.
Sin.
Spisal Iv. Baloh.
Čevljar Ogrin jc imel edinega sina, kateremu jc bilo imč Ivan. Oče in sin sta se ljubila tembolj, ker je manjkalo pri hiši gospodinje — matere. Majhna lesena koča to je bilo njuno stanovanje, košček vrta koncem koče in hlev na drugi strani in v hlevu edina kravica to jc bilo vse premoženje čevljarja Ogrina.
Bili so hudi časi, ko je umrla dobra Ogrin-ka v najlepših letih, pustivši svojemu možu edino dete — slabotnega Ivana. Težak udarec je bil to za Ogrina. Sam je ostal pri hiši, vse je moral opravljati sam. Sam je oskrboval in pestoval malega Ivana, sam delal v delavnici, sam kuhal in sam opravljal edino živinče. Sicer je imel tuintam kakega pomočnika in vajenca, tudi s kako postrežnico je poskusil, pa videl je nazadnje, da najboljše vse sam opravi iu preskrbi — zato je vsacega odslovil čez nekaj časa. In Ivan je bil vedno večji, in skrbi za očeta vedno manjše, ker mu je mali Ivan sam pomagal zdaj pri delu, zdaj pri živini. To je neizmerno veselilo očeta njegovega, ki je v svojem edinem sinu gledal vso svojo srečo, vso svojo prihodnjost.
Mali Ivan jc dorastel in se razvil v krepkega dečka. Zelo je bil vesel oče njegov, ko
osem milijonov kron, to je številka, katera se ne doseže brez dela in truda, k čemur pa je potreba gotovo resnega, marljivega, premišljenega ravnanja. Vsaka posamezna številka v zaključku je že sama zase porok in dokaz napredka, in z mirno vestjo gremo lahko dalje na delo, ker najtežje je prestano, najhujše za nami. Aparat je v teku, potreba je za na-daljni razvoj samo solidarnosti in medsebojnega zaupanja, nc meneč se za to, kaj pravijo in pišejo o nas nasprotniki, katere najbolj boli, ko morajo videti, kako od dne do dne stvar napreduje, rase in postaja faktor, kateremu več škodovati ni mogoče, boli jih še bolj, ko uvidevajo, da je potreba ž njim celo računati in da preko njega iti je izključeno. Zadružništvo je postalo element, katerega za-treti je nemogoče, vsak poizkus budalost, ono gre mirno, ne oziraje se na levo ali desno, svojo že takoj pri rojstvu v principu začrtano pot, z nalogo, z delom biti koristno našemu revnemu slovenskemu ljudstvu.
V natančneji pregled služi naj sledeča statistika prodanih in kupljenih glavnih predmetov :
Žita 52 vagonov, moke 65 in pol vagona, otrobij 38 vagonov, fižola 26 vagonov, krompirja 5 vagonov, zelja 22 vagonov, sena 11 vagonov, gnojil 51 vagonov, sladkorja 13 vagonov, soli 8 in pol vagona, kave 2 vagona, olja 2 in pol vagona, petroleja 8 vagonov, riža 4 vagone, surovega masla 1 vagon, cementa 2 vagona, slanine 1 vagon, sveč 1 vagon, mila 1 vagon.
Ako to seštejemo, dobimo gotovo lepo število razpečanega blaga, cksklusivno drugih predmetov, kakor še razne špecerije, itia-nufakturo, steklenino, galanterijo itd. itd. Tudi pri teh predmetih bi dobili lepo končno številko. Dasi se je od lani na letos stara, že to-likrat ožigosana hiba, zakaj da kupujejo članice tudi še direktno dokaj izboljšala, vendar ne moremo drugače, in iti preko te napake, da bi jih i sedaj ne prosili, da naj vendar že enkrat opuste samonakupovanje, in da naj se vsako še tako malenkostno naročilo prepiše nam; le ako se bode cela kupčija centralizo-vala, bode mogoče doseči cene, katere imajo vsi veletrgovci, in tako postreči zadruge s solidnim, dobrim in cenim blagom; več ko bodemo skupaj kupili, tem lažje nam bode ugodno postreči.
Stari rek »v slogi je moč« pride pač tudi tukaj v poštev.
Ker pa se »Gospodarska zveza« med drugim peča tudi s prodajo vseli kmetijskih pridelkov in izdelkov, naj bi se zadruge v bodoče posluževale in z ozirom na to bolj intenzivno poprijele nakupovanja, ker je že skrajni čas, da se v tem oziru stori vse, da bodo njih člani dobili za svoje pridelke trudu primerne cene.
Deželni pomožni odbor, sestoječ iz zastopnikov c. kr. deželne vlade, c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani, »Zadružne zveze« v Ljubljani in »Gospodarske zveze« v Ljubljani, je v svoji seji dne 18. marca 1905 sestavil seznam onih krajev na Kranjskem, kateri so imeli vsled velike suše leta 1904 pomanjkanje krme. V tej seji se je tudi poverilo nam, da efektuiramo vsa tozadevna naročila, katera so samo ob sebi umevno morala biti tudi potrebno podprta, in tako se je s pripomočjo visoke c. kr. deželne vlade doseglo, katera je dovolila izdatno podporo 34 odstotkov, ter povrnitev vseh prevoznih stroškov, ter prevzela plačilo obresti za eno leto, da se je tako vsaj nekoliko odškodovalo našega revnega, po uimi prizadetega kmeta.
»Splošna zveza na Dunaju« je pooblastila »Gospodarsko zvezo« za reekspedicijo koruze za » Notstand«, katere se je razposlalo 83 vagonov na razne zadruge v druge dežele, namenjena je bila tudi za razdelitev po uimi prizadetim kmetovalcem.
G. Rozman naglaša, da se kaže velik napredek proti lanskemu letu, ki zbuja lahko
je Ivan donašal domov spričevala z lepimi redi. Kadarkoli so imenovali pridne otroke, vselej so imenovali tudi njegovega Ivana. In kadar je bil sklep šolskega leta in so se iz zlate šolske knjige prečitala imena pridnih učencev, tedaj se je vedno na prvem mestu bralo ime: Ivan Ogrin. Tega je bil oče njegov zelo vesel. Vesel je bil, da je slišal iz ust gospoda učitelja vedno le kaj lepega o svojem sinu, vesel je bil posebno, ker je gospod veroučitelj tako rad imel malega Ivana. Vsako jutro zgodaj je vstal Ivan in šel v cerkev streč svojemu ka-tehetu. Nobenega dne ni izostal. Bil je reden, priden, resen in pobožen, da je svojemu predstojniku izredno ugajal.
S kolikim veseljem je gledal nanj oče njegov ob nedeljah in praznikih, ko je vpričo vseh ljudij stregel sin njegov gospodu ali pravzaprav Bogu 1 V srcu je takrat na tihem gojil željo, katere si pa ni upal povedati nikomur in katero je že gojila rajna žena njegova, da bi edini sin Ivan kedaj na domači farni cerkvi zapel »Dominus vobiscum«. —
Seveda je bila to le tajna želja njegovega srca. Kadar sta se pa takole po zimi ob dolgih večerih nedelj in praznikov pri peči pogovarjala o tem in onem, ko ga je oče že vse vprašal, kaj je slišal v cerkvi in kaj v šoli, tedaj ga je pa večkrat tudi vprašal, kaj ga vendar veseli, ko enkrat šolo konča. In mali Ivan se je še tesneje sklonil k očetu ter ga še bolj milo pogledal s svojimi lepimi, plavimi očmi ter mu nazadnje djal nekako boječe: »To, kar je gospod«.
Milo se je storilo to očetu tembolj, ker je
ponos in nade za bodočnost. Želeti je pa, da se pridružijo »Gospodarski zvezi« še druge zadruge, ki stoje zdaj še izven nje. Vse zadruge z blagovnim prometom se morajo skleniti v »Gospodarski zvezi« kot članice. V imenu nadzorstva poroča, da je stroga revizija pokazala, da je računski zaključek pravilen in predlaga odobritev. Knjigovodstvo se bo moralo šc izpopolniti večjim potrebam primerno.
Od čistega dobička se da 1325 K v re-servni zaklad, 5% se plača na deleže. Poročilo revizije kaže, da je poslovanje pravilno, nedostatki so že skoro vsi odpravljeni.
Volitev.
Za predsednika je izvoljen soglasno g. I. B a b n i k, za podpredsednika g. A. Belec, za odbornike gg.: Fr. Košak ml., Ivan R o ž m a n, I. Stanonik, d r. L a m p e.
V nadzorstvo so izvoljeni gg.: Fr. Demšar, I. Hladnik, I. Kovačič; v razsod-ništvo pa gg.: A. K o b i, Fr. Jaki ič, I. Z u-m e r, Ivan Zabret. G. F i n k s pozdravi novega predsednika g. Babnika (živio-klici) in želi, da bi deloval v istem duhu, kakor njegov prednik g. Jeglič. Naj bi se pod njegovim vodstvom vse naše zadruge z blagovnim prometom oklenile »Gospodarske zveze« in tako pripomogle vsej naši orgnizaciji do boljše bodočnosti. (Odobravanje.)
G. Babnik se zahvali in najtopleje priporoča popolno solidarnost in vzajemno delovanje v duhu pravega zadružništva. Mnogokrat se primeri, da poslovodje delajo na lastno roko; pride kak judovski agent in jih odvrne od zveze. A tu je treba strogo gledati na disciplino. Gosp. zveza bo vsem po najboljši moči ustregla. Zavedati se moramo, da je v slogi naša moč. (Odobravanje.)
Gospodarski razgovor.
G. S t r ž a j priporoča, da »Gospodarska zveza« čimprej priredi socialni kur z za voditelje in poslovodje zadrug. To je ena najnujnejših potreb, kajti sposobnih ljudi silno manjka.
G B a b n i k priporoča, da se morajo člani načelstva zavedati svojih dolžnosti in svoje odgovornosti in vsak dan nadzirati poslovodje. G. R o ž m a n pravi, da je vprašanje poslovodij eno najvažnejših. Socialne kurze pa naj prireja »Zadružna zveza«, ki pa naj poskrbi, da se bo pri tem poučevalo tudi o blagovnem prometu.
G. Rozman (Trst) priporoča, naj se zadruge bolj ozirajo na .Narodnega Gospodarja', ki je središče zadružne organizacije. »Narodni Gosp.« naj pa o tem tudi večkrat prinaša informativne članke. Opozarja zlasti na s e -m e n a. Naj se ne naročajo vedno ista semena, ampak naj se menjava. Pri prodaji domačih pridelkov naj se vedno pazi, da se oddaja le dobra kvaliteta, s katero moremo nastopiti na svetovnem trgu. Naj se vpliva na producente, da bodo zvezi oddajali le dobro blago. Pri fižolu na primer so naše producente marsikje-izpodrinile dežele, ki imajo boljšo organizacijo". Tu se naj poskrbi za izboljšanje.
G. Babnik podpira to z zgledi. Pri detelji, pesi, krompirju se da s pametno uporabo ugodnih semen doseči mnogo zboljšav. Zveza bo poskrbela, da se tudi s poizkušnjami do-žene, kaj je za nas najbolj ugodno. Gotova semena, če se pri nas uporabljajo brez preme-njave, degenerirajo. Tako je tudi pri čebelah, in zato v Nemčiji nakupujejo kranjske čebele, da ž njimi osvežijo svoj rod. Takih poizku-šenj posameznik ne more delati, a z združenimi močmi nam bo mogoče.
Sprejme se na to predlog g. R o ž m a n a, da se obrne Gospodarska zveza na Zadružno zvezo, naj prireja socialne in gospodarske kurze za vodstvo zadrug, ki imajo tudi blagovni promet. G. F i n k s želi, naj se jih udeležujejo tudi ženske. (Sprejeto.)
G. Stanovnik priporoča, naj se ude-
videl v očeh svojega edinega sina oči svoje rajne soproge.
Ali kadar je sam zatopljen v delo premišljeval, kako bi spolnil željo svojemu otroku, kadar je pomislil, dolgo število let, ko bo moral sam s težkim delom preskrbeti kruha sebi in v mestu vse od prvega do zadnjega plačati tudi za sina, tedaj je skoro upal, da bi se kedaj uresničila njegova želja. Imel je le še edino tolažbo, da bi znal dobiti kakega dobrotnika.
Ivan je dokončal domačo štirirazredno šolo z izvrstnim uspehom. Sam gospod šolski vodja je djal Ogrinu, da bi bilo fanta škoda, ko bi šel za hlapca ali v tovarno, ker ima talent. Pa vedel je, da je oče njegov le ubogi čevljar, zato ni silil Ogrina, da bi dal sina v šole v mesto.
Ogrin pa ni izgubil poguma. Ljubil je svojega otroka in zato je bil pripravljen zanj vse storiti, vse žrtvovati, samo da bi si sin njegov lažje služil kruh, kakor on. Rajši bi si odtrgal od svojih ust, da bi le sinu pomagal. Samo za eno je Boga prosil, da bi mu podelil trdnega zdravja.
Ko sta bila Ivan in oče njegov prvo nedeljo v počitnicah sama doma, tedaj ga je oče še enkrat vprašal, če gre res rad v mesto, če se bo pridno učil, če bo ubogal, če na Boga ne bo pozabil itd. Z veseljem mu je Ivan vse obljubil. —
»Ce je temu tako«, dejal je oče, »potem pa vzemi klobuk, greva h gospodu.«
Težka je bila ta pot, ko jc šel Ogrin prosit pomoči in podpore. Še nikoli ni prosil, zdaj
ležniki takih poučnih tečajev že prej doma pripravljajo, kajti v par dneh v Ljubljani ni mogoče z začetniki že vsega doseči. Tu naj delujejo naša izobraževalna društva, ki naj po-skrbe, da dobimo dovolj domačih ljudi za svoja društva. Koliko mladih ljudi uhaja v Ameriko, a če bi se poučili doma o potrebah našega zadružnega življenja, bi doma dobili zaslužka in lepega delokroga.
G. Rozman (Trst) priporoča okrajne konference zadružnikov, katerih naj bi se udeleževali člani kmetijskih društev, posojilnic, mlekarn itd., da se dogovore o svojem poslovanju. G. R o ž m a n, pisarniški ravnatelj Zadružne zveze, pozdravlja to misel kot važen predlog, ki se naj priporoči Zadružni zvezi.
G. Stanovnik priporoča producentom, naj oddajejo v zadruge snažno, dobro blago. Vse nam mora biti na tem, da ima naša organizacija dobro ime in da ne pride naš produ-cent z odjemalcem v razpor.
G. Babnik naglaša, da mora biti to nujna skrb naših zadružnikov. Deteljno seme n. pr. od našega poljedelca je včasih do 20% manj vredno nego iz tujine ravno zaradi take malomarnosti. Našim ljudem manjka tudi čistilnikov. Naj bi se o tem pisalo tudi v »Narodnem Gospodarju« in naj bi se naši ljudje neprenehoma opozarjali na to, kar da našemu pridelku večjo vrednost. Češplje na primer še vedno z dimom suše, dasi so take češplje pri kg 10 vinarjev manj vredne, nego pravilno posušene. Slabosti našega gospodarstva moramo proti sebi toliko časa grajati, dokler jih ne odpravimo.
G. Stanovnik želi natančnega pouka v zadružnem knjigovodstvu in obrazcev zato v zadružnem glasilu. G. R o ž m a n opozarja na članke o knjigovodstvu v »Narodnem Gospodarju«, ki vedno opozarja zadruge na njihove dolžnosti, ter želi, da bi tudi zadruge dopisovale in priobčevale članke iz svojih lastnih izkušenj. Potrebna so pa še posebno^ospodar-ska poročila.
G. Š k e r 1 j obljubi, da bo »Gosp. zveza« odslej v »Narodnem Gospodarju« priobčevala gospodarska poročila.
G. Rudolf omenja, da se še vedno pri prodaji lesa rabi stara mera, pri kateri je kmet prikrajšan za 5 do 6%. Dobre so tabele za lesno prodajo v .Koledarčku Slov. kršč. zveze', a treba je našemu ljudstvu še več pouka v tem, da ne bo oškodovano.
