GROSUPELJSKI ((ODMEVI GLASILO OBČINE GROSUPLJE | LETNIK XLIV | 5 - 2018 _ Občina Grosuplje .OOSTOUi,^ VOLILNA PRILOGA, str. 25 iO> ■ O ■o solO =0 -00 2 GROSUPELJSKI ODMEVI | Maj 2018 Oglasi METROPOLAIN NEPREMIČNINSKA DRUŽBA PRODAMO ZEMLJIŠČA ZA INDUSTRIJSKO GRADNJO v Poslovno-obrtni coni ŠKOFLJICA Gradnja v jeseni 2018 - Vključen komunalni prispevek 051 604 216 - 01 360 21 80 info@metropola.si _www.metropola.si_ Naše stranke potrjujejo, da BIO CBD KAPUICE DARILO NARAVE - blažijo bolečino - odpravljajo negativne vplive stresa - obnavljajo telo - umirjajo spanec - vračajo energijo Svetujemo vam na telefonski številki: 051 220 321 www.darilonarave.si PARTNER WGRAF zelena tiskarna ¿Jf Tiskanje v zeleni tiskarni je vaš velik doprinos k čistejšemu okolju za sedanje in bodoče generacije. PARTNER GRAF zelena tiskarna, d.o.o. Gasilska cesta 3 | SI-1290 Grosuplje | T: 01 7861 177 info@partnergraf.si | www.partnergraf.si Oglasi GROSUPELJSKI ODMEVI | Maj 2018 3 VSE ZA ZDRAVJE IN DOBRO POČUTJE NA ENEM MESTU REZERVIRAJTE SI PRVO JUNIJSKO SOBOTO VZEMITE SI ČAS ZA SVOJE ZDRAVJE Mestna občina Ljubljana NASVETI ZA ZDRAVO ŽIVLJENJE Posvetovanje z magistri farmacije o pravilni in varni uporabi zdravil, svetovanje o zdravem življenjskem slogu ob diabetesu, povišanem holesterolu, visokem krvnem tlaku, prekomerni telesni teži, osteoporozi in težavah s prostato, pregled kože in svetovanje o negi kože, svetovanje ob venskem popuščanju, svetovanje o zdravi prehrani, program opustimo kajenje. LEKARNA NA STOJNICAH Predstavitev izdelkov za ohranjanje zdravja in dobrega počutja. Ugodni nakupi. MERITVE S SVETOVANJEM Glukoza v krvi, holesterol, krvni tlak, EKG, saturacija, venski pretok, CO v izdihanem zraku, pregled in določanje tipa kože z dermo analyserjem, kostna gostota in ostale meritve. Kazalo Uvodnik Uvodnik / 4 Nagovor župana/5 Iz občinske hiše / 6 Iz naših krajev / 12 Gospodarstvo / 13 Turizem / 15 Ekologija / 23 Zdravje / 23 Dobrodelnost / 23 Volilna priloga / 25 Izobraževanje / 40 Kultura / 43 Društva / 51 Šport / 58 Zahvale / 61 Razvedrilo / 62 Napovednik dogodkov / 64 Spoštovana bralka, spoštovani bralec Grosupeljskih odmevov! Topel majski pozdrav obema, pa čeprav je bil letos skoraj toplejši april, zato pa imamo v maju nekaj več aprilskega vremena. Na srečo so nam letos vsaj ledeni možje prizanesli s kakšno pozebo, zato lahko še vedno upamo na dobro letino sadja in ostalih poljščin. F novembru 2016 mi je bilo zaupano urednikovanje v drugem mandatu, nisem pa vam predstavil fotografije nekoliko spremenjene sestave uredniškega odbora, zato jo objavljam v tej številki. Z leve proti desni vas v prvi vrsti pozdravljajo: Gregor Steklačič, Marija Samec in Zlatko Jagodič in v drugi pa poleg mene Maja Zajc Kalar, Matjaž Trontelj in Janez Pintar. Uredniški odbor mi je v veliko pomoč, saj skupaj presojamo o primernosti posameznih člankov za objavo, omeniti pa je potrebno tudi zelo dobro sodelovanje z Jano Roštan, ki je na občini zadolžena za odnose z javnostmi. Veseli nas, da nam radi pošiljate prispevke, so pa velikokrat preobsežni, zato jih poizkušamo skupaj z vami skrajšati. Še vedno velja, da dobra fotografija lahko pove več. Glasilo je v prvi vrsti namenjeno poročanju o dogajanju na območju in v zvezi z občani Grosupljega, za kakšne, sicer uporabne strokovne članke, pa večinoma zmanjka prostora, saj smo omejeni na 56 strani. Večkrat to sicer presežemo in računamo, da bo v naslednji številki nekoliko manj strani, a je vedno težava, kako to uresničiti. V glasilu moramo objavljati tudi plačljive oglase in oglasne članke in zahvale. Večkrat dobimo tudi članke, ki so deloma že na meji oglasnih, kjer se moramo odločiti o umiku dela članka ali celote, oziroma predlagati avtorju, da ga objavimo kot oglasni članek. Dogodkov tudi v obdobju od zadnje številke ni manjkalo, pred nami pa je še nekaj večjih, med njimi že dvajseti kolesarski maraton treh občin. Pred vsakimi volitvami namenjamo prostor tudi političnim strankam, ki nam do določenega roka, ki je napisan v vsaki številki, pošljejo oblikovano vsebino. Po sklepu, sprejetem na Občinskem svetu Občine Grosuplje, za volitve v Državni zbor pripadata vsaki parlamentarni stranki brezplačno dve A4 strani, izvenparlamentarnim strankam pa po ena A4 stran. Vsi članki političnih strank se po sklepu Občinskega sveta Občine Grosuplje v predvolilni številki ne objavijo. Vse volilne upravičence vabimo, da se volitev udeležijo, saj le tako lahko vplivamo na izbiro predstavnikov, ki nas bodo zastopali naslednja štiri leta. Dobro vodstvo je v vsaki organizaciji pa tudi državi ključ do uspeha. Vse dobro in veliko praznovanj Brane Petrovič, odgovorni urednik NAVODILA Članki naj bodo napisani in posredovani v elektronski obliki v programu Word. Zaradi velikega števila prispevkov in zaradi želje uredništva, da čim večjemu številu ljudi omogoči povedati svoje mnenje, bomo objavljali prispevke, dolge do največ 30 tiskanih vrstic (cca. 2500 znakov). Vsa besedila morajo biti podpisana s polnim imenom in priimkom. Digitalne fotografije naj ne bodo vstavljene med besedilo, ampak naj bodo posredovane samostojno. K fotografijam je zaželeno, da posredujete tudi besedilo (podnapis) in obvezno avtorja fotografije. Uredništvo si pridržuje pravico, da članke ustrezno skrajša in v primeru, če v skladu s programsko zasnovo časopisa ne sodijo v nobeno od rubrik, ne objavi. V uredništvu nismo zavezani, da se z vsemi prispevki tudi strinjamo. DIMENZIJE IN DODATNA NAVODILA ZA PRIPRAVO OGLASOV: celostranski pokončni 185 x 260 mm, 1/2 ležeči 185 x 127,5 mm, 1/4 pokončni 90 x 127,5 mm, 1/8 ležeči 90 x 61 mm. Vsi oglasi so barvni. Format datoteke naj bo *.PDF ali *.JPG. GROSUPELJSKI ODMEVI - GLASILO PREBIVALCEV OBČINE GROSUPLJE Ustanovitelj časopisa: Občinski svet Občine Grosuplje • Odgovorni urednik: Brane Petrovič • Uredniški odbor: Gregor Steklačič, Janez Pintar, Marija Samec, Matjaž Trontelj, Maja Zajc Kalar, Zlatko Jagodič • Naslov uredništva: Občina Grosuplje, 1290 Grosuplje, Taborska 2 (hišna centrala 788 87 50) • Elektronski naslov: odmevi@grosuplje.si • Lektoriranje: Marija Samec (oglasi in razpisi niso lektorirani) • Oblikovanje in tisk: PARTNER GRAF d.o.o., Kolodvorska 2, 1290 Grosuplje Vabljeni k soustvarjanju občinskega glasila. Vaše prispevke pričakujemo do 12. junija na e - naslov: odmevi@grosuplje.si ali grosupeljski.odmevi@gmail.com Nagovor župana Spoštovani občanke in občani, cenjeni bralci Grosupeljskih odmevov! Ko sem se zadnjič odpeljal z avtom na Primorsko po avtocesti, mi je bilo prav prijetno videti, da se cestninska postaja pri Brezovici končno podira. Misli so mi tisti trenutek ušle deset let nazaj, ko sem bil državni sekretar na Ministrstvu za promet v tedanji prvi Janševi vladi. Spominjam se, da je bila naša zaveza, da bomo uvedli vinjete in smo jih. Spomnim se tudi, da so tedaj lobiji počeli vse, da vinjet ne bi uvedli, saj je bilo drago plačevanje cestnin pisano predvsem njim na kožo in v škodo našim ljudem. Pa smo določili ceno letne vinjete na vsega 55 evrov. Takoj, ko je prišla na oblast konec leta 2008 Pahorjeva vlada, je dvignila ceno vinjete na 95 evrov, vlada Alenke Bratušek pa je ceno dvignila na sedanjih rekordnih 110 evrov. Za primerjavo: v Avstriji stane letna vinjeta 80 evrov, na Slovaškem 50 evrov, na Češkem 57 evrov, v Švici pa 33 evrov. Sploh si ne znam predstavljati, kako bi bilo, če bi še danes imeli klasične cestninske postaje. Kolone pred njimi bi bile dolge več deset kilometrov, ljudem v avtomobilih bi se zmešalo, tisti dnevni vozači, ki se vozijo v službo in nazaj, pa bi se avtocestam izogibali in povzročali gnečo na preobremenjenih vzporednih cestah. Če ne bi imeli leta 2004 pogumne vlade, bi danes imeli v Sloveniji cestni prometni infarkt. Spomnim se tudi, da smo imeli v tedanji Janševi vladi izdelan program modernizacije glavnih železniških prog in da je tedanja vlada sprejela odločitev o državnem prostorskem načrtu za novo železniško progo med Divačo in Koprom, ki ni presegala vrednosti 900 milijonov evrov, kar tudi danes ves čas zagovarja stroka, da je primeren strošek. Res je bila potrjena trasa v sedanjem koridorju, tudi tedanji predsednik vlade me je spraševal, zakaj mora trasa potekati ravno tako, kot poteka, a je takoj razumel moj odgovor: gre za tehnične zakonitosti gradnje železnic, saj tudi avtoceste za 130 km/h iz Kopra proti notranjosti države nismo speljali kot gorske serpentine, ampak smo morali zgraditi viadukt Črni kal. Zato tudi proge za 160 km/h, kar je evropski tehnični predpis, ne moreš zgraditi kot zgodovinsko zobato železnico nekje v švicarskih alpah. No in še nekaj je bilo storjeno v letih 2004 do 2008 v času vlade Janeza Janše. V Državnem zboru je bila tedaj sprejeta odločitev o poroštvu za kredite za modernizacijo železniškega omrežja, ki je vključevala izgradnjo regionalne železniške proge Grosuplje-Kočevje. Odločitev o modernizaciji železniške proge Grosuplje-Kočevje in ponovni uvedbi potniškega prometa je bila torej sprejeta tedaj, enako kot tudi odločitev o pričetku postopka izgradnje polnega priključka Šmarje - Sap. V mandatu druge Janševe vlade leta 2012 si je tedanji minister za infrastrukturo Zvone Černač kot prvi minister upal dovoliti odstopanje od normativov (za kar je imel zakonske pristojnosti) in prižgal zeleno luč za izgradnjo zožane štiripasovnice od Škofljice proti Ljubljani, tedanji minister za okolje in prostor pa je zaradi neučinkovitega vodenja postopkov za umestitev obvoznice Škofljica po Barju bil skoraj razrešen. Ampak smo lahko zadovoljni: vinjete imamo, polni priključek je zgrajen, proga proti Kočevju se gradi in bo dokončana. Ja, če bomo imeli dobro vlado, bomo lahko naredili veliko dobrega za ljudi, in za našo lepo občino Grosuplje. In vse zgoraj navedeno se da preveriti. Naj torej vedno govorijo dejstva in ne leporečenje. Srečno! Vaš Dr. Peter VerCič, župan o6čine Çrosupjje 6 GROSUPELJSKI ODMEVI | Maj 2018 Iz občinske hiše Sestanek o modernizaciji železniške proge Ljubljana - Novo mesto - Metlika - Karlovac V sredo, 25. aprila 2018, so se na Mestni občini Novo mesto sestali župan Karlovačke županije Damir Jelic, namestnica župana Karlovačke županije dr. sci. Vesna Hajsan Dolinar, župan Občine Grosuplje in predsednik Iniciative SEESARI dr. Peter Verlič in župani občin: Škofljica Ivan Jordan, Ivančna Gorica Dušan Strnad, Trebnje Alojzij Kastelic, Metlika Darko Zevnik, Mestne občine Novo mesto mag. Gregor Macedoni in podžupan Mestne občine Novo mesto mag. Bojan Kekec. Pogovarjali so se o modernizaciji čez-mejnega železniškega prometa, konkretneje, to je bil pripravljalni sestanek za podpis dogovora o pripravi čezmejnega projekta Slovenija-Hrvaška za pospešeno modernizacijo železniške proge Lju-bljana-Novo mesto-Metlika-Karlovac. Na sestanku so se dogovorili, da se pripravi dogovor o sodelovanju pri pripravi omenjenega projekta med občinami, skozi katere proga poteka, in pristojnima ministrstvoma. Koordinacijo projekta je prevzela Mestna občina Novo mesto. Pobudnik projekta je sicer naš župan dr. Peter Verlič. Naj ob tem še omenimo, da bo tako tudi železniška proga, ki poteka skozi našo občino, pridobila na pomenu, pa tudi Železniška postaja Grosuplje. Ta bo že v naslednjih dveh letih popolnoma obnovljena. Preuredili bomo tirno shemo, uredili nove signalnovarnostne naprave, nove izvennivojske dostope na perone. Nadvoz pri Motvozu bomo podrli in zgradili nov, širši, varnejši nadvoz, ki bo sledil tudi smernicam zelenega razvoja občine Grosuplje. Jana Roštan Župan dr. Peter Verlič in direktor občinske uprave mag. Dušan Hočevar na obisku v Krajevni skupnosti Ilova Gora Župan dr. Peter Verlič, direktor občinske uprave mag. Dušan Hočevar in vodja urada za komunalno infrastrukturo Uroš Močnik so se v sredo, 9. maja 2018, na Veliki Ilovi Gori sestali s predsednico Krajevne skupnosti Ilova Gora Romano Hrovat in ostalimi člani sveta krajevne skupnosti Jankom Pajkom, Alojzom Ja-mnikom in Vesno Mehle, pridružil se jim je tudi predsednik PGD Velika Ilova Gora Primož Jamnik. Župan dr. Peter Verlič je povedal, da si želimo, da bi se naša občina čim bolj enakomerno razvijala. Seveda ima mesto neke prednosti, je pa zato življenje na vaseh z drugega vidika boljše, bolj kvalitetno. Je manj prometno, okolje je bolj zdravo, več smo v stiku z naravo. Zavedamo pa se, da morajo biti tudi za kakovostno življenje na vasi urejeni Iz občinske hiše GROSUPELJSKI ODMEVI | ApriC2018 7 osnovni pogoji. Čim več sredstev bomo poskušali nameniti za lokalno infrastrukturo. Predsednica krajevne skupnosti Romana Hrovat je izpostavila, da sta prav sanacija ceste proti Lučam in ureditev ceste proti Mali Račni, kjer je še 1,6 km ceste makadamske, tisto, kar bi si v teh krajih najbolj želeli, in še ureditev igri- šča na Veliki Ilovi Gori. Zahvalila se je za dobro dosedanje sodelovanje z Občino, rezultat katerega je tudi novo avtobusno postajališče na Veliki Ilovi Gori, ki smo ga prav ta dan po sestanku predali svojemu namenu. Direktor občinske uprave mag. Dušan Hočevar je ob tem povedal, da se javno naročilo za sanacijo ceste od Velike Ilove Gore proti Lučam že zaključuje. Sicer pa je glavni namen tega srečanja prav ta, da bi bili tudi na Občini kar najbolj seznanjeni s potrebami Krajevne skupnosti Ilo-va Gora. Kar bi izpostavili kot prioriteto, bi temu seveda občina poskušala slediti. Jana Roštan Otvoritev novega avtobusnega postajališča na Veliki Ilovi Gori V sredo, 9. maja 2018, smo na Veliki Ilovi Gori predali namenu novo avtobusno postajališče. Zbrane krajanke in krajane, posebej pa goste župana dr. Petra Verliča, direktorja občinske uprave mag. Dušana Hočevarja s sodelavci, svetnike občinskega sveta, predsednike ostalih krajevnih skupnosti, župnika Janeza Kebeta ter predstavnike izvajalca in nadzora del je na slovesnosti pozdravila predsednica Krajevne skupnosti Ilova Gora Romana Hrovat. Leto 2017 je bilo za Krajevno skupnost Ilova Gora zelo uspešno. Dobili so novo avtobusno postajališče, sočasno pa še sanirani odsek ceste ob avtobusnem postajališču in še del odseka ceste med Veliko Ilovo Goro in Gabrjem, v skupni dolžini cca 330 m. »Želja po avtobusnem postajališču je bila zelo velika, saj so naši otroci dolga leta čakali šolski avtobus na samem križišču. Sedaj smo ga dobili, kar je dokaz našega dobrega sodelovanja z Občino in dela z roko v roki za dosego velikih ciljev,« je dejala predsednica krajevne skupnosti Romana Hrovat. Za vso pod- Trak so prerezali: direktor občinske uprave mag. Dušan Hočevar, predsednica krajevne skupnosti Ilova Gora Romana Hrovat in župan dr. Peter Verlič. poro in sodelovanje se je zahvalila županu dr. Petru Verliču, direktorju občinske uprave mag. Dušanu Hočevarju, vodji urada za komunalno infrastrukturo Urošu Močniku in sodelavki na uradu Marini Štrus, vodji medobčinskega inšpektora- ta in redarstva Borutu Šobi, predstavniku gradbenega nadzora Jožetu Urbiču in predstavniku izvajalca del Boštjanu Hrenu. »Še prav posebna zahvala pa gre našemu krajanu Antonu Perku, ker nam je dovolil, da avtobusno postajališče stoji 8 GROSUPELJSKI ODMEVI | Maj 2018 Iz občinske hiše pretežno na njegovem zemljišču. S sinom Žanom pa sta nam postavila tudi lepo nadstrešnico. Hvala tudi gasilcem PGD Velika Ilova Gora, ker nam vedno priskočijo na pomoč,« je še dejala Romana Hrovat. Tudi župan dr. Peter Verlič je dejal, da je zelo vesel nove pridobitve. Od zdaj naprej bodo otroci lahko varno čakali šolski avtobus, ki se spreminja v mestni avtobus. To avtobusno postajališče postaja del sistema integriranega javnega potniškega prometa v Ljubljanski urbani regiji. S prerezom traku so novo avtobusno postajališče tudi uradno predali namenu, domači župnik Janez Kebe pa je novo pridobitev še blagoslovil. Jana Roštan Otvoritev novega avtobusnega postajališča na Spodnji Slivnici V soboto, 12. maja 2018, so na Spodnji Slivnici simbolično predali v uporabo novo avtobusno postajališče. Poleg krajank in krajanov Spodnje Slivnice sta se prireditve udeležila tudi župan Občine Grosuplje dr. Peter Verlič s soprogo in direktor občinske uprave mag. Dušan Hočevar. »S tem dogodkom želimo izraziti hvaležnost vsem deležnikom, ki so prispevali k razvoju krajevne skupnosti«, je v nagovoru poudaril Alojz Bavdek, predsednik Krajevne skupnosti Spodnja Slivnica. Spomnil se je nekaterih preteklih projektov, ki pomenijo izboljšanje bivalnih pogojev za vse krajanke in krajane: ureditev pokopališča in krožnega križišča ob njem. Obnova notranjosti Doma krajanov je zaključena, prav tako je urejeno parkirišče pred njim. Notranji prostori so Trak so prerezali: direktor občinske uprave mag. Dušan Hočevar, predsednik krajevne skupnosti Spodnja Slivnica Alojz Bavdek in župan dr. Peter Verlič. Iz občinske hiše GROSUPELJSKI ODMEVI | ApriC2018 9 že v uporabi, čaka jih edino še ureditev hidroizolacije, odvodnjavanje ter fasada. Alojz Bavdek je ob tej priložnosti povabil mlado generacijo, da oživijo kulturno in športno društvo ter v obnovljeni Dom krajanov pripeljejo ples in pesem, pri čemer jim bodo starejši z veseljem pomagali. Vaško jedro s spomenikom je urejeno skladno z načrtom, spomenik jim je uspelo prestaviti na varno in namenu primerno lokacijo. Proti vasi se bo kmalu pričelo saniranje in preplastitev ceste, prometnico pa bodo razširili z novim pločnikom. Pred kratkim je izšel tudi javni razpis za izvedbo projekta športno-rekreacij-skega parka »Zavrh«, saj je Občina Grosuplje pridobila evropska sredstva za novo športno igrišče na Spodnji Slivnici, zato lahko v kratkem pričakujemo priče-tek gradbenih del. Obeta se jim tudi pro- jekt »revitalizacije Slivniškega hriba«, s katerim bo Spodnja Slivnica lahko veliko pridobila, če se ga bo složno lotila. Vas postaja vedno bolj zanimiva za gradnjo bivalnih objektov na robu Krajinskega parka Radensko polje. Predsednik kra- jevne skupnosti vidi v tem priložnost za razvoj, vendar morajo obenem zaščititi vse kmetijske in obdelovalne površine ter ohraniti neokrnjeno naravno okolje za prihodnje rodove. Na koncu pa je izrazil še iskreno hvaležnost Občini Grosuplje, predvsem županu in direktorju občinske uprave, saj sta jim pri vseh projektih trdno stala ob strani. Krajanke in krajane Spodnje Slivnice je nagovoril tudi župan dr. Peter Verlič. Povezanost in sodelovanje vodita k uresničevanju projektov. Seveda je to veliko lažje, če ima krajevna skupnost aktivno vodstvo, ki ga Spodnja Slivnica zagotovo ima. S prerezom traku so novo avtobusno postajališče tudi uradno predali svojemu namenu, sledilo je sproščeno druženje. Klavdija Mehle, foto: Brane Petrovič 10 GROSUPELJSKI ODMEVI | Maj 2018 Iz občinske hiše Občina Grosuplje je prejela naziv Prostovoljstvu prijazno mesto V okviru Nacionalnega tedna pro-stovoljstva je v torek, 15. maja 2018, v Kulturnem domu Krško potekala prireditev Slovesni dan prostovoljstva, na kateri je Slovenska filantropija podelila nazive Junaki našega časa, Naj prostovoljec v javni upravi, Prostovoljstvu prijazno mesto, Naj mentor prostovoljcev in Naj mentorica prostovoljcev. Veseli smo, da je naziv Prostovoljstvu prijazno mesto prejela tudi Občina Grosuplje. Vse zbrane v dvorani, nagrajence in obiskovalce je uvodoma pozdravil župan Občine Krško mag. Miran Stanko ter vsem zaželel prijetno počutje v občini Krško. Prostovoljci se odzivamo na različne izzive, ki jih vidimo okoli sebe, pa v okviru uradnih institucij niso tako obravnavani, da bi bili lahko zadovoljni. Pri prostovoljstvu gre torej za nek notranji poziv, ki ga nosi vsakdo v sebi, oziroma ga nosijo tisti, ki so prostovoljci, s tem ko se odzovejo, pa pomagajo graditi boljšo družbo in boljše odnose med nami. Izvršna direktorica Slovenske filantro-pije Tereza Novak je povedala, da so že pred 19 leti sklenili naši družbi poveda- ti, da je med nami veliko prostovoljcev, tudi mladih, veliko mentorjev, ki bdijo nad njihovo vzgojo in razvojem, veliko skupnosti, ki so pripravljene vlagati v prostovoljstvo, in da je prostovoljstvo nasploh nekaj, kar je treba v naši družbi gojiti in negovati. Slovenska filantropija je letos že 19. zapored organizirala Nacionalni teden prostovoljstva, ki opozori na vse ure, energijo, veselje, dobro voljo, ki ga pred- vsem prostovoljke in prostovoljci, mentorji in nenazadnje tudi občine, župani, občinske uprave namenjamo temu, da je v naši družbi prostovoljstvo še kako razvito. Sledila je slovesna podelitev priznanj občinam, šolam, mentorjem in zaposlenim v javni upravi, ki so se posebej izkazali na področju prostovoljstva. Za izreden posluh, razumevanje in spoštovanje prostovoljskih organizacij za sistemsko spodbujanje prostovoljstva tudi v strateških dokumentih občine, za podporo medgeneracijskemu povezovanju, za izkazovanje solidarnosti ter humanosti in vzpostavitev mreže prostovoljcev za pomoč bolnim in onemoglim, za omogočanje brezplačne uporabe prostorov društvom in za sodelovanje v večjih prostovoljskih dobrodelnih akcijah je naziv Prostovoljstvu prijazno mesto prejela tudi Občina Grosuplje. Naziv je prevzela strokovna sodelavka na uradu za finance, gospodarstvo in družbene dejavnosti Tjaša Pleško. S kulturnim programom so slovesnost obogatili mladi ustvarjalci iz občine Krško. Jana Roštan VABILO SLOVESNOST OB OBČINSKEM IN DRŽAVNEM PRAZNIKU, DNEVU DRŽAVNOSTI Sreda, 20. junij 2018, ob 17. uri, dvorana Kulturnega doma Grosuplje Slavnostni govornik: Dr. Peter Verlič, župan občine Grosuplje _ OBČINA Grosuplje Podeljena bodo priznanja Občine Grosuplje. Slovesnost bo pospremil bogat kulturni program. Prijazno povabljeni! Dr. Peter Verlič Župan Iz občinske hiše GROSUPELJSKI ODMEVI | ApriC2018 11 _ občina Grosuplje OBVESTILO Obveščamo, da Občina Grosuplje na svoji spletni strani http://www.grosuplje.si/ objavlja Javni razpis za sofinanciranje počitniškega varstva osnovnošolskih otrok v letu 2018. Rok za oddajo vlog je do 11. 6. 2018 do 9.00 ure. Vabimo vas, da se nam pridružite in praznujete z nami na JUBILEJNEM 20. MARATONU TREH OBČIN, ki bo v nedeljo, 3. junija 2018, s startom ob 9. uri na Kolodvorski cesti v Grosupljem. Izbirali boste lahko med tremi različnimi in v celoti asfaltiranimi trasami, ki so primerne za vse okuse in stopnje pripravljenosti, in sicer: v dolžini 91, 78 ali 56 km ter MTB progo v dolžini 31 km. Za družine in manj pripravljene kolesarje, predvsem tiste, ki želijo uživati v naravi, bo organiziran družinski maraton v dolžini cca 16 in 27 km. Za spremljevalce kolesarjev bo letos ogled Županove jame. Organiziran bo tudi prevoz do tja. Predprijave s popustom startnin so možne do 31. maja preko internetne strani Kolesarskega društva Grosuplje ali v Piceriji Sonček na Kolodvorski 2 v Grosupljem. Prijave bodo možne tudi pred startom na prireditvenem prostoru od 7.30 do 8.45. ure. Vsi udeleženci s plačano startnino bodo ob predložitvi kupona prejeli medaljo in praktično darilo - kakovostno proti-potno majico v vrednosti 30 evrov, deležni bodo malice in žrebanja praktičnih nagrad. Glavna nagrada je gorsko kolo Fuji Nevada 29. Podrobne informacije s prikazom tras in okrepčevalnic najdete na zemljevidih, objavljenih na internetni strani: www.kolesarsko-drustvo-grosuplje.si/maraton. Nedeljo, 3. junija, si rezervirajte dan za kolo. Kolesarsko društvo Grosuplje v soorganizaciji Občine Grosuplje, s sodelovanjem občin Dobrepolje in Ivančna Gorica ter Fundacije za šport Slovenije _ Občina 1 . • • • 7 i-t-i in sponzorjev - glavni sponzor je Zavarovalnica Triglav. Možnost najema počitniškega objekta v Kranjski Gori in v Termah Čatež Občina Grosuplje obvešča občane, da imajo v letošnjem letu možnost najema počitniškega objekta v Kranjski Gori ali v Termah Čatež. Počitniški objekt v Kranjski Gori, s pogledom na kranjskogorsko smučišče, ponuja udobno namestitev za 7 oseb (5 osnovnih ležišč + 2 dodatni ležišči), v počitniški hišici v Termah Čatež, ki se nahaja v neposredni bližini termalnih kapacitet, pa lahko počitnikuje do 6 oseb (4 osnovna ležišča + 2 dodatni ležišči). Več informacij je dostopnih na www.grosuplje.si, pod zavihkom počitniški apartmaji, kjer si lahko ogledate tudi fotografije počitniških objektov. Prijavo za oba počitniška objekta uredite v sprejemni pisarni Občine Grosuplje, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje. Preveritev prostih terminov in ostale informacije lahko pridobite tudi po telefonu številka 01 7888 750 ali na elektronski naslov info@grosuplje.si. Želimo vam prijetno počitnikovanje! Občina Grosuplje _ Občina Grosuplje 12 GROSUPELJSKI ODMEVI | Maj 2018 Iz občinske hiše Grosuplje: MISIJON 2018, z geslom: »Nismo sami, pridi!