POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI pri PTT enoti 66310 I* y.J
SLEKOVEC ALEKSANDER NAZORJEVA 13,66310 IZOLA
MAHI
UL
v-
Pust je mrtev, živele maškare!
MARIJI DOBRO KAŽE
Odkar je na srečanju z novim ministrom za kulturo Sergijem Pelhanom (bilo je nedavno tega v Kopru) ravnateljica Medobčinskega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Daniela Tomšič omenila našo propadajočo cerkev in prosila za pomoč , se Mariji Alietski precej dobro godi, raste pa ji tudi ugled.
Pomotoma je bila izpuščena s seznama spomenikov, veljavnega za srednjeročnoo obdobje, a se je že konec minulega leta znova znašla med njimi, gospod Pelhan je na nedavnem srečanju konservatorjev v Ljubljani v slavnostnem nagovoru omenil prav ta spomenik, ki da se mu godi krivica, in že nekaj ur zatem podpisani skoraj stoodstotno zagotovil, da bodo na republiki dali tudi denar.
Več ljudi jo je v zadnjih tednih tudi obiskalo,
nazadnje spet z republike, ki so sicer prišli zaradi orgel, ki gredo prav kmalu v restavriranje, da bodo še letos igrale na enem od koncertov v počastitev Tarsijeve obletnice v Kopru. Predračuni so okvirno nared za ureditev strehe in prezbiterija, ki je v največji nevarnosti, skratka vse gre kot po maslu, celo tako zelo dobro, da ho treba držati pesti ali fige, kar pač bolj pomaga.
Občinskim poslancem in vladi pa še nasvet: dobro hi bilo, če bi ob tem srečnem naključju poskrbeli za izvedbeni akt za območje, kder ta cerkev stoji (mimgrede tudi Manziolijeva), na osnovi katerega se lahko izdajajo lokacijska oz. gradbena dovoljenja. Če v republiki kdo, ki nam ne privošči te prenove, spomni, da je to po pravilih igre nujno, ne bo iz vsega skupaj nič. Če že imamo pravobranilce za ugtavljanje zakonitosti delovanja Medobčinskega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, bi bilo dobro pogledati tudi, kako se nekaterim zakonitostim streže doma... Saj poznate zgodbo o človeku, ki si ni upal na sonce._______________________Neva	Zajc
V tej številki še:
- DRUGA NACIONALIZACIJA?
- NAJEMNIŠKI SINDIKAT
- CESTE SO ŠKIFO
- KAKO VISOKA BO ŠOLA?
- VESLAČI SO PRAVI
LEPA VEST
Izolskim obrtnikom in podjetnikom sc obeta vsaj nekaj možnosti za oživitev dejavnosti.
Na predlog IS je Splošna banka Koper ponudila možnost kratkoročnih kreditov z zmanjšano obrestno mero. Namesto dosedanjih 23 odstotkov leme obrestne mere naj bi ta znašala 18 odstotkov, 3 odstotke pa naj bi subvencionirala občinska vlada, hkrati pa bodo najemniki takšnih kreditov lahko konkurirali še za 7 odstotno subvencijo obrestne mere iz republiškega proračuna. Izvršni svet je ponudbo sicer obravnaval vendar pa sklenil, da bo poiskal tudi ponudbe drugih bank, ki delujejo na tem območju in sc šele nato odločil za morebitno subvencioniranje dela obrestne mere.
FEBRUAR / 93
(DM) Zakrivanje obraza je znana izolska umetnost, prav za danes (četrtek, 25. februar) pa se obeta elitni popustni ples v maskah, saj bodo skupščinski poslanci znova govorili o projektu izolske marine. Kakšne maske si bodo tokrat nadeli udeleženci razprave, ki se kot jara kača vleče skozi poslanske klopi. Investitorji bodo maskirani v dobre vile.