G. Iskra (Baderna v Istri) pismeno pozdravlja občni zbor. Zadružnim potom se da za naše ljudstvo doseči še velik gospodarski napredek. A prevevati mora vse pravi zadružni duh. Svoje potrebščine morajo zadruge nabavljati edino le po Gospodarski zvezi in po njej prodajati. S tem tudi med seboj lahko dosežejo mnogo ugodnosti, ker blago med sabo izmenjujejo. Priporoča v ta namen istrska vina; istrski kmet ima dobro vino, in po Gospodarski zvezi za ta svoj pridelek lahko dobi drugih stvari, ki jih potrebuje. G. Rožni a n toplo podpira ta predlog in želi. da bi se $ pridelkom naših domačih zadrug izpodrinila tuja vina na našem trgu. To misel podpira tudi g, Stržaj.
G. O r a n i č priporoča, naj se povsod skrbi za zaupanje med odborom in poslovodjem. Kjer ni zaupnosti, ni poštenosti. Pri tem se pa ne smejo jemati oziri na osebe, ampak, če kaka oseba ne zasluži zaupanja, naj se takoj odstrani.
G. A d a m i č z ozirom na Notranjsko priporoča, naj bi se gotovi pridelki ne uvažali čez Trst, ampak čez Reko, zaradi manjših stroškov. G. Rozman pojasni, v katerih slučajih je to ugodno.
Daljša debata se vname o izvozu notranjskega sena. G. B a b n i k priporoča, da se naj seno, če se prodaja, tudi racionelno proda. Vojna uprava rabi mnogo sena, a mora biti pravilno stisnjeno. G. Stanovnik priporoča, naj nabavi »Gospodarska zveza« stiskal-
pa je bila sila in saj ni prosil za-se, ampak za svojega ljubega otroka.
Prijazno sta bila sprejeta. Veroučitelj je potresel kodrasto glavo Ivanovo in ga vprašal po domače: »No, Ivan, kaj boš pa sedaj počel ?«
In Ivan je uprl svoje globoke oči v svojega dobrotnika, katerega je ljubil kot svojega očeta in rekel samozavestno: »Gospod bi bil rad.«
»A tako«, je dejal katehet in prišel je pogovor sam ob sebi. Ogrin je prosil gospoda če bi bilo mogoče, da bi mu kaj pomagali, da bi fant rad v šolo hodil, da bo priden, da na gospoda ne bo nikoli pozabil itd.
In katehet je sklenil svoji roki, pogledal doli na svojega strežnika in djal: »Težko bo šlo, leta so dolga, in Bog ve, kai bo še iz tebe.« Po kratkem molku je pa vprašal Ivana: »No, dečko, ali boš res priden?«
»Bom«, je odgovril Ivan, kateremu je močno bilo srce v prsih. In pogovorili so se, da bodo gospod prosili v mestu v samostanu za prosto hrano, za kar bo pa Ivan stregel pri službi božji, poprosili bodo tudi za stanovanje, če ga pa ne bo mogoče dobiti, plačevala bosta z očetom vsak polovico.
Neizmerno je bil tega Ogrin vesel. Še nikoli ni šel Ivan od gospoda po stopnjicah tako srečen, kakor sedaj. Odprl se mu je cel raj srečne bodočnosti. Oba sta bila zadovoljna — oče in sin. Oče, ker je bila uslišana njegova prošnja, sin, ker je bil prepričan, da ne bo čede pascl, kakor drugi njegovi sošolci.
Ivan je dobil od mlinarjevega dijaka par
nieo, ki jo naj oddaja v takih krajih v uporabo. G. O r a n i č opozarja na to, da poljedelec seno daleč pod ceno prodaja, čemur bi se dalo pomoči z organizacijo in poukom. Mogel bi tudi plačevati pri zadrugi s senom, kar bi mu bilo ložje, nego v denarju. G. R o ž m a n pa opozarja, naj se gleda pred vsem na to, da se z domačim pridelkom povzdigne živinoreja, ki nese več, nego če se krma proda. G. Š k e r 1 j pa želi, naj bi se obračali zadružniki na Gospodarsko zvezo sploh pri prodaji vseh d e -ž e 1 n i h p r i d e 1 k o v.
G. predsednik I. B a b n i k slednjič zahvali vse zborovalce in, želeč, da bi se želje in nade našega zadružništva uresničile po »Gospodarski zvezi«, zaključi ta občni zbor, ki je po govorih, ki so se slišali na njem, pokazal, da naši zadružniki visoko pojmujejo velike in važne gospodarske ideje, katerim služijo z vso vnemo poštenih in delavnih rodoljubov.
Koroške noulce.
k Nemški uradniki na novi železnici. V
Svetni vasi v Rožu je nastavljen v čisto slovenskem kraju nemški uradnik, ki ne razume nič slovenski. Železniško ravnateljstvo ali nimaš slovenskih uradnikov? Dovolj jih je, toda ti so nastavljeni v nemških krajih.
k Nemški »šulferajn« hoče ustanoviti v Borovljah in v Železni Kapli — tako se bere v »Kanit. Tagblattu« otroška vrtca. Ali se ne reče to germanizirati. Neki dr. pl. Wotawa pa je bil pri občnem zboru tega ponemčevalnega društva dne 4. t. m. v Libercih silno hud na Cehe, ki pravijo, da »šulferajn« germanizira. Seveda Nemci imajo narobe pojme.
k Na Velikem Kleku je vihar, kakoršnega smo sploh pretekli teden na Koroškem občutili tudi kar se tiče mraza, poškodoval nadvojvoda Ivana kočo na Adlersruhe, kateri je odnesel pločevinasto streho.
k Velikovško sodišče noče znati slovenski.»Hranilnica in posojilnica« v Velikovcu je naznanila vsem dotičnim uradom, da zahteva tudi od njih slovenske dopise. Toda velikovško sodišče, čegar predsednik ie bivši »Trigla-van« Kapun prezira § 19. drž. temeljnih zakonov. Seveda se Slovenci s tem ne bomo zadovoljili.
Štajerske noulce.
š Celjska »Domovina« je prišla zopet v ravnotežje, odkar smo volitve končali. Doživeli pa smo neko čudno izpremembo na njej, kajti postala je nenavadno pobožna. Vzela je sv. pismo v roke in brska po njem, kje bi našla kak izrek sebi v prid. In res, na tem polju ima precej sreče. Le glejmo, kako se je pobožnost od ust do ust cedi. »Ne pričaj po krivem!« »Ne pričaj po krivem zoper svojega bližnjega!« »Ljubite se med seboj!« »Ljubite svoje sovražnike!« »Ne družite se s pre-klinjevalci!« To je vse res lepo, a v svetem pismu tudi stoji: »Bodite odkritosrčni!« »Govorite vedno resnico!« In če položi »Domovina« roko na svoje srce in se vpraša, če je bila v zadnji volilni borbi proti štajerskim duhovnikom odkritosrčna, kaj bo odgovorila? In vendar pravi, da se hoče z duhovniki ramo ob ramo naprej bojevati. Prepričani smo, da mislijo starejši celjski rodoljubi res tako in da tudi to želijo. A kakšen je mlajši zarod?! Ce g. šefredakter »Domovine« tega res ne ve, povemo mu takoj to v brk. Mlajši zarod deloval je pri zadnjih volitvah na to, da pride med Vračkom in dr. Korošcem do ožje volitve, dobro vedoč, da pri ožji volitvi Korošec gotovo propade. In njegova deviza je bila po vzoru kranjskih Narodovcev: »Rajši nem-škutarja, kot dr. Korošca!« Tolažili so se pa posebno s tem, da to nič ne de, če Vračko zmaga, saj mandat ugasne tako po šestih mesecih. Dokazati so hoteli, da proti njihovi volji duhovnik ne more zmagati, a hudo so
knjig, da se je pripravljal za sprejem na višje šole. Hitro mu je šlo vse v glavo. Parkrat ga je vprašal njegov veroučitelj in vse je šlo dobro. Nekega lepega jutra mu je pa povedal, da je dobil iz mesta odgovor, da je prošnja njegova uslišana, da bo dobival hrano zastonj v samostanu, ako bo pomagal pri službi božji ali pa pel na koru.
Zelo je bil s tem zadovoljen Ogrin. Prvič je bil rešen težkih skrbi glede stroškov in drugič je bil vesel, da bo fant pod nadzorstvom.
In šla sta nekega dne oče in sin iskat v mesto stanovanja. Ni bilo drago. Polovico bo plačeval sam, polovico pa dobrotnik njegov, pa bo šlo — tako si je mislil Ogrin. Za obleko in druge stvari bo pa že kako preskr-bel. Zdrav je, krepak, dela mu ne manjka, lahko bo šlo, če bo le Ivan ostal dober dečko — tako si je mislil oče njegov.
Ko je jesen nastopila, pa sta naložila kovčeg na voz in se odpeljala v mesto. Nič kaj ni bilo težko slovo; saj je šel v mesto s trdno voljo, da bo delal veselje svojemu očetu in s prepričanjem, da bo večkrat lahko pohitel k očetu domov, ker ni bilo daleč.
Začeli so se dolgočasni dnevi za Ogrina. Ze popreje ni bilo živahno pri hiši, ko sta bila sama z Ivanom, ali sedaj je postalo prav tiho in pusto, ko je bil vedno sam doma. Zato je Ogrin sklenil, da vzame pomočnika. Dela je imel dovolj, vsi so ga radi imeli in pomočnik je bil rad pri njem.
Tako so hitro tekli dnevi in meseci. Prišli so prazniki in Ivan je prihitel iz mesta domov k očetu. Neizmerno sta se veselila drug dru-
se spekli. Le ker so mlajši gospodje okrog »Domovine« na to delovali, da bi do ožje volitve prišlo, si lahko tolmačimo dejstvo, da »Domovina« tudi proti Vračkn ni niti črhnila. In kako potreben bi bil tukaj poduk, posebno za celjske okoličane, za katere se ne briga nobeden človek! Odtod tudi žalostna prikazen pri volitvah v celjski okolici. Ko bi , zadnji trenutek teh volilcev ne bil podučil neki gospod, ki pa nima z »Domovino« nič opraviti, dobili bi bili v tej občini Vračkianci sijajno večino. Svojo trditev, da je bila »Domovina« med zadnjo volitvijo najbolj nezna-čajen in najbolj korumpiran slovenski list, vzdržujemo v popolnem obsegu. Zraven le še pristavimo, da je tudi najslabše urejevan slovenski list vkljub redakterju in šefredak-terju. Dočim je imela tukajšnja »Deutsche NVacht« od 30. maja o volitvi že uvoden članek, ki njeno stališče v tej zadevi precej dobro osveti, nista mogla oba redakterja za »Domovino«, ki izhaja isti dan in isto uro kot »Deutsche Wacht«, skrpucati uvodnega članka o volitvi. O njej je sicer prinesla »Domovina« neko notico z navadnim priveskom »več o tem prihodnjič«. Prihodnja številka je res prinesla neki uvodni člančič, ki je bil popolnoma zmeden in brez vsakega smisla. Med vrstami se je dalo k večjemu čitati, kako žal je »Domovini«, da ni bilo več glasov za Vračka oddanih in zadoščenje, da so se volilci volitve tako maio udeležili. »Domovina« naj zopet poštena postane, naj se briga za celjsko okolico in spodnji Štajer, posebno pa za politično društvo »Naprej«, potem ji ne bo treba sv. pisma študirati. To naj prepusti drugim.
š Dr. Korošec kot poslanec. Dne 10. t. m. se je dr. Korošcu predstavila dcputacija krajevne skupine državnega društva c. kr. poštnih in brzojavnih uradnikov za kraje Ptuj, Celje in Zidanmost. Deputacija je državnemu poslancu slikala bedni položaj teh državnih uradnikov in mu sporočila svoje želje. Dr. Korošec je došle gospode zasigural, da se strinja z njihovimi težnjami po zboljšanju gmotnega položaja ter jim obljubil storiti vse, kar je v njegovi moči, da se odpomore poštnim in brzojavnim uradnikom. Zagotovil jim je, da se bo tudi klub, kateremu pripada, za to vrsto uradnikov z vnemo potegoval.
š Zupani in odborniki lenarškega okraja so imeli svoj shod v nedeljo, dne 27. maja, na katerem je poročal župan in deželni poslanec K o š k a r o težavah županskega poslovanja, o imenitnosti občinske avtonomije ter o potrebi združitve županov in odbornikov. Izvolil se je pripravljalni odbor, ki bo pretresaval, na kateri način bo najbolj uspešno organizacijsko deJo. Seveda je bil tudi govor o volitvi 29. m. ni. in je poslanec Roškar odločno obsodil zahrbtno in izdajalsko delo štajerskih liberalcev in izjavil, da za gniili nemškutarski liberalizem, kateremu so ljubši narodni nasprotniki, kakor katoliški bratje, kakor so to pokazali Rebc-kovci, ni mesta v lenarškem okraju. Kdor se bo drznil kvariti naše ljudstvo, ki itak dovolj trpi od strani Nemcev in nemškutarjev, s slovenskim liberalizmom, zoper njega se bo vzdignil celi okraj. To obsodbo smo udeleženci navdušeno odobravali in se razločili s trdnim sklepom, da napnemo vse sile za sijajno zmago našega katoliško-narodnega kandidata. In pri volitvi 29. maja je lenarški okraj izkazal lep napredek od I. 1904, ko je dr. Ploj dobil le 88 glasov več od Wratschka, dočim jc bilo takrat gotovo nad .100 več narodnih glasov kot nasprotnih.
š Ženska podružnica sv. Cirila in Metoda pri Sv. Benediktu v Slovenskih Goricah priredi v nedeljo, dne 17. junija v šoli na korist družbi sv. Cirila in Metoda veliko Ciril-Meto-dovo slavnost s sledečim vsporedom: 1. A.
zega. Še nikoli ni Ogrin delal tako rad in tako dolgo, kakor sedaj, samo da je bil sin njegov čedno oblečen. Kadarkoli je vedel, da njegov bivši veroučitelj ni zadržan, vselej je Ivan šel k njemu, in šla sta skupno na izprehod.
Tako je minulo prvo leto. Ivan je prinesel domov ne sicer izvrstno, pač'pa dobro izpričevalo. Temu ni bil sam kriv, ker mu domača šola ni mogla vsega podati, kar je potreboval. Tolažil se je, da bo s pridnostjo in vztrajnostjo vse še lahko nadomestil.
Preteklo je drugo leto. In res je prinesel domov izpričevalo jako dobro; ni bil sicer prvi pač pa eden najboljših.
In tako je šlo hitro leto za letom. Ivan je bil prav priden dijak, zgled drugim, vesejlc očetu. Ogrin šc sam ni vedel, kako hitro so tekla leta,- Preteklo je že pet let, odkar je Ivan zapustil domačo hišo, pa zdelo se mu jc, kot bi se zgodilo pred jednim letom; on jc bil vedno enak, le Ivan je bil večji in krepkejši.
Zgodilo se je pa nekaj, kar je Ogrina zelo zabolelo. Ivanov dobrotnik je zapustil faro in dobil drugo službo. Bal se jc, da ne bode mogel plačevati stanovanja in da sin morda celo hrano izgubi. Še bolj se je pa prestrašil, ko je zvedel od drugih ljudij, da sin njegov noče več v samostanu jesti in da ima sam svojo hrano. Po opravkih je šel oče v mesto in vprašal Ivana, ali je kaj res, kar ljudje govore. Ivan ga je pa potolažil, da je predaleč do samostana, da je hrana preslaba, da dobi drugodi kjer podučuje, še boljšo zastonj itd. Tudi za stanovanje, jc djal očetu, da ni treba skrbeti, da žc sam toliko prihrani, da lahko stanovanje plača.