«. V Grosupljem bo v drugi polovici novembra potekal župnijski misijon, ki ga bodo vodili patri frančiškani. Na ta dogodek, ki bo trajal deset dni, se že sedaj pripravljamo. Za zavetnike misijona smo izbrali Marijo, blaženega Alojzija Groz-deta ter sv. patra Pija. Marca je dijak Tine Likovič zasnoval logotip Misijona 2018, kjer je v središču križ, znamenje Jezusa Kristusa, ob njem pa se zbira skupnost, ki je odprta za vse. Postavljena je tudi posebna spletna stran www.misijon-grosuplje.si. Na tem naslovu lahko najdemo napovednik dogodkov in tudi poročila o minulih dogodkih, ki se jih je že kar nekaj zvrstilo. Misijon bo novembra tudi v župnijah Št. Jurij, Kopanj, Polica in Škofljica. Nekatere dogodke pripravljamo tudi skupaj. Želimo, da bi bili nagovorjeni in povabljeni k sodelovanju vsi: otroci in mladi, odrasli, zakonci in starši, samski, razvezani, starejši in bolni ... Dogodki so v obliki predavanj, srečanj, pričevanj, romanj, bogoslužij. Župnijski pastoralni svet Ob 80-letnici blagoslovitve temeljnega kamna cerkve svetega Antona v Veliki Loki pri Žalni Vaščani Velike in Male Loke smo imeli v aprilu lep razlog za praznovanje! Pred osemdesetimi leti so se naši starši in pra-starši odločili na hribčku nad vasjo sezidati cerkev. Bila je to smela odločitev v času, ko je druga svetovna vojna že vstopala v evropske države in ko v majhni vasici ni bilo več kot dvajset, trideset hiš. V soboto, 21. aprila, je žalski župnik Andrej Šink daroval mašo v zahvalo za delo in trud naših prednikov, domačini pa smo z njegovo pomočjo spoznali dogajanje ob sami odločitvi za gradnjo in med njo. Gradivo škofijskega arhiva ja razkrilo vnemo Ločanov, ki so, s podporo takratnega župnika Višnje Gore Franca Vidmarja, trdno zagovarjali svojo namero. S ponosom in lepimi spomini smo brali zapisnik, v katerem so se naši predniki s podpisi obvezali skrbeti za svojo cerkev, določili ključarja in ustanovili gradbeni odbor, ki je v naslednjih dveh letih cerkev dokončal, blagoslovil pa jo je tik pred izbruhom druge svetovne vojne, 22. septembra 1940, ljubljanski škof doktor Gregorij Rožman. Veseli smo, da med nami še živijo tisti, ki se spominjajo teh dogodkov; izjemno je pričevanje Menardove mame, gospe Terezije, ki je kot osemnajstletno dekle sodelovala pri gradnji in z lepimi spomini na svojega očeta orisala takratne razmere; slovenski izseljenec v Ameriki je s trdim delom v rudnikih in Fordovih tovarnah poslal takratnih 500 dinarjev za loško cerkev - čeprav je bilo doma osem otrok. Denar je prispeval tudi takratni ban Dravske banovine, dr. Marko Natlačen, pa tudi sleherna hiša v vasi. Njena sestra, Angelca Kocmur, naša 94-letna sovaščanka, se dobro spominja parov volov, ki so z Bo- Gospodarstvo GROSUPELJSKI ODMEVI | Maj 2018 13 štanja vozili zidake v hrib nad vasjo. Na sami slovesnosti smo z zanimanjem prisluhnili tudi gospodu Ivanu Praprotniku, ki je kot deset-, enajstletni deček sodeloval pri gradnji, pomagal delavcem in bistrega uma obujal dogodke z nam tako ljubimi, domačimi imeni. Cerkev je gradila cela vas, tudi žene in otroci in prav gradnja je ljudi povezovala v letih in mesecih pred in med vojno. Ob predstavitvi gradiva in zgovornih fotografij iz časa pred osemdesetimi leti smo vaščani nadaljevali druženje ob dobrotah, ki so jih pripravile loške gospodinje in gasilci. Na najlepši način smo se spomnili naših prednikov - zbrali so nas spet skupaj! In, kot je rekel gospod Ivan, spet se bomo zbrali ob osemdesetletnici blagoslovitve cerkve. Tako nas odločitev izpred osemdesetih let povezuje kot vas, v hvaležnosti in ponosu. Maja Zajc Kalar Dan odprtih vrat v Pekarni Grosuplje »Pravijo, da kruha ne naredi moka, temveč roka.« V soboto, 12. maja 2018, je v Pekarni Grosuplje potekal dan odprtih vrat. Obiskovalci so se pobližje spoznali s samim delom v pekarni in se lahko tudi sami preizkusili v ročnih spretnostih. Kaj vse so za obiskovalce pripravili v Pekarni Grosuplje, so si prišli pogledat tudi župan Občine Grosuplje dr. Peter Verlič s soprogo, direktor občinske uprave mag. Dušan Hočevar in predsednik Krajevne skupnosti Šmarje - Sap Janez Pintar. Povezovalec programa in znan radijski voditelj Iztok Gustinčič je zbrane seznanil tudi s kratko zgodovino podjetja. Uspešna zgodba podjetja Don Don traja že 24 let. Podjetje z mladostno energijo utrjuje svoje pekovsko poslanstvo in ga nadgrajuje s pomočjo tradicije Pekarne Grosuplje, ki traja že več kot 65 let. Poleg izjemnih pekovskih izdelkov in božanskega kruha se lahko pohvalijo tudi s sodelovanjem z lokalnim okoljem, saj so vpleteni v življenje slehernega prebivalca in prebivalke občine Grosuplje, pa tudi s prebivalci drugod po Sloveniji. Pohvalijo se lahko s številnimi nagradami. Na 18. strokovnem ocenjevanju kruha, pekovskega in finega pekovskega peciva, testenin, piškotov in svežih slaščic so prejeli kar 28 zlatih odličij za kruh, v časopisni hiši Dnevnik pa so dosegli zmago v izboru »Gazela osrednje Slovenije 2017.« Direktorica podjetja Don Don Alenka Mozetič Zavrl je v nagovoru povedala, da želijo z dnevom odprtih vrat dokazati, kako zelo si želijo bili vpeti v lokalno skupnost in da želijo z blagovno znamko Pekarne Grosuplje ponesti ime tega kra- ja po celotni Sloveniji. »Pekarna Grosuplje je za nas pomembna zato, ker živi za občino Grosuplje, živi za ta kraj in ljudi v njem, živi za kruh, ki potuje po celotni Sloveniji in ponosno nosi naše ime. Hvala Pekarni Grosuplje, ker ste del naše skupnosti.« S temi besedami je župan, dr. Peter Verlič, obiskovalcem dal vedeti, kako zelo pomembno je podjetje za našo občino. Povedal je, da moramo imeti do kruha spoštljiv odnos, prav tako moramo biti hvaležni pekom, ki skrbijo 14 GROSUPELJSKI ODMEVI | Maj 2018 Volilna priloga za to, da imamo vsak dan sveže pečen kruh. Prav vsi so se lahko preizkusili v ustvarjanju okrasnih pekovskih izdelkov in se udeležili delavnice z mojstrico peke z drožmi ali pa se pridružili članicam Društva podeželskih žena Sončnica, ki so obiskovalce naučile spretnosti okraše-vanja poprtnika. Na delavnicah so sprejemali domače recepte in prav vsakega izmed njih tudi nagradili. Skozi program sta zbrane z veselim petjem in plesom popeljali Pevska skupina Mlada Zarja in Mladinska folklorna skupina Račna, obe pod okriljem Kulturnega društva Franceta Prešerna Račna. Klavdija Mehle, foto: Brane Petrovič Podjetniški kotiček z Območno obrtno - podjetniško zbornico Grosuplje PRIHAJAJOČI DOGODKI na OOZ Grosuplje, več informacij in prijave na www. ooz-grosuplje.si: • Usposabljanje iz »Varstva pri delu«, sreda, 30. 5. 2018, ob 15.00, v Domu obrtnikov. • Delavnica »UREDBA O VARSTVU OSEBNIH PODATKOV (GDPR) S PRAKTIČNIMI PRIMERI«, v torek, 12. 6. 2018, ob 10.00, v Domu obrtnikov. Ta zelo aktualna delavnica (uredba stopi v veljavo že 25. 5. 2018!) je namenjena obrtnikom in podjetnikom, ki v okviru svojega delovanja zbirajo in obdelujejo osebne podatke svojih zaposlenih ali svojih strank. Obvezna predhodna prijava, ki jo najdete na naši spletni strani, zaradi sofinanciranja Občine Grosuplje preverite možnost subvencionirane udeležbe. • Poziv podjetjem k razstavljanju na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju (september 2018) v okviru skupnega razstavnega prostora OOZ Grosuplje. Zaradi sofinanciranja Občine Grosuplje preverite možnost subvencioniranega razstavljanja. Rok: samo še do 31. 5. 2018. • Festival »GROSUPLJE V JESENI«, center Grosupljega, predvidoma v soboto, 15. 9. 2018. Ste podjetje iz občine Grosuplje in bi se z svojimi izdelki in storitvami želeli predstavili na stojnici na omenjenem dogodku, ki ga organizira Občina Grosuplje in je vedno odlično obiskan? V tem primeru izpolnite prijavnico, ki jo najdete na naši spletni strani in nam jo čim prej posredujte, število mest oz. stojnic je namreč omejeno. Javno povabilo podjetjem iz občine Grosuplje z do 50 zaposlenimi k oddaji vlog k sofinanciranju individualnih izobraževanj in usposabljanj v letu 2018. Rok: 31. 10. 2018. Javno povabilo financira Občina Grosuplje iz proračunskih sredstev in zanj namenja do 6.000 EUR. Več na www.ooz-grosuplje.si Člani OOZ Grosuplje smo se predstavili na Vseslovenskem sejmu v Šentvidu pri Stični, 20. - 21. 4. 2018, nekateri samostojno, nekateri pa v sklopu skupnega razstavnega prostora OOZ Grosuplje. Sejem je spremljalo čudovito vreme, ogromno obiskovalcev in bogat družabni program z obilo glasbe in dobre volje. Pridružite se nam zopet jeseni. Na OOZ Grosuplje smo v četrtek, 10. 5. 2018 organizirali seminar »NOVOSTI GRADBENE ZAKONODAJE«. Udeležba na seminarju je bila za grosupeljska podjetja z do 50 zaposlenimi zaradi sofinanciranja Občine Grosuplje povsem brezplačna. Seminarja se je poleg podjetij, ki se ukvarjajo z gradbeništvom, udeležilo tudi veliko posameznikov, ki nameravajo graditi ali adaptirati. Zakon začne veljati že 1. 6. 2018, tako da so udeleženci pripravljeni na številne nove obveznosti, ki jih novi gradbeni zakon prinaša. Seminar je izvedel Janko Rozman, sekretar Sekcije gradbenih dejavnosti na OZS. CENTER DRUŽINSKEGA PODJETNIŠTVA. Razmišljate o prenosu podjetja na naslednika, morda o prodaji podjetja? OZS je prva v Sloveniji ustanovila Center družinskega podjetništva, ki se bo prvenstveno ukvarjal s prenosom podjetja na naslednika. Obrnite se na katerega izmed naših številnih svetovalcev, več na www.druzinskopodjetnistvo.si Dodatna pojasnila na OOZ Grosuplje, ooz.grosuplje@ozs.si, 01-786 51 30, www.ooz-grosuplje.si, kjer smo Vam na voljo tudi za kakršna koli vprašanja poslovne narave. Vabljeni! Janez Bajt, univ. dipl. oec. sekretar OOZ Grosuplje Vseslovenski sejem, Svetila Svetek Novosti gradbene zakonodaje, 10.5.2018 Gospodarstvo / Turizem GROSUPELJSKI ODMEVI | Maj 2018 15 OGLASNI ČLANEK Po nagrado Škodin najboljši trgovec leta med svetovno elito v Južnoafriško republiko Podjetje Pan-Jan, gre za družinsko podjetje s skoraj 30-letno tradicijo, je prejelo laskavo priznanje Škodin trgovec leta, za kar si zaslužijo vse čestitke. Vnovič so najboljši trgovec na državni ravni. Ne prvič, prepričani smo, da ne zadnjič. Prvič so se te trofeje, cenjene in spoštovane, razveselili že leta 2015. „To je velika stvar, potrditev, da delaš dobro, da smo uspešni, predvsem pa, da smo tu za ljudi. Ocenjujejo tako agencije kot stranke, potrditev pa se išče dejansko na vsakem koraku," je nekaj o besed izboru namenila direktorica prodaje Anita Prijatelj. Komisija je na letni trgovski konferenci Porsche Slovenija obelodanila, da je Pan-Jan najboljše ocene dosegel na področju zadovoljstva strank, količine prodanih vozil ter tržnega deleža na njihovem področju, največ točk pa so jim namenili celo »skrivnostni kupci« oziroma zunanji neodvisni presojevalci, kar nedvomno kaže na visoko kakovost storitev in osebni pristop do strank. Pri Pan-Janu znajo svetovati, prodati in poskrbeti za stranko, da se počuti kot kralj. Predvsem pa se počuti spoštovano in cenjeno z vedenjem, da za svoj denar dobi maksimalno. Za svoje prodajalce so pri Škodi poskrbeli tudi na globalni ravni. Zato so najboljše prodajalce iz 35 držav, torej tudi slovensko delegacijo, povabili na obisk Cape Towna, mesta na skrajnem jugu Afrike v Južnoafriški republiki. „Pripravili so gala prireditev, kjer smo prejeli priznanja," so še danes polni vtisov pri Pan-Janu, njihova delegacija pa je nekaj dni uživala tudi v zasluženem izletu, spoznavanju mesta in njegovih znamenitosti. „Na tem druženju pa nas je navdušil t.i. Human Touch. Iz tega se lahko precej naučimo in še obogatimo, izboljšamo že tako kvalitetno storitev, ki jo izvajamo doma. Okoli 120 nas je bilo, vsi smo bili deležni pozornosti, prijaznosti, številnih daril. Za vsakega od nas so se potrudili, kot to počnemo mi vsak dan." In še to: Pan-Jan je iz lokalnega podjetja postal „resen igralec" v regiji in državi, hkrati pa referenca, ki postavlja trende za ostalo Slovenijo. Bil je prvo podjetje, ki je v Sloveniji postavilo salon vozil Škoda, zgrajen po najnovejših smernicah tovarne vozil Škoda, do danes pa so mu sledili vsi Škodini prodajalci. JAN Široka paleta kakovostnih storitev Danes podjetje zaposluje več kot 50 ljudi. Dela ne manjka. V Ivančni Gorici, kjer imajo drugo poslovno enoto, so v začetku letošnjega leta povečali kapaciteto servisnih storitev in odprli nov salon Kia (od leta 2009 je Pan-Jan tudi pooblaščeni prodajalec vozil Kia) ter center rabljenih vozil. V obeh poslovnih enotah, tako v Trebnjem kot v Ivančni Gorici, poleg številnih storitev kot so servisiranje, tehnični pregledi ter sklepanja zavarovanj, že nudijo široko paleto rabljenih vozil, v Trebnjem pa lahko koristite tudi avtokleparske in avtoličarske storitve. Dovolj razlogov za obisk Pan-Jana. V Trebnjem ali Ivančni Gorici. Popotniška družina Mehle s Spodnje Slivnice Mestna knjižnica Grosuplje, 10. maj 2018 Mlada družina Mehle s Spodnje Slivnice, Sebastijan, Suzana in hčerkica Ana, se je odločila, da s potovanji vsaj za nekaj časa ubeži hitremu tempu, v katerega nas sili naš vsakdan. Svoje izkušnje sta s potopisnim predavanjem v četrtek, 10. maja 2018, delila z nami. Zaželeli so si več časa zase, da se povežejo kot družina. Sebastijan je že večkrat potoval po Fidžiju in tam je našel prijatelje, s katerimi je ves čas vzdrževal stike. Zato so se odločili, da prvi daljši dopust preživijo prav na Fidžiju. Skupaj sta popotovala že kot fant in dekle, ko pa se je rodila Ana, sta začela odkrivati čar družinskih potovanj, v katerih sta marsikaj odkrila tudi o sebi, utrjevala sta svoj odnos in ugotavljala, kaj pričakujeta od življenja. Kot mlada družinica so bili zelo malo skupaj, saj sta bila oba zaposlena in ker sta že imela načrt za popotovanje, sta ves čas varčevala. Ko je bila Ana stara dve leti, sta pustila službi in šla na pot. Pred odhodom sta poskrbela za cepljenje. Tudi Ano sta dala cepiti proti hepatitisu A in B in proti tifusu. Oblačila in vso potreb- 16 GROSUPELJSKI ODMEVI | Maj 2018 Volilna priloga no opremo sta zložila v dva nahrbtnika in s hčerko odpotovala na Fidži. Živela sta pri prijateljih in ti so mlado družinico priporočili svojim prijateljem, tako da so le redko bivali v hotelih, ki so lepo urejeni, vendar dragi. Prilagodili so se na »Fiji time«, na počasen ritem otoškega življenja, ko se niso mogli zanesti na noben dogovor. Prav tako niso sprejeli njihovega načina prehranjevanja in so si kuhali sami. Fidžijci ne obdelujejo polj, čeprav na rodovitni zemlji zraste vse, kar vržeš vanjo. Najpogosteje kuhajo gomoljno zelenjavo kasawe in dalota, kupujejo konzerve govedine in ogromne količine rezancev, ki jih dodajajo skoraj vsem jedem. Pojedo veliko rib, morskih sadežev in bolj malo sezonskega sadja. Ana je zbolela. Pozdravili so jo tako, kot se zdravijo domačini. Namazali so jo s kosovim oljem in po prsih z mentolovo kremo, dobro so jo oblekli, da se je pre- potila in je bila zdrava. Tudi proti pikom stenic od doma prinešena krema ni pomagala. Domačini ekološko niso osveščeni, smeti odmetavajo, kjer je. Sebastijan in Suzana sta poskušala z zgledom pokazati, kako se odpadke sortira, pa so se jima le smejali. Tudi po domovih ne skrbijo za čistočo, vodo so morali ves čas prekuha-vati, posebej tam, kjer niso mogli kupiti ustekleničene. Črna magija in vera v duhove je na Fidžiju še zelo živa. Ko je Ana ponoči jokala, je šel gospodar iz hiše in pregnal duhove, potem pa se je deklica umirila in zaspala. Krščanstvo so na te otoke prinesli Angleži, zato je tu veliko baptistič-nih in metodističnih cerkva. Po zapletih na letališču pred odhodom v Avstralijo so se po šestmesečnem potepanju vrnili domov. Izkušnja življenja v tako drugačnih razmerah, kot smo jih navajeni doma, je neprecenljiva. Zdaj sta vesela vsake pozornosti in vsega ugodja in udobja, ki sta ga deležna doma. Toda potovalna žilica jim ne da miru. V bližnji prihodnosti se odpravljajo na Camino. Pot jih bo vodila po Pirenejih in Franciji do cilja v Santiago de Compo-steli. Marija Samec Pomladni utrip v Turističnem društvu Šmarje - Sap Vsakoletni občni zbor članov društva udeležencem skozi pregled izpolnjenih nalog in načrtov za prihodnost predstavi njegovo družbeno in družabno vlogo v lokalnem okolju. Tokratni zbor je potekal 22. marca 2018 v Družbenem domu v Šmarju. Predsednik društva Jože Grozde je v prvem delu zbora podal vsebinsko analizo programa za leto 2017, objektivno in podprto s slikovnim gradivom dogodkov. Poudaril je uspešno delo društva, saj so bili v minulem letu izpeljani vsi projekti s področja ohranjanja narave in kulturne dediščine ter ekologije, nekateri strokovno nadgrajeni, kot na primer ureditev informacijskih tabel na Magda-lenski gori. Še več, izpeljane so bile dodatne, nenačrtovane naloge. Veseli smo bili povabila občinske uprave Grosuplje k oblikovanju enega od krožišč na novem avtocestnem priključku v Šmarju, saj smo nalogo sprejeli kot zaupanje našemu strokovnemu delu. Ob pomoči zunanjih sodelavcev smo nalogo izpeljali od idejne zasnove do hortikulturne ureditve krožišča. Odmevi krajanov so bili navdušujoči. Obnovili in ponovno ozelenili smo napis AVE ob vstopu v Šmarje - Sap, saj na simbolni ravni sporoča, da je tu nekoč potekala rimska cesta. Predsednik Jože Grozde se je ob tej priložnosti iskreno zahvalil vsem, ki dru- štvu kakorkoli pomagajo, predvsem pa finančno. Osrednji dogodek v letu 2017 je potekal ob zaključku pohoda po poti kulturne dediščine na Magdalenski gori, kjer smo obnovili dve informacijski tabli. Sodobni čas terja nova znanja tudi na področju turizma, delovanja in vodenja društev. Izobraževanja in usposabljanja članov upravnega odbora so postala stalnica pri delu društva. Več članov odbora se je udeležilo seminarjev in delavnic v izvedbi Stičišča NVO. Skrbimo za promocijo društva. Prisotni smo na občinskih prireditvah in dogodkih drugih društev. Vsako leto sodelujemo na slovenskem sejmu Natour Alpe-Adria. Svojevrstna promocija društva je bila lani izpeljana na OŠ Šmarje - Sap in OŠ Brinje v obliki učnih ur znotraj šolskega programa, ki so ga izpeljali predsednik ter tri članice društva. Učencem višje stopnje smo predstavili znamenitosti Šmarja - Sapa in delovanje društva. Glede na odziv učencev in pedagoških delavcev je bil to primer dobre prakse prenosa znanja na mlajšo generacijo. Po zaključenem prvem delu zbora je udeležence pozdravil predsednik KS Šmarje - Sap Janez Pintar. V nagovoru je bil optimistično naravnan. Pohvalno se je izrekel o uspešnem delovanju Turističnega društva Šmarje - Sap kot pomembnem dejavniku življenja v kraju. Navzoče je vzpodbudil k še tesnejšemu Ekologija / Zdravje / Dobrodelnost GROSUPELJSKI ODMEVI | Maj 2018 17 sodelovanju in povezovanju društev v krajevni skupnosti. Predstavil je tudi probleme pri delu v KS in načine reševanja. V drugem delu zbora smo izpeljali volitve v organe društva, saj se je članom iztekel mandat. Pridobili smo kar četrtino novih članov za delo v organih društva. Veseli smo, saj smo prepričani, da bodo pridruženi člani vnesli v delo društva mladostno energijo, profesionalna in druga znanja ter ustvarjalno svežino. Novoizvoljeno vodstvo društva ostaja isto, kar pomeni priznanje njihovemu dosedanjemu delu. Novost v načrtovanju programa dela za leto 2018 je nova strategija dela. Projekti in naloge se bodo uresničevali skozi oblikovane sekcije društva. Vanje se bodo lahko vključevali vsi krajani, ne le člani, glede na svoje interese. Posamezno sekcijo bo vodil eden od članov upravnega odbora društva. Za leto 2018 so predvidene naslednje sekcije: • Etnološka • Obrtno-rokodelska • Kulturna Program dela je razvojno naravnan. Stalne, večletne projekte bomo nadgradili z novimi vsebinami: • POT VODNIH VIROV: na temo pomena vode za življenje čebel in čebelarstva. • POT KULTURNE DEIŠČINE: po starih rimskih cestah s prenovitvijo počivališča Farovški hrib. • DRUŽENJE PO POLNOČNICI. • PRID'MO SI VOŠČIT. Odpiramo nove projekte: • OBNOVITEV SPOMINSKEGA ZNAMENJA PADLIM VOJAKOM V 1. SVETOVNI VOJNI. Moto projekta je: Narod, ki ne spoštuje svoje preteklosti, ni vreden svoje prihodnosti. Z obnovo znamenja pri cerkvi v Šmarju želimo ohraniti zgodovinski spomin na padle rojake iz Šmarja - Sapa. • RAZSTAVA JASLIC. V predbožičnih dneh bomo praznično okrasili kraj in izpeljali razstavo jaslic iz različnih dr- žav sveta in naše, starodobne v sodelovanju z novinarko Meto Zoran, našo krajanko. • Posebej izpostavljamo osrednji projekt RASTOČA KNJIGA ŠMARJE-SAP. Rastoča knjiga je izvirni slovenski projekt, ki poteka pod pokroviteljstvom Državnega sveta RS in združuje duh slovenstva na različnih področjih kulture, umetnosti, znanosti. Projekt Rastoča knjiga Šmarje-Sap pa prikazuje bogastvo duhovnega snovanja, ki so ga v preteklosti in sedanjosti ustvarili šmarski kulturniki in druge znamenite osebnosti. Po pregledu programa in krajši razpravi udeležencev smo prisluhnili skladbam, ki jih je na harmoniko zaigral naš novi član Matic Ceglar. Zbor smo zaključili s pogostitvijo, ob prijetnem klepetu in veselem razpoloženju. Ana Mislej Turistično društvo Šmarje - Sap in 8. pohod po vodnih virih v Krajevni skupnosti Šmarje - Sap Tokratni, že 8. pohod po vodnih virih v naseljih Krajevne skupnosti Šmarje -Sap, je imel posebno tematiko - pomen vode za življenje čebel. 20. maja je namreč svetovni dan čebel in temu prazniku so se pridružili tudi v turističnem društvu, ki je na to temo tudi organiziralo pohod, ki se mu je pridružilo precej domačinov in tudi okoličanov. Pot je potekala od Družbenega doma do Čebelarskega muzeja Koželj. Tu sta nam prijazna domačina prikazala največjo zasebno zbirko v Sloveniji, povezano s čebelami. Lastnik ima zbranega ogromno zgodovinskega gradiva in eksponatov, povezanih s čebelami in čebelarjenjem. Predstavljeni so vsi vidni predstavniki čebelarstva na Slovenskem skozi zgodovino in njihov prispevek na tem področju. Sam gospod Koželj pravi, da niti nima muzeja, temveč bolj razstavljene predmete, knjige in druga gradiva. Zbira in predstavlja pa tudi ostala kmečka orodja ter zgodovinske predmete s področja lovstva. Zaradi dežja pretekli dan je bila trasa malce spremenjena, prečkali smo gozd in se namesto na Sela napotili proti Polici, kjer smo se na razpotju usmerili proti Brez harmonike ne gre Gajničam. Ob poti smo dobili zanimive informacije o vodnih virih, kot je slap Šum in razni studenci, pa tudi druge informacije, zakaj so bile spremenjene navade vrisovanja vlake v gozdovih in podobno. Nato smo se ustavili tudi na teniškem igrišču Slinkar, ki je hkrati tudi prostor za organizacijo piknikov. Pogostili smo se s sladicami in se okrepčali. Člani pevskega zbora skupaj s pohodni-ki smo zapeli nekaj pesmi, zaigrala pa je tudi harmonika. Udeleženci smo se z veseljem celo zavrteli. Pot smo nadaljevali proti Gajničam. 