Iz oči jim bo sijala dobrota in skrb za dobrobit Izola-nov. Marjan Vrabec, avtor projekta, bo oblečen v Kalimera. V zobeh je nenehno sicer marina v celoti, vsaka kritika pa se začne in konča pri njegovi viziji valobranov, privezov in drugih objektov. Izvršni svet bo prevzel vlogo boksarskega sodnika, ki sicer navija za enega od boksarjev, vendar nenehno opozarja na fair boj. Precej težav bo z masko imel župan. Po odhodu ministra Jazbiaška v razumevajoče LDS-ovce je skupinska maska izgubila vodjo in zdaj se mora znajti vsak po svoje.
Skratka: Na današnjem zasedanju bo moč videti kar nekaj novih mask. Kdo je za njimi pa Izolane prav malo briga. Vse bolj se namreč zavedamo tega, da nas investitorji nekritično posiljujejo s svojim
projektom in da nam druga stran že nekaj časa trosi najrazličnejše polresnice. Strankarski premiki po volitvah so nekoliko spremenili razmerje sil, tako da se zainteresirane stranke v sporu vsaj pogovarjajo.
To pa je tudi razlog za optimistična pričakovanja, da bo projekt tudi v tretjem poizkusu doživel podporo večine poslancev.
Saj vemo, da gre enim in drugim le za denar , zna povedati vsak Izolan. A kaj, ko je marina pravzaprav edina bilka, ki se je še lahko oprimemo v boju za preživetje.---------------------------  Drago	Mislcj
V zvezde gleda Ivana Scotto di Minico
UOHOjXOH
evo
Oven 21.3-20A
Ta teden sc vam obetajo nove priložnosti za večji zaslužek. V ljubezni vas čaka pomembna odočitev.
^ Ste pod izredno močnim uplivom Lune. Imeli boste ogromno energije C J	in uresničile se vam bodo stare
Bik	sanje. Pogreša vas nekdo v
21.4-20.5 znamenju raka.
E Po pustu si boste nadeli masko resničnosti. Končno boste pokazali, da ste utrujeni in da potrebujete več
Dvojčka m'ru 'n P^Ma.
21.5 • 20.6
Ne ozirajte sc v preteklost, ker so sc okoliščine popolnoma spremenile.
Od srede boste občutljivejši kot ponavadi. Potrebovali boste podporo partnerja.
Rabite veliko moči za uresničitev vaših mnogoštevilnih načrtov. Pazite na zdravje in izogibajte sc zakajenih prostorov.
Čaka vas ugoden vikend. Posvetili sc boste novi in nekoliko nenavadni aktivnosti, katera je prebudila vašo radovednost.
Rak
21.6-21.7
Lev
22.7-23.8
Devica 24.8-22.9
Tehtnica
23.9-22.10
Partner bo zelo vstrajcn. Hotel bo, da spremenite vaše mnenje o določeni zadevi. Ne jezite sc in problemček rešite z iskrenim nasmehom.
Od sobote naprej boste izredno Ili	občutljivi. Vendar ni pravih
^ J	razlogov za dvome v iskrenost
Škorpijon	vaSc8a P°slovncga ali
23.10 - 22.11	ljubezenskega partnerja.
V tem tednu boste zelo odločni,
• vendar ne presegajte vaših realnih moči. Odgovorite na pismo	ali
Strelec	Ponudbo-
23.11-21.12
%
Kozoro
Vodnar
21.1-193
X
Ribi
203-20.3
Ml OA KUHAMO
MINEŠTRA IZ BOBIČEV
400g mlade koruze 250g rjavega fižola 500g krompirja lOOg slanine 1 kost od pršuta 30g česna 1 snopič peteršilja 5g popra lOg soli
V loncu skuhamo fižol in pršutovo kost, ki smo jo prej očistili in prekuhali. Dodamo pešt /slanino, česen/ ko je fižol že skoraj kuhan, dodamo mlado koruzo /lahko tudi konervirano/, ki jo dodamo pozneje. Nato dodamo na kocke zrezan krompir. Ko je vse skupaj kuhano izvlečemo pršutovo kostjo narežemo na kocke in znova stresemo v juho. Krompir zgnetemo in začinimo po lastnem okusu.