Forstcr: Ah, ni li žemljica krasna? Mešani zbor. 2. Pozdrav, govori deklica * * *. 3. F. S. Vilhar: Lunica. Meš. zbor. 4. Pavlina Pajko-va; Moj zaklad, deklarnujc deklica * * *. 5. P. Ang. Hribar: Slovenka, dekliški zbor. 6. Slavnostni govor, govori deklica * * *. 7. Vinko Vodopivec: Mi smo Slovani, koračnica, meš. zbor. 8. Sveta Cita, ganljiva podučila igra v treh dejanjih. 9. Kukavica -— modra ptica ali boj za doto, vesela igra v štirih dejanjih. — Vstopnina: sedeč 60 vin., stojišča 30 vin. Po predstavi velika narodna veselica v gostilni g. Mar. Troha (prej Hrvatovi), pri kateri nastopijo domači in sosedni pevski zbori. Na vsporedu so še šaljiva pošta, menažerija, narodni sejem in razne zanimivosti, da bo zabava res izborna. Igri se ponovita v nedeljo 1. julija. V slučaju deževnega vremena se vrši cela slavnost v nedeljo 1. juilija. Slovenci, Slovenke, za našo družbo, za rešitev slovenske mladine ob mejah, da se prepričate, kaj premorejo v plemenitem delu za slovenski na-
š Zavraten napad in umor v Zgornji Po-hanci v brežiškem okraju. Pred dvema letoma je bil neki Jože Petan iz Zgornje Po-hance pri nekem tepežu na Zdolah smrtnone-varno ranjen in je drugi dan previden s sv. zakramenti umrl. Takrat so Gornjepohančani zapretili, da hočejo rajnega maščevati, naj njim pride v roke bodisi star ali mlad Zdolan. To grožnjo so izvršili na Trojiško nedeljo. Posestnik Janez Bahč iz Zdolj je šel s svojima dvema oženjenima sinoma in s svojim zetom na Trojiško nedeljo popoldne v Zgornjo Po-hanco radi neke živinske kupčije. Ker je bil prodajalec v bližnji pivnici, so šli vsi štirje tja. Ze tam so fantje proti tem štirim možem zabavljali. Med tem zabavljanjem se je Janez odločil od svojih sinov ter se podal sam misijonsko pesem pevajoč proti domu. V ponedeljek zjutraj pa sta domov se vračajoči sin in zet, ki sta prenočila pri bratu ozir. svaku, našla očeta ubitega in oropanega pri hramu nekega Franca Krošelj, ki se je pri komisiji, ki se je vršila v ponedeljek na licu mesta, zelo sumljivo obnašal. Zandarji so odpeljali osem fantov v Brežice med temi Franca Petan, ki je imel vso krvavo obleko. To je dokaz, da je on izvršil ali vsaj pripomogel zagroženemu maščevanju s tako ostudnim zavratnim napadom, ki je tem grši, ker ni bil nobeden Bahčevih v zvezi z umorom Jožefa Petan pred dvema leti na Zdolah.
š Iz Laškega trga. Bivši okrajni šolski nadzornik g. šolski svetnik Ivan Ranner, je dobil naslov cesarskega svetnika.
š Slovensko trgovsko društvo v Celju
bo imelo dne 1. julija t. I. svoj ustanovni občni zbor, ker so pravila od namestništva že potrjena. To društvo pomeni začetek razpadanja »Občeslovenskega obrtnega društva«, kateremu pripada večina neobrtnikov.
š Nemška nehvaležnost. V Slovenski Bistrici je umrl bivši odvetnik dr. Mihael Dc-titscheg v starosti 80 let. Živel je zadnja leta in umrl prav siromaško. V prejšnjih letih je žrtvoval svoje duševne moči in svoje premoženje za nemško stvar. Ko je pa onemogel in bil brez denarnih sredstev, so ga njegovi nemškutarski »Gfretbruderji« pustili lakote umirati. Še le Slovenec, vlč. gospod kanonik Hajšek jc začel trkati in iskati za obubožanega nemškega advokata pomoči ter jo tudi našel. Tako je olajšal dr. Detitschegu vsaj zadnje ure. Mož je od svojih somišljenikov kaj boljšega zaslužil.
š Na nemškem posili-shodu v Pesjem je tudi neki Velenemec Anclin, ki se je nekoč z britvijo preveč pobratil, preobračal kozolce o — »svobodni šoli«. V tej šoli se bo učilo svobodno o vsakem času in na vsakem kraju in
Oče se je vrnil domov, toda ne popolnoma miren. Zdelo se mu je, da Ivan ni več tako prijazen ž njim, kakor prejšnja leta. A mislil si je, dosti učenja ima in skrbi, ni čuda, če ni več tako domač, kakor včasih.
Prišle so počitnice. Ivan je prišel domov, pa ni bil več tisti ljubeznivi otrok, kakor nekdaj. Nobena stvar mu ni bila všeč. Imel je v podstrešju svojo lastno izbico; pa bila je večinoma prazna. Skoro nikoli ga ni bilo doma. Imel je vedno tovaršijo iz sosednjih vasij, včasih je prišel pozno zvečer domov, včasih ga ni bilo po dva, tri dni, nič ni povedal, kam gre, kje je bil, postal je čisto sam za-se. To očetu ni bilo prav nič všeč. Prosil ga je, naj gre vendar kaj h gospodu, saj so ravno tako prijazni, kot prejšnji, pa Ivan je našel vedno kak izgovor, da ni šel. Zato jc prijel enkrat trdo Ogrin svojega sina, vse mu povedal, kar je imel na srcu; pa kaj je pomagalo. Ivan je vzel svojo palčico, prižgal smodko in šel na izprehod.
Tega ni bil prav nič vesel oče Ogrin. Pa tolažil se je, mlad je še, neumen, brez izkušnje, bo že k pameti prišel.
Leta so hitela hitro in Ivan je bil zadnje leto v gimnaziji. Očeta je skrbelo, kaj bo sedaj, kam se bo sin odločil. Kadar je prišel domov, ga je bil bolj žalosten, kot vesel. Nobenega reda ni poznal, še ob nedeljah ga je komaj v cerkev spravil. To je bolelo skrbnega očeta, bolelo ga jc tembolj, ker so mu ženske očitale, da je slabo vzgojil svojega sina, ki nima nobene vere, sc pregosposko nosi itd. Nikomur ni potožil Ogrin, kaj ga je bolelo, ali skoraj mu je bilo žal v srcu, da je dal sina v šole.
svobodno bo, se udeležiti pouka ali pa ne. »Štajerc«, pouči svojega pristaša!
š Turški vrtec v Velenju je bil baje tudi zastopan na nemškem volivnem shodu. Starovaščani, ne bodite tako Nemcem prodani, da bi pošiljali svojo deco v šolo, kateri še krščanski Nemci dosti ne zaupajo, ker jim je — prenerodna! Slovenci, kaj delate v bobnovem p e v s k e m in g a s i i n e m društvu, postavite sc tudi na lastne noge!
š Korni poveljnik Succovaty nadzoruje sedaj vojaško garnizijo v Mariboru.
š Štajerski rojak v Ameriki ponesrečil. V rudniku Cuatro, države Kolorado, je ubilo rudarja Janeza Vrabič, doma iz Št. Jurja ob južni železnici.
rod preproste slovenske deklice in žene!
š Pragerski Nemci bodo imeli jutri poletno veselico v prid svoje jetične nemške šulferajn-ske šole.
š Koukurz se je otvoril o premoženju gostilničarja Franca Herzog v Radgoni. Kon-kurzni komisar: predstojnik sodišča v Radgoni. Konkurzni oskrbnik: dr. Karol Sirk, odvetnik v Radgoni.
š Železnica Purkla-Rogatec. Dne 17. t. m. popoldan ob 4. uri bo v Ptuju (v nemškem domu) na povabilo g. Ivana Tomičič vit. Gorica sestanek interesentov za nameravano novo železniško zvezo Purkla oziroma Rad-gona-št. Lenart-Ptuj-Rogatec. Cc se ta železnica izvede, potem bo napravljena zveza od Dunaja do Novega. Največ seveda pridobita s to novo zvezo Št. Lenart in Rogatec.
SEJA ODSEKA ZA VOLILNO PREOSNOVO.
V včerajšnji seji izvoli odsek za načelnika dosedanjega odsekovega podnačelnika dvornega svetnika Ploja; za načelnikovega namestnika pa dr. Chiarija. Odsek prične razpravljati o porazdelitvi volilnih okrajev v Dalmaciji. Bartoli zahteva za Italijane posebni volilni okrai. Ivčevič ugovarja, ker ne gre, da bi imela mala italijanska manjšina lastni volilni okraj. Pač pa želi, naj dobe Srbi dva, Hrvatje pa devet poslancev. Bienerth pravi, da je z ozirom na davčno moč število dalmatinskih poslancev precej preveliko; ustreza pa številu prebivalstva. Na Italijane ne kaže jemati ozi-rov, ker jih jc lc 3% vsega prebivalstva. Priporoča, naj odobri odsek vladni načrt glede Dalmacije neizpremenjen. Pri glasovanju je bil odklonjen Bartoliiev predlog, odobren pa Ivčevičev, da dobe Srbi 2, Hrvatje pa 9 poslancev. Odsek prične nato razpravo o številu poslancev in porazdelitvi volilnih okrajev na Zgornjem Avstrijskem. Dr. Schlegel priporoča, naj se razdeli cela dežela v 22 enakih volilnih okrajev. Vse stranke bi se tako lahko udeležile volilnega boja. Načelnik Ploj naznani, da je prijavil Bartoli svoj predlog kot minoritetni votum in prekine razpravo. M a -
I i k vpraša načelnika glede cesarjeve izjave nasproti dr. Kramaru pri sprejemu delegatov. Na eni strani groze socialni demokratje s splošno stavko, krona pa podaja izjave, ki po njegovem mnenju niso ustavne. Dognati bi se moralo, če jc resnično po časopisih priobčeno besedilo krone nasproti Kramaru. Ce je besedilo avtentično, se vmešava krona v delovanje zbornice. Prosi načelnika, naj poizve, če so res padle po časnikih navedene besede, da zavzame bodisi v odseku ali pa v zbornici stališče. Dr. Kramar pravi, da ne gre dvomiti o istinitosti poročila, ki ga je sam podal časnikom v tako važni zadevi, ko se gre za cesarjevo izjavo. Sploh je pa slišal cesarjeve besede tudi dr. Lecher, ki jc stal poleg njega. Ploj pravi, da ne more odgovoriti Maliku. Odsek tudi ni oni kraj, kjer bi se razpravljalo o cesarjevem (Dogovoru s kakim delegatom.
Ivan je prišel domov k očetu po dokončanih šolah in mu povedal, da bo šel za eno leto prostovoljno k vojakom. To je bilo všeč očetu. Tam se bo naučil pokorščine in pameti — saj sem bil sam vojak, si je mislil Ogrin.
Leto je-hitro preteklo in Ivan se je vrnil domov. A kam sedaj? To je skrbelo očeta. Skoro se ni upal vprašati svojega sina. Nekega večera je pa Ivan dolgo časa pisal neko pismo in potem je djal očetu: »Veste oče, k železnici pojdem!«
»Kakor hočeš, mu jc mirno Ogrin odgovoril, »samo da boš srečen.« V srcu je pa bolelo Ogrina. Imel jc samo eno željo še na svetu, pa tudi ta se mu ne bo izpolnila. Žalosten je bil Ogrin. Pa mislil si jc, če je res tak, kakor pravijo ljudje, je pa boljše, da ni gospod, saj je tudi drugodi lahko srečen.
In res je dobil Ivan službo. Poslovila sta se od očeta nekako hladno in mrzlo. Odšel jc prccej daleč na neko postajo in pustil očeta samega doma. Tedaj so nastopili žalostni dnevi za Ogrina. Zdelo se mu je, da jc kakor puščav-nik v svoji hiši. Nobenega veselja ni imel več. Moči so mu opešale in vsega sc je naveličal. Pisal je večkrat sinu, naj mu kaj pošlje, pa le redko je dobil odgovor. Preteklo je pet let. Ogrin se jc postaral, oči so mu odrekle, delati ni mogel več, in pisal, oziroma pisati je dal sinu, naj ga k sebi vzame, drugače mora beračiti od hiše do hiše.
Dolgo ni bilo odgovora. Pisal jc šc enkrat in slednjič je dobil odgovor, da naj le pride. In prodal je Ogrin svojo kajžo, poplačal dolgove in sc s culico obleke preselil k svojemu sinu. Lep človek je bi! njegov Ivan v železniški uni-
CESAR ITALIJANSKEMU DELEGATU DR. VERZEGNASSIJU.
Ob zaslišanju delegatov je rekel vladar dr. Verzegnassiju: »Veselilo me je, da so mi poročali, da tako hitro deluje goriški deželni zbor«. Verzegnassi je rekel, da jc to posledica harmoničnega sporazumljenja med deželno-zborskimi strankami. Cesar je rekel na to: »Brez sloge se ne more ničesar doseči«.
DELEGACIJI.
Nemški delegati so sklenili, da hočejo nastopati skupno z italijanskimi delegati in skrbeti, da ne pride poslovanje zbornice v na-sprotstvo z delegacijskimi razpravami. »Ma-gyar Hirlap« poroča, da je poslal kvestor ogrskega državnega zbora ministrstvu a latere ogrsko in hrvaško zastavo. V petek razobesijo na poslopju ogrskega ministerstva obe zastavi, ker ima sejo armadni odsek.
OŽJA DRŽAVNOZBORSKA VOLITEV V PRAGI.
Pri ožji volitvi v Pragi Novomesto je zmagal mladočcški kandidat Novotny proti radikalen Sokolu, dasi so nastopili za radikalnega kandidata Staročehi.
NEMCI ZA NOVO MINISTRSTVO.
Tudi beljaški občinski svet je imel izredno sejo, v kateri je soglasno sklenil iskreno čestitati nemškim parlamentaričnim ministrom Derschatti, Pradeju in Marchetu in jim izraziti zaupanje. Predvčerajšnjim je imel tako sejo graški občinski zastop. ki se je s posebnim »nemškim zaupanjem« obrnil do ministra Der-schatte.
SEJA OBRTNEGA ODSEKA.
Seja obrtnega odseka je bila včeraj zvečer. Sklenili so, da izvolijo pododsek, ki razpravljaj o zakonskem načrtu glede nepoštenega tekmovanja, (umazana konkurenca). Pododsek je izvolil za načelnika poslanca Ma-lacho\\*kega, za poročevalca pa poslanca, Weiskirchnerja.
PROTI § 14.
Danes vlože poslanci Schonerer in tovariši v zbornici predlog ki zahteva izpopolnitev § 14. Odredbe po S 14 postanejo neveljavne, katerih zbornica tekom dveh mescev po vložitvi ne reši. Ministri pa, ki so podpisali odlok, morajo povrniti državni blagajni polovico svoje letne plače, oziroma pokojnine.
S SPLOŠNO STAVKO GROZE RUSKI DELAVCI.
Radikalni listi v Rigi poročajo, da nameravajo delavci proglasiti splošno stavko, ker hočejo tako podpirati dumo.
MAŽARI IN DUNAJSKE PROTIMAŽARSKE DEMONSTRACIJE.
Iz Budimpešte poročajo, da je zelo razburjeno »javno mažarsko mnenje«, ki ga delajo seveda judovski časnikarji, ki liujskajo proti Avstriji. Najbolj piha jeze »Neucs Pester Journal«, ki kar trdi, da Avstrija ni več vredna, da je v zvezi z Ogrsko in se naj zato loči. Košutu so pa priredili ob dohodu v Budimpešto velik demonstrativen sprejem. Najlepše pa je, da trobi v krivi rog mažarskih judovskih časnikarjev tudi nemško narodno časopisje, ki ostro napada dunajske krščansko socialne protimažarske demonstrante. In vedno so zabavljali ravno nemški narodni listi proti ma-žarskim izkoriščevalcem. Zavistni so,ker so sami na Dunaju brez moči, zato pa zabavljajo, da se vse kadi.