18 GROSUPELJSKI ODMEVI | Maj 2018 Turizem Medvedi razdejali panje pri Frbežarju v Gajničah Čebelarski muzej Koželj Prišli smo v dolino, do koder naj bi nekoč segalo morje. V preteklosti pa je del tega območja bil zagrajen in namenjen napajanju živine. Menda so ga nekateri želeli spremeniti v gospodarsko dejavnost z jezerom in turistično dejavnostjo. Tako pa ostaja dolina bolj ali manj neokrnjena. Smo pa ob poti opazili tudi neodgovorno ravnanje posameznikov, ki nemarno odlagajo nevarne snovi v naravo, kjer se seveda le-te spirajo in z vodo prihajajo v vodne zbiralnike. Ustavili smo se pri domačiji Babnik (po domače pri Bohovih) in nadaljevali do čebelarja Jožeta Ferbežarja (po domače Krstinovega strica). Tu pa nas je prijazni čebelar najprej seznanil z razdejanjem, ki se je zgodilo ponoči. Obiskala ga je namreč medvedka z mladičema in razdejala nekaj panjev. Sicer pa nas je prijazno podučil o podrobnostih čebelarjenja in odgovoril na marsikatero zanimivo vprašanje. Sam čebelari na čimbolj naraven in inovativen način. Ob razlagah čebelarja me je pritegnila žabica v mlaki z lokvanji. Pot smo nadaljevali ob dolini in se ustavili še ob vrtinah, preko katerih je speljana vsa voda iz Zacurka. Vrtine pa so urejene tako, da ne bi ob močnejših nalivih zalilo avtoceste s priključki. Prijetno druženje in spoznavanje vodnih virov, narave ter čebel smo zaključili z odličnim bogračem in »štrudlom« v gostilni Majolka, ki stoji v centru naselja. Prav v tem delu pa je včasih stala pipa, do katere je bil speljan vodovod po lesenih ceveh vse od Zacurka do centra Šmarja. Vrtalnik za vrtanje dolgih lukenj v debla si lahko ogledate v muzeju pri Koželju. Marko Fric SPUST V BREZNO ŠPORTNO LOKOSTRELSTVO AKTIVNOSTI ZA VSE GENERACIJE in še veliko več! DAN DOŽIVETIJ PRI ŽUPANOVI JAMI 2. 6. 2018 od 10-ih dalje 353 1 r i Ekologija / Zdravje / Dobrodelnost GROSUPELJSKI ODMEVI | Maj 2018 19 Velikonočni ponedeljek na Taboru nad Cerovim Župnik Župnije Grosuplje in Župnije Šentjurij pri Grosupljem nas je povabil na velikonočni ponedeljek, 2. aprila 2018, na zabavo s pirhi na Tabor nad Cerovim. Pirhi predstavljajo kaplje Jezusove krvi, zato so se s pirhi zabavali v preteklosti na velikonočni ponedeljek. Turistično društvo Tabor Št. Jurij je pripravilo jajca, poskrbelo za parkirišče in varnost. Popoldne ob treh se je pred cerkvijo svetega Nikolaja na Taboru nad Cerovim, v lepem sončnem popoldnevu, zbralo mlado in staro. Predstavniki Turističnega društva Tabor so predstavili zgodovino barvanja jajc, ki izhaja že iz obdobja pred krščanstvom. Otroke je k sodelovanju povabila gospodična Sara z zgodbo o kokoški in otrocih, ki so se skrivali pred Turki v Taboru nad Cerovim, potem pa so vsi iskali pirhe. Za starejše je gospod Kozlevčar predstavil turčanje ali trkanje pirhov z bolj ošiljenim delom pirha, va-linčanje ter sekanje pirhov. Pri valinčenju se spusti pirh po deski do pirha, ki je v sredini in je seveda zaželeno, da ga zadene. Pirhe se seka s kovancem, ki je dovolj težak, da lahko preseka pirhovo lupino in ostane v jajcu. Bilo je zabavno, posebno, ko so se starejšim pridružili otroci, ki so imeli mirnejšo roko in ostrejše oko. Po končanih igrah pa so se udeleženci lahko udeležili tudi vodenega ogleda Tabora. Milena Nagelj Turistično društvo Tabor - Št. Jurij vas vabi na pohod »SPOZNAJ SOSEDNJO VAS«, ki bo v nedeljo, 10. 6. 2018, z zborom ob 13. uri pred župnijsko cerkvijo sv. Jurija v Št. Juriju. Pot nas bo vodila po gozdni poti do Velikih Lipljen, mimo Rožnika in Malih Lipljen do Škocjana. Tam nam bodo člani Turističnega in športnega društva Škocjan pri Turjaku predstavili zanimivosti njihovega kraja. Po krajšem postanku se bomo odpravili nazaj proti Velikim Lipljenam, kjer si bomo ogledali staro perišče. Pohod bomo zaključili na Taboru nad Cerovim, okrepčali se bomo s toplim obrokom in osvežili s hladno pijačo. Prijetno popoldne nam bodo ob 17. uri s pesmijo popestrile članice ljudske skupine "Suhe češplje" iz Društva za ohranjanje dediščine iz Gradeža nad Turjakom. Pridružite se nam lahko tudi med samim pohodom, ob 13.45 na Velikih Lipljenah, ob 14.30 v Škocjanu ali pa se udeležite samo kulturnega programa na Taboru. Vabljeni, da skupaj spoznamo lokalne znamenitosti naših krajev! Se vidimo! Spomladanski pohod na Polževo Po dolgi in mrzli zimi smo že komaj čakali, da posije toplo spomladansko sonce, ki nas vabi ven, v naravo. Pogrešali smo druženje in sproščeno kramljanje, zato smo v TD Tabor - Št. Jurij v mesecu aprilu za člane in vaščane organizirali pohod na Polževo. Zbrali smo se na parkirišču gostilne Pr' Mrtinet v Lučah. Veseli smo bili, da so se poleg članov društva pohoda udeležili tudi drugi vaščani. Skozi gozd smo se povzpeli v hrib proti Polževem. Usmerjala sta nas vodnika Andrej in Damijan. Otroci so s svojo mladostno energijo in radostjo med pohodnike ponesli še več dobre volje in zadovoljstva ob druženju. Obljubljeni sladoled na Polževem jih je spodbujal, da so z lahkotnim korakom premagovali pot. Med hojo smo opazovali lepote prebujajoče se narave, prve zelene barve mladega listja, igre sonca in senc med vejami. Med prijetnim druženjem in klepetanjem nas je vonj prebujajoče goz- 20 GROSUPELJSKI ODMEVI | Maj 2018 Volilna priloga dne podrasti vrnil v trenutek. Ob vsej veličini in čarobnosti gozda smo imeli priložnost zavedati se majhnosti in nemoči človeka ob silni moči narave, ko so nam pot prekrižala številna velika padla drevesa, ki jih je podrlo letošnje neurje. Pozdravljali smo okoliške kmete, ki so pospravljali padlo drevje in zmajevali z glavami ob škodi, ki jo je naredila narava. Na dvorišču hotela na Polževem smo pomalicali in se okrepčali. Ob sproščenem kramljanju smo skoraj pozabili na čas. Vodnik Damijan je predstavil zgodo- vinski oris točke na Polževem in nas povabil, da se na poti nazaj povzpnemo do cerkvice sv. Duha v neposredni bližini. V prijetnem vzdušju in toplemu soncu smo se povzpeli na hrib do cerkvice, nato pa smo se po gozdnih stezah vračali na naše izhodišče. V dolino je šlo hitreje in kar prehitro smo bili nazaj. Vsi smo se strinjali, da druženje človeku dobro dene. Ob tem se spletajo nova znanstva in poglabljajo prijateljstva. Pa še dober občutek imamo na koncu, saj smo naredili nekaj dobrega zase in za svoje zdravje, ob tem pa smo se še lepo imeli. To je edino, kar šteje. Smisel življenja je v preštevanju lepih trenutkov. Zadovoljni udeleženci pohoda so bili najlepše plačilo organizatorjem za trud in vnemo. Ob tako prijetnih dogodkih vedno znova sklenemo, da bomo to spet kmalu ponovili. Verjamem, da bo res tako, saj si vsi želimo takšnih druženj. Majda Primec Dan odprtih vrat Javnega komunalnega podjetje Grosuplje v sodelovanju z Avtotransporti Kastelec V soboto, 21. aprila 2018, je Javno komunalno podjetje Grosuplje v sodelovanju z Avtotransporti Kastelec organiziralo dan odprtih vrat oziroma družinski dan. Lepo vreme je na centralno Čistilno napravo Grosuplje privabilo veliko število ljudi, saj je bilo tako za odrasle kot tudi za otroke organiziranih več zanimivih in poučnih dejavnosti. Kaj vse je za obiskovalce na dnevu odprtih vrat pripravilo Javno komunalno podjetje Grosuplje, sta prišla pogledat tudi župan Občine Grosuplje dr. Peter Verlič in direktor občinske uprave mag. Dušan Hočevar. V sklopu predstavitve posameznih sektorjev JKP Grosuplje (gradbeni sektor, sektor odpadki, sektor odpadne vode) je bilo obiskovalcem predstavljeno smetarsko vozilo in način dela z odpadki, prikazano je bilo upravljanje vozila za greznične vode, demonstrirali so tudi izkop jame, kar je bilo še posebej zanimivo za naše najmlajše. Organizirani so bili vodeni ogledi moderne centralne Čistilne naprave Grosuplje, ki lahko dnevno prečisti do 7.700 m3 odpadne vode, kar zadostuje populaciji do 20.000 prebivalcev, zato je za občanke in občane še toliko bolj pomembno, da se seznanijo, kako sam postopek prečiščevanja odpadne vode sploh poteka. Prav tako je bilo zanimivo izvajanje eksperimentov v laboratoriju, znotraj čistilne naprave. Predstavilo se je tudi Prostovoljno gasilsko društvo Grosuplje s podrobno predstavitvijo gasilskega tovornjaka, otroci pa so se lahko preizkusili v spretnostih »špricanja« vode z gasilsko cevjo. Ekologija GROSUPELJSKI ODMEVI | Maj 2018 21 V sklopu predstavitve je bil udeležencem predstavljen postopek zbiranja in obdelave izrabljenih vozil ter ponovna uporaba in recikliranje surovin, pridobljenih pri obdelavi izrabljenih vozil v podjetju Avtotransporti Kastelec. Seznanjeni so bili tudi s pomembnostjo oddaje izrabljenega vozila v pooblaščeni obrat za razgradnjo, saj le tako dosežemo varovanje okolja. Udeleženci so si z zanimanjem ogledali linijo za razgradnjo vozil ter stiskalnico karoserij. Navdušeni so bili nad urejenostjo obrata ter visoko stopnjo varovanja okolja. Seznanjeni so bili tudi z možnostjo nakupa rabljenih originalnih delov za svoja vozila. Za vse najmlajše je s sladkim presenečenjem poskrbel mojster v peki palačink Aljaž, medtem ko so se starši lahko v senci okrepčali s hladno pijačo. Dan odprtih vrat Javnega komunalnega podjetja Grosuplje v sodelovanju s podjetjem Avtotransporti Kastelec je številnim obiskovalkam in obiskovalcem razširil znanje o različnih dejavnostih, s katerimi se podjetja ukvarjata. Pomembno je, da se ljudi izobražuje o stvareh, s katerimi imamo vsak dan opravka, saj bomo le na ta način pripomogli k čistemu okolju. Klavdija Mehle, foto: Brane Petrovič jvr» Komurtalro podjetje trcsLiplje Ločeno zbiranje papirja in kartona V Javnem komunalnem podjetju Grosuplje smo se zaradi preprečitve kraje odpadnega papirja iz zabojnikov na zbiralnicah odločili za spremembo v ločevanju papirja in kartona. Na pomembnejših zbiralnicah smo na enega od dveh zabojnikov za papir namestili cilindrično ključavnico, medtem ko je drugi zabojnik, namenjen odpadni kartonski embalaži, ostal nespremenjen. S tem uvajamo red in skupaj z vami, spoštovani uporabniki, prispevamo k zniževanju stroškov ravnanja s komunalnimi odpadki in posledično zniževanju mesečnih položnic 22 GROSUPELJSKI ODMEVI | Maj 2018 Volilna priloga gospodinjstvom. Pozitivni finančni učinki te akcije bodo doseženi le z doslednim spoštovanjem novega načina prepuščanja koristnih odpadkov, redom in disciplino ter medsebojnim sodelovanjem. Zato vas vljudno naprošamo, da odpadni papir (časopise, revije, zvezke, publikacije, reklamne letake in podobno) prepuščate v zaklenjene zabojnike za papir, karto-nasto embalažo pa razstavljeno in zloženo odlagate v odklenjene zabojnike za kartonasto embalažo. Striktno ločevanje bo znatno pripomoglo do željenih ciljev. V testnem obdobju smo ločene zabojnike namestili na območju krajevnih skupnosti Grosuplje in Šmarje - Sap. Točne lokacije so prikazane v spodnji razpredelnici. Uveljavitev novega načina bomo redno spremljali in v primeru, da se novi način zbiranja odpadnega papirja izkaže kot dobra praksa, bomo aktivnost razširili na vse zbiralnice. Hvala za vaše aktivno sodelovanje! Javno komunalno podjetje Grosuplje Čistilna akcija 2018 v Krajevni skupnosti Mlačevo V soorganizaciji Krajevne skupnosti Mlačevo in vseh treh prostovoljnih gasilskih društev - Malo Mlače-vo, Veliko Mlačevo in Zagradec pri Grosupljem - smo v soboto, 14. aprila 2018, imeli čistilno akcijo. Čistilna akcija se je odvijala ob glavnih cestah, stanskih cestah kot tudi ob poteh po krajevni skupnosti. Počistili in pometli smo avtobusna postajališča, v Boštanju okolico pokopališča, del ekipe je odšel tudi na Radensko polje. Čistilno akcijo so imeli tudi v romskem naselju Pri Nikotu, kjer so počistili naselje, ves nepotrebni material in smeti pa zložili na sortirno mesto. Krajevna skupnost Mlačevo je poskrbela za malico, zagraški gasilci pa za organizacijo postrežbe. Hvala vsem za opravljeno delo. Janez Svetek Seznam prenovljenih zbiralnic: Grosuplje Adamičeva cesta-pri podjetju Kovinostroj Grosuplje Pred mostom čez Grosupeljščico Grosuplje Cesta Cankarjeve brigade - pri TP postaji Grosuplje Prešernova cesta pred križiščem s cesto Ob Gro. (+2) Grosuplje Pred mostom čez Grosupeljščico nasproti BMW Grosuplje Dvori - zelenica pred garažami Grosuplje Partizanska cesta pri parkirišču Rus Grosuplje Tovarniška cesta med OŠ in vrtcem Grosuplje Kersnikova cesta pred stanovanjskimi bloki Grosuplje Zupančičeva cesta v križišču z Jakhlovo cesto Grosuplje Adamičeva 1 in 3 (med bloki) Grosuplje Stritarjeva cesta - prestavljena lokacija Grosuplje Adamičev center Grosuplje Sončni dvori - Brezje med 83 in 93 Grosuplje Brezje pri Grosuplju Grosuplje Perovo - staro naselje Grosuplje Bevkova pri toplarni Šmarje-Sap Cikava pri avtobusni postaji Šmarje-Sap Sela pri TP postaji Šmarje-Sap Ljubljanska cesta - avtobusna postaja na Sapu Šmarje-Sap Pokopališka cesta za starim pokopališčem Šmarje-Sap Pri osnovni šoli Šmarje-Sap Pri družbenem domu Šmarje-Sap Šuligojeva cesta v križišču z Aškerčevo Šmarje-Sap Mali Vrh 2 (pri mostu nad reg. cesto) Šmarje-Sap Tlake v križišču Tlake - Mali Vrh (pri mostu v Gajniče) Šmarje-Sap Veliki Vrh v križišču čez nadvoz AC Ekologija / Zdravje / Dobrodelnost GROSUPELJSKI ODMEVI | Maj 2018 23 Pasji kakci in kultura Zakorakali smo že globoko v pomladni čas, v čas, ko je potrebno očistiti tudi okolje - toda kot opažamo, se od zadnjega članka, ki smo ga napisali lansko leto, ni kaj dosti spremenilo. Poleg odvrženih plastenk in pločevink so tukaj najpogostejši pasji kakci. Psi naj imajo odgovorne lastnike. Lastniki so dolžni pobirati pasje iztrebke. Če tega ne znajo ali nočejo upoštevati v bližini vrtcev, hiš ali zelenic, naj sprehajajo svojega prijatelja na svojem dvorišču in tam občudujejo pasje bombice. Občinska uprava in krajevne skupnosti se trudimo urediti okolje čim lepše, prijazno občanom, toda s takimi dejanji je trud zaman in tudi če bi imeli dve čistilni akciji na leto, se ne bo nič spremenilo. Sprememba bo pa takrat, ko se bo to spremenilo v glavah neodgovornih lastnikov psa. Zato pozivamo k ukrepanju: • Kinološko društvo Grosuplje, da spregovori o varnosti psov in izobraževanju lastnikov psov; • Zdravstveni dom Grosuplje: Kakšne so posledice in tveganja pri boleznih in zastrupitvah pri pasjih iztrebkih; • Sanitarno inšpekcijo: Kaj to pomeni za okolje; • Kmetijsko inšpekcijo: Pasji iztrebki, ki so po travnikih in pridejo v travnato hrano za živali - travnata silaža; • Redarstvo Grosuplje: Zakaj se lahko psi sprehajajo po otroških igriščih in po šolskih zelenicah? Pazimo na naše okolje, ne odmetavaj-mo smeti vsevprek, čistimo umazanijo, pa bo naš prostor naš raj na zemlji. Ogorčeni krajani, občani... Svoje mnenje lahko pošljete na mail: ks.mlacevo@gmail.com. Janez Svetek Festival zdravja za vse generacije Lekarna Ljubljana v soboto, 2. 6. 2018, pripravlja 5. festival zdravja na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Dan bo poseben, zanimiv, poln koristnih nasvetov ter pozitivne energije. Obiskovalcem bodo na voljo brezplačne meritve, posveti z magistri farmacije in drugimi strokovnjaki o zdravem življenjskem slogu ter pravilni in O? r.mnvAL ZpRAVJA varni uporabi zdravil. Predstavljene bodo preventivne aktivnosti, delavnice za otro- ke, gibalne aktivnosti, dejavnosti društev in organizacij, strokovna predavanja ipd. Na voljo bodo ugodni nakupi izdelkov za ohranjanje zdravja. Vstopnine na dogodek ni. Več informacij na: www.lekarnaljubljana.si. Obisk Linde pri Črkah V hitrem tempu življenja pogosto pozabimo na stvari, ki se nam zdijo samoumevne. Mednje gotovo sodi zdravje. V vrtcu pogosto potekajo zbiralne akcije, ki nas spodbujajo da s preprostim dejanjem kot je zbiranje zamaškov, plastenk, papirja ali oblačil pripomoremo k boljšemu, predvsem pa lažjemu življenju sočloveka. V mesecu aprilu sva organizirali akcijo zbiranja zamaškov za devetletno Lindo, ki ima cerebralno paralizo. V želji, da bi otrokom predstavili, zakaj je zbiranje zamaškov pomembno, hkrati pa jih ozavestili, kako pomembno je, da smo zdravi, sva deklico in njeno mamo povabili v vrtec. Strnili bi radi nekaj vtisov. Potrebno je poudariti, da sva otroke že vnaprej preko pogovora in fotografij pripravili na obisk, a je bilo dejansko srečanje za prenekatere otroke še vedno šok. Nekateri otroci so prvič imeli stik z otrokom, ki ima posebne potrebe. Po začetni zadržanosti so prvi otroci začeli mami Štefki zastavljati vprašanja. Vprašanja so bila zelo odkrita, predvsem pa otroško iskrena. Po izrazih na obrazih otrok je bilo opaziti, da se jih je obisk zelo dotaknil. Kasneje so stik z deklico navezali tudi sprva zadržani otroci. Skupaj smo se opravili tudi na igrišče, kjer so otroci Lindo vozili okoli igrišča. Medtem so skrbeli zanjo, ji obrisali slino, odpeli jopico. Veselje je bilo opaziti na obeh straneh, tako pri otrocih iz skupine Črke kot pri Lindi, ki je otrokom namenila kar nekaj nasmeškov. Nekaj otrok se je kar težko poslovilo od Linde, saj so želeli, da še malo ostane z njimi. Radi bi se zahvalili gospe Štefki, da si je ob natrpanem urniku vzela čas in pripeljala Lindo, ter nam omogočila dopoldne, ki smo si ga zapomnili vsi. Hvala za iskrene odgovore, ki ste jih namenili otrokom najine skupine. Upamo, da sta se imeli v naši družbi lepo in da nas še kaj obiščeta. Lindi pa želimo, da je še naprej takšna borka. Nuša Erjavec in Tina Kocman 24 GROSUPELJSKI ODMEVI | Maj 2018 Volilna priloga Pomagajmo dečku Luki uresničiti sanje Na Osnovni šoli Brinje Grosuplje ponosno zbiramo pokrovčke, s katerimi pomagamo desetletnemu dečku Luki Bolha, ki našo šolo obiskuje že dve leti. Tu mu je zelo všeč, prej pa je obiskoval šolo na Igu. Luka ima v šoli spremljevalko Marto, ki mu pomaga pri različnih opravilih (preoblačenju, pisanju ...), doma pa mu pomaga družina. V prostem času Luka igra flavto in se zabava s prijatelji. Rodil se je s cerebralno paralizo, neozdravljivim stanjem, okvaro možganov ob rojstvu, ki mu je onemogočila hojo. Simptomi cerebralne paralize so lahko zelo različni. Lahko so skoraj nevidni (majhna okvara osrednjega živca), drugi pa imajo zelo težke posledice (močna okvara srednjega živca). Luka je pravi napredek dosegel z zasebnimi terapijami, ki pa so plačljive. Po operaciji, ki jo je imel v Ameriki, se mu obeta, da bo z vztrajnostjo in močno voljo dosegel, da bo hodil, čeprav ob pomoči hodulj (»krokodil«). Ker zdravstvo ne omogoča dovolj terapij za gibalno ovirane otroke, Luka hodi na privatne (zasebne fizioterapije), ki pa predstavljajo precejšen finančni zalo- gaj. Vsakodnevno potrebuje terapije za krepljenje mišic, 2 x tedensko obiskuje fitnes (ura stane 30 eur), najmanj 3 x tedensko fizioterapijo (ura stane 40 eur) in 1 x tedensko hipoterapijo (ura stane 50 eur). Luka ima na terapijah tudi že vaje na krokodilu. Starši sami težko financi- rajo vse terapije, ki jih Luka potrebuje, zato Osnovna šola Brinje Grosuplje zbira pokrovčke. Prinešene pokrovčke zbere Lukova družina doma in ko imajo približno štirideset velikih vreč (40 l) pokličejo podjetje MPI reciklaža odpadkov, ki pridejo po pokrovčke. Za vsako tono Luki nakažejo 270 €. Z zbiranjem pokrovčkov lahko Luki pomaga vsak. Vabimo vas, da se nam pridružite, vsak pokrovček šteje. MPI$ reciklaža Dodatna vprašanja: tel.: 041 785 114 (Tanja Bolha) ali e-pošta: zitkat@gmail.com Odvoz zamaškov: 041 575 892 (Alenka Žitnik) Humanitarni račun PZRK Ljubljana: SI56 6100 0112 2334 482 (sklic za Luka: 14-08-2013) Karmen Čakš in Zala Žonta Križišnik, OŠ Brinje Grosuplje Zahvala krvodajalcem Tridnevna spomladanska krvodajalska akcija od 16. do 18. aprila je za nami. Z veseljem sporočamo, da se je v Grosupljem, Dobrepolju in Ivančni Gorici odzvalo 400 krvodajalcev, nekateri pa so šli tudi na Zavod za transfuzijsko medicino v Ljubljano. Prav nekaj dni prej je namreč potekala študentska krvodajalska akcija, ki so se je udeležili mnogi mladi iz naših krajev. Veseli smo tudi dijakov Srednje šole Josipa Jurčiča, ki so darovali kri prvič in dobrega sodelovanja s Študentskim klubom Groš pri motiviranju mladih krvodajalcev. Vsem krvodajalcem, prostovoljcem in sodelavcem pri pripravi in izvedbi krvodajalske akcije se iskreno zahvaljujemo! Anica Smrekar , sekretarka RKS - OZ Grosuplje Franc Horvat, predsednik RKS - OZ Grosuplje Ekologija / Zdravje / Dobrodelnost GROSUPELJSKI ODMEVI | Maj 2018 25 PREDČASNE VOLITVE POSLANK IN POSLANCEV V DRŽAVNI ZBOR 3. 6. 2018 Predsednik Republike Slovenije je z Odlokom o razpustitvi Državnega zbora Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 43/2017) razpisal predčasne volitve v Državni zbor Republike Slovenije. Za dan glasovanja na volitvah je določena nedelja, 3. junija 2018. Volitve poslancev v državni zbor ureja Zakon o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 109/06-UPB1, št. 54/07 - odločba US in št. 23/17). Pravico glasovati na volitvah imajo državljani RS, ki imajo pravico voliti v državni zbor, to so volivci, ki bodo najpozneje 3. junija 2018 dopolnili 18 let starosti. Ne glede na prejšnji stavek pa pravice glasovanja nima državljan RS, ki je dopolnil 18 let starosti, a mu je bila zaradi duševne bolezni, zaostalosti ali prizadetosti popolnoma odvzeta poslovna sposobnost ali podaljšana roditeljska pravica staršev ali drugih oseb čez njegovo polnoletnost ter ni sposoben razumeti pomena, namena in učinkov glasovanja in je sodišče posebej odločilo o odvzemu volilne pravice. Imajo pa pravico glasovati osebe, ki jim je bila pred 9. avgustom 2006 zaradi duševne bolezni, zaostalosti ali prizadetosti s pravnomočno sodno odločbo popolnoma odvzeta poslovna sposobnost ali podaljšana roditeljska pravica staršev ali drugih oseb čez njihovo polnoletnost, če sodišče po 9. avgustu 2006 ni posebej odločilo o odvzemu pravice voliti in biti voljen. Če državljan nima stalnega prebivališča v Sloveniji ali če je bil v postopku ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča izbrisan iz registra stalnega prebivalstva, določi naslov za uresničevanje volilne pravice upravna enota po uradni dolžnosti, in sicer se kot tako šteje njegovo zadnje stalno prebivališče v Sloveniji. Na volitvah se lahko glasuje na voliščih, ki jih je določila Okrajna volilna komisija za območje, v katerega je volivec vpisan v splošni volilni imenik, v nedeljo, 3. junija 2018, od 7. do 19. ure, in v posebnih primerih, ki jih odloča zakon: - po pošti v Republiki Sloveniji, če je volivec, ki bo na dan glasovanja na zdravljenju v bolnišnici ali zdravilišču, v zaporu ali priporu, v domu za ostarele občane in nima prijavljenega stalnega prebivališča v domu, tako da najpozneje 10 dni pred dnevom glasovanja sporoči Okrajni volilni komisiji, da želi glasovati na tak način. Zadnji dan za vložitev obvestila je sreda, 23. maj 2018. Na enak način lahko glasujejo tudi invalidi, če predložijo odločbo pristojnega organa o priznanju statusa invalida, - na predčasnem glasovanju na posebnem volišču na sedežu Upravne enote Grosuplje, Taborska cesta 1, II. nadstropje, v torek, 29., v sredo, 30., in v četrtek, 31. 5. 2018, med 7. in 19. uro, - na domu na dan glasovanja 3. 