ZAJČJI ZGVACET
1 manjši zajec 200g čebule 20g česna l,5dl olja 200g svežega paradižnika 20g moke 20g zelene l,5dl belega vina malo majarona 15g soli
Meso nasekamo na kocke ali večje kose in opečemo na olju, dodamo narezano čebulo, malo prepražimo, dodamo narezan paradižnik, česen drobno naribano zeleno, majaron, baziliko, sol in poper. Dušimo in počasi dolivamo vodo. Dušimo dokler se meso ne zmehča. Pustimo, da vsa tekočina izhlapi, potem dodamo moko, malo premešamo, dolijemo vino in toliko vode, da prekrije meso. Pustimo, da se na zmernem ognju malo prekuha. Ponudimo 7. raznimi prilogami iz testa.
«nfc
J
O J Z DOVA
anagrami Franceta Prešerna
Ker ste sc nckolilko naveličali vsakdanjih obveznosti pogrešate družbo in zabavo. Sprostili sc boste šele v petek popoldne
Ste v resnih dvomih glede problema v zvezi z delom ali stanovanjem. Poiščite nasvet pri kozorogu.
Ker se družina ne strinja z vami, niste popolnoma prepričani v vaše načrte. Kritika s strani ovna bo vpravičena.
Pomagal sem naprtati ker mudilo seje iti ko pa odšel je tja po cesti, na vrt v senco sem šel sesti.
Soseda brž me opazila, in kmalu skupaj sva bila in dala sadje je peciva, se nagajivo je šalila.
Jaz rože sem ji dal dišeče, in gledal sem jo prav boječe soseda pa je lepa zala, pod pazduho me ščegetala.
Takrat sva dolgo govorila, v vrt svoj me povabila in pri tem vprašala me, katero dekle moje je.
A nisem upal se odreči, oči povesil sem boječe.
Ko ona to je opazila, še bolj meje dražila.
J
Ko me je nato vprašala, če me je kakšna že zmešala pokimal hitro sem z glavo, začudila seje močno.
Le čakaj me ti fant poredni, ki delaš se tako nevedni, doslej imela sem te rada, k srcu tvojem druga spada.
Edino kar sem mogel reči, solze pričele so mi teči, ne mučite me več soseda, iz ust ne more mi beseda.
Ne jokaj vendar norček mali, saj rekla sem to le v šali le to spravi brž na dan, če tvojo ljubo jaz poznam.
Da, vas sem mislil reči, s tem bojim se pa očeta da on o tem kaj ne izve.
VLADA HA jfHAil
NAJEMNIŠKI
SINDIKAT
Danes bo ponovno zasedala občinska skupščina, oziroma bodo ločeno zasedali vsi štirje njeni zbori. Glede na dnevni red ni pričakovati kakšnih večjih zapletov, največ besed pa bo verjetno spet namenjenih že stokrat obdelanemu in še vedno ne usklajenem zazidalnem načrtu Marina. Dnevni red namreč vsebuje tudi točko; predlog odloka o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta Marina. Na dnevnem redu bo še en predlog odloka o spremembah in dopolnitvah in sicer družbenega plana za obdobje 1986-1990 Zaradi časovnega zamika; omenjen planski dokument se uporablja tudi v srednjeročnem obdobju 90-95 oz. do sprejetja nove zakonodaje, prihaja do neskladij in potrebe po spremembah plana in njegove uskladitve z dolgoročnimi elementi. Poleg omenjenih točk, bo izvršni svet podal informacijo o svojem tekočem delu ter aktualnih problemih, seznanili pa se bodo tudi z osnutkom odloka o graditvi in vzdrževanju zaklonišč.
Kako se bo zasedanje izteklo pa v številki prihodnji teden.