PROGRAM NOVE ITALIJANSKE VLADE.
Ministerski predsednik Giolliti jc razvil včeraj v italijanski zbornici svoj program. Za-
formi. Tudi lepo in kakor jc slišal tudi dobro službo je imel. Pa Ivan ni bil več sam. Imel je mlado, lepo ženo, ki pa ni razumela jezika starega Ogrina. Tudi dvoje otrok je bilo že pri hiši. Vsega tega ni vedel stari Ogrin, kajti leta hitro teko — tako jc djal.
Odkazali so mu sobo v shrambi za jedila. Lepša jc bila res, kakor v njegovi domači koči, ali vendar sc je čutil tukaj tako zapuščenega in zaničevanega! Celo noč in cel dan ni prišel ni-kdo k njemu. Le kedar mu je dekla prinesla jedi, jc izpregovoril par besedi. Sina ni videl včasih po več dni. Izgovarjal se jc, da ima težavno službo po dnevu iu po noči — in vrjel mu jc. Z ženo in otroci se pa itak ni razumel. Tako so tekli dnevi, meseci in leta. Stari Ogrin se je že vsega naveličal. Prosil je žc Boga, da bi ga k sebi vzel. Videl je tudi, da ga nobeden več ne mara in marsikatera solza mu jc na tihem pritekla doli po licih.
Prišla jc jesen — in stari Ogrin je jel hudo kašljati, in nazadnje se niti odkašljati ni več mogel. Prosil je svojega sina, naj pošlje po gospoda, pa mu ni hotel ustreči. Prosil jc dvakrat, trikrat in končno so mu lc ustregli. Prenesli so ga iz njegovega kota v lepo, krasno sobo ter ga položili na divan. Tam sc jc spravil z Bogom. Šc isto noč je izdihnil.
Kupili so nui krasno krsto, veliko sveč je gorelo ob njej, velikanski venec jc dičil njegovo truplo s pomenljivim napisom: Nepozab-ljivemu očetu, — zadnji pozdrav!
Spremili so ga v lepem izprevodu na kraj počitka, na partc-listih pa jc bilo brati, da sc bodo za nepozabnega rajnika brale zaduš-nice v raznih cerkvah.
hteval jc, da reši zbornica še pred počitnicami zakonske načrte o izboljšanju razmer v južnih pokrajinah, o državnih železnicah, o zgradbi siciljanskih lokalnih železnic, o povzdigi žve-pljene industrije v Siciliji in poročilo preiskovalne komisije o mornariških zadevah. Naznanja 6 zakonskih načrtov o mornarici. Nemudoma hoče predložiti načrt o podpori vsled Vezuvovega izbruha oškodovanemu prebivalstvu in o ustanovitvi delavskega nadzorništva. Dve komisiji naj proučujeta vzroke gospodarskega nazadovanja v južnih pokrajinah in na Siciliji. Vse se bo storilo za izboljšanje položaja delavskih slojev. Mir je zagotovljen po zvezah, ki jim ostanemo brezpogojno zvesti po prisrčnem prijateljstvu z vsemi državami. V notranji državi se bo skrbelo strogo po zakonih in nestransko za red v boju med kapitalom in delom. Finančno stanje je izvrstno. Giolliti je končal: Vlado preveva duh najširše svobode in odkrite ljubezni nasproti delavskim slojem. Nova italijanska vlada upa, da dobi zaupnico v zbornici z večino 80 glasov.
OKLIC DUME ZA ODPRAVO SMRTNE KAZNI.
Med poslanci dume je razširjen oklic na rusko meščanstvo. Oklic opozarja, da bo v te-tekočem mesecu izvršenih mnogo smrtnih obsodb v Rigi, Sevastopolu in mnogih drugih mestih. Oklic kliče »Meščani rešite obsojence in podpišite poziv na vladarja naj po milosti odgodi izvršitev smrtne kazni do tre-notka, ko duma izvrši izpremembo kazenskega sistema.
RUSKA GOSUDARSTVENNA DUMA.
V	seji dne 12. t. m. so nadaljevali razpravo o agrarnem vprašanju. Priglašenih je še 117 govornikov. Odklonili so predlog, naj bi govorniki smeli govoriti le 10 minut. »Novo Vreme? piše, da je sklenila vlada uvesti proti 14 poslancem sodnijsko postopanje, ker so izdali na delavstvo proti vladi hujskajoč oklic. A z ozirom na njihovo imuniteto ostanejo prosti.
VOJAŠKA ZAROTA PROTI RUSKI GOSU-DARSTVENI DUMI.
Ruski vojni minister je prepovedal zarot-nikom-častnikom shode proti gosudarstvenni dumi. »Narodni Vjestnik« priobčuje imena vodilnih častnikov zarotnikov, in sicer so ti: generalni poročnik Sarančov, načelnik 23. pehotne divizije, generalni major carjeve suite Orlov, ki je vodil kazensko ekspedicijo v Baltiških provincah, po svoji grozovitosti znani generalni major Min in malone vsi častniki Semenovega gardnega polka, ki se je odlikoval svoj čas, ko so zadušili vstajo v Moskvi. ANGLEŠKO BRODOVJE V KRONSTADTU.
Angleško brodovje pričakujejo 3. avgusta v Kronstadtu. Car najbrže obišče angleško brodovje. Rusko brodovje vrne obisk najbrže meseca septembra, in sicer odplovejo na Angleško ruske vojne ladje »Slava«, »Cesare-vič« in »Bogatir«.
SVJATOPOLK-MIRSKU PRIHODNJI MOZ V RUSIJI.
Iz Peterburga poročajo, da namerava car poveriti sestavo novega ruskega ministrstva Svjatopolku-Mirskemu.
ROP NA CESTI.
V	Sosnovicah so napadli roparji blagajnika in štiri uradnike Flora in Kazimirskih rudnikov na cesti in jim vzeli 25.000 rubljev, ki so bili namenjeni, da izplačajo ž njimi delavce.
PREPOVEDAN IZVOZ ŽITA IZ RUSIJE.
Ruski minister za notranje zadeve je prepovedal izvoz žita iz Rusije.
Ko so truplo djali v zemljo, jokala sta na glas sin in gospa njegova — in vsi ljudje so rekli, kako so se ljubili med seboj. —
Čez pol ure pa je bilo pokopališče prazno, niti enega človeka ni bilo na njem.
In grob očetov je zarastel mah iu ostal je pozabljen — in nastopili so dnevi, ko se nihče več ni spominjal, da tukaj počiva Ogrin, oče edinega sina.
Pismo Boltatuga Pepeta.
Gespud redehter!
A ni tu čudn, de me zdej en cajt, udkar sm začeu iz nim pisajne pelat, začneja kar prsti srbet, če en cajt na pišem. Tu morm imet zmeri štilček u rok, drgač me začne pu kurjeh učeseh trgat. Zatu nej m pa nekar na zamerja, de jm spet pišem ene par besed. De m pa nau rnogu kdu naprej metat, de zmeri sam zabau-lam čez tega al pa unga in de Idi skuz zube ulečem, um pa dons raj kej druzga pisu, de na u spet kašneh prtožng čez mene.
Gespuda žepana uni puznaja, ke ne! Mende tud veja, de uja zdej enkrat ubhajal desetlet-nca sojga žepanvajna. Kakšna numara je tu, deset let iblanske srajce, k usaka drgam uleče in če ena več vedet in kunštna bt ket ta druga, regerat, uja pa menda tud vedi! Pusebn tekat je blu tu težku, k je putres Iblana tku raz-škatlou, de nisma vedi, a se uma še ževi špe-teral, al se uma mogl jt na un svet naprej špe-terat. Gespud žepan sa pa ta reč preudarl in sa Iblana sami spet lepu skp pustavl, kokr je bla preh in še leuš in mi sma lohka še naprej lepu ževi in zdrau soje špase pu Iblan ugajnal. Gespud redehter! A ni tu lepu ud
TAJNI SVETNIK GUBASTOV.
Peterburg. Ruski poslanik v Belgradu tajni svetnik Gubastov je imenovan za pomočnika ruskega ministra zunanjih zadev.
SRBSKI TOPOVI.
Časnikar Jakčič priobčuje članek, v katerem dolži člana artiljerijske komisije, polkovnika Kasidolaca in Vlajča, da ju je podkupila tvrdka Schneider v Creuzotu, da izvedeta nakup francoskih topov za Srbijo. — Jakčič poživlja polkovnika, naj ga tožita, ker hoče dokazati pred sodnijo, da sta bila podkupljena.
SARRIENOVA IZJAVA.
V	francoski zbornici je včeraj Sarrien v svoji izjavi pred vsem naglašal, da je vlada dopolnila svojo nalogo. Volitve so dokazale, da hoče Francoska ljudovlado, politiko napredka in reform. Prenehal je odpor pri inventurah, stavke so malone končane. Vlada priporoča splošno pomiloščenje. Republikanska stranka se zdai lahko izkaže zmerno in plemenito, ko je dokazala svojo moč. Naglaša, da je potrebna varčnost v korist državnega finančnega ravnotežja. Zakon o ločitvi cerkve od države se bo odločno izvedel. Vlada hoče popolnoma načrtoma izvesti popolno svobodno šolo. Javnim uradnikom se ne prizna pravica, da stavkajo. Vlada namerava z ozirom na politični položaj delati na mirno rešitev raznih spornih vprašanj. Upa, da zniža haaška konferenca vojaška bremena.
TURKI PROTI BOLGAROM.
Turki so zaprli ravnatelja in šest učiteljev bolgarske šole v Tikvešu. Dolže jih, da so člani revolucijskega odbora.
ITALIJANI RAZBURJENI.
Italijanski klub je imel včeraj zvečer sejo, v kateri so obžalovali, da so pri glasovanju giede Dalmacije pogoreli s svojim predlogom. Naglašali so, da jih je posebno neprijetno zadelo, ker so proti njim glasovale stranke, ki bi morale v lastno korist nastopiti proti jugoslovanskim zahtevam. Svojemu pododboru so naročili, naj stavi primerne taktične nasvete.
NAPADI V ERIVANU.
Iz Tiflisa poročajo, da so nastali 11. t. m. nemiri v Erivanu. Ubitih je bilo 11 Armencev in pa dva mohamedanca, 16 oseb je bilo pa ranjenih. Na generalnega gubernatorja Timo-fejeva je bila vržena bomba, ki ga je ranila, enega kazaka pa je ubila. Napadalci so ustrelili policijskega mojstra. Umorjena sta bila tudi upravni in materialni načelnik transkav-kaške železnice. Bomba je bila vržena tudi na generalnega majorja Alihanova in ga ubila. Neki kazak je streljal na hišo, iz katere so vrgli bombo, nakar so pa vrgli napadalci še sedem bomb, ki so ubile več kazakov.
RAZBURJENI KRONSTADSKI MORNARJI.
Kronstadski mornarji so razburjeni, ker je pretepla neka kavalerijska patrulja dva mornarja. Mornarja nista pozdravila nekega častnika. Mornarji prirejajo shode. Na več ladjah so odstranili topove.
V	ČRNOMORSKIH PRISTANIŠČIH.
Položaj v pristaniščih v Črnem morju slikajo v zelo črnih barvah. V Odesi stavka moštvo na parnikih že dva tedna. Na tisoče pristaniških delavcev je brez kruha. V Sevastopolu so razširjene govorice o nameravani oboroženi vstaji in o nameravanih napadih. Na tisoče pristaniških delavcev je brez kruha. Vojaki in mornarji so nezadovoljni, ker morajo vršiti policijsko službo, ker so zapustili policisti službo iz strahu. Govori se tudi, da nameravajo stavkati železničarji, da bi bil Se-
enga žepana, kaj? Zatu pa jest mislem, de b na naredi falen, če b mi pr te prložnost pu-kazal, dc jh ubrajtama in spuštujema. Sej uja rotušk pejomtari iz plackumedjontam na špic tud pukazal, kuku jh ubrajtaja in kuku sa jm hvaležn za službce, k sa jm jh na rotuž dal. In soja hvaležnast in ubrajtajne jm uja dal šriftleh čern na bel ud sebe zatu, ke b jm gespud žepan murbt drgač še na verjel, de je tu reš. A ni tu lepu ud rotuškh pejom-tarju, pusebn ud plackuinedjontarja, k res na veja, za kua jh prou za prou nucaja na rotuž, de gespuda žepanti pr te prložnost tku lepu pučasteja in soja udanost du nh na tku lepa viža naprej prneseja? Gespud žepan pa tud vem, de na nja šmucjana špilal, ampak jm uja pr te prložnost lepu plačee en-mal prbulšal, če pa tu na u šlu, in de b se Bolču Pepe čez tu kej gor držu, jm uja pa gvišn saj kašna pujedna prštimal, če prou tak špas neki kušta. Deset let je le deset in usakeh deset let s lohka gespud žepan en tak špas špogaja.
Astn! Kokr sm preh reku, b blu use glih dobr, de b tud mi ta prložnast punucal in jm na ta al una viža soja udanast skazal. Sevede b mogl tud mi ta reč šriftleh ud sebe vn dat, ke drgač b nam gespud žepan še mn verjel, de jh tku ubrajtama, kokr sojem pejomter-jm. Ta nar leuš b še blu, čc b mi tist dan soje cajtnge iz kašna rdeča farba nadrukal, kokr se tu punavad za take prložnast nardi in je še ta nar bi mudern. Tu nas na u dost kuštal, lepu u pa le in pa špasn zravn. Če b se tli mi še pumujat, de b kašna pesnica skp spravi in ja tekat vn na sveti dal, b blu pa še bi fajn; sam jest na vem, če maja uni
vastopol popolnoma ločen od ostalega sveta, ker vsled mornariške stavke parobrodi ne vozijo.
NOVI AGRARNI NEMIRI V RUSIJI.
V poltavski guberniji razširjajo oklice, ki hujskajo kmete, da naj ne spe v gospodarskih poslopjih gospodov, ker so namenjeni ognju. V harkovski guberniji so zaprli samo v su-muskem okraju od decembra nadalje 1100 kmetov. Tudi iz voroneške, kazanske in sa-ratovske gubernije dohajajo poročila o agrarnih nemirih. V Balošovu so zažgali kmetje neki gradič. V kozanski guberniji ropajo izstradani kmetje.
NAMERAVANI ANARHISTIŠKI NAPAD NA SV. OČETA?
Po Rimu se je širila vest, da bo ob priliki proglasitve Bonaventure iz Barcelone blaženim, izvršen anarhistiški napad na sv. očeta. Radi tega je smelo k slavnosti le omejeno število vernikov, v cerkvi je bilo pa veliko število tajnih policajev. Kakor se je izkazalo, je bil strah čisto neopravičen.
Dnevne noulce.
-I- Važno za posojilnice. »Zadružna zveza« nam naznanja, da je z dvema rekurzoma prodrla pri višjem deželnem sodišču glede zadrug. Deželno sodišče je zahtevalo za posojilnice le večje deleže, višje drž. sodišče pa je priznalo opravičenost tudi majhnim deležem. Dalje ni hotelo priznati deželno sodišče določbe o pravilih, da se "sme, ako je prvi občni zbor nesklepčen, drugi občni zbor vršiti čez pol ure. Tudi temu rekurzu je višje dež. sodišče ugodilo.
+ Hannibal ante portas! V Trst pridejo jezuitje! Rimski socialnodetnokraški »Avanti« poroča, da je sklenil jezuitski generalni vikar F r e d d i ustanoviti v Trstu cerkev in kolegij v ulici del Ronco. Cerkev bodo posvetili 2. decembra I. 1908. Od leta 1905 sem pa imajo zato že avtorizacijo avstrijskega ministerstva. Če smemo verjeti »Piccolu«, bo s prihodom jezuitov v Trstu takoj konec laške kulture, grozna ligvorjanska nemoralnost se bo razširila po mestu in »civilnolaična« vest meščanov se bo izpremenila v črno in klerikalno. Stvar je torej kritična in najbrž bo treba zopet malce protestirati.