6. 2018, če bo volivec najpozneje 3 dni pred dnevom glasovanja, to je do vključno 30. 5. 2018, sporočil Okrajni volilni komisiji Grosuplje na tel. št. 7810 917 in 7810 910, da želi glasovati na tak način, - na volišču, določenem za glasovanje volivcev, ki nimajo stalnega prebivališča na območju okraja (OMNIA) s sedežem na Upravni enoti Grosuplje, Taborska cesta 1, II. nadstropje, na dan glasovanja 3. 6. 2018. Če želi volivec glasovati na tak način, mora do srede, 30. 5. 2018, to pisno sporočiti Okrajni volilni komisiji, kjer ima volivec prijavljeno stalno prebivališče (obrazec vloge in naslovi Okrajnih volilnih komisij so na voljo na spletni strani Državne volilne komisije), - volivci, ki bodo na dan glasovanja v tujini, ker tam začasno prebivajo, lahko najkasneje do 3. 5. 2018 Državni volilni komisiji sporočijo, da želijo glasovati po pošti ali na diplomatsko konzularnem predstavništvu Republike Slovenije v tujini, na katerem bo na dan glasovanja odprto volišče. Volilna opravila vodijo in izvajajo volilni organi, ki vodijo volitve v državni zbor, to je Državna volilna komisija, volilne komisije volilnih enot in okrajne volilne komisije. Glasovanje na voliščih in ugotavljanje izida glasovanja na voliščih vodijo volilni odbori. SESTAVA OKRAJNE VOLILNE KOMISIJE GROSUPLJE 4. VOLILNA ENOTA, 3. VOLILNI OKRAJ Sedež: Taborska cesta 1, Grosuplje, tel. št. 7810 917, 7810 910, fax: 7810 919 PREDSEDNICA: POLONA MARJETIC ZEMLJIČ NAMESTNICA PREDSEDNICE: ŠPELA JOVANOVIČ GABERŠEK ČLANICA: MILENA STRNAD NAMESTNIK ČLANICE: JANEZ SVETEK ČLANICA: ANA ZUPANČIČ NAMESTNIK ČLANICE: UROŠ GRUDEN ČLANICA: NEVENKA ZAVIRŠEK NAMESTNIK ČLANICE: BOJAN NOVAK TAJNIK OVK: ANDREJ STRUNA NAMESTNICA TAJNIKA: DRAGICA URBAS NAMESTNICA TAJNIKA II: MARUŠKA SEVER Tajnik OVK Grosuplje Andrej Struna 26 GROSUPELJSKI ODMEVI | Maj 2018 Volilna priloga Republika Slovenija OKRAJNA VOLILNA KOMISIJA GROSUPLJE 4. volilna enota, 3. volilni okraj Številka: 041-1 /2018 - 4 Datum: 18. 4. 2018 Na podlagi 39. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 109/06 - uradno prečiščeno besedilo, 54/07 - odl. US in 73/17) ter Odloka o razpustitvi Državnega zbora Republike Slovenije in o razpisu predčasnih volitev v Državni zbor Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 25/2018) je Okrajna volilna komisija Grosuplje sprejela naslednji S K L E P O DOLOČITVI VOLIŠČ IN NJIHOVIH OBMOČIJ Za izvedbo predčasnih volitev v Državni zbor Republike Slovenije, ki bodo v nedeljo, 3. junija 2018, je Okrajna volilna komisija Grosuplje na seji dne 18. 4. 2018 določila naslednja volišča in njihova območja: I. zap. št. oznaka volišča ime volišča sedež volišča območje volišča dostopno invalidom 7. 403010 DRUŽBENI DOM GROSUPLJE I. Taborska c. 1, Grosuplje Pod gozdom c. I. do VIII (razen Pod gozdom c. III/ 26, 28, 30), Stranska pot I/1A, 1B, 1C, 1D, Stritarjeva c. da 8. 403011 DRUŽBENI DOM GROSUPLJE II. Taborska c. 1, Grosuplje Brezje pri Grosupljem, Brvace, Adamičeva c. od št. 1a do 15, Industrijska cesta 3, 5 in 9, Kadunčeva c., Kolodvorska c., Levstikova c., Partizanska c. od št. 4 do 16 (parne št.), Taborska c. od št. 1 do 24 (razen 17, 19, 21, 23), Trubarjeva c. od št. 1 do 15 (razen 13) da 9. 403012 OSNOVNA ŠOLA LOUISA ADAMIČA Tovarniška 14, Grosuplje Adamičeva c. št. 24A in parne št. od 26 do 44, Cesta na Krko, Cesta Toneta Kralja, Gasilska c., Hribska pot, Industrijska c. 1, 1a, 1g, 1j, 1k, 1m, 1n, 1o, Jakhlova c., Jurčičeva c. od št. I do III, Jurčičeva pot, Kersnikova c., Kosovelova cesta, Kovačičeva c., Obrtniška c., Partizanska c. od št. 18 do 39 (razen 19 in 21), Pod hribom c. I-III, Prečna pot št. 5, 5a, 7, 7a, 9, 11, 15, Pri nadvozu, Rožna dolina Taborska c. 17, 19, 21, 23 in od 25 do 50, Tovarniška c., Trubarjeva c. 13 in 17, 17a, Veselova c. I do III, Župančičeva c. da 10. 403013 OSNOVNA ŠOLA BRINJE Ljubljanska cesta 40a, Grosuplje Adamičeva c. od št. 16 do 24B (razen 24 A) in neparne št. od 25 do 57, Bevkova c., Brinje c. I in II, Hribarjeva c. 17, 19, Kajuhov dvor, Ljubljanska c. od št. 1 do 50 (razen 43, 45, 49), Metelkov dvor, Murnova c., Ob Grosupeljščici 1, 1A, 2, 4, 6, 6A, 8, 8A in 19, Partizanska c. od št. 1 do 21 (neparne št.), Pod gozdom cesta III/26, 28, 30, Prečna pot od št. 2 do 12 (parne št.), Preska, Pri mostu, Slomškova ulica (razen št. 1, 4, 6, 8), Stranska pot I do III (razen Stranska pot I 1A, 1B, 1C in 1D), Ulica Ane Galetove, Valvazorjev dvor, Za gasilskim domom da 11. 403014 DOM OBRTNIKOV GROSUPLJE Ob Grosupeljščici 1 B, Grosuplje Cesta Cankarjeve brigade, Erjavčeva c., Hrastje pri Grosupljem, Hribarjeva c od št. 1 do 14., Jerova vas, Kozakova c., Kozinova c., Ljubljanska c. od št. 43 do 83 (razen št. 44, 46, 48, 50), Maistrova ulica, Ob Grosupeljščici 1 B in od št. 3 do 28 (razen 2, 4, 6, 6A in 8, 8A), Perovo, Pod jelšami, Prešernova c., Rodetova c., Seliškarjeva c., Slomškova ulica 1, 4, 6 in 8, Šuligojeva c., Vodnikova c., Gatina, Praproče pri Grosupljem, Spodnje Blato, Spodnje Duplice da Ekologija / Zdravje / Dobrodelnost GROSUPELJSKI ODMEVI | Maj 2018 27 12. 403016 GASILSKI DOM MALA ILOVA GORA Mala Ilova Gora 21 Gabrje pri Ilovi Gori, Mala Ilova Gora, Velika Ilova Gora da 13. 403017 GASILSKI DOM VELIKO MLAČEVO Veliko Mlačevo 6 a Malo Mlačevo, Veliko Mlačevo, Lobček, Zagradec pri Grosupljem da 14. 403020 GASILSKI DOM POLICA Polica 41 Blečji Vrh, Dobje, Dole pri Polici, Dolenja vas pri Polici, Gorenja vas pri Polici, Gradišče, Kožljevec, Mala Stara vas, Mali Konec, Peč, Polica, Troščine, Velika Stara vas, Zgornje Duplice da 15. 403021 DRUŽBENI DOM RAČNA Velika Račna 24 b Čušperk, Mala Račna, Predole, Velika Račna da 16. 403022 ZADRUŽNI DOM SP. SLIVNICA Spodnja Slivnica 16 Spodnja Slivnica da 17. 403023 KRAJEVNA SKUPNOST ŠKOCJAN Škocjan 20 Male Lipljene, Medvedica od 10 - 21 (razen 17), Rožnik, Škocjan, Velike Lipljene, Železnica da 18. 403024 GASILSKI DOM PONOVA VAS Ponova vas 27 Cerovo, Ponova vas da 19. 403025 OSNOVNA ŠOLA ŠT. JURIJ Št. Jurij 14 Bičje, Gornji Rogatec, Mala vas pri Grosupljem, Medvedica od št. 1 - 9 in 30, Pece, Podgorica pri Podtaboru, Št. Jurij, Udje, Vino, Vrbičje da 20. 403026 PODRUŽNIČNA ŠOLA ŽALNA Žalna 1 Plešivica pri Žalni, Žalna, Mala Loka pri Višnji Gori, Velika Loka da 21. 403028 GASILSKI DOM LUČE Luče 22 a Luče da 22. 403029 OSNOVNA ŠOLA ŠMARJE-SAP I. Šmarje-Sap, Ljubljanska c. 49 Gajniče, Mali Vrh pri Šmarju, Ljubljanska c. od 2 do 19, razen št. 18, Nad predorom, Rimska c., Tlake, Veliki Vrh pri Šmarju da 23. 403030 OSNOVNA ŠOLA ŠMARJE-SAP II. Šmarje-Sap, Ljubljanska c. 49 Huda Polica, Aškerčeva c. 20 do 34 (parne številke) Gregorčičeva c., Jurčičeva c., Lahova c., Lipoglavska c. od 21do 29, Ljubljanska c. od št. 18 do 56 (razen 19) in od št. 57 do 71 (neparne), Murnova c., Partizanska c. od. št. 2 do 20A (razen 3, 5), Pokopališka c., Šuligojeva c., Trdinova c. 24. 403031 OSNOVNA ŠOLA ŠMARJE-SAP III. Šmarje-Sap, Ljubljanska c. 49 Cikava, Paradišče, Podgorica pri Šmarju, Sela pri Šmarju, Adamičeva c., Aškerčeva c. od št. 1 do 11, Jakhlova c., Kračmanova c., Lipoglavska c. od 1 do 19., Ljubljanska c. od št. 58 do 70 (parne) in št. 72 do 129, Partizanska c. št. 1, 3 in 5, Trubarjeva c., Zgornja Slivnica da II. Okrajna volilna komisija Grosuplje določa tudi posebna volišča, in sicer: • Volišče št. 901 za predčasno glasovanje dne 29. 5., 30. 5. in 31. 5. 2018 s sedežem na Upravni enoti Grosuplje, Taborska cesta 1, Grosuplje v II. nadstropju - dostopno invalidom, • volišče št. 970 - OMNIA za volivce, ki nimajo stalnega prebivališča na območju okraja, in sicer s sedežem na Upravni enoti Grosuplje, Taborska cesta 1, Grosuplje v II. nadstropju - dostopno invalidom, glasuje se v nedeljo, 3. 6. 2018. III. Ta sklep se posreduje Upravni enoti Grosuplje, pristojni izpostavi geodetske uprave, Državni volilni komisiji in objavi v lokalnih časopisih. Polona Marjetic Zemljič, univ. dipl. prav. PREDSEDNICAOKRAJNE VOLILNE KOMISIJE GROSUPLJE 28 GROSUPELJSKI ODMEVI | Maj 2018 Volilna priloga Vrnimo ljudem dostojanstvo Milan Vehovec Kandidat Demokratične stranke upokojencev Slovenije na državnozborskih volitvah Zakaj na volitve? Ali mi je tega treba? Ali lahko sploh kaj spremenim? Vsi se pritožujemo, čisto vsi! Ali kaj naredim za to? Zato na volitve, če ne zaradi drugega, zaradi tega. Vsak korak v pravo smer pa naj bo še tako majhen, je dober. Zato sem se odločil kandidirati za poslanca v DZ. Kar na bruhanje mi gre, ko gledam ta teater in parole, katere »pišejo«. Eni se gredo zares, drugi v vašem srcu zate, pa spet tretji z rdečo zvezdo kot 70 let nazaj, pa četrti v imenu boga, peti za medgeneracijsko povezavo. Same parole, katere naj bi prepričale volivce. En sam marketing. Nihče pa ne predstavi prave rešitve KAKO IN ZAKAJ. Vsi bi delili vaš, moj denar in to najraje sebi in sorodnikom. Nihče ne pove, kdo krade naš denar in zakaj. Ali se da kaj narediti? Marsikaj, samo skupaj moramo stopiti, da dobimo večino v DZ. Zaščititi je treba najbolj ranljive skupine, kot so upokojenci, mladi, otroci in šele ostali. Kako do denarja, ki so ga vsi upokojenci dajali državi na brezplačno uporabo. Kje je ta denar? Privatiziran - pokraden! Tega denarja že zdavnaj ni več in se ga ne da dobiti. Samo s povečanjem pokojnin samo obremenjujemo že tako preobremenjeno gospodarstvo. Kaj pa strateška nabava potrebnih dobrin? Upokojenci ne rabijo več denarja višje pokojnine, oni rabijo višji in boljši standard. To pa ne pomeni višjih pokojnin, ampak nižjih cen za upokojence. To se pa lahko naredi! V Sloveniji je cca. 617000 upokojencev. Njihova kupna moč je cca 500 milijonov eurov letno. In s tem denarjem se da marsikaj in ne da vas nekateri trgovci izsiljujejo za 10 % popusta, da pridete v torek, pa drugi v četrtek itd. S tem denarjem jih lahko kupite, potem bodo dali pa 50 % popusta. Zakaj je telefon tako drag, lahko bi bil samo 1 EUR na mesec, elektrika, voda, gretje in to ni vse. Ali res rabi vsak upokojenec svoj avto, hišo, kuhinjo itd. Upokojenci ste največja interesna skupina. Za to interesno skupino bi morali oblikovati SKLAD, v katerem bi bila vsa energetska podjetja, ki so jih zgradili prav upokojenci in bi si lahko od dobička teh podjetij zviševali standard. Za upokojence bi morali ustanoviti upokojeniško banko, katera bi pomagala upokojencem pri aktivaciji njihovega premoženja, obenem pa bi to premoženje dedovali njihovi potomci. To pomeni, da bi lahko del sredstev upokojenci dobili od obresti premoženja, glavnico pa bi dedovali dediči, ne občina. Vse stvari pa bi delovale pod okriljem Ministrstva za upokojence. DRUGA najbolj ranljiva skupina so naši mladi, kateri imajo probleme z osamosvojitvijo - ni stanovanj, ni služb in varnosti. Potrebno je skrajšati čas šolanja. Otroci, mladina so vedno bolj pametni, mi pa jih tretiramo kot bedake in jim podaljšujemo čas šolanja. Ekologija / Zdravje / Dobrodelnost GROSUPELJSKI ODMEVI | Maj 2018 29 Vrnimo Jjudem dostojanstvo ZAKAJ? A zakaj me vprašate? Ker je to posel, en sam velik posel in nekdo spet krade denar. In potem ko naredijo to šolanje ni služb - dela, pa saj ... Saj jih ni nihče naučil, kako do dela in služb. In če ni službe ni stanovanja in tako pride na vrsto mama hotel do 40 leta. Bravo Slovenija nesposobna! Predlagam, da se uvedejo realna mentorska podjetja, v katerih mlade čakajo prve zaposlitve takoj po končanju teoretičnega šolanja. Od teh podjetij pa lahko tržna podjetja odkupujejo (oziroma plačajo odškodnino) tako kot pri nogometnih klubih, za praktično usposobljen kader, kateri ima že določeno plačo, tako da vsi profitirajo. Ob enem pa se odprejo tako imenovani mladinski domovi, kjer bi se mladi lahko učili samostojnega življenja. Nič več mama hotela. To se pravi, ko se učenec vpiše v srednjo šolo, se za njega odpre delovno mesto in ko ta zaključi šolanje, lahko to delovno mesto takoj zasede. Predvsem pa je šolanje potrebno skrajšati in nehati s poneumljanjem naše mladine. To je samo nekaj idej, teh je še veliko. V naši lepi domovini je nujno potrebno končati z lažmi in krajami in začeti delati. Za vse bo dovolj in vsi bomo lahko živeli SREČNO. Kaj sem, kdo sem ni važno. Tako jaz mislim, razmišljam, menim. Sem kandidat za poslanca v DZ MILAN VEHOVEC št. 23. Demokratična stranka upokojencev Slovenije - DESUS. Jaz sem naredil korak, ga boste tudi vi? POJDITE NA VOLITVE! Vsak korak v pravo smer šteje. Milan Vehovec r Poslanci stranke Desus se bomo v DZ zavzemali: za povrnitev zaupanja v socialno državo za gospodarstvo, ki krepi človekovo dostojanstvo za ohranitev naravnega okolja zanamcem za ustvarjalnost v izobraževanju, kulturi in športu za moč regij in spodbudo občinam za glas Slovenije, ki se širi v svetu za popravo krivic upokojencem za učinkovito javno zdravstvo za ustanovitev demografskega sklada za povečanje samooskrbe s hrano za samozaščito ljudstva in varnost države za ustanovitev ministrstva za drobno gospodarstvo, obrt in družinska podjetja za gospodarsko diplomacijo za neplačevanje prispevkov delavcem se bo obravnavalo kot kaznivo dejanje NAROČNIK: OO DESUS GROSUPLJE 30 GROSUPELJSKI ODMEVI | Maj 2018 Volilna priloga ROBERT ILC MISLI RESNO LETOS VOLIMO NAROČNIK: NOVA SLOVENIJA Ekologija / Zdravje / Dobrodelnost GROSUPELJSKI ODMEVI | Maj 2018 31 NAŠI PRVI TRIJE KORAKI ZA UVRSTITEV SLOVENIJE MED 15 NAJBOLJŠIH DRŽAV SVETA dostopno zdravstvo brez čakalnih vrst Vsakdo si bo lahko sam izbral zdravnika bodisi v javni zdravstveni mreži bodisi zasebnika, kjer ne bo čakalnih vrst. Za zdravljenje ne bo potrebno dodatno plačilo, saj ga bo krila zdravstvena zavarovalnica zavarovanca. do višjih plač z nižjimi davki Imamo vedno več ljudi, ki ne morejo dostojno preživeti od svojih plač in pokojnin. Zato bomo znižali davke in omogočili višje plače. Tako ne bomo več delali kar 12 dni za davke in prispevke, ki jih odvajamo od naših mesečnih plač. pošteno in pravično za vse Postopki, ki potekajo pred sodišči, ne smejo zastarati. Razvpiti sodni primeri politikov in gospodarstvenikov morajo biti obravnavani hitro in prednostno. Potreben je učinkovit in takojšen odvzem premoženja, pridobljenega s kaznivimi dejanji. 15 rešitev za slovenijo, za uvrstitev med 15 najboljši držav sveta najdete na www nsi.si N.Si MISLI SNO 32 GROSUPELJSKI ODMEVI | Maj 2018 Volilna priloga JANEZ JANŠA Slovenija se spet prebuja Potihoma, a zanesljivo. Kaj je tisto, kar vam pomaga, da vztrajate po vsem, kar vas je v življenju doletelo? Kje črpate energijo in navdih, da nadaljujete? Veliko je tega. Podpora Ljudi in družine, dobre misli, pisma in besede prijateljev in podpornikov, žrtev ter molitve živih in mrtvih rojakov, izjemna, težka življenjska izkušnja očeta in matere... V življenju vsakega človeka se izmenjujejo dobra in slaba obdobja. Ravno iz najtežjih preizkušenj v življenju se največ naučiš. Seveda, če se hočeš. Vztrajam pa tudi zato, ker me jezi kampanja levičarjev, s katero Slovence delajo apatične in nesamozavestne. Skuša se uničiti energija, s katero smo se osamosvojili, premagali peto najmočnejšo vojsko v Evropi in dosegli mednarodno priznanje. V slovenskem narodu je moč, s katero je preživel tisočletja viharne zgodovine, da seje ohranil in razvilz lastnim jezikom, z lastno kulturo in Lastno identiteto ter si na koncu izbojeval Lastno državo. Verjamem, daje zaradi tega pred nami dobra prihodnost, ki sije ne pustimo vzeti. In dokler bom dihal, se bom za to boril. Štiri leta so naokrog. Spet smo pred politično olimpijado, kot tudi rečemo parlamentarnim volitvam. Ali lahko spet zberemo to osamosvojitveno energijo, gremo na volitve in si izglasujemo to lepo prihodnost, kot ste jo zgoraj omenili? Lahko. Zagotovo. Le pri sebi moramo opraviti temeljit razmislek, s srcem in glavo. Naša stranka je v času, ko je biLa v vladi, že dokazala, daje mogoče z državo upravljati tudi na bolj pošten način, v dobro vseh ljudi, ne samo ozke elite. Rojstva jfi inScttfk riv ¡r::i ti Kraja, kje-r si odraščal, ne poze tiiš 11 koli. SkufKij z ljudmi ic ;oznqnlUje in do lota, ko iščeš In ustvafjaš svoj kotiček pod sanoeni Prastar, v ko&rein najdejo praviČnbS^ iaiarmo -j udje 2a (torti I In dr£ovor v kateri se pilimo vorfio io sprejeto, i-n orno za Za co delom, z a tfso i as., za naše ptičke i o vnuke ter prihodnjo gtMiefUiijo Slovenk ii> Slovcnccv. m. ¿SDSzate Volilna priloga GROSUPELJSKI ODMEVI | Maj 2018 33 Od obljube prvaka DeSUS-a Karla Erjavca o tisoč evrih najnižje pokojnine ni bilo prav nič. Kaj pa vaša stranka ponuja upokojencem? So prelomljene obljube in so dejanja. V času naše vlade v obdobju 2004 do 2008 so se pokojnine nominalno povečale za 24 odstotkov. Naj navedem uradne podatke, ki jih je mogoče prebrati v poročilih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Zadnje leto vlade LDS je bila povprečna starostna pokojnina 492,40 evra, prvo leto naše vlade 508,74 evra, leta 2006 seje povečala na 530,80 evra, leto za tem je znašala 559,55 in leta 2008 je znašala 603,72 evra. V kasnejših vladah seje rast merila v decimalkah aLi pa je šlo za realni padec pokojnin. Tako silovite rasti, kot je biLa v omenjenem obdobju, nemara ne moremo pričakovati? Lahko, a seveda Le v primeru, če bodo tudi plače realno naraščale. V SDS smo že dokazali, da znamo držati besedo in upokojencem bomo tudi v prihodnje stopili nasproti. Zagotovili bomo usklajevanje rasti pokojnin z rastjo plač, tistim z najnižjimi pokojninami pa bomo vsako let zagotovili božičnico v višini 500 evrov. Uvedli bomo državno in kmečko pokojnino. In ko govorimo o pokojninah in upokojencih, se moramo hkrati spomniti tudi na mlade. Mladim je treba zagotoviti delo, kar je pomembno za njihovo socialno varnost in to je hkrati tudi najboljša naložba za varno starost. In dobro plačilo za dobro delo mora biti osnova za dostojno življenje. Rešitev je v povečanju rodnosti, v več veselja do življenja in da bo Slovencev vedno več. V SDS predlagamo univerzalni otroški dodatek. Noben denar ne bo bolj povrnjen kot ta. Predlagamo tudi, da mlade družine dobijo za stanovanje brezobrestni kredit in da se za vsakega novorojenca v družini zmanjša glavnica stanovanjskega kredita za 20 odstotkov. Pravijo, da v politiki ni prijateljev. Je to res pot, po kateri hodiš sam? ro Kakor kje. V SDS zagotovo ne. Noben človek ni otok. Skozi življenje hodiš z ljudmi. Z nekaterimi te vežejo skupni ideali in prepričanje, skupno prizadevanje za dobro. Tako tudi razumem politiko. Najprej in predvsem kot delo za javno dobro. Žal je tistim, ki vladajo v Sloveniji že skoraj 30 let na 50 let podlage, uspelo v ljudeh zbuditi odpor do politike. V smislu, da smo vsi enaki in da delamo le za lastne koristi. To ni res! Primerjajte rezultate. To seveda širijo tisti, ki to v resnici delajo. Tisti, ki vedo, da jim nezanimanje ljudi za politiko in odločitve v politiki omogoča ribarjenje v kalnem in delo zase ter za lobije, ki stojijo za njimi. V Sloveniji zadnje obdobje še kako velja pregovor, ki pravi, da slabo vlado izvolijo dobri ljudje, ki ne gredo na volitve. A Slovenija se kljub vsemu spet prebuja. In z njo sile slovenske pomladi. Potihoma, a zanesljivo. Slovenski narod se vse bolj zaveda samega sebe in svoje identitete. In v tem vzdušju pridobivamo vsi, ki imamo Slovenijo radi, vsak dan nove prijatelje. sds 500 € BOZICNICE znte 11 Slabo vlado izvolijo dobri Ljudje, ki ne gredo na volitve. 34 GROSUPELJSKI ODMEVI | Maj 2018 Volilna priloga SD Samozavestna Slovenija Marsikdo med vami se verjetno spominja simpatične reklame za Krvavec. Nekaj čudovitih posnetkov priljubljenega smučišča in en sam stavek: »Joža požen, mi smo pripravljen!« Socialni demokrati smo na predčasne volitve v Državni zbor pripravljeni, tako programsko kot kadrovsko. 24. aprila smo na konvenciji potrdili listo kandidatk in kandidatov, v naši volilni enoti pa je visoko podporo stranke dobila Marija (Marina) Koščak iz Stične. Marija Koščak: »Rojena sem bila leta 1957 na Velikem Kalu, Šentvid pri Stični, od leta 1958 pa živim v Stični, kjer sem obiskovala osnovno šolo. Leta 1977 sem končala petletno vzgojiteljsko šolo. Svojo delovno pot sem pričela v vrtcu Šmarje Sap na katerega imam zelo lepe spomine, potem pa sem vse do upokojitve leta 2017 delala v vrtcu v Šentvidu pri Stični. Bila sem organizacijsko in programsko vključena v KUD Stična, od leta 1994 pa sem aktivna v lokalni politiki in sem že peti mandat članica občinskega sveta Ivančna Gorica. Rada sem v družbi poštenih in iskrenih ljudi, prijatelji in okolica pa me poznajo kot pošteno, vztrajno, preprosto, strpno ter vedno pripravljeno priskočiti na pomoč. Sem mati dveh sinov in ponosna babica dveh vnukov, ki znata poskrbeti, da mi ni nikoli dolgčas. Vrt in kuhinja mi nista tuja, rada sem v naravi, veliko ur pa preživim tudi z nemškim ovčarjem Morom.« Zakaj kandidiram? ■ ker verjamem, da ženske lahko prispevamo k odločanju o naši prihodnosti in o prihodnost naših otrok; ■ volitve so mi izziv. Želim, da bi gradili samozavestno Slovenijo, ki bo zagotovila dolgoročno stabilnost gospodarstva, uveljavitev družbene enakosti in zagotovitev varnosti države in vseh državljanov; ■ kandidiram, ker je čas, da naš okraj dobi predstavn ico SD, ki bo zagovarjala vrednote in načela socialne demokracije; ■ kandidiram, ker sem dobila visoko podporo v stranki SD ter podporo družine in okolja iz katerega izhajam; Da bi ljudem tudi na prijetnejši in bolj zanimiv način predstavili svoj program SAMOZAVESTNA SLOVENIJA, smo med drugim prekolesarili že več kot 1080 km, vendar naša pot še zdaleč ni zaključena. Ekologija / Zdravje / Dobrodelnost GROSUPELJSKI ODMEVI | Maj 2018 35 Kolesarska karavana SD je šla tudi skozi Grosuplje in Ivančno Gorico. Sprehod po grosupeljski tržnici s podpredsednico SD in evropsko poslanko Tanjo Fajon. Marina s predsednikom stranke Dejanom Židanom in sestro Zdenko. »Drage volivke in volivci. Verjamem v sistem pravičnosti, enotnosti in enakosti, zato zaupam socialni demokraciji. Zaupajte ji tudi vi in skupaj premaknimo meje tako mogočega kot nemogočega.« Marina z mamo Marijo in sestro Zdenko. Marija Koščak Naročnik: SD, Levstikova ul. 15, 1000 Ljubljana 36 GROSUPELJSKI ODMEVI | Maj 2018 Volilna priloga Dr. Peter Gašperšič: »Ko je rezultat zelo pomemben za ljudi, grem še bolj zagrizeno v akcijo.