S stanovanjskim zakonom sije marsikdo uredil stanovanjski problem, žal pa vsi te priložnosti niso oziroma niso mogli izkoristiti. V izolski občini je še neprodanih več kot 500 stanovanj in da stanovalci v njih, oziroma sedanji najemniki ne bi bili povsem brez pravic se ustanavlja svet za varstvo pravic najemnikov stanovanj v občini Izola. In kaj bo delal omenjeni svet?
Svet bo spremljal uresničevanje obveznosti lastnikov stanovanj v zvezi določanjem za neprofitna, socialna, službena in profitna stanovanja; predlaga sprejem odloka, s katerim se v občini začasno predpiše najvišje dopustne najemnine;
- spremlja uresničevanje obveznosti lastnikov v zvezi s sklepanjem najemnih pogodb za nedoločen ali določen čas; -spremlja uresničevanje medsebojnih obveznosti lastnikov in najemnikov stanovanj, še posebej v zvezi z uporabo stanovanja ter skupnih prostorov, delov, objektov in naprav, pobiranjem oz. plačevanjem najemnine, opravljanjem dovoljene dejavnosti v stanovanju, oddajo dela stanovanja v podnajem, spreminjanjem stanovanjskih prostorov ter vgrajene opreme in naprav v stanovanju, vstopom v stanovanje v zvezi z preveritvijo pravilne uporabe stanovanja ter v zvezi s popravili in izboljšavami, odpovedmi najemnih razmerij, varstvom pravic sostanovalcev, varstvom pravic imetnikov stanovanjske pravice na stanovanjih, ki so predmet denacionalizacije, varstvo pravic imetnikov pravice do uporabe stanovanja, varstvom pravic hišnikov, kakor tudi uporabnikov hlšniških stanovanj.
Svet bo imel predsednika in šest članov, ki jih bo določila občinska skupščina na predlog krajevnih skupnosti.
Kot vse kaže se bomo še nekaj časa vozili po cestah, ki jih je poškodovalo jesensko deževje. Na občinsko vlado je že drugič prišel predlog za financiranje popravil cest, ki jih je načela jesenska ujma. Gre za lokalne in krajevne ceste, Korte - Podpadna, cesta v Kortah proti stari vasi; Šared Montekalvo, cesta na Bel veder, cesta Jagodje - Sp. Šared ter še nekaj makadamskih cest v občini. Komisija na terenu si je ogledala poškodovane odseke omenjenih cest in ocenila škodo na skoraj 23 milijonov SIT. V predlogu oddelka za vzdrževanje pri izolskem Zavodu za planiranje, urbanizem, stanovanjske in gradbene zadeve je rečeno naj hi se sredstva za popravilo zagotovila iz občinskega proračuna. Vlada je omenjeni predlog že obravnavala na eni iz/ned lanskih sej, in zaprosila za pomoč državo, vendar ni dobila ničesar. Tudi sedaj v proračunu ni sredstev, zato bodo morale omenjene ceste na sanacijo še počakati. Strokovne službe pa bodo pripravile prioritetni progam vzdrževalnih in obnovitvenih del, pa ne samo cest, saj je potrebno obnavljati in vzdrževati še marsikaj. Obalno sprehajališče še ni povsem končano, carinski pomol postaja ena sama luknja... Nujnost bo glavni kriterij za začetek obnovitvenih del, še prej pa treba nekje nekaj poiskati, izbrskati...