-1- Imenovanja. Davkar g. Franc A u-m a n n je imenovan za kontrolorja glavnega davčnega urada, davčni oficijal g. Karol Pire je imenovan za davkarja, davčni adjunkt g. Peter Vovk je imenovan za davčnega kontrolorja in davčni adjunkt g. Ernst K o b 1 e r za davčnega oficijala v X. činovnem razredu. Provizorični davčni adjunkti gg. Alojzij M a-z g o n, Anton Dolenc, Štefan Praznik, Ludovik J u t r a š, Ludovik J e 1 š n i k, Anton Adamič in Ivan G e r č ar in računski podčastnik I. razr. g. Maks Ivane ter narednik g. Rudolf W a i x 1 c r so imenovani za davčne adjunkte v XI. činovnem razredu. — Konceptni praktikant c. kr. deželne vlade kranjske g. Vinc. Borštner je prideljen okrajnemu glavarstvu v Kranj.
+ Grmek in sorska afera. Dan pred ra-buko dne 29. oktobra 1905 je prišel učitelj Grmek pred cerkev v Soro, ter ondi začel
u sojmo teles tud taka žila našponana, k se daja iz ne take pesmee skp spraulat. Ce veja, de ja maja, nej skusja mene ubugat; uni na veja, kuku se uja iz tem gespude žepane pr-kepil, zatu k sa mel tud gespud žepan enkat ena taka žilca u sojmo teles našponana, ampak se jm je ud use sorte skrbi in križu tku scefedrala, de na da nč več ta prave štime ud sebe. Jest se še dobr spounem, k sa nam naš ata enkrat tista pesmea, k se ji prau »Jaka Zeulejnaset« ud gespuda žepana naprej bral; kuku sma se tekat usi za pečjo jukal, tku sma s ja h srce gnal. Škoda, če se taka žila pnfrderba, zatu pa dejina zdej gespude žepane saj iz nhna žila kašn vesele na rdet in jh pučastet.
Jest sm biu prou za prou ud nekdej že za tu, de se zaslužne inuže že tekat pučasti, dokler še zemlja tlačja, ne pa še le potli, k že zemla iz nusam pudpiraja. Kaj b blu bi pametn, če b iz dohtar Prešernam tud tku naredi, namest k sma mu še le zdej, k že stu let pud zemla pučiva, tista skala pred frečkajnarska cerkuja zavalel, de sma se poli pu leta in preh pu leta zavle ne lasal in s unkoštnge delal; ke Prešern nima prou nč ud tega. Iblančani pa tud druzga ne, kokr de sa se nhne frave tist dan, k sa ta skala udgrnil, lohka u noveh židaneh gvanteh pu-kazale in de sa dohtar Taučar pukazal, kuku znaja utrobe vezat. Pa naj um raj tih, de na u spet ker kej slabga ud mene mislu.
Predn pa jejnam in štilček iz rok pu-ložim, nej jim šenkat na srce pulužim, de nej nekar Bolčuga Pepeta zavle tistga žugajna, kokr sa tn praul, na tožja. Prava reč, če jm je reku, de jh u ukul prnesu! Jest sm jh prec
ljudi nagovarjati, naj pridejo drugi dan, da se bodo uprli za Brceta. Rekel je: »Pridite že ob sedmih! Tudi ženske naj pridejo!-Če ne morejo otrok doma samih pustiti, jih pa seboj prinesite!« In še razne druge hujskajoče reči je govoril. Priče, da je Grmek res očitno pred cerkvijo tako hujskal so sledeče: — 1. Jurij Oman, Sora št. 18, 2. Franc Košenina, Sp. Se-nica 5, 3. Franc Mihovec ml. Sp. Senica 13, 4. Triler Franc, Godešče 6, 5. Janez Jurman, Zg. Senica 6,6. Janez Jamnik, Govejek 1, in 7. Lovro Bukovec, Osojnik 8. — C. kr. sod. adjunkt v Škofji Loki Oskar Deu je to zadevo preiskoval.
+ G. Milan Ivančič, posestnik v Medvodah, nam naznanja, da je odklonil izvolitev v odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske, ker se je ta izvolitev smatrala kot izvirajočo iz političnih nagibov.
+Dr. Zirovnik na napačni poti. Nas vsa-kikrat boli, če vidimo, da se da mlad mož zapeljati liberalni stranki in se peha zanjo. Na tej poti mora vsakemu izpodleteti prej ali slej, in obžalujemo, da smo morali mlademu dr. Zirovniku ob njegovem obnašanju pri občinskih volitvah v Št. Vidu to povedati. V naše začudenje nam je poslal g. Zirovnik sledeče pismo:
Slavno uredništvo »Slovenca« in »Domoljuba« v Ljubljani.
Z ozirom na članek »Zirovnikov cvet in sad v Št. Vidu nad Ljubljano« v »Slovencu« št. 131 in z ozirom na trditve »Domoljuba« št. 23 pod »Novice iz Št. Vida nad Ljubljano« blagovolite sprejeti v svoja cenjena lista sledeče pojasnilo.
Ni res, da sem trdil na volišču, da sem videl dr. Šusteršiča sedeti na dan volitve v pisarni v Ljubljani, da bi s tem hotel premotiti volilno komisijo, da bi razveljavila pooblastilo. Res pa je, da sem trdil, da sem zvedel, da bo dr. Šusteršič prišel ta dan zjutraj v Ljubljano in da ga bo torej mogoče dopoldan dobiti v pisarni. Na izrecno vprašanje vladnega komisarja sem odgovoril, da g. dr. Šusteršiča sam nisem videl, temveč da sem le to zvedel.
• V volilnem zapisniku se je toraj tudi samo zapisalo, da sem jaz zvedel to, ne pa da sem sam videl dr. Šusteršiča. Tudi nisem nikjer ponudil svojega pričevanja za to, kar bi bil prav gotovo storil, če bil v resnici kaj tacega trdil. Vem, da namenoma ne delate nikomur krivice. Zato pripisujem vse tozadevno pisanje na ro-vaš neljube pomote, katero blagovolite resnici na ljubo popraviti, za kar Vam bom gotovo jako hvaležen. — Z odličnim spoštovanjem dr. Janko Zirovnik.
Informirali smo se takoj in poizvedeli, da to pismo dr. Zirovnika ne odgovarja resnici. Bilo je namreč takole: ko je hotel voliti pooblaščenec dr. Šusteršiča, je ugovarjal dr. Zirovnik :
»Protestiram zoper to pooblastilo, ker je dr. Šusteršič v Ljubljani in ki torej sam lahko pride volit. Jaz sem bil dopoldne v pisarni in sem govoril z dr. Šusteršičevim koncipijentom on (dr. Šusteršič) pa je sedel za mizo in pisal«. Na vprašanje, ali ima za to priče, je odgovoril dr. Zirovnik: »Imam jih«. Na odgovor, da je dr. Šusteršič, če je res sedel za mizo, lahko pisal kaj za državni zbor, je rekel dr. Zirovnik: »Ja. pisal je govor za jutrašnji politični
tekat, k sa m puvedal ud tega, kua jm je Pepe reku, prosu, de nej ga nekar riht čez ne daja. Pa uni maja tku en trd srce, de se jh nč ne prime, zatu jh pa zdela šenkat šriftleh prosm. Lepu jh prosm, kua uja pa mel uni ud tega, če Bolčuga Pepeta zavle nh za ene par mescu u keha ajnkostlaja? Prou nč! Še bi mu uja u želodce ležal, kokr mu zdej in še bi gvišn u špekuleru, de b jh na kašna viža iz tega sveta spravu! Nej vndar pumislja, de se je Bolču Pepe glih kar kumi iz enga lebeta, u kerga je zavle eneh fajfc pršou, izhumatou; zdej ga čja pa uni že spet u druh lebet za-humatat. A je tu lepu lepu, gespud redehter? Nej ga na psteja prgmah, že zavle mene vole. Tu jm rečem, če na uja udjejnal in na uja soje tožbe, če sa ja že not puložl, pr riht nazaj putegnil, de u moj prjatu Bolču Pepe res mogu jt namest na žepanuva pujedna u keha na ričet, se m uja tku zameri, de jh na um nekol več pugledu. Sej m ni glih zavle tisteh par mescu, ke b mu jh rihta Pepete gor nalužila, ampak negauga gumirodlarja b blu škoda, ke b lohka ta cajt vs zarjavou in splesnu, k je Pepe ta nar bi štole najnga, pol b pa na biu za nubena raba več in b se Pepe na mogu več iz nem pu Iblan štrekat. Tu nej use pumislja in nej pesteja Pepete ta vesele; sej vem, de ni tku hedu mislu, kokr je vn prnesu.
Ker se troštam, de me uja ubugal in še za ta bart Bolčumu Pepet zašonal. jh prou lepu puzdraulam in ustanem tulk cajta, dokler ne uja kašne barufe naredi, nhn ta nar bulš perjatu
Bottatii Pepe iz Kudeluga.
shod, ki ga bo imel v »Unionu«. — Pri sestavi volilnega protokola ga je vladni komisar še enkrat vprašal: »O. dr., ali ste videli dr. Šusteršiča v pisarni?« »Dr. Zirovnik odgovori: »Ga nisem videl, ampak telefonlčno sera vprašal, če ie doma. Odgovorilo semi je, da sedi v pisarni ln piše.« — Tako dr. Zirovnik.Tisti dan pa dr. Šusteršiča ni bilo v Ljubljani, in ostane torej še vedno odprto vprašanje, ki je dr. Zi-rovniku tako neljubo: »Kako je mogel trditi nemogoče stvari pred komisijo s tako gotovostjo? « Res obžalujemo mladega dr. Zirovnika, da je vsled svojega občevanja z liberalci prišel v izkušnjavo na tak način nastopati pri volitvah. Škoda fanta, saj bi bilo lahko še kaj iz njega, pa na ta način si ne bo naprej pomagal. — Dobili smo tudi izjavo pristašev g. Zirovnika, ki pravijo, da pri zadnjih občinskih volitvah niso stali nasproti S. L. S. kot liberalci, ampak da je bil le boj radi občinskega gospodarstva. Tudi mi dotičnim volilcem ničesar ne očitamo, a da moramo ožigosati nastop Zi-rovnikov, je pa iz povedanega dovolj jasno.
—	Ne v Ameriko! Iz ust pametnih mož sliši se vedno svarilo: Ne v Ameriko. In vendar, komur se doma slabo godi, poskusi naposled vendar še z Ameriko. »Slov. Narodu« godi se doma slabo, nobene senzačne vesti ne spravi skup, zato je šel v Ameriko ponjo. Tam je umrl zapustivši premoženje človek, o katerem domnevajo nekateri, da je njih sorodnik. Obrnili so se na dr. Schwei-tzerja, naj kot njih zastopnik poizve, ali je na vsej stvari kaj resnice, ali ne. In dr. Sch\vei-tzer pisal je ameriškim listom, iz kojih so po njegovih poizvedbah tukajšnji listi posneli do-tično vest, ter prosil pojasnila, ako kaj vejo v zadevi. To bi bil storil vsak odvetnik, ker je to najceneja in najhitreja pot, da se pojasni stvar. »Narod« pa se zaradi tega zaletava v dr. Schvveitzerja, češ, da išče v Ameriki milijonov. To je res silno zanimiva, naravnost senzačna vest, ki je v stanu uničiti »klerikalce«. Ubogi »Narod«, tako je na koncu, da mora premlevati odvetniška pisma, da vsaj deloma pomaši svoje zevajoče predale. Posluša naj dober svet, in naj v prihodnje ne hodi v Ameriko, radi kronične dušne onemoglosti ga komisija za izseljence gotovo zavrne.
—	Predsednik hrvaškega sabora pod policijskim nadzorstvom. Hrvaška vlada je izdala tajni cirkular, v katerem opozarja na delovanje nekega »bosanskega odbora«, ki ima namen pripraviti oboroženi ustanek v okupacijskih deželah. Cirkular določa, naj se postavijo osebe, ki so člani tega odbora pod policijsko nadzorstvo in da se lahko glede teh oseb krši od strani policije tudi pismena tajnost. V tem cirkularju so kot zarotniki omenjeni nekateri poslanci, med njimi tudi predsednik hrvaškega sabora dr. Medakovič. Hrvaško časopisje pravi, da je vsa ta stvar le haluncilacija hrvaške vlade in zahteva posebno glede dr. Medakoviča zadoščenje.
—	Cesar o položaju na Hrvaškem. Pri sprejemu ogrske deputacije je cesar nagovoril hrvaškega delegata škofa Drohobec-kega in mu dejal: »Nadejam se, da bo mirni sporazum strank v Hrvaški sedaj trajen. Veseli me, da je došlo do novih odnošajev v Hrvaški. Sedaj bo Hrvaška zadovoljna.«
—	Odlikovanje. Županstvo občine Sv. Mi-hel na Notranjskem je dne 10. t. m. v svoji občinski seji sprejelo č. g. Karola L e n a s s i j a, duhovna istotam za svojega častnega občana. Castitamo!
—	Aljažev dom v Vratih. Slov. planinsko društvo obvešča svoje člane in prijatelje planinstva, da se odpre »Aljažev dom« v Vratih dne 29. t. m., t. j. na praznik sv. Petra in Pavla in bo od tega dne dalje oskrbovan, kakor prejšnja leta. — Za odbor Slov. plan. društva: Korošec, tajnikov namestnik.
—	Operni večer priredi jutri 14. t. m. v Kastvu basist slovenske opere g. Julij B e -t e 11 o iz Ljubljane. G. Betetto je doslej pel v raznih mestih hrvaškega Primorja.
—	Važno za konjerejce. Ker se letos mnogo težkih konj izloči iz vrste plemenskih žrebcev ter se bo vsled tega moralo nakupiti več novih težkih, pincgavskih žrebcev, se vabijo vsi oni konjerejci, ki imajo v posesti dobre in za pleme sposobne žrebce mrzle krvi, pincgavskega ali belgijskega plemena, da jih v nakup ponudijo konjerejskemu odseku v Ljubljani. Dotični žrebci se ogledajo ob priliki letošnjih premovanj.
—	Nagloma umrl je v Serajevu senatni predsednik višjega sodišča dr. P o 11 z e 1. Zadela ga je srčna kap.
—	Iz kaznilnice. Kontrolor Alojzij F e r d a je imenovan za upravnika moške kaznilnice v Gradcu, inšpektor ženske hranilnice v Begunjah Avgust B o t h e je imenovan za kontrolorja moške kaznilnice v Mariboru.
—	Konkurz je otvorjen nad trgovino trgovca Adolfa G u š t i n a, ki se je pred dnevi ustrelil v Novem Mestu.
—	Domača tvrdka za parkete v Trebnjem na Dolenjskem je kakor znano v več večjih poslopjih parkete pokladala, tako tudi v zavodih sv. Stanislava v Št. Vidu in gradu Plevna, g. ministrskega predsednika barona Becka v popolno zadvoljnost.
—	Prestave pri davkarjlh. Davčnemu referatu v Kamniku pridelieni davkar g. Fran Ravnikar je premeščen kot davkar k davčnemu uradu v Radovljico, dočim je davkar g. Ivan Mušič od glavnega davčnega urada v Kamniku premeščen v Ilirsko Bistricio, dosedanji davkar v Ilirski Bistrici g. Valentin Aschmann pa kot glavni kontrolor v Kamnik. Glavnim davkarjem v Kamnik je imenovan gosp. Anton Gruntner, dosedaj davkar v Radovljici.
—	Stražnik napadalec. Pred nekaj meseci je streljal v Trstu 31 let stari državni policijski stražnik Viktor Denipoti na svojega hišnega gospodarja realčnega profesorja Bu-dinicha, ker mu ta ni dovolil, da bi še en dan smel ostati v stanovanju. Sedaj je sodnijsko postopanje proti Denipotiju ustavljeno, ker so zdravniki izjavili, da Denipoti v trenotku atentata ni bil pri zdravi pameti.