« Ko je nastopil mesto ministra, so mu mnogi rekli, da je celo preveč strokovnjaka, a premalo politika. Peter Gašperšič pa je prepričan, da je dobro, če ima minister posluh za stroko svojega resorja. Kako naj bi sicer prišel do res pravih odločitev. Seveda pa mora minister delati kot strokovnjak in kot politik. Znati mora usklajevati in imeti posluh za stroko, spodbujati prave odločitve ter hkrati biti odločen in vztrajen. Malokdo ve, da ste svojo poklicno pot začeli kot mladi raziskovalec Fakultete za gradbeništvo in geodezijo ter za svoje diplomsko delo prejeli Prešernovo nagrado. Ste na svoji karierni poti do ministra za infrastrukturo vedno delali na svojem strokovnem področju? Lahko rečem, da imam res srečo, da sem do sedaj delal na delovnih mestih, na katerih sem lahko uporabil svoje strokovno znanje. Imel sem tudi priložnost, da svoje znanje s področja potresne varnosti zgradb nadgradim v Združenih državah Amerike. Iz tega področja sem tudi doktoriral. Pot me je na nato vodila v gospodarstvo. Kot vodja projektov sem sodeloval pri inženiringu gradenj za različne investitorje ter tako nadgrajeval in širil svoja strokovna znanja in kompetence v gradbeništvu, od pridobivanja del in projektiranja do izvedbe in nadzora. Nato se mi je ponudila priložnost, da sem lahko te kompe-tence zelo koristno uporabil pri svojem delu na Ministrstvu za promet in kot državni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor. In potem ste postali minister za infrastrukturo. Kako ocenjujete dosežke vaše vlade na vašem, in-frastrukturnem področju? Uspešnih infrastrukturnih projektov v našem mandatu je bilo veliko in prepričan sem, da jih zagotovo vsak državljan Slovenije zelo dobro občuti v svojem vsakdanjem življenju, saj prispevajo k njihovemu kakovostnejšemu in varnejšemu življenju. Po dolgih letih, ko se v naše ceste skoraj ni vlagalo, smo si mi zadali cilj, da v šestih letih ponovno vzpostavimo kakovostno raven državnih cest. V lanskem proračunu smo za to zagotovili 198 milijonov, letos pa 206 milijonov evrov. Na cestah se dela kamorkoli pogledate. Tudi v modernizacijo železnic smo investirali že več kot milijardo evrov in s temi investicijami še nadaljujemo. Samo tako bomo ostali del najpomembnejših mednarodnih železniških koridorjev. Naš cilj je povečanje nosilnosti in potovalnih hitrosti, preusmeritev prometa s cest na železnice in s tem zmanjšanje negativnih vplivov na okolje. Naslednji projekt, na katerega sem ponosen, je uvedba enotne vozovnice za kombinirane prevoze z vlakom in avtobusom. V okviru spodbujanja trajnostne mobilnosti ter učinkovite rabe energije naj omenim mrežo 26-tih hitrih električnih polnilnic na avtocestnem omrežju in energetsko sanacijo na skoraj 600 stavbah. Uvedli smo elektronsko cestninjenje za tovorni promet in začeli odstranjevati cestninske postaje na avtocestah. Ker smo lokalni časopis nas zanima, kateri so tisti infrastrukturni projekti v naši občini, ki so bili uresničeni tudi zaradi vašega vpliva in osebnega angažmana? Zelo sem si prizadeval za to, da smo zgradili avtocestni priključek Šmarje Sap in da smo začeli graditi železniško progo do Kočevja in da bomo v Grosu-plju obnovili železniško postajo, za naselji Sončni dvori in Brezje pa zgradili železniški nadvoz. Dosedaj smo v tem mandatu v grosupeljski občini za vzdrževanje, obnovo in novogradnje državnih cest investirali že več kot 10 mi- Ekologija / Zdravje / Dobrodelnost GROSUPELJSKI ODMEVI | Maj 2018 37 lijonov evrov. Pomembna pridobitev pa bo tudi rekonstrukcija Adamičeve ceste in izgradnja krožišča pri podjetju Logo. Moram pa posebej pohvaliti sodelovanje z županom in občinsko upravo na tem in ostalih infrastrukturnih projektih v vaši občini. Zdi se, da se je vašemu mandatu resnično največ naredilo na manj odmevnih projektih posodobitve ali izgradnje nove infrastrukture, ki pa jih lokalno prebivalstvo najbolj občuti. Ko sem postal minister za infrastrukturo, sem se odločil, da bom vsaj en dan na teden preživel na terenu in tam preveril, kako potekajo in se izvajajo projekti. Vedno me je zanimalo, s kakšnimi težavami se srečujejo ljudje, težko je namreč iz pisarne reševati konkretne infrastrukturne probleme in predlagati optimalne rešitve, cenovne in funkcionalne. Zato je vedno na terenu z mano ekipa, da skupaj poskušamo poiskati strokovne rešitve konkretnih infrastruk-turnih problemov. In morda je ta naravnanost in prava ekipa sodelujočih in sogovornikov pripomogla k uresničitvi tudi večjega števila manjših infrastrukturnih projektov, seveda v sodelovanju z občinami. Projekt drugega tira med Divačo in Koprom pa je razvojni projekt, ki bo imel pozitivne posledice za vso Slovenijo in ga boste občutili tudi občani. Večina tranzitnega tovornega prometa bo preusmerjena na vlake in tako bomo razbremenili ceste, kar je pomembno iz okoljskega vidika. Ob tem bomo privarčevali veliko sredstev pri vzdrževanju in rekonstrukcijah cest, na katere ima težki tovorni promet velik negativni vpliv. Tako bomo lahko več sredstev vlagali v razvoj infrastrukture, zdravstvo, šolstvo, šport ... Kot kaže, bomo v nekaj prihodnjih letih postala tudi kolesarjem bolj prijazna občina. Res je. Kolesarjenje postaja vse večji izziv sodobnega časa. Do sedaj je bilo na področju državnih kolesarskih povezav v Republiki Sloveniji zgrajenih oziroma urejenih 261 km povezav. V letošnjem letu bomo vzpostavili še kolesarsko povezavo od Ljubljane do mejnega prehoda Obrežje, in sicer po dolini Krke in dolini Save. In v naslednjem letu od Maribora oz. avstrijske in madžarske meje do Kopra oz. meje s Hrvaško in Italijo. Naš cilj je vzpostaviti t.i. kolesarski križ, podobno kot imamo avtocestnega. In na ta kolesarski križ se bodo navezale posamezne regionalne kolesarske poti, kot je skoraj 40 kilometrov dolga kolesarska povezava, ki bo šla skozi občine Škofljica, Grosuplje, Ivančna Gorica, Žužemberk in Dolenjske Toplice. Prihodnji teden bomo z župani podpisali dogovor o sodelovanju na tem projektu. Vsaka vožnja s kolesom pomaga ohranjati našo Slovenijo zeleno, prijazno turistom in našim zanamcem. Zdi se, da ste še posebej veliko pozornosti namenili ravno projektom v naši in sosednjih občinah ... Morda se tako zdi, saj prihajam iz teh krajev. Rojen sem namreč v Novem mestu, sedaj pa z družino že 18 let živim v Grosuplju. Pozoren sem na izvajanje prav vseh infrastrukturnih investicij. Sem pa posebej vesel vsakega projekta, ki se dela v občinah Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje, ali v drugih dolenjskih občinah, ker si želim, da bi tudi tu imeli boljše ceste, ki bi nam omogočale varnejša in hitrejša potovanja in boljšo kakovost življenja. Prepričan sem, da lahko vedno pri vseh stvareh naredimo še več in še boljše. Sam sem oče treh otrok in mi ni vseeno, kako se bo Slovenija razvijala naprej. Če vas zdaj kar konkretno vprašam, kaj je vlada pod vodstvom SMC dobrega naredila za občino Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje? Odgovoril bom kar kratko in jedrnato. Z investicijami v ceste smo omogočili učinkovitejšo in varnejšo mobilnost, zagotovili smo boljše pogoje za rast in hitrejši razvoj gospodarstva, zmanjšala se je brezposelnost in kar me še posebej veseli, odpirajo se nova delovna mesta, mladi pa imajo varnejši in bolj optimističen jutri. Nam na kratko lahko iz volilnega programa vaše stranke SMC navedete tiste projekte, ki jih bomo lahko v primeru izvolitve konkretno občutili tudi prebivalci občine Grosuplje? Seveda. Izvedli bomo rekonstrukcijo starega odseka avtoceste Grosuplje--Višnja Gora, obnovili železniška postajališča v občini in celostno urediti poplavno varnost v grosupeljski občini. Veliko energije bomo usmerili v razvoj podeželja, zlasti ekološkega kmetovanja, zelenega ter kulturnega turizma in promocijo turističnih točk. Podpiramo tudi željo po izgradnji večnamenske športne dvorane s pokritim bazenom, izgradnjo novega kulturnega doma in glasbene šole v Grosupljem, zelo pomembno pa se mi zdi čim prej pričeti z gradnjo sodobne in potnikom prijazne železniške postaje. Kandidirate tudi za poslanca v našem volilnem okraju. Kako se boste kot poslanec prizadevali za razvoj našega okolja? Bom poslanec, ki bo prisluhnil konkretnim potrebam občank in občanov Grosuplja, Ivančne Gorice in Dobrepo-lja. Zavzemal se bom za projekte, ki bodo omogočili večjo kakovost življenja predvsem za mlade, podjetnike, upokojence in invalide. Kot vaš poslanec si bom prizadeval, da bodo imena občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepo-lje, večkrat in glasno odmevala v parlamentarni dvorani. 38 GROSUPELJSKI ODMEVI | Maj 2018 Volilna priloga Slovenska ljudska stranka se vrača v parlament SLS je stranka trdnih temeljev, saj letos praznujemo 30-letnico od ustanovitve naše predhodnice, Slovenske kmečke zveze. Imamo jasne zaveze - sobivamo VARNO, znamo GOSPODARNO, delujemo LOKALNO. ► Zavezali smo se, da bomo ustvarjali transparentno državo, znižali davke, poskrbeli za dostojne plače in prisluhnili zahtevam razvoja slovenskega gospodarstva. ► Poskrbeli bomo za socialno varnost in razmere, ki bodo omogočale varno in kakovostno sobivanje vseh generacij. ► Ker prisegamo na lokalno kakovost, bomo uredili status družinske kmetije in skrbeli za trajnostni razvoj slovenskega podeželja. ► Upokojencem bomo zagotovili dostojne pokojnine. ► Zagotovili bomo vsem enako in hitro dostopne zdravstvene storitve ter kakovostno dolgotrajno oskrbo starejših. ► Posodobili bomo šolski sistem, s poudarkom na aktualnih znanjih in veščinah. Pomlajena ekipa, 30 letne izkušnje in odličen program so garancija za uspeh! V občini Grosuplje je kandidatka SLS za volitve v državni zbor Alojzija Fink. Alojzija Fink je žena in mati petim hčeram, na katere je zelo ponosna. Živi v Čušperku, po poklicu je diplomirana medicinska sestra in spec. patronažne zdr. nege. Poučuje na Srednji zdravstveni šoli Ljubljana in aktivno deluje kot svetnica v Občini Grosuplje. Je soavtorica priročnika Domača nega in devetih strokovnih učbenikov, med katerimi je tudi Prva pomoč in nujna medicinska pomoč. Je soavtorica spletne učilnice za katero je v Berlinu prejela mednarodno priznanje Inštituta IB&M. Za izjemne dosežke, uspešno poklicno delo in publicistično dejavnost je prejela Zlati znak, ki ga podeljuje Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije. Predava na strokovnih seminarjih in mednarodnih kongresih s področja zdravstvene nege. V reviji Ognjišče objavlja članke v rubriki Kakovostno staranje. Bila je podpredsednica Slovenskega društva za celiakijo v Ljubljani in prva predsednica Komisije za žene v PGD Čušperk. Veselijo jo pohodništvo, nabiranje zdravilnih zelišč, branje knjig, ples in petje. Kot poslanka se bo Alojzija Fink zavzemala za kakovost vzgoje in izobraževanja, dostojanstvo človeka, spoštovanje družine, ohranitev slovenskega naroda in razvoj podeželja, kmetijstva in gospodarstva. Udeležite se volitev in obkrožite št. 8 Vaš glas šteje! Slovenska ljudska stranka Naročnik oglasa: Slovenska ljudska stranka, Beethovnova ulica 4, 1000 Ljubljana Pf IZblTd Volilna priloga GROSUPELJSKI ODMEVI | Maj 2018 39 Lista Marjana Šarca ČLOVEK. SKUPNOST. DRŽAVA. [1] www.strankalms.si oo strahkaLMS Matija PODRŽAJ Matija (Matic) Podržaj je že od najstniških let močno povezan z Grosupljem. Na poletnih oratorijih in med skavti je razvil voditeljske spretnosti ter poglobil svoj odnos do domovine. Bogate izkušnje je med študijem teologije nabiral na Misijonskem središču Slovenije, nato se je zaposlil v organizaciji Slovenska Karitas. Po poroki se je iz Višnje Gore preselil v Šmarco pri Kamniku. Trenutno je kot prokurist zaposlen v domačem podjetju. Je član več društev in organizacij, opravlja funkcijo podpoveljnika v Prostovoljnem gasilskem društvu Šmarca. V stranki Lista Marjana Šarca vidi prihodnost, ki ne deli ideološko, ampak bo skrbela za dober razvoj naše domovine. »Verjamem, da lahko z dobro ekipo in s poštenim delom naredimo iz nemogočega mogoče in ustvarimo boljšo državo, kjer bo vsak državljan enakopraven.« 4 GROSUPELJSKI ODMEVI | Maj 2018 Izobraževanje INCLUSIA 2018 Se sprašujete, kaj je to? Odgovor je preprost - enkratna prireditev za ljudi s posebnimi potrebami. 12. aprila smo se udeležili takšne prireditve v Celovcu v Avstriji. Skupina brinjskih otrok si je zaželela obiskati mednarodno srečanje in doživeti inkluzijo. Inkluzija je, preprosto razloženo, spoznanje, da je naša družba različna in da nam ljudje z različnimi težavami ali motnjami v razvoju lahko v marsičem doprinesejo, nas marsičesa naučijo, predvsem pa pokažejo, kako srčni smo lahko drug do drugega, kajti raznolikost med ljudmi je nekaj enkratnega. Ljudje s posebnimi potrebami so bogastvo in vrednota naše družbe. Na srečanju smo doživeli bogastvo raznolikosti, prejeli smo veliko sporočil in preskočila je iskrica - tako med mentorji kot med udeleženci. Po dopoldanskem druženju z dijaki 3. letnika Evropske gimnazije Celovec smo odšli v planetarij. To je bilo zares dožive- tje, ko smo sedeli na izjemno udobnih sedežih in opazovali vesolje ter razvoj Zemlje od velikega poka do nastanka človeka. Sprehodili smo se tudi do Vrbskega jezera in se vmes zadržali na igralih, kar nam ni preprečilo niti nekaj kapljic dežja. Na večernem druženju smo plesali, si ogledali klovnovo predstavo ter pokazali venček slovenskih ljudskih plesov. Poželi smo velik aplavz, ki je bil krona dnevnega doživetja. Naj zaključimo z mislijo: Vsak človek je edinstven, sprejmite ga medse in postali boste bogatejši. Osnovna šola s prilagojenim programom Brinje Grosuplje Srečanje mladih novinarjev in literatov v Kulturnem domu Grosuplje V sredo, 25. aprila 2018, so se v prostorih Kulturnega doma Grosuplje srečali mladi novinarji in literati iz Osnovne šole Louisa Adamiča Grosuplje, Osnovne šole Brinje Grosuplje in Osnovne šole Šmarje - Sap, ki bodo tudi letos občanke in občane Grosupljega v junijski številki Grosupeljskih odmevov razveselili s prilogo Vetrnica. Dobrodošlico je mladim novinarjem in literatom izrekel direktor občinske uprave mag. Dušan Hočevar. Povedal je, da je priloga, ki jo soustvarjajo mladi novinarji, vedno nekaj svežega, nekaj novega in pomeni lepo dodano vrednost lokalnemu časopisu Grosupeljski odmevi. Prepričan je, da novih idej za pisanje, raziskovanje in ustvarjanje nikoli ne zmanjka, če pa bodo potrebovali kakršnokoli pomoč in bi jih zanimal kakšen dober občinski projekt, pa smo jim na Občini vedno na voljo in jim bomo z gradivom z veseljem pomagali. Zaželel jim je uspešno delo pod vodstvom mentoric in novinarke, mi pa se že veselimo, da bomo lahko brali, kaj vse so pripravili za nas v prilogi Vetrnica. Mlade novinarje je nato v svet novinarstva skozi delavnico popeljala Saša Senica. Predstavila jim je osnove novinarskega pisanja in sporočanja ter novinarske etike, da bodo njihove vsebine res dobre in primerljive s profesionalnimi. Mogoče pa je po tej izkušnji katerega izmed njih navdušil prav poklic novinarstva. S katerimi vsebinami nas bodo presenetili: Katja Košir, Urban Jamnik, Maja Ostanek, Valter Kovšca, Jaka Zrnec, Tajda Koščak, Zala 2onta Kržišnik, Tine Zaletelj, Rok Omahen, Viktorija Videtič Brežnjak, Maja Kump, Karmen Čakš, Naja Ljubano-vic, Mia Jerlah, Ajda Petak, Maja Gruden, Maja Černe in Terezija Barbo, pa bomo izvedeli v junijski številki Grosupeljskih odmevov. Klavdija Mehle Ekologija / Zdravje / Dobrodelnost GROSUPELJSKI ODMEVI | Maj 2018 41 Grosupeljčan novi predsednik Študentske organizacije Slovenije mm ^^ I- Februarja letos je bil za novega predsednika ŠOS-a izvoljen 22-letni Jaka Trilar iz Brezja pri Grosupljem. Predstavil se nam je v kratkem intervjuju in podal svoje razmišljanje glede mladinske problematike na lokalni in državni ravni. Jaka, najprej iskrene čestitke. Do predsednika Študentske organizacije je bila verjetno dolga pot. Kako si sploh začel sodelovati v študentskem organiziranju? V študentskem organiziranju sem pristal čisto po naključju. V Študentskem klubu Groš delujem že od konca srednje šole dalje, vse skupaj pa se je začelo, ko me je med vožnjo na zabavo bivši predsednik kluba seznanil z delovanjem. Izvedel sem, da študentom nudijo aktivno preživljanje prostega časa, razne subvencije in zabavne ter izobraževalne dogodke. Pokazal sem zanimanje za aktivno sodelovanje, začel sem se udeleževati dogodkov, nato sem pomagal pri sami organizaciji, zatem pa sem prevzel še mesto predsednika dijaške sekcije. Lahko na kratko predstaviš delovanje treh organizacij, v katerih si sodeloval - Študentski klub Groš, Zveza študentskih klubov Slovenije (ŠKIS) in Študentska organizacija Slovenije (ŠOS)? Vse tri organizacije delujejo na področju študentskega organiziranja, samo na različnih nivojih. Študentski klub Groš deluje na lokalnem območju - Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrepolje, medtem ko Zveza ŠKIS združuje vse lokalne študentske klube v Sloveniji, ki delujejo enako kot Groš. ŠOS pa je krovna organizacija študentskega organiziranja, ki zastopa študente iz cele Slovenije in njihove pravice. Kje pa si deloval po koncu srednje šole? Po odhodu na študij sociologije v Maribor nisem imel časa aktivno sodelovati v klubu, zato sem hotel popolnoma opustiti študentsko organiziranje. Čisto po naključju pa je bil takratni Grošev svetnik pri Zvezi ŠKIS v odhodu in mi je želel predati funkcijo, saj naj bi se kot svetnik le nekajkrat letno udeležil seje v Ljubljani. Seveda ni bilo ravno tako, seje smo imeli večkrat. Po dobrega pol leta je bil v odhodu še vodja Osrednje regije na Zvezi ŠKIS in znova podobna zgodba: »Enkrat na mesec pa boš že prišel na sejo.« In spet, to ni bilo ravno enkrat na mesec, ampak dvakrat toliko. Ta funkcija mi je hitro prirasla k srcu, saj sem videl, da klubi po Sloveniji delajo dobro in oživljajo lokalno območje, da se mladi raje po študiju vrnejo domov, hkrati pa spodbujajo študente k razmišljanju in aktivnejšem preživljanju prostega časa. Osrednja regija je začela delovati tudi bolj enotno in sosednji klubi so se povezali med seboj. Letos pa so na ŠKISu videli potencial, da bi lahko nekdo iz njenih vrst prevzel vodenje ŠOS-a. Ko so ta predlog naslovili name, sem jih večkrat vprašal, če je to kakšna neslana šala. Takrat si nisem niti predstavljal, da bi postal predsednik ŠOS-a. Kje te je delo najbolj veselilo? Najbolj sem užival v Grošu, saj smo večinoma organizirali dogodke na lokalni ravni, kjer je bil takoj viden učinek mojega dela. V veselje mi je bilo videti dobro udeležbo na dogodku in vzpodbujati še več mladih k sodelovanju. Tudi na zvezi ŠKIS, ki je po mojem mnenju zdravo jedro študentskega organiziranja, sem zelo užival. Tam sem spoznal raznolikost študentskih klubov iz cele Slovenije ter njihove aktivne člane, ki od svojega dela ne pričakujejo velikega zaslužka, vendar z veseljem ustvarjajo boljše okolje za mlade. Na lokalnem območju dosegajo to, da se študenti kljub temu, da živijo v univerzitetnih mestih, za vikende radi vračajo domov. Na ŠOS-u pa delujemo na nacionalni ravni, tako da je dela veliko, ni pa takoj vidnega učinka opravljenega dela. Nedavno smo se na primer borili, da študentske organizacije ne bi izgubile financiranja. Kljub temu da smo se s to problematiko ukvar- jali dva meseca, bi nekateri rekli, da nismo naredili nič, vendar je bilo vloženega veliko dela. Te funkcije ne opravljam z veseljem in navdušenjem, kot sem pretekli dve. Veliko je birokracije, pojavljajo se napake, ki se jih ne da odpraviti v enem mandatu, manj so vidni učinki. Vendar pa do študentov čutim veliko dolžnost, da ohranimo visokošolski študij dostopen vsem ne glede na socialni položaj, da se borimo za pravice študentov in povečamo njihovo zaupanje v tovrstne organizacije. Prav tako se mi zdi pomembno najti način, da bi se študentske institucije zavezale večji transparentnosti, da se v javnosti ne bi pojavljali očitki brez trdne podlage, hkrati pa bi ohranile svojo moč in avtonomnost. Kakšne so prednosti in slabosti predsedovanja? Na položaju, kot je ta, pridobiš izkušnje, poznanstva, retorične sposobnosti in sposobnost privesti neko idejo do končne uresničitve. Takšno delo pa zahteva veliko odrekanja, saj včasih delam tudi od 8 do 12 ur na dan, tako da za študijske obveznosti sploh nimam časa, pa tudi moj spanec ni miren. Kakšna so tvoja opažanja glede mladih v domači občini? V času delovanja v Grošu sem opazil, da so se dogodkov bolj udeleževali mladi iz Ivančne Gorice kot iz Grosupljega, saj nekateri Grosupeljčani sploh ne pomislijo na to, da bi se družili, povezovali in ustvarjali v domači občini. To pomeni, da lokalno območje ne deluje tako, kot bi moralo. To, da imamo dobre povezave z Ljubljano, 42 GROSUPELJSKI ODMEVI | Maj 2018 Volilna priloga ni slabo, ampak če svojega delovanja ne bomo širili znotraj svojega mesta in če se bomo kot mladi naučili, da imamo v Ljubljani vse, v Grosupljem pa nič, to pomeni manj kulturnega, mladinskega in političnega udejstvovanja, posledično pa bomo ostali spalno naselje. Zato so študentski klubi in ostale mladinske organizacije tako pomembne - da soustvarjajo okolje, ki je mlademu človeku prijazno in ga vzpodbuja, da bo tam ostal in videl možnost za svoj razvoj, ne samo za bivanje. Zato nujno potrebujemo aktivno mladinsko politiko. Trenutno imamo študentski klub, ki po mojem mnenju vedno bolje deluje, imamo tudi coworking prostor, ki že deluje v Street baru, potrebovali pa bi še delujoč mladinski svet lokalne skupnosti, ki bi združeval vse mlade, ki pa nujno potrebujejo skupen prostor - mladinski center. Od Ljubljane do Novega mesta namreč nimamo niti enega, medtem ko so drugod po Sloveniji zelo pogosti, in mislim, da bi si ga Grosuplje kot ne tako majhno mesto že zaslužilo. Za ustanovitev mladinskega centra in drugih mladinskih organizacij, ki nimajo lastnega financiranja, pa nujno potrebujemo podporo občine, ki mora mladim prisluhniti in jim omogočiti soustvarjanje lokalne sfere. S čim se ukvarjaš, ko se ob natrpanem urniku najde malo prostega časa? V zadnjem letu ga praktično nimam. Drugače pa sem že v osnovni šoli igral klavirsko harmoniko ter treniral rokomet in košarko. V srednji šoli smo ustanovili ansambel Paralelka, v okviru KD Teater smo snemali filme, bil pa sem tudi prvak v latinskoameriških in standardnih plesih. Vse, kar mi je trenutno ostalo, je pevski zbor Zborallica, saj pri tem ne čutim odgovornosti, kot v ŠOS-u. Jaz samo pridem na vaje, se usedem, prepustim, da me vodi nekdo drug, in pojem. Res pa bi v prostem času rad počel še kaj drugega, na primer kolesaril, vendar mi za to na koncu dneva zmanjka energije. Ali se po koncu enoletnega mandata vidiš kje v politiki? Trenutna funkcija je zame zelo dragocena izkušnja, pri kateri sem spoznal, da verjetno v politiko na državni ravni ne bi šel. Niti približno ne bi hotel biti minister, predsednik vlade ali kaj podobnega. Že tako bo teh dvanajst mesecev zelo napornih zame, kaj šele, da bi bil vsakodnevno pod pritiskom medijev. Pri takšni službi me moti tudi to, da je funkcionar stalno v konfliktu sam s sabo, saj mora zagovarjati svojo vlado ali stranko in ne svojega jasnega mnenja. Sicer je to prav, mislim pa, da tega ne bom sposoben početi še naprej. Toni Krampelj, ŠK Groš Spet smo risali s svetlobo XII. študijsko leto digitalne fotografije pri Univerzi za 3. življenjsko obdobje Grosuplje se približuje koncu. Udeleženci že mrzlično brskajo po arhivu svojih fotografij, posnetih v letošnjem študijskem letu, ter izbirajo posnetke, primerne za izdelavo fotografij na temo 2iva in neživa narava. Takšen naslov bo namreč nosila letošnja zaključna razstava, katere otvoritev bo 1. junija 2018 v dvorani Mestne knjižnice Grosuplje. Udeleženci 12. fotode-lavnice bodo pokazali znanje, ki so si ga pridobili v tem študijskem letu. Slušatelji digitalne fotografije so bili letos razdeljeni v dve skupini. V prvi skupini so bili tisti, ki so se z osnovami digitalne fotografije šele začeli spoznavati. V drugi skupini pa tisti, ki so že imeli nekaj tovrstnega znanja iz preteklih let. Zato so obstoječe znanje le obnavljali ter ga nadgrajevali. Na koncu pa z zadovoljstvom ugotavljamo, da tako eni kot drugi znajo prepoznati primeren motiv ter narediti všečno fotografijo. Svoje fotografsko znanje so slušatelji pridobivali tako v teoretični kot tudi praktični obliki. Teoretično znanje so pridobivali s poslušanjem predavanj svojega mentorja v učilnici, ki nam jo je v tem študijskem letu nudil Dom starejših občanov Grosuplje. Pogoji dela v teh prostorih so bili skorajda idealni, za kar se vodstvu doma še posebej zahvaljujemo. Praktično znanje pa so pridobivali s t.i. domačimi nalogami, ki smo jih vsakič skupaj analizirali ter se tako učili tudi na svojih in na napakah drugih. Trikrat pa smo odšli tudi na skupne terenske vaje. Odpravili smo se v naravo, kjer smo imeli obilo možnosti za iskanje različnih motivov ter sprotno reševanje morebitnih težav. Pri tem je bila seveda dobrodošla prisotnost mentorja. Prav pa je prišla tudi medsebojna izmenjava mnenj in izkušenj. Ker je bilo eno od obravnavanih področij tudi fotografiranje živali, smo se podali tudi na »mini safari«. Na koncu vasi Rožnik je v idiličnem okolju mini ranč z nekoliko drugačnimi živalmi. Lastnik nam je omogočil, da smo se spre- hodili znotraj ograde ter naredili nekaj zanimivih posnetkov. Tudi na prvih terenskih vajah, na hribu nad Šmarjem in zadnjih na brezjan-skem polju, smo našli obilico zanimivih motivov. Sicer pa je splošno znano pravilo, da tisti, ki se ukvarja s fotografijo, vidi več. Zato vse, ki želite vstopiti in spoznati čudoviti svet fotografije, vabimo, da se nam pridružite v naslednjem študijskem letu. Pri tem velja, da predznanje pa tudi kvaliteta fotografske opreme v začetni fazi nista pomembni. Pomembna je le zvedavost ter želja po kreativnem ustvarjanju. Franci Zorko Ekologija / Zdravje / Dobrodelnost GROSUPELJSKI ODMEVI | Maj 2018 43 Sva pevala, sva vriskala Glasbeno-scenski nastop Sva peva-la, sva vriskala sta v Družbenem domu Grosuplje v petek, 11. maja 2018, pripravila dva zbora, ki ju vodita dirigentka Gabrijela Cedilnik in korepetitor Primož Cedilnik. To sta Mešani pevski zbor U3 Univerze za tretje življenjsko obdobje Grosuplje in kot gostje Ženski pevski zbor Harmonija iz Ivančne Gorice, instru-mentalisti in pevci solisti ter recitatorji. Mesec maj zbuja v nas eno samo ljubezen, zato smo se klicu narave odzvali s sporedom, ki vključuje predvsem va-sovalske, vojaške in ljubezenske pesmi. Zamisel je naša zborovodkinja Gabrijela Cedilnik dolgo nosila v sebi. Zbirala je pesmi, jih povezovala v vsebinske sklope. Zamislila si je tudi sceno: na sredi odra lestev, ki jo krasi dvoje korit z rožami, na lestvi pa kot na oknu sloni dekle in čaka vasovalca. S pravo igralsko spretnostjo in frizuro s šestimi kitkami, na levo tri, na desno tri, je blestela Ivančanka Marija Zaman. Gabrijela je sestavila tudi vezno besedilo in izbrala verze, ki so jih recitirali Ivo Puhar, Tine Zibelnik in Marija Zaman. Vasovalske in ljubezenske pesmi so zapeli moški kvintet: Lado Burgar, Primož Cedilnik, Karel Vidmar, Tone Zalar, Tine Zibelnik, nekaj pesmi je zapel moški, nekaj ženski pa tudi mešani pevski zbor. Basist Tine Zibelnik in tenorist Tone Zalar sta zapela skupaj, Tone Zalar večkrat kot solist. Marija Zaman in Minka Strah iz ivanške Harmonije sta skupaj zapeli in zaigrali. Kot solistke so nastopile tudi Ema Grunbacher, Darinka Petek, Mimi Tratar, Marica Meglen in Marija Samec. Plesala ter na klopci pred lestvijo sedela in pela sta Tilka in Janko Jelenčič. Večino pesmi je na harmoniki spremljal Primož Cedilnik. Posebna gostja večera je bila Dušica Kunaver, samostojna kulturna delavka, publicistka, profesorica angleščine in ruščine v pokoju, zbirateljica ljudskega izročila in etnološkega gradiva, avtorica in izdajateljica več kot devetdesetih knjig o slovenskem ljudskem izročilu, anglistiki, pedagogiki in alpinizmu. Spregovorila je o življenju slovenskega človeka, ki se zrcali skozi slovensko ljudsko pesem. V pesmih zaznamo slovensko pokrajino. Na Gorenjskem vse skače in tudi pesmi so poskočne, ko gremo na Štajersko, reke tečejo počasi po širokem polju, na Dolenjskem in v Beli krajini je mehko valovita narava in tudi pesmi to posnemajo. Slovenci smo zadržani, težko z besedami izpovemo ljubezen. Pri žetvi je glavna ženska, pri košnji moški. Če je fant povabil dekle, naj ob košnji grabi za njim, ali če se je fant postavil za žanjico, da bi v njeni vrsti vezal snope, je to že bilo ljubezensko dejanje. Večer smo zaključili z venčkom narodnih zaljubljenih, s harmoniko se je Primožu Cedilniku pridružil Karel Vidmar, in čisto na koncu še z Grosupeljsko himno, ki jo je napisal profesor Edvard Adamič. Marija Samec 44 GROSUPELJSKI ODMEVI | Maj 2018 Volilna priloga TEDEN LJUBITELJSKE KULTURE 2018: FOLKLORNI VEČER vseh folklornih skupin ZKD Grosuplje Petek, 11. maj 2018, Kulturni dom Grosuplje Teden ljubiteljske kulture, ki vsako leto poteka v maju, privabi k sodelovanju veliko kulturnih društev. Tako smo letos v okviru projekta sledili več kot 1000 dogodkom po vsej Sloveniji. Letošnji teden ljubiteljske kulture je posvečen folklorni dejavnosti, ki je v Sloveniji med ljudmi izjemno priljubljena, saj več kot 500 folklornih skupin združuje okoli 10.000 aktivnih članov. Kljub temu organizatorji TLK menijo, da folklora v naši družbi ne uživa veljave, kakršno bi si zaslužila ter da je vse manj izobraževanja in strokovnega kadra, ki bi znanje odgovorno predal mlajšim generacijam. V občini Grosuplje se zdi, da teh težav ne poznamo, saj imamo kar pet folklornih skupin, ki skrbijo za poustvarjanje in ohranjanje kulturne dediščine, še posebej pomembno pa je, da sta od petih skupin dve mladinski in ena otroška. Zveza kulturnih društev Grosuplje je skupaj s KD Franceta Prešerna Račna in KD sv. Mihaela Grosuplje pripravila folklorni večer, na katerem so se predstavile vse skupine, ki delujejo v občini Grosuplje, večer pa je povezovala Larisa Daugul. Folklora ima najdaljšo tradicijo v Račni, saj v KD Franceta Prešerna plešejo že od leta 1981, in kar nekaj folklornikov, ki so takrat zasnovali delovanje folklore v Račni, še danes prihaja na vaje, med njimi je tudi mentorica odrasle folklorne skupine Račna in otroške folklorne skupine Rege, Olga Gruden. Poleg teh dveh se je predstavila tudi Mladinska folklorna skupina Račna, katere mentorstvo si delita Urška Hlupic in Veronika Kalar. Obe omenjeni mentorici pa vodita tudi skupini v KD sv. Mihaela Grosuplje, prva vodi odraslo in druga mladinsko Prejemnica priznanja Olga Gruden, priznanje podeljuje predsednica ZKD Grosuplje Majda Fajdiga folklorno zasedbo. Poseben čar pa je dala večeru skupna točka obeh mladinskih skupin, ki sta s tem pokazali, da je povezovanje med posameznimi društvi še kako pomembno in pripomore k še bogatejši kulturni ponudbi v občini. Skozi večer smo lahko uživali v najrazličnejših spletih, ki so obsegali plese Dolenjske, Bele krajine, Gorenjske, Koroške in Štajerske. Plesalci so se nam predstavili v izbornih kostumih, ki natančno posnemajo obleko določene pokrajine in so plod premišljenega dela ter podrobnih raziskav, ki so jih opravile domače mentorice (predvsem Olga Gruden) in drugi strokovni delavci. Ob 5. obletnici delovanja je bronaste Maroltove značke prejelo 11 plesalcev Mladinske folklorne skupine KD sv. Mihaela Grosuplje, ki jih podeljuje JSKD RS na področju folklore, ohranjanja nematerialne dediščine, obujanja ljudskega izročila ter promoviranja nacionalnih in lokalnih, v tradicijo zakoreninjenih identitet. Pred več kot tridesetimi leti je s folklorno dejavnostjo v občini začela Olga Gruden, ki je svojo ljubezen do te zvrsti prenesla na številne učence, ki znanje prenašajo naprej. Zato je Olga Gruden tudi prejela priznanje Sveta Javnega sklada za kulturne dejavnosti OI Ivančna Gorica, ki je priznanje utemeljil z naslednjimi besedami: Olga Gruden se je že takoj ob priselitvi v Veliko Račno, leta 1974, vključila v kulturno delovanje kraja, in to kot članica gledališke skupine, ki jo je takrat vodila učiteljica Milena Kokotec. Sodelovala je tudi na številnih proslavah kot pevka in recitatorka. Leta 1981, ko je postala predsednica Kulturnega društva »France Prešeren« Račna, je bila ustanovljena tudi folklorna skupina in tu je ostala članica vse do danes. Leta 1990 je postala vodja skupine in takrat se je začelo njeno veliko delo - raziskovanje kulturne dediščine na pevskem, plesnem in oblačilnem področju. Pod mentorstvom dr. Bruna Ravnikarja je raziskala in zapisala plese Račne in njene bližnje okolice, kar je bila tudi naloga za pridobitev naziva »izprašani vodja folklorne skupine«. Ime Račne in njenih folklornih skupin je pripeljala na državni nivo, saj se je z njimi že neštetokrat uvrstila na državna srečanja. Vzpodbudila je tudi nastanek Mešanega pevskega zbora Račna, Mladinskega pevskega zbora Kopanj ter tamburaške skupine, za katero je zbrala sredstva in poskrbela za Ekologija / Zdravje / Dobrodelnost GROSUPELJSKI ODMEVI | Maj 2018 45 nakup inštrumentov na Hrvaškem. Je tudi aktivna članica Mešanega pevskega zbora Račna ter skupine pevcev ljudskih pesmi Zarja. Prav vse folklorne skupine, ki delujejo v občini Grosuplje, so tesno povezane z Olgo Gruden, saj je v svojem dolgoletnem delu vzgojila nov rod uspešnih folklornih vodij, ki nadaljujejo njene izjemne uspehe. Posebna vrsta umetnosti in verovanja prepreda vse Olgino življenje, ustvarjanje in delo: način, kako vpleta svoje življenje in vse bližnje v konkretno sedanjo bivanjsko izkušnjo, kako obuja spomin prostora, v katerem živi, ga prepleta s preteklostjo in vpleta v ta trenutek, kako hkrati ščiti in odpira nova področja za življenja mladih s tankočutnim delovanjem in spoštovanjem tako do preteklega kot sedanjega trenutka z vizijo ohranjanja dediščine za prihodnost. Čestitke! Folklora je del pisanega mozaika Evropskega leta kulturne dediščine, ki daje po- udarek medkulturnem dialogu, preko katerega se odkriva, raziskuje in sprejema različne kulture, hkrati pa krepi evropsko državljanstvo in zavest lokalne skupnosti, čemur se posveča tudi mednarodni projekt Občine Grosuplje - Rethinking Collaborative Values for public services, ki ga sofinancira Evropska unija. Gre za projekt, za katerega je Občina Grosuplje skupaj z devetimi evropskimi občinami, med katerimi je vodilni partner mestna občina Skopje, uspela pridobiti nepovratna evropska sredstva na razpisu programa Evropa za državljane. Cilj evropskega programa je prispevati k intenzivnejšemu razumevanju Evropske unije, njene zgodovine in raznolikosti, hkrati pa želi doprinesti k približevanju evropskega državljanstva vsem Evropejcem. Iz občine Grosuplje bodo v okviru projekta na štiri sestanke v Makedonijo, Italijo, na Portugalsko in v Bruselj odšli vsakič po štirje občani, ki želijo sodelovati v projektu. Vsi ste vabljeni, da pri projektu sodelujete, za informacije pa se lahko obrnete na Medobčinski razvojni center občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Trebnje. Prijeten folklorni večer se je zaključil ob mislih na prihodnja sodelovanja in prikaze bogate folklorne dejavnosti čim širši publiki v domači občini. ZKD Grosuplje, foto: Brane Petrovič Občina Grosuplje Zbiranje denarja in žita za novi veliki zvon pri kopanjski cerkvi leta 1864 Pod kaplanom Antonom Namretom so leta 1864 nabavili nov veliki zvon za kopanjsko cerkev. V župnijskem arhivu se nahaja zvežčič z naslovom »Spisek gospodarjev Kopajnske duhovnije in drugih gospodarjev in dobrotnikov, kteri so v letu 1864 na nov zgon h kopajnski cerkvi svoje darove dali«, ki ga je v lepi pisavi napisal ta kaplan. V opombi je zapisano, da so se »gospodarji pogovorili«, koliko bodo za zvon prispevali. »Od celiga grunta« (zemljaki) so dali 22 gld. (goldinarjev), »od pol grunta« (polze-mljaki) so darovali 11 gld., »odmaselca« (četrtzemljaki) so prispevali 5 gld. in 50 kr. (krajcarjev). Iz spiska se vidi, da so tričetrtzemljaki dajali 16 gld. in 50 kr., lastniki domca (Hofstatt = 1/3 kmetije) 7 gld. in 35 kr., kajžarji 4 ali 3 gld. in kočarji po 2 gld. Vsebina je v večini pisana v nemški gotici razen opombe: »Vsakimu gospodarju ino gospodini ali + drugi osebi, kte-ra je saj 2 gld. za novi veliki zvon dala, bo ob njuni smerti trikrat zvonilo, samo da se mežnarju 10 grošev ali 52 h soldov plača. Za vse druge osebe pa bo za trikratno zvo-nenje s tim zvonam tarifa dva goldinarja ino za mežnarja 52 h soldov. Tako je bilo sklenjeno mesca okt. 1864.« Iz spiska je razvidno, da je večina gospodarjev prispevala svoj delež zelo Poleg gospodarjev so leta 1864 zbirali denar za veliki kopanjski zvon tudi po stanovih. Takle je zapis za Spodnjo Slivnico. Žene so zbrale 4 gld. in 14 kr., dekleta 6 gld. in 42 kr., fantje pa 4 gld. in 6 kr. Skupaj: 14 gld. in 62 kr. ŽA. Foto: J. K. hitro, ker je Namre že 17. febr. 1864 zapisal, da je na račun novega zvona izročil Samassi, ki je zvon ulil, 1030 gld., 31. marca istega leta pa še 330 gld. Zvon je veljal 1984 gld. in 42 kr. Stari zvon so dali zvonarju Samassi. V Ljubljano ga je peljal Jožef Zajec (Zrnčev), za kar je prejel 3 gld. a) Zbiranje denarja od velikosti posesti V Veliki Račni so gospodarji zbrali 260 gld., v Mali Račni 200 gld. in 10 kr. V tej vasi so dali vsi razen gospodarja s h. št. 15, ki naj bi dejal: »Meni ni treba z novim Zapis za Veliko Račno (tam so zbrali največ): žene 17 gld. in 19 kr., dekleta 20 gld., 10 kr. in fantje 13 gld. in 16 kr. Skupaj: 51 gld. in 17 kr. To je bila vrednost srednje težkega vola. ŽA. Foto: J. K. zvonom zvoniti.« Župnik Anton Trepal je potem pripisal, da je za veliki zvon »dal leta 1882 mladi gospodar od te hiše, ker z velikim zvonom ni zvonilo stari materi, ko je umerla«. V Predolah so zbrali vsi gospodarji skupaj 58 gld., na Spodnji Slivnici 220 gld., na Veliki Ilovi Gori 161 gld. in v Gabrju 73 gld. in 35 kr. b) Zbiranje denarja po stanovih Denar za zvon so zbirali tudi po stanovih. V Veliki Račni so žene zbrale 17 gld. in 91 kr., dekleta 20 gld. in 10 kr., fantje pa 13 gld. in 16 kr. Skupaj: 51 gld. in 17 kr. 46 GROSUPELJSKI ODMEVI | Maj 2018 Volilna priloga V Mali Račni so žene zbrale 18 gld. in 9 kr., dekleta 14 gld. in 35 kr., fantje pa 7 gld. in 12 kr. Skupaj: 40 gld. in 37 kr. V Predolah so žene zbrale 7 gld., dekleta 5 gld. in fantje 2 gld. In 3 kr. Skupaj: 14 gld. in 3 kr. Na Spodnji Slivnici so žene zbrale 4 gld. in 14 kr., dekleta 6 gld. in 42 kr., fantje pa 4 gld. in 6 kr. Skupaj: 14 gld. in 62 kr. Na Veliki Ilovi Gori in v Gabrju so žene zbrale 6 gld., dekleta 13 gld. in 82 kr., fantje pa 4 gld. in 2 kr. Skupaj: 23 gld. in 84 kr. c) Koledniki zbirajo žito in denar Za novi zvon so koledniki zbirali mešano žito in ga potem prodali. V Veliki Račni so zbrali okoli 52 mernikov, v Mali Račni 28 mernikov, v Predolah 10 mernikov, na Veliki Ilovi Gori in v Gabrju 14 mernikov in na Spodnji Slivnici 18 mernikov. Skupaj so zbrali približno 122 mernikov žita in zanj dobili okoli 144 gld. Za 24 mernikov cerkvene pšenice (kirchlichen Weizen) so dobili 60 gld. Mernik pšenice je veljal 2 gld. in 50 kr., mernik mešanega žita pa 1 gld., 18 kr. in 8 soldov. Ljudje so kolednikom zaupali in jim za zvon dajali tudi denar. Na Veliki Ilovi Gori so zbrali 3 gld. in 90 kr., v Predolah 12 gld. in 65 kr., na Spodnji Slivnici 5 gld. in 50 kr., v Mali Račni 5 gld., v Veliki Račni pa 24 gld. in 45 kr. Skupaj so zbrali 51 gld. in 50 kr. (Če Bog da, bo obširen sestavek o tej temi izšel v novi Kopanjski knjigi.) Janez Kebe Trenutki Monike Smolič in Pie Škufca Maj, mesec pomladi in mladosti, smo v Mestni knjižnici Grosuplje začeli z odprtjem razstave umetnic mlade generacije, Monike Smolič in Pie Škufca. Obe prihajata s Krke, ustvarjalne poti pa ju vodijo v svet. Razstavo smo odprli v ponedeljek, 7. maja 2018, lepo vas vabimo, da se pridete potopit v njune likovne svetove vse do začetka junija. Obe umetnici potrjujeta reklo, da umetnost drži ogledalo dobi, v kateri nastaja. Z veliko občutljivostjo umetnika zaznavata svet okrog sebe in velikokrat jima ni všeč, kar v njem vidita. Vsaka v svojem likovnem mediju s svežimi in izvirnimi idejami pripovedujeta svoje zgodbe, kritično gledata na težave v sodobni družbi, s katerimi se spoprijema tudi generacija mladih, hkrati pa raziskujeta dogajanja v lastni osebnosti, spremembe, ki se v notranjih svetovih dogajajo tekom odraščanja in zorenja. MONIKA SMOLIČ je končala študij na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, smer unikatno oblikovanje - steklo in keramika. Med in po študiju so nastali različni projekti, pri katerih so določene teme izzvale rojenje idej ter sprožile ustvarjalni proces. Nastale instalacije, „zgodbe v steklu", na subtilen način prinašajo močne pomene, kot je hkrati trden in krhek material, v katerem so nastale. Z umetniškim delom z naslovom Realnost je bila umetnica izbrana za mednarodno razstavo del študentov univerzitetnih evropskih programov stekla Bornholm Biennals for Contemporary European Glass and Ceramics 2016. European glass context je eden najprestižnejših tovrstnih izborov v Evropi. Letalo spušča nad svet nasilje, vojno in orožje. Pilotira Umetnici Pia Škufca in Monika Smolič s Krke ter bibliotekarka, umetnostna zgodovinarka Darija Kovačič ob odprtju razstave Trenutek, ki si jo lahko ogledate v galeriji Mestne knjižnice Grosuplje. ga vrsta slehernikov v različnih vlogah, od nune, do detektiva in vsak od njih in vsak od nas je kriv, da se te grozote dogajajo. Močna družbenokritična nota nas sili k razmišljanju in o preizpraševa-nju o naši vlogi v slabšanju ali izboljšanju sveta. Umetnica tako na svoj izrazni način izpričuje svoje mnenje o stanju v družbi, a pri tem ohranja dobršno mero igrivosti in humorja. S postavitvijo z naslovom Zajtrk je prejela priznanje Akademije za likovno umetnost in oblikovanje za izjemne dosežke v študijskem letu 2014/2015. Prav tako je bila izbrana na natečaju in je sodelovala na razstavi Zwiesel Glass Days 2016 v Nemčiji. Njena mentorica je bila prof. mag. Tanja Pak. Kot junaka z Divjega zahoda si stojita na- sproti budilka in kladivo, ki jo lahko utiša. Kdo je tu dober in kdo slab? Svoj mikrosvet umetnica raziskuje v instalaciji z naslovom Avtoportret in z naslikanimi avtoportreti. Njen notranji svet je ujet v kocko, ki navzven z ogledali odbija realno sliko. Kaj se skriva znotraj, vidimo šele, ko pogledamo skozi majhno luknjo. Se je treba potruditi, se približati, stopiti na pručko in izostriti pogled. S podobnimi miselnimi in vrednostnimi izzivi se ustvarjalni proces nikoli ne konča. Vsaka zgodba je lahko zastavljena in povedana na novo, vsak material se lahko preoblikuje v nove variante in vsak gledalec lahko umetniško delo interpretira po svoje. PIA ŠKUFCA je šele na začetku svoje umetniške poti. Obiskuje Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani, smer fotografski tehnik. Njene poti jo vodijo med domačo Krko in Ljubljano, včasih pa jo zanese čez planke in se odpravi na kakšno potovanje. S sabo ima vedno fotoaparat, ki simbolizira njeno umetniško oko. Fotografija je tisti medij, preko katerega Pia komunicira in pripoveduje o svojem videnju sveta, o svojih mislih, čustvih in občutkih. Predstavlja serijo fotografij z naslovom April, ki je začela nastajati kot šolski projekt, kot fotografski dnevnik njenega vsakdana. Fotografije so analogne, neobdelane, so surovo in absolutno iskreno poročilo o ujetih trenutkih. Vsaka fotografija pa v sebi skriva asociacije, pomene in miselne izzive. Takšen je portret fanta, katerega obraz je brezizrazna maska, ki ne kaže čustev. Za sabo je imel lahko slab in naporen dan, pa vendar je svoja čustva in občutke prikril. Fotografija skriva prefinjeno kritiko družbe, ki ne Ekologija / Zdravje / Dobrodelnost GROSUPELJSKI ODMEVI | Maj 2018 47 sprejema šibkosti in ki stremi k spreminjanju ljudi v brezčutne robote. Piin intimni svet predstavlja kolaž drobnih fotografij, majčkenih izsekov življenja. Mali avtoportreti, ki simbolizirajo raziskovanje same sebe, so obkroženi s podobami ljudi, ki so umetnici dragi in drobni detajli vsega, kar jo zanima, zaključujejo celostno sliko. Na prvi pogled dve različni umetnici, dve različni razstavi, dva različna likovna načina in medija se povezujejo v celoto z vrsto podobnih konotacij. Skupen naslov razstave je TRENUTEK. Povezujejo ju drobni trenutki, ko vznikne ideja, ko se izkristalizira podoba in ko umetnina gledalca posrka v igro vidnih vtisov in miselnih asociacij. Kot sta avtorici zapisali: „Tri sekunde so časovna stalnica pri gibanju, govoru, glasbi in poeziji. Morda pa je to prava časovna enota za trenutek: manj kot minuta, več kot sekunda. Ujeti trenutki, ki so bili in jih ne bo več. Ali pa so in še bodo. Kaj se skriva za platnom? Kaj se skriva za pogledom, dotikom, besedo? Trenutek, ko se je porodila ideja, trenutek ko se čas ustavi, trenutek ko delo nastane, in trenutek, ki si ga človek vzame, da podoživi vse preteklo ob pogledu na steno. Na steno na kateri visi duša umetnika. Duša polna trenutkov ... brez katerih ni večnosti." Darija Kovačič Šopek Cankarjevih pisem v Mestni knjižnici Grosuplje V počastitev Cankarjevega leta smo se v torek, 9. maja 2018, v Mestni knjižnici Grosuplje zbrali na predstavitvi knjige Šopek Cankarjevih pisem iz Slovenskih Goric na Rožnik. Knjigo je predstavil pisec spremne besede dr. Mihael Glavan. Nova izdaja Šopka Cankarjevih pisem, ki je izšla 75 let po prvem izidu leta 1943, ohranja prvotno študijo Tineta Debelja-ka, h kateri pa so dodana pojasnila dr. Glavana. Vsebuje pa tudi faksimile ter prepise Cankarjevih pisem, ki so slavo-spev Nini Bergmanovi ter njeni družini in Rožniku. Cankarjeva pisma so dragoceno pričevanje o njegovi človeški podobi. Dr. Glavan je v tretjem delu knjige podrobno predstavil in preučil Cankarjevo življenje na Rožniku in usodo Franzoto-ve družine, s katero je bil Cankar takrat tesno povezan. Prav tako so dokumentarne fotografije za knjigo prispevali sedanji rodovi Franzotove družine. V prijetnem večeru smo o Cankarju izvedeli veliko novih in presenetljivih reči. Aleksandra Saša Žagar Gros Koncert iz cikla BARVE GLASBE IN BESEDE 2017/2018 En sam pogled da sto besed V dvorani Mestne knjižnice Grosuplje smo v torek, 15. maja 2018, prisluhnili zanimivemu koncertu. Nastopil je godalni sekstet, ki ga sestavljajo dve violini: Mojca Menoni Sikur in Nina Pirc, dve violi: Valentina Mosca in Gea Pantner Volfand in dve violončeli: Martin Sikur in Gregor Fele. Letošnji cikel koncertov je bil posvečen ženski. Prvi koncert je bil poimenovan Kreutzerjeva sonata o usodni ženski, drugi Beseda besed - mama, tretji Roža sveta, četrti, ob 8. marcu, V vsaki stvari je ženska in zadnji je nosil naslov En sam pogled da sto besed. Tema zadnjega koncerta je bila ženska - muza in Katja Bricelj je uvodne besede namenila prav njim, ki so dajale ustvarjalne spodbude pomembnim umetnikom. Johannes Brahms je, pravijo, celo življenje ljubil Claro Schumann. Morda je zato njegova glasba tako lepa. In Richard Wagner? Iskal je ženske, muze, ki bi v njem vzbujale močna čustva in hkrati razumele in občudovale njegovo glasbo. Zadnja je bila Cosima Liszt. 