—	Naslovi za živlnozdravnike. Naučno ministrstvo je zavrnilo ulogo dijakov živino-zdravniške višje šole, ki so prosili, da bi smeli imeti naslov »doktor«. Izvrševalni odbor di-jaštva bo te dni sklical demonstracijsko zborovanje slušateljev višje živinozdravniške šole. K novemu naučnemu ministru dr. Mar-chetu bo šla deputacija.
—	Kaznovana Izvoščeka. Izvoščeka Ivan Olivo in Josip Grusovin sta bila na goriški policiji obsojena in sicer prvi na 24 ur zapora, a drugi na 5 K denarne kazni, ker sta za vožnjo z železniške postaje pa do via Scule agrarie zahtevala 1 K 60 vin., mesto 80 vin., kakor določa vozni tarif v Gorici.
—	Hrvaško časopisje. Za »Dnevnim listom« in »Zavičajem« je sedaj prenehal izhajati tudi »Osječki tednik«.
—	Nova vlada na Hrvaškem bo imela redna skupna posvetovanja, po vzoru ministrskih posvetovanj, da se medsebojno koncentrira delovanje vseh resortov. Tako bi Hrvaška imela nekak avtonomni ministrski kabinet.
—	Šempeterska župnija pri Gorici je razpisana do 12. julija. Za župnijskega upravitelja je imenovan č. g. Ivan Brezavšček.
—	Nove intrige grofa Khuena Hederva-ryja. V Nuštaru so se te dni grof Khuen He-dervary, dr. Nikola pl. Tomašič in L. pl. Chav-rak sešli. »Hrvatska« piše, da so v Zagrebu razširjene govorice, da bo novi kurz trajal le tri dni meseca in da se potem nekaj zgodi, kar Hrvaška še ni doživela. »Hrvatska« meni, da je to skoro gotovo prazno govoričenje, a opreznost je kljub temu na mestu._
Ljubljanske noulce.
IjProcesije sv. Rešnjega Telesa se bodo vršile: v stolnici v četrtek 14. t. m. ob 8. uri zjutraj, v Trnovem 14. t. m. ob pol 5. uri zjutraj, pri sv. Petru 14. t. m. ob pol 6. uri zjutraj, pri Frančiškanih v nedeljo 17. t. m. ob 8. uri zjutraj, pri sv. Jakobu v nedeljo 17. t. m. ob 9 uri zjutraj. Ako bo slabo vreme se procesija v Trnovem ne vrši 14. t. m. ampak šele na nedeljo 17. t. m.
lj Spored procesije presv. Rešnjega Telesa v stolnici. Ob 8. uri slovesna pontifikalna sveta maša. Okolu pol 9. ure se prične pomikati procesija, ki gre: Po Glavnem trgu skozi Špitalske ulice, pred frančiškansko cerkev:
I.	blagoslov. — Skozi VVolfove ulice mimo »Zvezde« (blagoslov c. in kr. vojaštvu) in Gospodske ulice pred Križevniško cerkev:
II.	blagoslov. — Skozi Križevniške ulice čez šentjakobski most, pred šentjakobsko znamenje: III. blagoslov. — Po Starem in Glavnem trgu pred mestno hišo: IV. blagoslov. — Razvrstitev: 1. Zupne procesije z banderi: a) trnovska, b) frančiškanska, c) šentjakobska. 2. Šole: a) nemška deška šola, b) III. mestna ljudska šola, c) I. mestna ljudska šola, č) strokovna šola, d) pripravnica, e) realka, f) II. gimnazija, g) I. gimnazija. 3. Stolno-
' župno bandero sv. Nikolaja. — Trgovska šola. 4. Društva: a) Krščansko-socialna zveza z zastavo, b) Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov z zastavo, c) bandero tesarjev, č) pekovsko bandero. 5. Tretjeredniki z bande-rom. 6. a) Dekliška Marijina družba Lichten-turnova z banderom, b) Dekliška Marijina družba Križanska z banderom. 7. Bandero »Naše ljube Gospe«. — Ženske svetilke. »Krščanska ženska zveza«. 8. Bandero presve-tega Rešnjega telesa. — Moški svetilci. Moška Marijina družba. Vincencijeva družba. 9. a) Dečki, b) deklice z (neprižganimi) svečami. 10. C. in kr. vojaštva I. oddelek. — Vojaška godba. II. Mestni magistrat. — Trgovska zbornica. — C. in kr. uradniki. — Deželni odbor. 12. Oo. frančiškani. 13. Duhovščina in Presvetli z Najsvetejšim. 14. C. kr. deželni predsednik z uradniki deželne vlade. 15. C. in kr. vojaštva II. oddelek. — Opomba. Ude-ležniki procesije naj skrbe, da se procesija ne trga in da se po danem blagoslovu kar naj-preje urede in jamejo dalje pomikati. — Takt in pijeteta zahtevata, da so vsi, ki procesijo ob strani gledajo, odkriti, zlasti še pri blagoslovih, in da se vedejo povsem dostojno in spoštljivo.
lj Cenejše ineso. Danes je pričel prodajati na vogalu semeniškega poslopjajn Vodnikovega trga mesarski mojster g. Z a n cenejše goveje meso po 1 K 36 vin, 1 K 20 in 1 K 08 vin. Od 6. ure zjutraj dalje je bil naval na to stojnico naravnost velikansk. Gospodinje se niso mogle niti razvrstiti. Razprodanega je bilo danes na tej stojnici okolu 500 kg. mesa. Na stotine ljudij je moralo oditi, ker niso mogli priti na vrsto. Kakor čujemo, bo magistrat poskrbel, da bo postavljenih še nekaj stojnic.
lj Policaji na konjih. Povodom bakljade na čast desetletnici županovanja g. Ivana Hribarja dne 16. t. m. bodo štirje policijski stražniki jahali na konjih in sicer Breznik, Herzog, Kržan in Večerin. Tako bo Ljubljana v soboto imela policaje na konjih. Policija menda hoče s tem kazati g. županu, naj jo res spravi /ia konja in ji poviša neznatne plače.
lj Polkovnik Herget ponesrečil. Podpolkovnik vitez Herget, ki se sedaj zdravi v Osojah na Koroškem, je predvčerajšnjim ponesrečil. Ko je popravljal sedlo svojemu konju, se je konj splašil pred nekim vozom in vlekel precej časa polkovnika Hergeta za seboj. Podpolkovnik je dobil tako težke poškodbe na glavi, da je nekaj časa obležal nezavesten in še ni iz nevarnosti.
Ij FUI]alko urarja F. Čudna na Glavnem trgu kupil je g. Suttner iz Kranja.
Ij Izredni občni zbor prostovoljnega ognje-gasnega društva. Včeraj zvečer se je vršil v veliki dvorani »Mestnega Doma« izredni občni zbor tega društva. Navzočih je bilo 62 članov. Predsedoval je načelnik g. Stricelj, od magistratne oblasti je bil navzočen g. dr. Zarnik. Kakor znano se je pri zadnjem občnem zboru večina društvenega odbora postavila na stališče, da ne sprejme izvolitve, ako občni zbor ne voli vso odborovo listo. Ker se to ni zgodilo, se je včeraj vršil nov občni zbor. Odbor svoje stališče utemeljuje na razne načine, a odkrito povemo, da ga s stališča pravil ne more utemeljevati, ker ima vsak član pač volilno svobodo, voliti one. do katerih ima zaupanje, onih, do katerih pa nima zaupanja, pa ne. To smo morali povedati, ker nočemo nikdar komu krivice delati. Načelnik g. S t r i-c e 1 j je v otvoritvenem svojem govoru pov-darjal važnost gasilnega društva in omenil razpora, češ, da so se nekateri skoro gotovo »šalili« in je tako prišlo v društvo nekoliko prepira. (Klici: Nič prepira! Stricelj: Vsak naj voli po svojem prepričanju, sam sebe naj vpraša, koga bo volil. Klici: Saj smo to že naredili! Med nami ni nobenega prepira! Društveni blagajnik g. B a r I e izjavlja, da so bili društveniki v nekaterih točkah zadnjič popolnoma edini, le glede nekaterih oseb je prišlo do nesporazumljenja. Načelnik Stricelj je bil zadnjič soglasno izvoljen z 64 glasovi. Barle stavlja torej predlog, naj se izvoli za načelnika Stricelj z dviganjem rok. (Dobro klici in klici »Nič! Mi bomo z listki volili!«) Turk govori, a se ga vsled medklicev ne razume. Turk: Ali imam besedo ali ne? Pridružuje se predlogu, naj se voli z listki. Član Stare vprašuje načelnika Striclja, ako sprejme volitev od zadnjič. (Klici: »Saj smo ga že volili. Saj je bilo prvikrat voljeno!«) Barle pravi, da ima občni zbor pravico določiti, ali se naj glasuje z dviganjem rok ali zjistki. Predlaga glasovanje z dviganjem rok. Član Fr. Zupančič predlaga, naj se glasuje z listki. Načelnik odredi glasovanje. Manjšina je bila za glasovanje z dviganjem rok, večina za glasovanje z listki. Član P r e m k se oglasi k besedi in poziva načelnika, naj vpraša one, ki so bili zadnjič že izvoljeni, ako sprejmejo volitev. Nove volitve ni treba in pravi, da so dajali nekateri častne besede, da ne sprejmejo. G. Turk zavrača vsake tozadevne napade, ker ni prav, da se ljudem, ki brezplačno delujejo za društvo mečejo polena pod noge. Premk: »Ni res. Zadnjič so bili nekateri enoglasno voljeni, torej se jim ni metalo polen pod noge. Društveni, zdravnik dr. G r e g o r i č izraža mnenje, da hoče član Premk s svojim vprašanjem pač vprašati, ali ostanejo izvoljeni odborniki pri tem, kakor so zadnjič izjavili ali ne,da ne bo treba še enkrat voliti. Za vse izjavlja nato g. Barle: »Ostanemo!« Načelnik določi glasovanje po listkih in določi za skrutinatorje gg. dr. Gregoriča, Volca in Andlo-v i c a. Najprej se voli načelnika. Izvoljen je g. Ljudovik Stricelj z 61 glasovi, 1 glas je dobil Dinter. (Zivio-klici.) Član Stare vprašuje načelnika, če sprejme mandat. Načelnik Stricelj: »To povem pozneje!« Klici: »Nič, to pa ne.« »Takoj morate povedati!« »Sicer volimo druzega.« »To so kunti!« Nadaljna volitev odbora je bila tako dolgotrajna. Volilo se je dvakrat, ker sta bili pri prvi volitvi dve glasovnici preveč. Ker se pri prvi volitvi odbora nekateri člani oddajali listo, na kateri je bil kot načelnik zaznamovan g. D i n t e r, je izjavil g. dr. Zarnik, da se g. Stricelj še ni definitivno izjavil, ako sprejme volitev ali ne. (Klici: »Naj se izjavi.«) Stricelj: »Počakam izid volitve.« Stare: »Vam ni treba! Stricelj: »Za sedaj sprejmem.« (Zivio-klici.) Volitev jc bila končana šele okoli pol 11. ure zvečer. Izvoljeni so bili za podnačelnika Jos. Turk (62 glasov), za 1. četopoveljnika Ant. Dinter (62 glasov), za II. četopoveljnika Fr. Stare (34 glasov), za III. četopoveljnika Fr. Medic (32), za tajnika Ivan Vole (62), za blagajnika Fran Barle (61) in Anton Leutgeb (62), za odbornike: Lapajner (62), Andlovec (35), Zornič (34), za 1. podpoveljnika Lud. Stricelj ml. (62), Kavčič (35) in Jos. Lapajner. Za revizorje so bili izvoljeni Kalmus (36), Furlan (37) in Kem-perle (41). Tako je bila volitev zaključena z istim uspehom, kakor pri prvem občnem zboru. Vsi izvoljeni so izjavili, da sprejmejo izvolitev, tudi gg. Vole in Barle. — Gospod Zupančič je predlagal, naj gg. Lipovž in Perme svoje šarže obdržita in se prištejeta k varuhom. Sprejeto z Zivio-klici. Končno je gospod Stricelj izrekel željo, naj bi gg. Lipovž in Perme tudi kot varuha tako delovala, kakor prej. ter je zaključil občni zbor. Tako je konflikt v ognjegasnem društvu poravnan. Čujemo. da je načelnik gospod Stricelj imenoval za svojega pobočnika g. Čudna.
lj Poseben vlak v Opatijo. Ob priliki narodne slavnosti v Voloski - Opatiji povodom izleta pevskega društva »Slavec« bode na praznik dne 29. junija vozil posebni vlak iz Ljubljane v Opatijo in nazaj, katerega se lahko vsakdo udeleži. Cena vožnji tja in nazaj v tretjem razredu bode okoli 5 kron, v drugem razredu 9 kron. Odhod vlaka bode na praznik (petek) okoli pol 5. ure zjutraj, ter bode v soboto zjutraj ob 6. uri zopet v Ljubljani. Natančen čas odhoda, kakor glede voznine se sporoči takoj, ko dobi odbor nekatera pojasnila od ravnateljstva južne železnice. Ta poseben vlak bode jako pripraven tudi za one udeležence, kateri nameravajo poleteti na Reko in Trsat, ker odhaja takoj po prihodu posebnega vlaka, brzovlak na Reko. V Opatiji pa odhajajo in prihajajo parobrodi vsako uro, ter stane vožnja po morju na Reko, Trsat, Sušak itd. le 50 vin. Vozni listki in druga pojasnila se bodo dobivala v trgovini g. J. Rahovea na Sv. Petra cesti in g. M. Oblaka
v Vegovih ulicah št. 12, ter v trafiki g. Še-šarka v Šelenburgovili ulicah. Ker je število udeležencev vlaka določeno, se bode zamoglo le na dotične ozirati, kateri si do vštete nedelje 24. junija, v zgoraj imenovanih trgovinah zagotove vozni listek.
lj Zopet vlom. Danes ponoči so tatovi izvršili v skladišču gospe Viktorije Panholzer-jeve v Predilnih ulicah predrzen vlom. Vzeli so na Grajžarjevem dvorišču lestev, jo pristavili na zid poleg skladišča in prišli na ta način na streho, kjer so odtrgali pri strešnem oknu mrežo, odkoder so prišli v skladišče. Tam so 10 stotov težko blagajno vrgli s stojala, potem pa jo z železniškimi drogi in sekirami toliko nalomili, da so prišli z roko do spodnjega predala in pobrali iz njega precej drobiža. Zlatnino in druge stvari so pustih v miru. Popih so tudi iz sodčka, ki je bil v skladišču, vse vino. Policija pridno zasleduje nevarne tatove, ki so pričeli delati po tržaško. Upati je. da jim pridejo kmalu na sled. — Tudi na Gmajni so vlomili tatovi k Šoršelu in odnesli nekaj denarja.
Ij Za tolmača francoskega jezika pri c. kr. dež. sodišču je imenovan profesor na tukajšnji realki g. Friderik Juvančič ter je bil včeraj zaprisežen.
lj Umrla je gospa Marija O e 1 m a n n. Ij Kap zadela je danes ponoči vsled preveč zavžite pijače delavca v tovarni za lep Matevža Gradiška. Danes zjutraj so ga našli v travi poleg zelene jame mrtvega. Poklicani zdravnik je konstatiral, da je Gradiška umrl vsled preveč zavžite pijače. Včeraj je popival celi dan. Njegovo truplo so prepeljali v mrtvašnico k sv. Krištofu.
Ij Odnesli so danes ponoči ponočnjaki posestniku Tomažu Starimi na Gruberjevi cesti št. 9 vrtna vrata.
lj V varaždinskih toplicah se mudi sedaj podpredsednik kranjske trgovske in obrtne zbornice ter predsednik »Mestne hranilnice«, veletržec Fran K o 11 m a n n. Ondi namerava ostati do konca tega meseca. Ta vest bo gotovo zanimala njegove mnogobrojne čestilce, ki mu žele, da se povrne čil in krepak v njihovo sredo.
lj Umrli so: Anton Virant, sprevodnikov sin, 1 leto. — Terezija Pittero, delovodjeva žena, 61 let,
lj Kvartet ljubljanskih šramljev koncertuje nocoj na vrtu meščanskega hotela »Lloyd«. Začetek ob 8. uri. — Jutri ob 10. uri dop. zajtrkovalni in zvečer ob 8. uri večerni koncert v zajtrkovalnici g. I. Praunseisa na Mestnem trgu. Vstop obakrat prost.