48 GROSUPELJSKI ODMEVI | Maj 2018 Volilna priloga V prvem delu koncerta smo poslušali Brahmsov sekstet št. 2 v štirih stavkih, po kratkem odmoru pa je bil na vrsti Wagner: najprej preludij k operi Tristan in Izolda in nato še šest pesmi na besedila Mathilde von Wesendonck, ki jih je zapela mezzosopanistka Nuška Drašček Rojko. Med stavki Brahmsovega seksteta smo poslušali poezijo na temo ženska -muza. Rozi Fortuna, Ivo Puhar in Franci Zorko so recitirali pesmi Katula, Ahmato- ve in Prešerna. Odlomek iz novele Tho-masa Manna Tristan pa je prebrala Katja Bricelj. Marija Samec, foto: Vera Puhar Glasbena šola Grosuplje znova blestela na tekmovanjih Pomlad se je končno prebudila, naši učenci in njihovi mentorji pa že s polno paro osvajajo nagrade na glasbenih tekmovanjih. Kot vsako leto so se učenci Glasbene šole Grosuplje udeležili regijskega in državnega 47. tekmovanja mladih glasbenikov Republike Slovenije TEMSIG, uspehe so nizali na mednarodnem tekmovanju Emona festival, pa na 12. mednarodnem tekmovanju harmonikarjev za nagrado Avsenik, zelo številno so se udeležili tudi mednarodnega tekmovanja Svirel. S ponosom objavljamo njihove rezultate. V januarju se je na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana odvilo mednarodno tekmovanje v okviru festivala EMONA 2018. Uspehi naših učencev: SAKSOFON (mentor Andrej Tomažin, ob klavirju Lovorka Nemeš Dular) Maksim Gal Šehič je v 1. kategoriji dosegel 98,43 točk in zlato plaketo. KLARINET (mentor Mitja Dragolič, ob klavirju Darja Brcar) Filip Smrečnik je v 1. kategoriji dosegel 94,00 točk in srebrno plaketo. KLARINET (mentorica Ana Anderlič; ob klavirju Darja Brcar in Evelin Legovič) Gaja Zelnikar je v 1. kategoriji dosegla 93,43 točk in srebrno plaketo, Sara Mulh je v 1. kategoriji dosegla 92,57 točk in srebrno plaketo. Na 12. mednarodnem tekmovanju harmonikarjev za nagrado Avsenik, ki je potekalo 3. in 4. februarja 2018 v Begunjah, sta tekmovalca dosegla naslednji rezultat: Gašper Štajnar je v skupini Klavirska/kroma-tična harmonika kategorija A dosegel 93,00 točk ter srebrno priznanje (mentor Primož Kranjc), Nejc Bavdek je v skupini Klavirska/kroma-tična harmonika kategorija C dosegel 91,67 točk ter srebrno priznanje (mentor Matej Ko-vačič). 47. tekmovanje mladih glasbenikov Republike Slovenije je potekalo na regijski ter državni ravni v februarju in marcu 2018. Takole so se uvrstili naši učenci: CITRE (mentorici Neli in Karmen Zidar Kos) Pavlina Šifrar je v I. b kategoriji dosegla 89 točk ter bronasto plaketo. VIOLONČELO (mentorica Tamara Dordevič, ob klavirju Darja Brcar) Ivana Šifrar je v 1. a kategoriji dosegla 97 točk ter zlato plaketo. VIOLINA (mentorica Polona Udovič; ob klavirju Eva Sotelšek in Darja Brcar) Ivan David je v I. a kategoriji dosegel 95,20 točk ter zlato plaketo, Mima Kovačič je v I. a kategoriji dosegla 87 točk ter bronasto plaketo, Lucija Ivan je v I. b kategoriji dosegla 90 točk ter srebrno plaketo. VIOLINA (mentorica Špela Janša, ob klavirju Evelin Legovič) Jure Malovrh je v II. a kategoriji dosegel 85 točk ter bronasto plaketo. Priznanja za udeležbo so prejeli: Ana Kramar in Ana Krevh (solfeggio), Tristan Maj Udovič Bes, Ana Posavec, Mirjam Zvonar in Ajda Blaževič Arko (violina), Urška Hren (violončelo). Ivana Šifrar je na 21. regijskem tekmovanju mladih glasbenikov Ljubljane prejela posebno priznanje za najboljšo izvedbo obvezne skladbe v disciplini. Korepetitorka Darja Brcar je hkrati prejela posebno priznanje za zgledno sodelovanje s tekmovalko in za umetniško podporo. Mednarodno tekmovanje Svirel 2018 v marcu je bilo še posebej dobro obiskano, rezultati naših učencev pa več kot odlični: VIOLINA (mentorica Polona Udovič; ob klavirju Darja Brcar, Eva Sotelšek in Urška Petek) David Ivan je v kategoriji Beginner dosegel 94 točk ter srebrno priznanje, Tristan Maj Udovič Bes je v kategoriji Beginner dosegel 95 točk ter zlato priznanje, Tara Šurbek je v kategoriji Beginner dosegla 96 točk ter zlato priznanje, Tinkara Kastelic je v kategoriji Junior dosegla 85 točk ter bronasto priznanje, Mima Kovačič je v kategoriji Junior dosegla 93 točk ter srebrno priznanje, Sara Jernejčič je v kategoriji Elementary dosegla 88 točk ter bronasto priznanje, Lucija Ivan je v kategoriji Elementary dosegla 94 točk ter srebrno priznanje. VIOLINA (mentorica Špela Janša, ob klavirju Evelin Legovič) Ekologija / Zdravje / Dobrodelnost GROSUPELJSKI ODMEVI | Maj 2018 49 Daniel Sami Blažič je v kategoriji Superior dosegel 85 točk ter bronasto priznanje, Jure Malovrh je v kategoriji Superior dosegel 89 točk ter bronasto priznanje. VIOLINA (mentorica Eva Pal, ob klavirju Darja Brcar) Rosana de Laat je v kategoriji Elementary dosegla 90,5 točk in srebrno priznanje. SAKSOFON (mentor Andrej Tomažin, ob klavirju Lovorka Nemeš Dular) Tjaša Perhaj je v kategoriji Elementary dosegla 89 točk in bronasto priznanje, Filip Pavel Merzel je v kategoriji Elementary dosegel 93 točk in srebrno priznanje, Maksim Gal Šehič je v kategoriji Elementary dosegel 95 točk in zlato priznanje. SAKSOFON (mentor Jaka Ahačevčič, ob klavirju Evelin Legovic) Johan Ramšak je v kategoriji Junior dosegel 87 točk in bronasto priznanje. CITRE (mentorici Neli in Karmen Zidar Kos) Pavlina Šifrar je v kategoriji Elementary dosegla 94 točk ter srebrno priznanje. KLJUNASTA FLAVTA (mentorica Suzana Paternost Žužek; ob klavirju Kristina Arnič in Darja Brcar) Isabela Šoštarič Zvonar je v kategoriji Junior dosegla 100 točk in zlato priznanje, Zala Kramar je v kategoriji Intermediate dosegla 93 točk in srebrno priznanje. HARMONIKA (MENTOR Dean T. Zavašnik) Domen Zupančič je v kategoriji Junior dosegel 88 točk in bronasto priznanje. Vsem tekmovalcem, njihovim mentorjem in staršem iskreno čestitamo! Glasbena šola Grosuplje, zanjo Nina Kaufman Sprejemni preizkusi Glasbene šole Grosuplje za vpis v šolsko leto 2018/2019 IZOBRAŽEVALNI PROGRAM GLASBA V glasbeno šolo se lahko vpišejo otroci, ki uspešno opravijo sprejemni preizkus in so v okviru priporočene starosti (glej predmetnik www.gsg.si). Ker je število prostih mest omejeno, se sprejme kandidate/kandidatke z boljšimi rezultati. Namen sprejemnega preizkusa je ugotoviti, ali ima kandidat/kandidatka primerno razvit posluh, čut za ritem, sposobnost glasbenega pomnjenja ter fizične in zdravstvene sposobnosti za učenje instrumenta. Na sprejemnem preizkusu kandidat/kandidatka zapoje pesem po lastni izbiri, posnema tone različnih višin ter melodične in ritmične motive. Sprejemni preizkusi za šolsko leto 2018/2019 bodo potekali v četrtek, 31. maja 2018, od 17. do 20. ure, v Glasbeni šoli Grosuplje, Partizanska cesta 5, 1290 Grosuplje. Posebna priprava ali predhodna prijava nista potrebni. O rezultatih sprejemnih preizkusov in datumu vpisa bodo starši kandidatov/ kandidatk pisno obveščeni na domači naslov. IZOBRAŽEVALNA PROGRAMA PREDŠOLSKA GLASBENA VZGOJA IN GLASBENA PRIPRAVNICA Predhodnega preizkusa razvitosti glasbenih sposobnosti ni potrebno opravljati. Izpolnite le vpisni list, ki ga na dan sprejemnega preizkusa oddate vodji podružnice. Predšolska glasbena vzgoja je skupinski pouk za otroke stare 5 let. Pouk poteka 1x tedensko po 60 minut. Program traja 1 leto. Glasbena pripravnica je skupinski pouk za otroke stare 6 let. Pouk prav tako poteka 1x tedensko po 60 minut in traja 1 leto. V glasbeno pripravnico se lahko vključijo tudi otroci, ki pred tem niso obiskovali predšolske glasbene vzgoje. Urniki skupinskega pouka bodo znani konec avgusta (www.gsg.si). Glasbena šola Grosuplje, zanjo Nina Kaufman 10 let Glasbene šole Lipičnik v Grosupljem, 25 let v Novem mestu Vsi nastopajoči na letnem koncertu 50 GROSUPELJSKI ODMEVI | Maj 2018 Volilna priloga Glasbena šola Lipičnik je bila ustanovljena marca 1993 v Novem mestu kot glasbena delavnica z enim samim oddelkom - električnih klaviatur. Leta 2008 je svoje delovanje razširila tudi na področje Grosupljega. Danes deluje in na svojih nastopih povezuje štiri občine: Novo mesto, Grosuplje, Metliko in Stražo. Pouk so obogatili oddelki pihal, godal, glasbil s tipkami, brenkal, tolkal in petja. Svoje prostore v Grosupljem ima GŠ Lipičnik na Adamičevi 42. V aprilu 2018 smo tako pripravili slavnostni koncert, ki je potekal v Kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu. Izšla pa je tudi zgoščenka z avtorskimi skladbami in priredbami učencev GŠ Lipičnik. Nastopilo je blizu 100 nastopajočih: orkester pod taktirko Gregorja Za-gorca, manjše komorne inštrumentalne zasedbe, skupina Britnix iz Grosupljega, narodno-zabavni ansambel Mladi mušketirji, deklice Rock^n LOL, Singerca, otroški pevski zbor in odlični solisti. Tematika koncerta je bila letos še posebej zanimiva. Na razne načine sta si roki podala klasična in sodobna glasba. Napetost programa na koncertu se je ves čas stopnjevala, vrhunec je bila zadnja skladba (Adiemus), saj sta ob spremljavi 30-članskega orkestra zapela oba pevska zbora (odrasla pevska zasedba Singerca in otroški pevski zbor) ter zaplesale deklice skupine Rock^n LOL. S stoječimi ovacijami in bučnim aplavzom je publika nagradila nastopajoče. Konec šolskega leta bomo naše delovanje obeležili tudi s koncertom v Grosupljem. Glasbena šola Lipičnik Foto: Samo Kobal Glasbena šola Tvoja glasba vabi k vpisu v šolsko leto 2018/2019. 'Tvoja glasba se je izkazala na vseh področjih. Učitelji so odlični, otroci jih obožujejo. Skupaj spoznavajo glasbo v vsej njeni lepoti, njim ljubi inštrument in igrajo celo svoje lastne skladbe." Takšno je mnenje enega izmed staršev vpisanega otroka. Učitelji z drugačnim, inovativnim, kvalitetnim in praktičnim glasbenim izobraževanjem razvijamo posameznike in na ta način ustvarjamo lepši jutri, ki je poln nasmejanih in sproščenih ljudi, ki zaradi svojega zadovoljstva srečo širijo naprej. Želimo, da naši učenci glasbo sprva začutijo in jo nato razvijajo v široke razsežnosti, kar dosegamo z naravnim izkustvom, ki šele kasneje vodi v teoretično znanje, z improvizacijo in veliko mero ustvarjalnosti nasploh. Po prvem, zelo uspešnem letu delovanja glasbene šole Tvoja glasba, vabimo k vpisu v novo šolsko leto. Da je bilo uspešno, lahko rečemo zato, ker je meri- lo našega uspeha veselje, ki ga posamezniki izkazujejo ob aktivnem ukvarjanju z glasbo, tega pa je bilo v letošnjem letu veliko. Glasbeni pouk bo potekal v prostorih Adamičeve ceste 20. V glasbeni šoli Tvoja glasba potekajo naslednji programi: • Glasbeno uvajanje za najmlajše (3-6 let oz. pred poukom inštrumenta) • Kompozicija za otroke in odrasle • Klavir • Violina • Prečna flavta • Kitara • Klavirska harmonika Za šolsko leto 2018/2019 odpiramo tudi nov program PETJE in TEČAJE DIRIGIRANJA. Oboje bo vodila Alenka Podpečan, glasbena pedagoginja, pevka in prva magistrica programa zborovsko dirigiranje, ki vodi Komorni zbor Ave in je v letu 2016 dosegla 2. mesto na prvem državnem tekmovanju zborovskega dirigiranja »Zvok mojih rok«. Vpis v glasbeno šolo Tvoja glasba bo za leto 2018/2019 potekal od 21. 5. do 25. 6. 2018. Ker ima vsakdo pravico do glasbene izobrazbe, sprejemnih izpitov ni. Potrebno je le izpolniti elektronsko prijavnico, ki jo skupaj z vsemi ostalimi informacijami in splošnimi pogoji glasbene šole najdete na spletni strani: www.tvojaglasba.com. "Umetnost je nekaj, česar ne bo mogla nadomestiti niti umetna inteligenca." Vabljeni k vpisu! GŠ Tvoja glasba Ernest Miklič & Klara Gruden Alenka Podpečan Ekologija / Zdravje / Dobrodelnost GROSUPELJSKI ODMEVI | Maj 2018 51 Povabilo na razstavo Likovna skupina PALETA iz Grosupljega smo Dom starejših občanov Grosuplje polepšali z rožami. Mesec maj je mesec pomladi, ljubezni in cvetja. Člani naše likovne skupine smo razveselili starejše varovance in ostale z razstavo čudovitih likovnih del v akrilni tehniki na platnu na temo ŠOPEK RO2. Vabimo vas na obisk v DSO Grosuplje in ogled naše razstave. Obiska bomo zelo veseli. Likovna skupina Paleta GROŠ na Škisovi tržnici in majsko dogajanje Po uspešnem iskanju novih aktivistov smo v ŠK GROŠ dopolnili tudi upravni odbor. V ta namen sta bila razpisana redni občni zbor in izredne volitve v četrtek, 17. 5. 2018 v prostorih Kluba Groš. ŠK GROŠ je tudi letos postavil stojnico na Škisovi tržnici. Hvala vsem, ki ste nas prišli pozdravit in preverit, kaj pripravljamo za vas ter poskusit klubske dobrote. Uživali smo ob dobri glasbi in v odlični družbi ter obljubimo, da nas tudi drugo leto najdete v otočku Osrednjeslovenske regije 01. V maju smo bili na kartingu z GROŠ--em. Ker nam v soboto, 12. 5. 2018, zaradi nevihte ni uspelo odpeljati niti kvalifikacij, smo poiskali drug, sončen termin za ponovno dirko. V soboto, 19. 5. 2018, smo bili na enodnevnem izletu v zabaviščnem parku Mirabilandia. Zadnjo majsko soboto, 26. 5. 2018, pa smo preživeli na »GROŠ-evem pozdravu poletju, burgers & party!«. Piknik zabava in sproščanje pred prihajajočimi izpiti sta potekala na terasi Kluba Groš. Najboljše burgerje pripravlja Gostišče Lunca, za poletne ritme pa je poskrbel DJ August Braatz. Več informacij v zvezi z dogodki in ugodnostmi boste pravočasno našli na naši spletni strani (www.klub-gros.com), spremljajte nas na facebooku (www. facebook.com/sk.gros). Pričakujemo pa vas tudi na uradnih urah v prostorih ŠK Groš, in sicer vsak ponedeljek, sredo in petek med 18.00 in 20.00. Z GROŠ-em ni nikoli dolgčas! Urša Košak, ŠK GROŠ Gozdna pedagogika Gozdna pedagogika je dokaj nova veja pedagoške znanosti, ki interdisciplinarno povezuje pedagogiko z gozdarstvom in naravoslovjem. Je oblika vzgojno-izobraževalnega procesa na prostem, ki obravnava vse družbene, okoljske in gospodarske vidike trajnosti. Po definiciji Inštituta za gozdno pedagogiko pa je to metoda okoljskega vzgajanja in izobraževanja, ki ne ponuja samo spoznavanja gozda oziroma narave kot ekosistema, ampak bistveno posega tudi v vzgojo in celostni razvoj tako otrok kot odraslih. Ali povedano drugače: gozdna pedagogika ni usmerjena le v predajanje znanja o gozdu in njegovih bitjih, ampak bi rada tudi izboljšala odnose med ljudmi in naravo. Načelo gozdne pedagogike pa se glasi »O gozdu se učimo od gozda«. Ne v učilnici, ampak skozi igro in z raziskovanjem v gozdu. Gozdna pedagogika se v Sloveniji šele razvija, a je v zadnjih letih v porastu. Srečamo jo tako v vrtcih kot v osnovnih in po novem tudi srednjih šolah ter nevladnih organizacijah. 52 GROSUPELJSKI ODMEVI | Maj 2018 Volilna priloga V šolah jo že nekaj časa (čeprav ne pod imenom gozdna pedagogika) srečujemo pri biologiji in naravoslovju, ko se učitelj z učenci odpravi v gozd in tam izvede pouk. V zadnjem času pa to izvajajo tudi učitelji drugih predmetov (ne le naravoslovnih), ki pouk prilagodijo gozdu. V zadnjih dveh letih pa se z gozdno pedagogiko spoznavamo tudi v društvu Preplet. Organiziramo celoletne gozdne raziskovalnice za šolske otroke, ki potekajo enkrat na teden. Med poletnimi počitnicami pripravljamo enotedenske gozdne počitnice, ki bodo letos pote- kale od 9. 7. - 13. 7. v fazanariji na Selih (Šmarje - Sap). Več informacij dobite na spletni strani društva Preplet. Eva Zupančič SOUŠE Florijanovi maši v Grosupljem in v Šmarju - Sapu Gasilci PGD Šmarje - Sap Gasilci PGD Grosuplje, Gatina in Spodnja Slivnica Sv. Florijan je zaščitnik proti požarom in poplavam ter zaveznik gasilcev. Gasilci ga za svojega zavetnika častijo od ustanovitve gasilskih društev na Slovenskem, kljub viharnim časom skozi zgodovino. Goduje 4. maja, zato so bile v teh dneh številne tradicionalne Florijanove maše, tudi v naši občini. V soboto, 5. maja 2018, so se 26. Florijanove maše v župnijski cerkvi sv. Mihaela v Grosupljem udeležili gasilke in gasilci prostovoljnih gasilskih društev Grosuplje, Gatina in Spodnja Slivnica, v nedeljo, 6. maja 2018, pa so se Florjianove maše v župnijski cerkvi v Šmarju - Sapu udeležili gasilke in gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Šmarje - Sap. Gasilke in gasilci so se Bogu in sv. Florijanu priporočili za njuno varstvo, posebej takrat, ko se odzovejo klicu na pomoč. Obeh sv. maš sta se udeležila tudi žu- pan dr. Peter Verlič in direktor občinske uprave mag. Dušan Hočevar. Župan se je vsem gasilkam in gasilcem zahvalil za njihovo pripravljenost na intervencije, za njihovo prostovolj-stvo in humanitarnost. Obljubil jim je, da jim bomo na Občini trdno stali ob strani, finančnih sredstev pa bodo imeli dovolj Ekologija / Zdravje / Dobrodelnost GROSUPELJSKI ODMEVI | Maj 2018 53 za nemoteno delovanje, še posebej sedaj, ko so za gasilstvo v naši občini novi izzivi, tudi investicijski, ki bodo še bolj utrdili gasilstvo. Seveda pa ob tem ne smemo pozabiti na solidarnost in humanitarnost. To sta tisti dve besedi, ki nas povezujeta in ki vas, gasilce, postavljata daleč na prvo mesto. Sveto mašo v Grosupljem je daroval župnik in dekan Janez Šket, v Šmarju -Sapu pa župnik dr. Bojan Korošak. Klavdija Mehle in Milena Nagelj, foto: Brane Petrovič Pred župnijsko cerkvijo v Šmarju - Sapu 2. VSESLOVENSKO SREČANJE LJUBITELJEV STARODOBNIH VOZIL OLDTIMER GROSUPLJE, ki bo v soboto, 2. 6. 2018, ob 10. uri, na Peči 13, Grosuplje, (Turistična kmetija Gioahin). Društvo starodobnih vozil in motorjev Oldtimer Grosuplje prireja 2. vseslovensko srečanje ljubiteljev starodobnih vozil z blagoslovom društva ter starodobnikov kot tudi njihovih lastnikov. Zbiranje udeležencev prireditve in prijav na dan prireditve se bo pričelo ob 9. uri in se zaključilo ob 10. uri, ko bo začetek blagoslova, ki ga bosta darovala domači župnik Jože Plut in župnik Slavko Judež, oba velika ljubitelja tovrstnih vozil. Po blagoslovu je za vse zainteresirane predvidena panoramska vožnja s povratkom na začetno lokacijo okoli 13. ure. Nato sledi pogostitev ter veselo druženje udeležencev in obiskovalcev. Med programom nas bo nagovoril župan dr. Peter Verlič. Vsak udeleženec s plačano kotizacijo prejme spominsko majico ter bon za kavo, hrano in pijačo. Predhodne prijave sprejemamo do 31. 5. 2018 tudi preko interneta: www.oldtimer-grosuplje.si in e-pošte: kontakt@oldti-mer-grosuplje.si. Vabljeni tudi na našo spletno stran, kjer si lahko ogledate nekaj lanskih foto utrinkov s prireditve. Vljudno vabljeni! V. J 54 GROSUPELJSKI ODMEVI | Maj 2018 Volilna priloga PGD ŽALNA prireja v petek, 22. 6. 2018, gasilsko veselico z ansamblom Nalet. Veselica bo na Plešivici pri Žalni s pričetkom z otroškim programom ob 19. uri. 90 let 1928-2018 Spoštovani ! Prostovoljno gasilsko društvo PONOVAVAS vas vabi na svečano prireditev ob praznovanju 90-letnice obstoja v nedeljo, 24. 6. 2018. Program prireditve: Ob 16. uri 20. tekmovanje gasilskih enot za pokal »TABOR-a« Ob 18. uri Zbor gasilskih enot in Godbe iz Dobrepolja Mimohod gasilcev in vozil ter proslava s kulturnim programom Ob 20.00 uri Vrtna veselica z ansamblom STIL Vljudno vabljeni! Ekologija / Zdravje / Dobrodelnost GROSUPELJSKI ODMEVI | Maj 2018 55 Dan zahvale krvodajalcem jubilantom iz občine Grosuplje Da lahko vsak poškodovanec ali bolnik dobi kri, ko jo nujno potrebuje, gre zahvala velikemu številu anonimnih krvodajalcev. To so ljudje velikega srca, nekateri so že tudi sami ali njihovi domači prejeli kri neznanega darovalca, pa s svojo krvjo širijo krog dobrote naprej. Enkrat letno povabimo tiste, ki so dosegli okroglo število darovanj, da se še posebej srečamo, jim podelimo priznanje in značko za darovano kri ter se jim zahvalimo za njihovo plemenito poslanstvo. Letos smo 56 jubilantov iz občine Grosuplje povabili v Gostišče Krpan. 12. aprila popoldne nas je pričakala simbolično rdeče pripravljena miza in veseli zvoki harmonike, ki sta jo spretno igrala Klemen Skubic in Maj Šeme. Kratek kulturni program in podelitev priznanj je povezovala Petra Bor, priznanja pa je podelil in se krvodajalcem zahvalil predsednik RKS - OZ Grosuplje Franc Horvat. Pogostitev je finančno podprla Občina Grosuplje, za kar se lepo zahvaljujemo. Anica Smrekar, sekretarka RKS - OZ Grosuplje Prva pomoč RKS - Območno združenje Grosuplje imamo tri ekipe prve pomoči, vpisane v evidenco Uprave za zaščito in reševanje Republike Slovenije. Sestavljajo jih mladi prostovoljci, ki so opravili 70-urni tečaj za bolničarje prve pomoči. Ker pa se zaradi selitve, študija, materinstva in drugih razlogov nekateri ne morejo več vključevati, vabimo nove prostovoljce, da se nam pridružijo. Člani ekip morajo skrbeti za svoje znanje in pripravljenost, da bi ob večjih nesrečah, ko zdravstvena mreža ne more pomagati večjemu številu poškodovanih, priskočili na pomoč. Ves čas pa tudi širijo znanje prve pomoči, še posebej med otroke in mlade ter vse zainteresirane na javnih prireditvah in dogodkih. Trije člani naših ekip so letos sodelovali pri zagotavljanju prve pomoči na smučarskih poletih v Planici v soboto, 24. 3. 2018, v nedeljo, 22. 4. 2018, smo izvajali meritve krvnega sladkorja in tlaka ter prikaz temeljnih postopkov oživljanja na Vseslovenskem sejmu v Šentvidu pri Stični, sodelujejo pa tudi na prireditvah v Grosupljem in okolici. Na štirih šolah našega območja delujejo krožki prve pomoči: OŠ Brinje Grosuplje, Dobrepolje, Stična - Ivančna Gorica in Šentvid pri Stični. 5. aprila smo pripravili lokalno preverjanje znanja prve pomoči za osnovnošolske ekipe. Sodelovale so 4 ekipe iz OŠ Stična, 6 poškodovancev in 5 bolničarjev, ki so pripravili poškodovance in ocenili nudenje prve pomoči na realno pripravljenih poškodovancih, da bi se udeleženci iz napak čim več naučili. Čeprav otroci hodijo šele v 3. in 4. razred, so pokazali veliko zavzetost, znanje in navdušenje. V na- slednjih letih pa bodo z vztrajnim delom lahko osvojili še več znanja in spretnosti. Upamo, da se bodo naslednjič udeležili preverjanja učenci z vseh naših šol. Prizadevamo si namreč, da bi krožek prve pomoči deloval tudi na ostalih šolah. V soboto, 7. aprila, je šest naših bolničarjev - članov ekip prve pomoči RKS - OZ Grosuplje poučevalo nujne ukrepe prve pomoči na OŠ L. Adamiča Grosuplje. V šestih šolskih urah se je zvrstilo 17 oddelkov - 260 otrok višjih razredov. Pouk so otroci v kratki anketi ocenili odlično in 43 bi se jih vključilo v krožek prve pomoči, če bo deloval na šoli. Upajmo, da bo zaživel v naslednjem šolskem letu. Anica Smrekar, sekretarka RKS - OZ Grosuplje 56 GROSUPELJSKI ODMEVI | Maj 2018 Volilna priloga Teden Rdečega križa: 8. do 15. maj 8. maja, na rojstni dan ustanovitelja Rdečega križa Henrija Dunanta, praznujemo svetovni dan Rdečega križa. Letošnje mednarodno geslo dneva Rdečega križa je NASMEH, ki nam želi sporočiti, da lahko pomoč človeku v stiski pričara na njegov obraz nasmeh. Tudi iskrica upanja je enaka nasmehu. Prizadevajmo si za manj obupa, strahu, občutka osamljenosti in jeze pri vseh okrog nas. V čudoviti Koščakovi sobi knjižnice Grosuplje smo 8. maja na dan RK izvedli brezplačne meritve krvnega sladkorja in tlaka, prikazali oživljanje z uporabo defi-brilatorja ter se pogovarjali o prvi pomoči in krvodajalstvu. Pa tudi vaj za preprečevanje padcev nismo izpustili. Ob svetovnem dnevu Rdečega križa izrekamo iskrene čestitke in za- hvalo vsem prostovoljcem, podpornikom, donatorjem, krvodajalcem in veliki družini članov Rdečega križa. Anica Smrekar, sekretarka RKS - OZ Grosuplje Franc Horvat, predsednik RKS - OZ Grosuplje Družabno srečanje starejših v Šmarju - Sapu Krajevna organizacija Rdečega križa Šmarje - Sap je v soboto, 5. maja 2018, v dvorani Družbenega doma Šmarje - Sap pripravila tradicionalno družabno srečanje za starejše krajane Šmarja - Sapa. Vse zbrane Šmarčane v dvorani, ki so že dopolnili 80 let ali več, je uvodoma lepo pozdravila predsednica Krajevne organizacije Rdečega križa Šmarje - Sap Sonja Boh. Poseben pozdrav je namenila tudi gostom: županu dr. Petru Verliču, predsedniku Krajevne skupnosti Šmarje - Sap Janezu Pintarju, predsedniku Rdečega križa Slovenije - Območnega združenja Grosuplje Francu Horvatu, predstavnici Krajevne organizacije Rdečega križa Žalna Tatjani Prijatelj Baranašič in predsednici Društva upokojencev Šmarje - Sap Ani Fabjan, ki nas je to popoldne skozi samo srečanje tudi popeljala. To je bilo tokrat prav posebno. Starejšim krajankam in krajanom so se pridružili tudi ravnateljica Osnovne šole Šmarje - Sap Pavlina Antolič, predsednik Kulturnega društva Šmarje - Sap Ljubo Vilar in predsednik Turističnega društva Šmarje - Sap Jože Grozde ter jim zaupa- li, kaj vse se dogaja v različnih krajih te krajevne skupnosti v naši občini, tako na področju kulture, turizma, pa tudi šolstva, kaj vse počnejo naši mladi. Prav tako so jim popoldne polepšali nastopajoči, s pesmijo, glasbo in igro, med njimi stanovanjska skupina društva Novi paradoks z Malega Vrha pri Šmarju. Starejše krajanke in krajane Šmarja - Sapa pa so nagovorili tudi predsednik Rdečega križa Slovenije - Območnega združenja Grosuplje Franc Horvat, predsednik Krajevne skupnosti Šmarje - Sap Janez Pintar in župan dr. Peter Verlič ter jim zaželeli prijetno popoldne. Jana Roštan Ekologija / Zdravje / Dobrodelnost GROSUPELJSKI ODMEVI | Maj 2018 57 Županov pohod od Škofljice do Grosupljega V soboto, 12. maja 2018, so se člani Društva upokojencev Šmarje - Sap, medse pa so povabili tudi ostale krajan-ke in krajane Šmarja - Sapa, odpravili na Županov pohod od Škofljice do Grosupljega. Tako so ga poimenovali, ker jih je pot v večjem delu vodila po novem pločniku, ob poti pa so usmerili svoj pogled na novozgrajeni avtocestni priključek v Šmarju - Sapu z novima krožiščema, postanek so kasneje naredili ob gradbišču, kjer nastaja nov nadvoz čez železniško progo proti Sončnim dvorom, šli so tudi mimo Železniške postaje Grosuplje, ki bo kmalu doživela celovito prenovo, poleg lepe, moderne železniške postaje bomo dobili tudi nov nadvoz čez železniško progo pri Motvozu, pohod pa so zaključili z ogledom Pekarne Grosuplje, ki je ravno ta dan za vse občanke in občane, za vse obiskovalce pripravila dan odprtih vrat. Pohodniki so se zbrali »pri Žafranu« na Škofljici, kjer jih je pozdravila predsednica Društva upokojencev Šmarje - Sap Ana Fabjan, pridružila sta se jim tudi župan dr. Peter Verlič s soprogo Barbaro in predsednik Krajevne skupnosti Šmarje - Sap Janez Pintar ter jim, preden so se odpravili na pot, namenila nekaj spodbudnih besed. Župan dr. Peter Verlič nas je spomnil, da je bilo leta 2013, ko smo se na meji med občinama Škofljica in Grosuplje razveselili brvi prijateljstva, občini pa je povezal tudi pločnik. In takrat se je pravzaprav začelo. Ne bo pa pločnik povezoval le Šmarja - Sapa in Grosupljega, z gradnjami pločnikov bomo v prihodnjih letih nadaljevali proti Spodnjemu Blatu, Spodnji Slivnici, Velikemu Mlačevemu. Nekaj besed je namenil tudi že omenjenim večjim investicijam, mimo katerih jih je kasneje vodila pot, priključku Šmarje - Sap, nadvozu Brezje, posebej velike spremembe, seveda pozitivne, nas čakajo v povezavi z rekonstrukcijo železniške postaje, ki bodo podobo Gro- supljega močno spremenile. Predsednik Krajevne skupnosti Šmarje - Sap Janez Pintar pa je pohodnike povabil, da na poti naredijo kratek postanek pri Družbenem domu Šmarje -Sap, kjer se bodo lahko okrepčali z malico. Izkazalo se je, da jih ni pričakala le malica, ampak tudi harmonika, ki jim je zagotovo dala še nekaj dodatnega ela-na za nadaljevanje poti vse do Pekarne Grosuplje. Jana Roštan, foto: Brane Petrovič Spomini na upor V dnevih pred 27. aprilom, dnevom upora proti okupatorju, je Združenje borcev za vrednote NOB Grosuplje organiziralo okroglo mizo na temo: Grosupeljsko območje v času upora proti okupatorju. K sodelovanju so povabili tudi Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo. Na okroglo mizo so povabili tudi šolnike, predvsem tiste, ki se ukvarjajo s poučevanjem zgodovine, pa se žal povabilu niso odzvali. Tako je bil dogodek razdeljen na dva dela. V prvem sta predsednik ZZB NOV Grosuplje Franc Štibernik in Anton Podr-žaj predstavila dogajanje na grosupeljskem območju v času tik pred in med 2. svetovno vojno. Franc Štibernik je predstavil predvsem podatke o dogodkih na območju Šmarja, Grosupljega in Št. Jurija. Za prikaz dogajanja na širšem grosupeljskem območju žal ni bilo dovolj časa. Anton Podržaj pa je predstavil svoje videnje in doživljanje dogajanja na šentjurskem območju. Tovrstna pričevanja v sedanjem času dobivajo vse večjo veljavo. Saj se zgodovina oz. opis zgodovinskih dogajanj vse bolj opira tudi na t.i. ustne vire. Zato je potrebno, kot je dejal moderator dogodka Jan Pirnat, izkoristiti še živečo generacijo naših dedkov in babic ter ohraniti njihove spomine. Pomembno je tudi to, da so se razpravljavci izognili dajanju vrednostnih sodb o dogodkih in ljudeh. Saj prav te največkrat razdvajajo. Trudili so se prikazati objektivna dejstva. Njihovo vrednotenje in interpretacijo pa je, kot je dejal eden od sodelujočih, treba prepustiti zgodovinski znanosti in zgodovinarjem. Za prehod na drugo temo, to je dogajanje med slovensko osamosvojitveno vojno v letu 1991 na grosupeljskem območju, je poskrbel mladi član gledališča Hiša Jernej z doživeto interpretacijo pesmi grosupeljske pesnice Ane Gale. V drugem delu je Miloš Šonc predstavil nastanek ter organizacijo različnih struktur v času pred in med slovensko osamosvojitveno vojno. Kot velik poznavalec takratnih razmer, saj je bil eden od 58 GROSUPELJSKI ODMEVI | Maj 2018 Volilna priloga Anton Podržaj, Franc Štibernik, Jan Pirnat, Miloš Šonc in Franc Skalja pomembnejših akterjev takratnih dogajanj, je podrobno opisal vso razvojno pot in delovanje tako Teritorialne obrambe, Manevrske strukture Narodne zaščite kot tudi takratne slovenske Milice. Predstavnik Območnega združenja vojne za Slovenijo Grosuplje Franc Skalja je bil v času slovenskega osamosvajanja načelnik štaba Civilne zaščite občine Grosuplje. V svojem prispevku je dal poudarek predvsem aktivnostim v zvezi z oceno ogroženosti prebivalstva v slučaju kakršnih koli nepredvidenih dogajanj v zvezi s skladiščem streliva in minskoeksplozivnih sredstev v vojašnici Kamna gorica v neposredni bližini Grosupljega. Pri tem so bila še posebnega pomena pogajanja z vodstvom vojašnice, v katerih je tudi sodeloval. Ta pa so pripeljala do mirnega razpleta in umika JLA iz vojašnice brez zapletov, ki bi lahko imeli za Grosuplje in njegove prebivalce katastrofalne posledice. Udeleženci okrogle mize so z zadovoljstvom zapuščali dvorano Mestne knjižnice Grosuplje, saj so izvedeli za marsikatero še neznano dejstvo tako iz časa upora proti okupatorju kot iz časa slovenske osamosvojitve. Hkrati pa jim je ostalo še dovolj prostora za lastni pogled na takratna dogajanja. Franci Zorko Nogometni turnir Grosuplje Open V nedeljo, 6. maja 2018, je potekal Grosuplje Open 2018, zadnji v sklopu šestih nogometnih turnirjev. Je eden močnejših turnirjev za to starostno kategorijo, na njem pa so nastopile vse najboljše nogometne šole iz Slovenije. Udeležilo se ga je kar 19 slovenskih in 1 italijanska ekipa, skupaj preko 240 mladih nogometašev. Turnir so si poleg nogometnih navdušencev, v športnem parku Brinje jih je bilo v nedeljo prisotnih več kot 600, prišla pogledat tudi župan Občine Grosuplje dr. Peter Verlič in direktor občinske uprave mag. Dušan Hočevar, pridružil se jima je tudi Andraž Zrnec, predsednik Nogometnega kluba Brinje Grosuplje. Zmagovalec turnirja Grosuplje Open 2018 je bilo Nogometno društvo Bilje, drugo mesto je zasedel Nogometni klub Olimpija, tretje mesto pa je pripadlo Nogometnemu klubu Rudar Velenje. Ekipi Brinja sta zasedli 12. in 18. mesto. Ob tem velja omeniti, da je na podelitvi nagrad sodeloval tudi nekdanji slovenski reprezentant Milenko Ačimovic. Klavdija Mehle, foto: Brane Petrovič Oglasi GROSUPELJSKI ODMEVI | MMaj 2018 59 Oldbojkarji Ekipa Oldbojkar na vadbi v OŠ Luisa Adamiča v Grosupljem Z desne na levo : Janez, Lovro, Fonzi, Nace, David, Franci, Rado, Sašo, Milan in vaditelj Miran V okviru Športnega društva Grosuplje deluje moška rekreativna skupina, poimenovana OLDBOJKAR. Redno se srečujemo vsak ponedeljek od 18.00 do 19.30 v telovadnici OŠ Louisa Adamiča. Skupina trenutno šteje 10 članov, starih med 60 in 80 let, nekateri vadijo že več kot 20 let. Povezuje nas dobra volja ter želja, da v dobri družbi ohranimo življenjski optimizem. Skupino je do leta 2017 vodil profesor športne vzgoje Marjan Rojko. V sezoni 2017/18 pa ga je zamenjal Miran Rutar. Vadba vključuje vaje raztezanja, razgibavanja, dihanja in ravnotežja, saj zanesljivo gibanje preprečuje padce, ki so v naši starosti lahko zelo nevarni. V drugem delu pridobivamo spretnosti z žogo - posamezno, v dvojicah in v skupinah in nato v tretjem delu vadbe v dveh skupinah igramo odbojko. Skupino so v tej sezoni obiskale članice Odbojkarskega društva Vič in nam prikazale nekaj odbojkarske tehnike, za kar smo jim posebej hvaležni. Upamo, da nas še kdaj obiščejo in nam popestrijo vadbo. V bodoče si želimo tudi druženja s primerljivimi skupinami v okolici. Ob zaključku sezone se bo skupina sestala na zaključnem pikniku in tako okronala uspešno sezono brez poškodb. V sezoni 2018/19 želimo povečati število vadečih, promovirati zdrav slog življenja in starejšim omogočiti kvalite- tnejše tretje življenjsko obdobje. Zato vas vabimo, da se nam priključite in se po 25. 8. 2018 včlanite v našo skupino. Bodite prepričani, ne bo vam žal! OLDBOJKARJI Športni klub Tial na državnem prvenstvu Cheerleading zveze Slovenije Cheerleading zveza Slovenije je v soboto, 14. 4. 2018, organizirala državno prvenstvo v kategorijah cheerleading in cheer-dance v Športnem parku Kodeljevo v Ljubljani. Najboljše tekmovalne skupine iz cele Slovenije je spremljala velika sodniška zasedba, sestavljena iz domačih in ameriških sodnikov. Na samem tekmovanju je bilo moč videti kar 140 nastopov. Za plesalke grosupeljskega kluba lahko državno prvenstvo zaključimo le z eno besedo: NORO. Nastopilo je 6 naših ekip in dva hiphop para iz ljubljanskega studia, na koncu pa se je predstavila še slovenska mladinska cheer pom reprezentanca, ki se čez nekaj dni odpravlja na svetovno prvenstvo v Ameriko in v kateri so tudi tri plesalke iz našega plesnega studia iz Grosupljega. Domov smo prinesli resnično zavidljive rezultate. 2. mesto Tial Peewee (CHEER POM OTROŠKE SKUPINE) 2. mesto Tial Junior (CHEER POM MLADINSKE SKUPINE) 3. mesto Tial Junior (CHEER HIPHOP MLADINSKE SKUPINE) 3. mesto Tial (CHEER POM ČLANSKE SKUPINE) 3. mesto Tial Peewee Basic (CHEER POM OSNOVNE OTROŠKE SKUPINE) 4. mesto Tial Mini (CHEER POM MINI SKUPINE) Hvala vsem dekletom za trdo delo in voljo, hvala trenerkam za mirne živce in predvsem hvala staršem in navijačem za glasno podporo s tribun! ŠK Tial, Dean Schmautz Oglasi GROSUPELJSKI ODMEVI | MMaj 2018 60 Rokometni klub Grosuplje vabi na DAN ROKOMETA 2018 Vsi naši rokometaši, od najmlajših selekcij pa do članske vrste, so delali in pridno trenirali celo sezono, od avgusta do maja z vmesnimi krajšimi prekinitvami. Po naporni sezoni se spodobi, da naredimo pregled opravljenega dela in uspešnosti ekip, pred tem pa je na vrsti še bolj prijeten del in sicer DAN ROKOMETA 2018, kjer se bodo predstavile vse selekcije našega kluba. Prireditev bo potekala v soboto, 2. 6. 2018, v Dvorani Brinje Grosuplje ter njeni okolici od 14. ure dalje. Poleg športnega dela člani RK Grosuplje pripravljajo tudi nekaj presenečenj in seveda bo poskrbljeno tudi za družbeno zabavni del z dobrotami naših sponzorjev in donatorjev. Vabljeni vsi člani, nekdanji rokometaši, starši, prijatelji rokometa, donatorji in seveda podporniki našega kluba, da se nam pridružijo na naši prireditvi, s čimer bomo obeležili tudi že 58. obletnico obstoja kluba. Po zaključni prireditvi bodo vse ekipe v juniju nadaljevale s treningi za ohranitev kondicije, naša najmlajša tekmovalna ekipa (igralci letnika 2006 in mlajši pod vodstvom Francija Zidarja) in hkrati tudi najbolje uvrščena klubska ekipa v državi, pa se bo v začetku julija za nagrado udeležila močnega mednarodnega turnirja EUROFEST 2018. Potem pa vsi na počitnice, zopet pa se vrnemo septembra, v sezoni 2018/19. Za RK Grosuplje: Janez Boljka Kapetana nasprotnikov na revijalni tekmi - Dan rokometa 2017 Utrinki z revijalne tekme nekdanjih in sedanjih igralcev RK Grosuplje -Dan rokometa 2017 Ekipa 2006 in mlajši Z enajstimi odličji z državnega prvenstva 27. državno prvenstvo z zračnim orožjem na 10 m se je v letu 2018 odvijalo za mlajše kategorije do 17. leta starosti v Kidričevem, za kategoriji mladincev in članov pa v Gorišnici pri Ormožu. Nastopilo je 663 tekmovalcev iz 63 različnih društev iz Slovenije. Državnega prvenstva se je udeležilo tudi 37 strelk in strelcev iz Strelskega društva Grosuplje in osvojili so kar 11 odličij. V Kidričevem so na zmagovalne stopničke stopile tri ekipe in štirje posamezniki, v Gorišnici pa prav tako tri ekipe in ena članica. Največji uspeh so požele kadetinje Sara Slak, Hana Predalič Pulko in Olja Kolenc, ki so že v tretje izboljšale svoj Mlajše pionirke, 1.mesto Ekologija / Zdravje / Dobrodelnost GROSUPELJSKI ODMEVI | Maj 2018 61 Člani PI, 2.mesto ekipni državni rekord in osvojile naslov državnih prvakinj. Prav tako so se vse štiri kadetinje, ki so nastopile na državnem prvenstvu, uvrstile med prvih šest najvišje uvrščenih. Najmlajša Sara Slak je ponovno presenetila, saj je osvojila naslov podprvakinje, tokrat v kategoriji kadetinj. Naslov prvakinj je osvojila tudi ekipa v sestavi: Inja Urbas, Tinkara Andročec in Neja Ribič, ki so prvič nastopile v kategoriji mlajših pionirk. V konkurenci 34 mlajših pionirk je Inja Urbas osvojila bronasto, Tjaša Kužnik pa srebrno kolajno. Mlajši pionirji v ekipni sestavi: Marko Rombo, Aleš Katarinčič in 2an Krejan Cingerle so osvojili 4. mesto, Mark Rombo pa je z odličnim rezultatom posegel po bronasti kolajni v konkurenci 93 nastopajočih. Tudi najmlajše članice društva, cici-banke, so stopile na tretjo stopničko. Za ekipo pa so tekmovale Katja Krejan Cingerle, Lana Kužnik in Maša Zorc. Ekipno so bile uspešne ekipa mladink s puško v sestavi: Rebeka Slak, Laura Erjavec in Anja Trontelj in ekipa mladincev s pištolo v sestavi: Amadej Slak, Žiga Mi-klič in David Gašperič, ki sta se uvrstili na 3. mesto. Ekipa članov s pištolo je osvojila odlično 2. mesto v zasedbi: 2iga Habjan ter Rok in Franci Ivanc. Klavdija Jerovšek se je uvrstila v finalno tekmovanje z zračno puško v članski kategoriji in osvojila bronasto kolajno. Rok Ivanc, ki se je prav tako uvrstil v finale s pištolo, pa 4. mesto. Čestitke vsem udeležencem državnega prvenstva in veliko veselja do strelskega športa še v prihodnje. Mateja Kernjak Slak Ko hrabrost in pozitivnost v značaju imaš, ljudem veliko dobrega daš. Problem v izziv spremeniš in se življenja veseliš. A proti usodi nemočni smo vsi, pa če naše srce še tako si drugače želi. Vendar nekdo, ki ga resnično rad imaš, nikoli ne umre, le daleč je. Telo od nas se poslovi, a duša... duša vekomaj živi. ZAHVALA ob boleči izgubi našega dragega sina, brata, moža, atija, tasta in dedija ANTONA PODRŽAJA (26. 2. 1955 - 12. 4. 2018) z Malega Mlačevega. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za pokazano sočutje, tolažbo in lepo izrečene besede. Hvala vsem za podarjeno cvetje, rože, mašne namene in darove za cerkev ter hvala g. župniku Andreju Šinku in članom PGD Malo Mlačevo, Zagradec, Veliko Mlačevo, Luče, Žalna in Loka za slovesen pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste in nam še naprej stojite ob strani ter nas vzpodbujate s pozitivnimi mislimi. Zahvala gre tudi vsem, ki ste se s spoštovanjem prišli poslovit od njega in ga na njegovo zadnjo pot pospremili v tako velikem številu. Hvala pa tudi vsem in vsakemu posebej, ki ste mu polepšali njegove dni in pristavili kamenček v njegov mozaik življenja. Zelo te pogrešamo! Vsi njegovi Spomini in zahvale t? omušnice gla< 56 pobra,a ves denar tarna Jože pred prijateljem, in odšla.« , )>r. s, še srečen; poglej moj primer „oče «spat«. Mm „pe|, uspavanko ,n Mama^-P""™!!'1"" e-jssisssiss"-^ sočutno vpraša. Svetli, vedri, išče, zapisuj1 kuje in snuje: zavitek, pa ga je naš Pazi : in bo »Spekla sem ti čudovit sirov P0i6del, teoa ksrcu. Naš kuža je odporne pasme i »Ne ženi si tegaKsn-u zagotovo preživel.« ZZS&tSZ***»"*"*"**" ssrkt-— Kdor ga reši, bo izvoljen - (kajpak, če bo kand^ii-aD Kviz, ki skuša biti malce hudomušen 1. Koliko čevljev (št. 43) meri v dolžino Županova jama: a) 2370 b) 1520 c) 1990 2. Fantje iz naših krajev so »služili cesarja« : a) v sedmem regimentu b) v sedemnajstem regimentu c) v sedemintridesetem regimentu 3. Kateri izraz z morfemom »žu« pridnega človeka največkrat obišče? a) župnik b) župan c) žulj 4. Poišči ime za prvi red pri ročni košnji? a) škupnik b) skušnik c) skušnjavec 5. Kateri glasbenik naj bi predvidoma imel največ težav z sečili? ji ' eh g jS Leopold Sever - -. t ^ i »h * ftmffi iftrir Kako je Miha stiskaško teto prelisičil ^ lv Marjeta je bila samska teta. Domačim ni bila v breme, ker je hodila v službo, v korist pa tudi ne; po naravi je bila namreč varčna, malone skopuška. »Boste pa več dedovali, ko me bo pobralo,« je rekla če je kdo od domačih kaj namignil. Le za eno stvar ji ni bilo škoda denarja - rada je jedla čokoladne bombone, zategadelj je imela doma na zalogi veliko te robe. Kajpak pod ključem, da se je ne bi polastil nečak Miha ali kak drug sladkosned. Nekoč se je teta slabše pocčutMa, pa so jo poslali v nečakovem spremstvu k zdravniku. Spotoma sta stopila še v trgovino po velik »škrni-celj« čokolade, da sta se sladkala, čakajoč na dohtarja Razpoloženje pa je naglo prešlo v zaprepadenost, ko je zdravnik Mj povedal' da ima najbrž sladkorno, zato bog ne daj kakšnih sladkarij. Tiste čase še ni bi|o cčalcaNh dob, zato sta kar nadaljevala pot na nove preglede v Ljubljano. Na vlaku je teta dolgo časa tuhtala, nato pa posegla v cekar in Mihi dala kupljeno: »Na, pa uživaj!« je rekla s turobnim glasom, »jaz ne smem več.« Na polikliniki je teta prišla iz ordinacije spet vedrega obraza. Raziskavi so namreč pokazale, da ne gre za sladkorno in izrecna prepoved sladkarij je bila preklicana. Nenadoma pa je srepo pogledala nečaka: »Kje imaš bombone, daj jih nazaj!« »Kako, saj sem jih pojedel,« je hladno odgovoril in ji pomahal s prazno vrečko pred nosom. Miha je namreč dobro poznal teto, zato je za vsak primer poskril sladkarije po žepih in pustil prazen »škrnicelj«. Nazaj grede je teta na vlaku molčala, le tu in tam je s pogrebnim glasom zabrundala: »Kdo bi si mislil, da jih bo paglavec tako hitro zmlatil!« Oglasi GROSUPELJSKI ODMEVI | MMaj 2018 63 zobna am PUnadent > estetsko zobozdravstvo, > protetika, > implantologija, > otroško zobozdravstvo, ( > brezbolecinsko lasersko zobozdravstvo, > zdravljenje parodontalne bolezni Draga 1, 1292 Ig • Prodajam vikend/zidanico z vinogradom. Lokacija: Debeli hrib pri Temenici. Cca. 1700 m2 vinograda in sadovnjaka, voda in elektrika, čudovita narava, samo 40 min. iz Grosupljega. Primerno za mlajšo družino ali dva mlajša upokojenca z željo živeti v neokrnjeni naravi s solidnimi sosedi. Več na: Bolha.com: "zidanica -bivalni vikend - vinograd Debeli hrib - Temenica" kontakt: Andrej 041 550 952 ZZ© Goran Petrovič dr. dent. med. zasebna zobozdravstvena ordinacija 2olet Za sproščen nasmeh skrbimo že 20 let. • preventivni pregledi in posveti • konzervativa • protetika • certifikat za vgraditev bredent SKY implantatov • nevidni ortodontski aparati INVISALIGN • rtg digitalno slikanje zob BREDENT IMPLANTANT 480,00 € bredent invisalign* medical Goran Petrovič dr. dem. med., Adamičeva 30,1290 Grosuplje, tel.: +386 1787 3413, gsm: +386 41723 731 DATUM/URA DOGODEK LOKACIJA ORGANIZATOR ponedeljek, 28. 5. od 9. do 10.30 ure JOGA za vsakogar VGC Skupna točka Grosuplje, Taborska cesta 6 VGC Skupna točka Grosuplje ponedeljek, 28. 5. od 10.30 do 10.50 ure Vodena skupinska sprostitev ("Aktivni delovni odmor") VGC Skupna točka Grosuplje, Taborska cesta 6 VGC Skupna točka Grosuplje ponedeljek, 28. 5. ob 18. uri Odprtje razstave UTŽO Dvorana Mestne knjižnice Grosuplje Mestna knjižnica Grosuplje in UTŽO Grosuplje torek, 29. 5. ob 10. uri Predavanje in izkustvena delavnica "Rastlinski izvlečki v kozmetiki" VGC Skupna točka Grosuplje, Taborska cesta 6 VGC Skupna točka Grosuplje torek, 29. 5. ob 18. uri Višji nivo partnerske komunikacije: neustrašna moč ljubezni, telepatija, vizualizacija, intuicija in domišljija -predavanje Siniše P. Minardija Koščakova soba Mestne knjižnice Grosuplje Mestna knjižnica Grosuplje torek, 29. 5. ob 17.30 uri Ure pravljic za otroke od 4. do 9. leta starosti Pravljična soba Mestne knjižnice Grosuplje Mestna knjižnica Grosuplje sreda, 30. 5. od 9.30 do 11.30 ure Tečaj slovenščine VGC Skupna točka Grosuplje, Taborska cesta 6 VGC Skupna točka Grosuplje sreda, 30. 5. od 11.30 do 13.30 ure Skupina za ženske VGC Skupna točka Grosuplje, Taborska cesta 6 VGC Skupna točka Grosuplje sobota, 2. 6. ob 10. uri Dan doživetij pri Županovi jami Okolica pri Županovi jami TOD Županova jama Grosuplje sobota, 2. 6. ob 10. uri 2. srečanje društva Oldtimer Grosuplje - VSESLOVENSKO SREČANJE LJUBITELJEV STARODOBNIH VOZIL Peč 13, Grosuplje (Turistična kmetija Gioahin) Društvo Starodobnih vozil in motorjev - Oldtimer Grosuplje sobota, 2. 6. ob 14. uri Dan rokometa 2018 Športna dvorana Brinje Grosuplje Rokometni klub Grosuplje nedelja, 3. 6. ob 9. uri JUBILEJNI 20. KOLESARSKI MARATON TREH OBČIN Start: na Kolodvorski cesti v Grosupljem Kolesarsko društvo Grosuplje in Občina Grosuplje torek, 5. 6. ob 18. uri Razlike in dopolnjevanje ženske in moške energije ter boj med spoloma - predavanje Siniše P. Minardija Koščakova soba Mestne knjižnice Grosuplje Mestna knjižnica Grosuplje sreda, 6. 6. ob 18. uri Odprtje razstave slik Vandane Cankar Galerija Mestne knjižnice Grosuplje Mestna knjižnica Grosuplje petek, 8. 6. ob 18. uri POPOTOVANJA, zaključna produkcija baletnih skupin TeGIBlo Kulturni dom Grosuplje KD Teater Grosuplje, ZKD Grosuplje petek, 8. 6. ob 19. uri Gasilska veselica v Račni; Dejan Vunjak in Brendijeve barabe ter Ansambel Skrivnost Pred gasilnim domom v Račni PGD Račna nedelja, 10. 6. ob 13. uri Pohod »Spoznaj sosednjo vas« Št. Jurij (start) - Velike Lipljene - Rožnik - Male Lipljene -Škocjan - Tabor nad Cerovim (cilj) TD Tabor - Št. Jurij ponedeljek, 11. 6. - petek, 15. 6. Sprejem bralcev - podelitev priznanj za samostojno branje učencem 2. razreda Dvorana Mestne knjižnice Grosuplje Mestna knjižnica Grosuplje torek, 12. 6. ob 18. uri Kavarniški večer z Jolando Ravnikar in violinistkami Dvorana Mestne knjižnice Grosuplje Mestna knjižnica Grosuplje sobota, 16. 6. ob 19. uri Gasilska veselica v Grosupljem z Ansamblom Gamsi in Petkovo pumpo Pred gasilnim domom v Grosupljem PGD Grosuplje sreda, 20. 6. ob 17. uri SLOVESNOST OB OBČINSKEM IN DRŽAVNEM PRAZNIKU, DNEVU DRŽAVNOSTI Kulturni dom Grosuplje Občina Grosuplje petek, 22. 6. ob 19. uri Gasilska veselica v Žalni z Ansamblom Nalet; Veselica bo na Plešivici pri Žalni s pričetkom z otroškim programom ob 19. uri. Plešivica pri Žalni PGD Žalna petek, 22. 6. ob 20. uri VEČER POD LIPO, koncert vseh pevskih zasedb ZKD Grosuplje v počastitev dneva državnosti Pred Kulturnim domom v Grosupljem KD Lotos Grosuplje, ZKD Grosuplje nedelja, 24. 6. ob 16. uri Svečana prireditev PGD Ponova vas, ob praznovanju 90. letnice obstoja Pred gasilnim domom v Ponovi vasi PGD Ponova vas četrtek, 28. 6. ob 18. uri Odprtje razstave Likovne skupine Paleta Galerija Mestne knjižnice Grosuplje Mestna knjižnica Grosuplje sobota, 30. 6. ob 20. uri Gasilska veselica v Šmarju - Sapu z ansamblom Nemir Pred gasilnim domom v Šmarju - Sapu PGD Šmarje - Sap vsako soboto od 10. do 12. ure Razgibajmo možgane s šahom Čitalnica Mestne knjižnice Grosuplje Mestna knjižnica Grosuplje vsak petek od 10. do 12. ure Biba se s knjigo ziba - srečanje za mamice z dojenčki Pravljična soba Mestne knjižnice Grosuplje Mestna knjižnica Grosuplje