Razne stvari.
Rumunski prestolonaslednik princ Ferdinand se je pripeljal danes na Dunaj. Na kolodvoru ga slovesno sprejme cesar z nadvojvodi.
K atentatu na španskega kralja. Iz Madrida poročajo, da je pri atentatu ranjeni dvomi lakaj včeraj umrl.
Samoumor lOletnega dečka. Malopridnega 10 let starega dečka Jožefa Batzan, ki je svojim staršem že večkrat z Dunaja pobegnil, so hoteli včeraj odposlati v neko praško po-boljševalnico. Ko je prišel v hišo odposlanec poboljševalnice, da bi vzel dečka seboj, je deček skočil s tretjega nadstropja na dvorišče ter se tako poškodoval, da umira v bolnici.
Proti jetiki. Pasterjevemu zavodu v Parizu se je posrečilo iznajti sredstvo za imuni-ciranje telet proti jetiki. Zavod upa, da bo v kratkem mogel poročati, da je mogoče tudi otroke uspešno imunicirati proti jetiki.
Samoumor abiturijenta. V Leipniku na Moravskem se je ustrelil abiturijent ondotne realke Czerinak. Czermaka so napadli predvčerajšnjem delavci. Czermak se je branil s ključem in zadal nekemu delavcu tak udarec, da se je delavec nezavesten zgrudil. Czermak je mislil, da je delavca ubil, letel je domov, in se vsled tega pred kaznijo ustrelil. Delavec je bil samo omamljen in je popolnoma nepoškodovan.
Ponesrečeni parnik v Ameriki. Liver-poolški parnik »Westland« je včeraj zavozil na pesek in obtičal. Na parniku je okolu 1000 potnikov, za katere pa ni nobene nevarnosti. Morje je mirno.
Telefonska in brzojavna poročila.
TRŽAŠKI OBČINSKI SVET. — NOV VOLILNI RED.
Trst, 13. junija. Tržaški župan Sandri-nelli je bil včeraj nanovo ustoličen. Iredentov-sko časopisje izvaja iz toplega govora vladnega zastopnika veliko zmago svoje stranke. Knez Hohenlohe ie pa v svojem govoru zahteval, da se nai za tržaško mesto predloži nov volilni red na podlagi demokratičnih Ide], kateremu se na] pridruži tudi nov občinski red, ki naj ustreza modernim zahtevam!
GOLUCHOVVSKI DOBI NEZAUPNICO.
Budimpešta, 13. juniia. Uradno glasilo neodvisne stranke poroča, da nameravajo mažarski delegati izreči nezaupnico ministru za zunanje stvari grofu GoIuchowskemu.
ODLIKOVANJE.
Dunaj, 13. junija. Povodom jubileja avstro-ogrske banke je cesar odlikoval n]enega guvernerja Bilinskega z velikim križcem Leo-poldovega reda.
PACAKOV NASLEDNIK.
D una], 13. junija. Mladočeški klub ]e imel danes seja, da izvoli načelnika namestu dr. Pacaka. Radi nepojašnjenega političnega položaja so volitev odložili na poznejši čas. PRORAČUNSKI ODSEK. — DRŽAVNI ZBOR.
četnik pododseka za preiskavo o zgradbah v tržaški Inki ostro napadal bivšega ministerskega predsednika Korberja ter mu očital nepravilno oddajo del. Ministerski predsednik Heck je branil Korberja ter prečital neko Kor-berjevo pismo, v katerem Korber pravi, da je gledal na to, oddati dela ceno in pa domačim podjetnikom, ker bi sicer delo dobila neka ogrska firma in da o kaki proviziji ni govora. Odsek dnevnega reda danes ni rešil, ker se je ob 12. uri pričela seja državnega zbora. V državnem zboru je bila danes končana debata o obrtni reformi ter jc bilo sklenjeno preiti v specialno debato.
hrvaški sabor.
Zagreb. 13. junija. Dopolnilne volitve so razpisane na dan 25. t. m., sabor bo pa sklican k zasedanju koncem tega meseca.
mažari in hrvati.
Osek, 13. junija. Sem je prišlo mažar-sko operetno društvo, ki je včeraj imelo tu predstavo. Demonstracij proti mažarskim igralcem ni bilo, pač pa se je predstava pretvorila v slavljenje mažarsko hrvaškega bratstva.
stavka trgovskih pomočnikov v brodu.
B r o d , 13. junija. Stavka trgovskih pomočnikov je končana. Od 20. t. m. se bodo prodajalnice zapirale ob 7. uri zvečer.
Člani ruske dume upornim vojakom.
Peterburg, 13. junija. Mnogi člani dume so poslali upornim polkom v Poltavo izraz simpatij. V Poltavi so se uprli oni polki, ki so se vrnili iz Mandžurije.
UPORI NEMŠKIH VOJAKOV.
B e r o 1 i n , 13. junija. »Vorwarts« poroča, da so v nemški Afriki umorili nemški vojaki nekega stražmojstra in nekaj častnikov, ker so bili pri vojakih zadržani in od častnikov mučeni. V Afriki so nemški vojaki od nemških častnikov grozno mučeni.
USTAJA KOREJCEV PROTI JAPONCEM.
L o n d o u. 13. junija. Iz Tokija poročajo »Daily Telegraphu«, da je položaj na jugu in jugovzhodu Koreje vznemirjajoč. Neki javni zastopnik, prišedši iz Mokpo trdi, da skušajo uporniki zasesti utrjeno mesto Najyn. Poštna služba je prekinjena in naselniki se praprav-Ijajo, da zapuste deželo. Neka druga brzojavka govori o koncentraciji sovražnikov v nekem važnem mestu. Odposlano je bilo mnogo vojaštva, da se postavi proti upornikom in ena mala flotilja torpedovk se nahaja že boli proti severu. Uporniki žugajo še enemu drugemu mestu. Regularno korejsko vojaštvo odpoveduje pokorščino. Agitacija se širi v vzhodnih provincijah. Uporniki imajo svoj glavni sedež v King-Neung. Trije Japonci, ki so hoteli ubežati, so bili ubiti. Japonski ribiči so izolirani in ker je mnogo Japoncev, ki se bavijo s to industrijo, se na Japonskem jako boje za njih usodo. Nemiri imajo proti-japonski značaj, dasiravno jim je v pretvezo vzpostavljenje oblasti korejskega cesarja.
Meteorologično poročilo.
Višina n. morjem 3062 m, srednji zračni tlak 736"0 m m
12
13
Čil opit-tavanja
Stanja barometra v mm
9. iveč. 7318
7. *jutr. 2. pop.
731-3 729 6
Srednja včera
Temperatura
po Celziju
Vo^nr!
■P 5 ' * j E
'
13-2
10-9 20 1
sl. jug
sr. jvih.
obl.
pol obl.
18
šnja temp. 13 6°, norm 17 4°.
Izjava.
Ker me neka oseba iz Št. Vida dolži in mi očita, da sem pisal, oziroma da sem v zvezi z dopisi v „Slov. Narodu", dalje, da sva jaz in moja žena ali pisca ali vsaj v zvezi z onimi anonimnimi pismi, katera je dotičnik dobival, ter vrhu tega zahteva od mene še celo pismeno izjavo, da s tem potrdim kar me dolži, zatorej ga javno poživljam, naj mi to dokaže, sicer ga imenujem nesramnega lažnika in grdega obrekljivca.
Št. Vid pri Zatičini, 10. junija 1996.
1343 l-l
Matej Vurnik.
Zamuda.
Podpisana tem potom izrekam zahvalo odboru „bolniške blagajne mojstrov" v Ljubljani, kateri mi je takoj in kulantno po smrti mojega soproga g. Teodora Novotnija izplačal določeno svoto za pogrebščino ter mi še posebno naklonil znatno podporo. Zato priporočam vsakemu samostojnemu mojstru to edino koristno in kulantno bolniško blagajno.
Terezija No«ofny
1344 l-l	slaščičarica.
Hišna
iz dobre, poštene hiše, ki je pri imenitnih družinah služila dalje časa, želi službe do 15. junija ali pozneje; gre tudi na deželo. Ponudbe na upravništvo „Slovenca". 1350

© j

Telef. St 138 Josip Vodnik TGlGf. ii 813
tovarna kisa v Spod. Šiški
naznaznanja cenjenim odjemalcem, da je prevzel
Hi Kantz=evo tovarno za kis na Viču
kjer se bode izdeloval kis tudi nadalje, a zaloga bo
v Spodnji Šiški.
1303 3-2
!S	3m2 M2MB ?
W
m
m
i
Kvartet ljubljanskih šramljev.
Jutri, dne 14. t. m.,
dopoldne ob 10. uri zajtrkovalni in zvečer ob 8. uri večerni
koncert
v zajtrkovolnicl $. J. Praunsels n-
349 Vstop obakrat prost. i- i
Učenec
sin poštenih starišev, s primerno šolsko izobrazbo, se takoj sprejme pri tvrdki
1345 3 i Ludovik Smole, Sevnica.
Fiimarij ir. 1S m
ne ordinira šest tednov
od 14. junija naprej.
1347. 2—1
Lepo urejena in vpeljana
s špecerijskim blagom in det pridelki
na najlepšem in frekventnem kraju se odda. Več pove upravništvo. 1327 2-1
srednje dobe, s stalnim dohodkom in kapitalom, pošten in zanesljiv, bi stopil v družbo k trgovini, podjetju itd.
Posebna prilika za samostojno damo, katero bi lahko nadomeščal in ji pomagal.
Naslov pod »Kompanjon 5000« na upravništvo „Slovenca" do 25. t. m.
(Tajnost se jamči.)	1348 2-1
Pozor Amerikanci!
V neposredni bli sini Ljubljane je pod zelo ugodnimi pogoji na prodaj za vsako obrt, posebno še za gostilno pripravna
U	Viju,	"V
Sm m ms* 9
pri kateri je blizo 780 kvadr. sežnjev sveta in prostorno gospodarsko poslopje. Hiša obstoji iz 3 sob, velike kuhinje, sušilnice za meso in kleti. Poleg hiše je velik lep zasajen -vrt. Cena za vse skupaj 8000 kron.
Več o tem se poizvč na'Opekarski cesti št. 36.	ioi9 20
Sprejmem takoj dva izurjena
mizarska pomočnika
v trajno delo i3'Jo 3—3
Anion Rojina
mizar, Ljubljana VVolfove ul. 8.
primerni za prodajalne ali pisarne
dajo se za avgustov termin ali tudi takoj v najem.	1199 e
Pogoji izvedo se v odvetniški pisarni dr. M. PiRC-A, na oglu Sodnijskih in Cigaletovih ulic v Ljubljani.
Kdor želi kupiti domačega sta 950 17 rega in novega
Borzna poročila.
(Kreditna banka1« Ljubljani.
Saloibenl papirji.
i*/, majeva renta......
4•/, srebrna renta.....
t*/, avstrijska kronska renta . 4*/, , zlata ronta. . . t'/, ogrska kronska , . . . 4% . zlata . . . . 47, posojilo dežele Kranjske 4'/,7, posojila mesta Spljet . . 41/.*/. ,	. Zader . .
4*/,*/. bosn -herc. iel. pop. 1902 . 4•/, češka dež. banka k. o. . .
47. . . . ž. o.
4'/,7. zast. pisma gal. d. hip. b. . * V/, pošt. kom. k. o. 1 I07. pr. 41/,7. zast- pisma Innerst. hr. t */«*/. < . ogr. cen. dež. hr. 4V/. ,	, hip. banke
4 V/, obl. ogr. lokalnih žel. d. dr. 4V/. obl. češke ind. banke . . 47, prior. Trst-Poreč lok .
47, prior. dol žel.....
37. . Juž. žel. kup. »/, V. 4*'»•/, avstr. pos. za žel. p. o.
Sr e i k a.
Srečke od 1 1860'/, .
, , , 1864	...
„ tizske .	■ .
zem. kreditne	I. emisije
« > » II.,«
, ogr. hip. banke . . . . „ srbske i frs. 100-— , turške Basilika	srečke . . .
Kreditne	, . . .
Inomoške	,
Krakovske	.	. .
Ljubljansko	,	. .
Avstr. rud. kril* ,	. .
Ogr. ... Rudolfove	,
Salcburške	,
Dunajske kom. ,
O elnI o a
Južne železnico
Državne železnice.....
Avstr ogrske bančne delnice Avstr- kreditne banke . . . Ogrske , . . . . . Zivnostenske , . . . . Premogokop v Mostu (Brtlx) .
Alpinske montan .....
Praške žel. indr. družbe . . .
Rima-Mur4nyi	.....
Trbovljske premog, družbe . . Avstr. orožne tovr. družbe . . Češke sladkorne družbe . . .
Valuta.
C. kr. cekin........
20 franki.........
20 marke.........
Severeigns ........
Marke ....... , .
Laški bankovci......
Rublji
rV>'Br»f
12 junija	1906
Dta.t	BU«o
9976	99-95
99-70	99 90
99 85	100 C6
118 20	11840
95 45	95 65
113 80	114-
99 20	100-20
100-50	101-50
9970	100 70
10070	101*70
99 50	loo-lo
S)9-B0	100-30
100 35	101-35
105 50	106 50
100-20	101-20
100 —	10020
100-—	100-60
loo--	101 —
100-60	101-60
99-90	
fl9-50	100'-
322-75	324-76
100- -	101 —
205 -	207"-
28150	283 50
156-7;}	168 75
289 -	297 80
291 —	300-60
263 —	269--
99 -	106 50
»65 50	166 50
23 50	26-60
471 60	481 50
78--	84-
90 -	94--
68 -	64-
50 25	52-25
31--	33--
67 —	62--
68--	74-—
S24"—	634--
161'—	162' —
678 85	67986
lt63-—	1670 -
670 25	671-25
811-60	812 S0
242-—	243 —
685 —	691 —
580 75	681-75
2745 -	2765 —
674 75	575-75
271-60	274 -
597	603 —
14850	160 -
11-34	11-39
1912	19" 14
23-45	23-63
23-96	24 04
117-175	117-37
95 50	96-70°
252 75	253 76
484	5 —
Elegantno
naj se obrne na VINKA VANIC-a, vinogradnika v Krapini.
Vzorce pošljem na zahttve.
Panorama Kosmorama
v Ljubljani Dvorni trg štev. 3,
pod »Narodno kavarno".
-°- 1341
stanovanje
obstoječe iz 4 sob, kopalne in poselske sobe ter z vsemi drugimi pritiklinami, da se takoj ali za avgustov termin v najem.	1200 6
Naslov pove iz prijaznosti upravništvo »Slovenca".
Lep lokal
obstoječ iz 4 sob, ki se da predelati v 2 lokala po 2 sobi, zelo primeren za trgovino ali pisarne, se odda s 1. novembrom v Sodnijskih ulicah štev. 4.	1071 6
Več pove kamnosek Al. Vodnik.
Sprejmeta se
1334 2-2
Qd 10. do uMi 16. junija 1906:
Plastične umetnosti
na Dunaju, v Berolinu, Petrogradu, Rimu, Florenci, Parizu in Londonu.
2 izurjena pomočnika
kakor tudi
= 2 močna fanta =
iz boljše hiSe za večjo trgovino mešanega blaga na Gorenjskem. Prednost imajo oni, kateri so dovršili kak gimnazijski razred. ' Ponudbe na upravništvo „SIovenca".
******* farsi Sunadolec *******
absol venf in ja c. kr. dunajskih strokovnih šol
m
m m
m
m $
£
m
M
m m
Ljubljana, Gosposke ulice 4, I. nadstr.
£ m
m
M
Se priporoča veleč, cerkvenim predstojništvom za umetno v e-zenje in izdelovanje cerkvenih paramentov kakor tudi društvenih zastav, trakov itd. v vseh slogih
1212 10-5
m
M
m m
po primerni ceni Načrti in proračuni so na zahtevanje na razpolago.	»ocj
%
m
m m
M
N
m
poštenih staršev, krepkega, sprejme takoj za kovaški obrt
v
Ivan Setina
kovač v Zgornji Šiški št. 60 l32s 3—2	nad Ljubljano.
Učenca
1325 3-2
za čevljarski obrt poštenih staršev spreime takoj
Ivan Kos
Florijanske ul. 13 Ljubljana.

Stanovanje
za lefovičarje,
obstoječe iz treh sob, je oddati pri Petru Kovač vulgo Derč, Mojstrana, Gorenjsko.	1346 3-1
ON M
a.
Globin
je najbo jše In najfinejSe
čistilno sredstvo.
SrbitcRt
Ferdinand Trumler
oblast, konces. mestni stavb, mojster Ljubljana — Pred škofijo 3
prevzema vseh vrst stavbe kot nove zgradbe, prezidave, adaptacije, prenovitve, rekonstrukcije, dalje izdelavo načrtov in proračunov, merjenje in cenitve.
Specialiieta cerkvene stavbe.
Izvršitev umetnih načrtov za vseh vrst poslopja in izvadba perspektivnih risb za ista. Izredno kulantne cene in točna izvršitev.
Mte*
G\HfS
BllS
alkalična kislina
najboljša dijetična in osvežujoča pijača,
preskušena pri želodčnih in črevesnih ka-tarlh, obistnlh in mehurnlh boleznih, katero priporočajo najveljavnejši zdravniki kot bistveno podpiralno sredstvo pri karlovovarijskem in drugih kopeliških zdravljenjih in kot poznejše zdravilo po 24 88 kopeljih v trajno porabo. (VII.)
Iivirek: Giesshubl Sauerbrunn
islaz. poitaja, zdravilna kopaliič« pri Karlavlh varil
Prospekti zastonj in franko.
V Ljubljani ee dobiva v vseh lekarnah, večji i »eserijskih prodajalnieah in trgovinah z jcstvinami ii naom.
Zaloga pri Mihael Ka*tnar|a in Pet«' Lattnik-* llabllanl.	114 82-20
2371 III 1
♦j ci
S *
u
0X1 __
0	'S3
a ko
•i? a
«3 o S o.
1	<u
I m
Ca" •J o
u o
= s
b S
•M co
K»
B .
v u
o3

^ ilniijabve
* pastile
olajšujejo
kašelj, razkrajajo sliz.
I
I
1
rAC
V
Ugodna prilika.
Radi preselitve se proda iz proste roke lepo
BC posestvo
v Radovljici, Gorenjsko po jako ugodni ceni, in sicer hiša z več sobami, prostorno delavnico, kletjo, z obokanim hlevom ter skednjem, vse še novo. Pri hiši je tudi vodna moč. jako pripravno za kakega usnjarja ali mizarja itd. Tudi je v hišo napeljan vodovod in sicer lastni. Njive in travniki so poleg domovja. Naprodaj sta tudi dva parna stroja z 10. in 15. konjskimi silami. Oba stroja sta še v prav dobrem stanu, in ju je lahko pogledati pri delu. Vse natančneje se izve pri lastniku Ivanu Derniču v Radovljici.	1160 8
Kmetska posojilnica Ijijaistc oMce
reglstrovana zadruga z neomejenim poroštvom
Ustanovlj. 1.1882.
•/VVVAi/VSA«
v Lijublj ani { "ftSSS?'' <
tndreiena Sknntraciii .Zadruine. •WWN/V/N/i
podrejena Skontraciji ,Zadruine gvese" v Celju
na Dunajski cesti št. 18, na vogalu Dalmatinovih nlic
obrestuje hranilne vloge po
Poštno-hranil-ničnega urada St. 828.406.
41
2 0
Telefon št. 185
fl ci'
brez odbitka rantnega davka, katerega posojilnica sama za vložnik«
plačuje.
Uradne ure od 8.—12. ln od 3.-4. ure popoldne.
Hranilne vlege sprejemajo se tudi po pošti in potom hranilničnega urada.
273 11	Upravno premoženje kmetske F 0 AO/C oo/vTo
posojilnice znaša	^ 0,yZU.jZU / j.
8Xhran- K 8,702.874-88. DPS K 44,396-886-60.
Varnost hranilnih vlog je tudi zajamčena po zadružnikih.
Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi a čekovnim prometom, ter jih obrestuje po 4'/»°/o od dne vloge do dne dvige.
Posojuje na zemljišča po 5 •/«% z l'/,"/. »a amortizacijo ali pa po 5 V/o brez amortiza-cye; na menico po 6 °/0. Posojilnica pa sprejema tudi vsak drugi načrt glede amortizo-
vanja dolga.
iza- k izo- ^
V
Zarezane strešnike 2S2S2
»»ne in glazirane, prve in druge kakovosti dobavlja v vsaki množini najtočneje	—	1297 3
Rudolf Oro szy t Ljubljana. I Zaloga v Domžalah pri F. Pečniku
i*
LL
Hotel „lfega
ii Šiški pri Ljubljani
se priporoča sl. občinstvu za mnogobrojen obisk. Točijo se pristna bizelj-ska, ljutomerska, dolenjska in vipavska vina ter menglško dvojno-marčno pivo. Oorka in mrzla jedila ob vsaki uri. Posebna soba za večjo družbo na razpolago. Velik vrt s teraso in krasnim razgledom na kamniške planine in Šmarno goro.
Za tujce novo opremljene sobe, postelja l K, soba z 2 posteljema 2 K. Jako ugodna prilika za letovičarje, za katere se cena primerno zniža. — Na razpolago so vsi domači časniki.
Cene navadne.	Točna postrežba.
Odličnim spoštovanjem
Jlntoo JY(aurcr
1308 7-2
lastnik.
400 104—36
Leopold Tratnik
LJubljana, Sr. Petra cesta 27
priporoča	4
„' visokočastiti duhovščini in cerkvenim predstoj-ništvom svojo najstarejšo tvrdko za izdelavo cerkvenih posod in H ggorodja. Vedno velika zaloga. Prečastiti gospod! Ako kaj potrebujete ali nameravate napraviti prosim Vas, blagovolite mi pisati in takoj pošljem vaorce. Stare reči popravim, pozlatim itd.
Velika zaloga elektr. avetll In kiparskih del.H
Naznanilo.
Slavnemu p. n. občinstvu uljudno naznanjam, da bum s 15. junijem otvori I 1321 3-2
trgovino z mešanim blagom
v lastni hiši v Krmelu št. 30 pri Št. Janžu na Dolenjskem.	Velespoštovanjem
IVAN LEVIČAR, trgovec in posestnik.
Amerikanska
1296 3-3
M
Mapjia
j
popolnoma nova, zajamčeno brez vsake napake, se takoj proda po primerni ceni.
Poizve se v prodajalni ,,pri slonu", Ljubljana, Prešernove ulice.

ro

*


GUI ESu je varstvena znamka za
Ceres-jedilno mast
1320 39-11 (iz kokos orehov) in
Ceres-sadne soke
Oospodinja, ki hoče pospešiti zdravje svojih, vporabija Ceres-jedilno mast pri peki, praženju in kuhi in postavlja le Ceres-sadne sokove, kot pijačo na mizo. Tovarna živil „Ceres" Ustje.
MP.-vi-prmArvft
Izdelovanje se vrši pod kemi&ko kontrolo preizkuševalnice za hranila in živila, Dunaj, IX, Spital ulice 8t. 31, ki jo je potrdilo visoko c. kr. notranje Ministerstvo.
Kupovalci Ceres-maščobe smejo v tem zavodu vsikdar brezplačno preiskati dati blago v izvirnem zavitku.
Kavarna in restavracija.	M ■ | U ■ JPna4 -Kavarna *n restavracija.
gantn ih" sob^lif f^ efek- M III KI O U L UM §X I I * I iS i J W Cene
trična razsvetljava. «« IIVIVI MfflBI lil A MJ M EVI9 PoČkaj & Kogl.
ncri Mlfilf A n D ■ I D M ZDRUŽENIH PIVOVAREN ZALEG in LAŠKI
Ubklll9lin UnU^DA TRG v Ljubljani, telef. št. 163. == priporoča svoje
izborno pivo v sodcih in steklenicah.
——— Zaloga v Spodnji Šiški, telefona štev. 187.
1990 50—16
IIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimillllllllllllMIMIIIIIIIIIIlilllllllllllllll
v


0°
/Lof.
K ^ P a®




'Sft* A*1 ^ ^
I i » r
r:	s
miiiiiiHiNiiiiiiiiiiimiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilT
SZidanje rafiev
...................i................................................
957 3-1» (groSnic)
na novem centralnem pokopališču
O v rji najcenejše stavitelj novega pokopali ji a po oblastveno odobrenih določilih
sa zgradbo pokopališča. Natančneje se poiave v tehnični pisarni g. Ferd. Trumler-ja, mestni stavitelj Pred Škojijo št J v Ljubljani.
(Dkiehe z>a cpopoSe za decfae ofoo&e
vovzinihe ■za
„ „ deche paleto
žahele z><\ Satne^o viaiče <za deklice
v v
v v
1108 6-5
-po na j vivza
x> v\.aix>&cii izbvvi
JV&Oj i
,ifx ženah
§tičaz> & 9TCejač
Šujubljavia,
S^eSez-noDe -ulics- 9.
Stanje vlog 80.apr. 1906 j čez II milijonov kron. j
■ •••••(•(•■••■•■•■•llfllllMMMIlllMIMIIIMItllMMl!
Preje: Gradišče Iti, IT^J^i^T
-SliTESl^ i
■ IMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIN
Lastna glavnica K 252.865*93.
Najboljša in najsiguirnejša prilika za štedenjel
Ljud^a posojilnica
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po
St&nje vlog 30. aprila 1906: K 12,333,339-92.
0
brez kakega odbitka, tako, da a sprejme vložnik od vsacih vloženih u 100 K čistih 4 K 50 h na leto.
Denarni promet t letu 1905: 94,418 440 28
Hranilne knjiiice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poitnohranilnične poloinice na razpolago. V LJubljani, dni 1. januarja 1906.
Dr. Ivan Suiterili,	jo.lp Slika, kntzoikolijski kancelar,
predsednik	podpredsednik
2545 30—28	O d b o p n 1 k 11
Jo.lp Jeglič,	Anton Belcc,
hišni posestnik v Ljubljani.	posestnik, podjetnik in trgovec v St. Vidu n.d Ljubljano.
Anton Kobl,	Karol Kauichegg,	Matija Kolar,	Ivan Krcgar,
pos. in trgovec Breg pri B. veleposestnik v Ljubljani, iupnlk pri D. M. v Polja. >vct. trg. ln obrt. ib. v Ljubljani. Franiliek Lcakovlc, Ivan Pollak ml.,	Karol Pollak,
blini pos. In blag. Lj. pos.	tovarnar.	tovarn, in poi v Ljubljani.
Oreg. Sllbar,
iupnlk na Rudnika.
BO
Vsem p. n. domačim gostom, letoviščar- | jem, izletnikom in obiskovalcem kot izborno zdravilnih priznanih Dolenjskih Toplio priporočam svojo novo otvorjeno
moderno urejeno gostilno
Toplice pri Rudolf o vem.
in izvrstno pijačo
prej LJUDMILA MILLITZ
z lepimi sobami za prenočevanje in za | stalno bivanje.
Za dobra jedila vedno skrbljeno.
Cene nizke. Postrežba toena.
Za obilen obisk in blagohotno naklonjenost se priporoča z odlič. spoštovanjem
MIHAEL ZUPANC
f 1231 20-5	gostilničar in pek
v TOPLICAH NA DOLENJSKEM.
Mednarodna panorama
Ljubljana, Pogačarjev trg. —— Podružnica iz Berolina. ——
RazstavljeDO od 10 do 16. junija:
Slikovito potovanje po
Moravskem
1315 2-2
eo
m
>C/i i* a»
in
M	i
o
IOOOO m najt. rumb. tkanine
ostankov
I. kakovost, 1. m 20 kr.
IC AHA met. kanafas ostankov I. kakovost, 1 m 22 kr. Rflflfl met-najfinejših Cefir-ostan-JJjJJJJJ kov, I. kakovost, za perilo, bluze in obleke, 1 m 20 kr. lAflfl met. oksford-ostankov, I. iSji kakovost, 1 m 20 kr. 2000 metrov ostankov za ponjave prve vrste, 1 meter 42 nov.
Ostanki so dolgi 10—20 m.
Najmanj se naroča 40 m po povzetja,
zajamčeno pristno blago, kar ni primerno, se vzame franko nazaj.
1000 dvanajstoric barvastih robcev
57 cm, rdeči, modri in roza ena dvanajstorica gld. 120.
9>7
Lepa birmanska darila.". v Ljubljani. Edini zastopnik
urar in trgovec švicarskih tovarn „Unlon".
w	Priporočam p. n. občinstvu svojo že obče znano, čez 20 let obstoječo trgovino in največjo in najbogatejšo zalogo.
- Velika izbira finih briljantov, zlatih, srebrnih in niklastih ur in verižic. Srebrna in kina namizna oprava in najnovejši ** okraski itd. — Posebno lepa in velika izbera za gg. ženine in neveste po jako nizkih cenah.
e
V
0) — « -p
N
S
a
co a> o
m- .n
O "n
u.
a>
3 -
E
iE X) ee
a) —■
<s>
-O
o •a
Št. 415. Zlati doubU-uhani fl. 1—. Zlati 14 kar.
II. 2 50.
St. 298.
Srebrna cil.-rem., s A kamni II. 4-20.
D-
st. 287.
Srebrna dl.-rem., s 6 kamni II. 5'50.
Št. 271.
Srebrna cll.-rem., z 10. kamni (i. 8-50.
Na zahtevo lepi novi veliki ceniki tudi po pošti brezplačno.	=
Št. 416. "Zlati doubU-uhanl 11. —90, večji II. 1-20. F Zlati 14 kar. n. 2-50, večji 8*80.
■B
F. P. llidic & Komp. LJubljana,
opekarna in tovarna peči, ponudijo vsako poljubno množino
zarezane strešne opeke, jsslssl
lose 30-12	(Strangfal»iegel).
Barve: a) rdeči naravno žgani, b) črno impregnlrani.
Te vrste strešniki so patentovani v vseb kulturnih državah, od Lastniki patentov: F.P.Vidic & Komp. In Josip Marzola.
ss- Najličnejše, najcenejše in najpriprostejse stresno kritje.
Vzorce in prospekte po&ljemo na željo brezplačno. Sprejmejo se zastopniki. ~£S	Takojšnja in najzanesljivejša postrežba.	JfjT Sprejmejo se zastopniki.
3391 166
»Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani"
Podruinioa v CELOVCU.
Knpqj« in prodaja
m vrsto rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in devis.
PromaM Izdaj« k vsakemu žrebanja.
Akcijski kapital K 2,000.000 -. Rezervni zaklad K 200.000*-
Zamenjava ln ekikomptuje	Daje predujme na vrednostne papirje.
Utrebane vrednostne papirje in vnovči*je Zavaruje srefike proti kurznl upale kupone.	izgubi.
Vlnkuluje In devlnkuluje vojaške ženltnlnske kavolje.
j/g- Babonpl In Infcaaan ■sni*, m	JMT Borana naro8Ua.*""Mk
Podruinioa vSPLJETD.
Denarne vloge aprejema
v tekofiem računu ali na vloino knjiiice proti ugodnim obrostim. Vloženi denar obrestuj* od dne vloge do dne vzdiga.
Promet i čeki In nakaznicami.