DANES SE JEJO
lil?O JfliMl
(TF)Vpetek 19.2. so se v skupščinski dvorani v Izoli zbrali vsi štirje obalni poslanci slovenskega par lamenta. Končno smo bili priča politični enotnosti obale, vzrok za to, pa zemljišča v družbeni lasti, oziroma Zakon o skladu kmetijskih zemljišč in gozr dov Republike Slovenije. Poslanci v Državnem zbir ru, Jaša Zlobec, Jadranka Šturm, Breda Pečan ter državni svetnik Danijel Božič so izrazili ogorčrnje nad omenjenim zakonom.V obrazložitvi so poveda li, da je najbolj sporen namen zakona in način, ka ko določa katera zemljišča in gozdovi bodo postali last države in katera last občin. Tako bodo po tem zakonu prišla v sklad tudi nepozidana stavbna zemljišča. Za obalne, notranjske in sevemopri morske občine pa je problematičen tudi datum (6.4.1941) na osnovi katerega se razmejuje občinska lastnina od državne. Kot vemo so bila omenjena območja na ta datum pod italijansko oblastjo in da ni datum nikakor ne more biti osnova za razmejevanje lastnine v primorskih in notranjskih občinah.
Poleg tega pa so sprejeli še amandma k 19. členu po katerem bo lahko sklad vračal zemljišča denacio naliziranim upravičencem širom po Sloveniji. V izolski občini bi tako prišlo k državno last kar 70% zemlje, (v Kopru in Piranu nekaj manj)
Državni svet je že dal veto na omenjeni zakon in Državni zbor bo tako moral o zakonu še enkrat gla sovati. Obalni poslanci bodo storili vse, da se omenjeni zakon ne bo izglasoval, če pa se bo, pa bo nujno pripraviti zakon o popravkih omenjenega zrn kona, v nasprotnem se bo obala znašla pod hudim pritiskom investitorjev iz notranjosti Slovenije.
P.S. V Državnem zboru so o omenjenem zakonu glasovali v torek in ga izglasovali. Če se bodo obalni poslanci in državni svetnik držali obljub, pa se stvar ne bo končala tu. Obeta se nam zakon o popravkih zakona, če pa še to ne bi bilo dovolj, pa bo sprožen ustavni spor. Počakajmo in videli bomo.
I/, zbirka Ctikrov Gojka
t
Spreminjajo se kraji in spreminjamo se ljudje.
Tako živahna je bila nekoč Gregorčičeva ulica in še imenovala se je drugače.
Bila je ulica P. Besenghija, ljudje pa so se fotografu nastavili pred sedanjo osnovno šolo z italijanskim učnim jezikom D. Alighieri.
To je ena redkih razglednic, kje so lepo vidne ulične plinske svetilke.
(MF) Jz odgovora na delegatsko pobudo v izolski skupščini:
Komisija meni, da je postavitev hitrostnih ovir, ki so jih nekateri poimenovali z ležečimi policisti na mestnih ulicah stvar celovite prenove cest in ulic. Po drugi strani pa gre za pravno vprašljivo rešitev, ki nima jasne opore v zakonu. Če je bila pobuda omejena zgolj na mestne ulice je treba reči, da so te zaradi nezadovoljivega vzdrževanja polne lukenj in grbin, la naprei-mer v starem mestnem jedru, ne omogočajo hitrosti večjih od 20 km/h in bi nove ovire povzročile še večje zastoje v pretočnosti prometa. Zanimivo je, daje izolska komisija za promet izoblikovala takšen odgovor prav v letu, ko so si na republiškem Svetu za preventivo prometa kot prioritetno nalogo izbrali akcijo za umiritev prometa skozi naselja. V sodelovanju s prometnimi strokovnjaki so tako izdali brošuro Umirjanje prometa-hitrost po meri človeka in v njej nakazali nekaj (v Evropi že uveljavljenih) nači-
nov s katerimi so uspešno upočasnili promet v naseljih in stem naredili življenje v njih bolj varno in prijazno. V knjižici so strokovnjaki podrobno razložili in slikovno prikazali takoimenovane akustične in optične zavore , ki povzročajo, da voznik prek njih vozi počasneje. To so okoli 40cm široki trakovi, ki so prilepljeni na cesto in so za nekaj centimetrov dvignjeni od cestišča. Praviloma so iz. grobega materiala. S tresenjem in z. drdrajočim zvokom avtomobilistom povedo, da so na območju z omejeno hitrostjo.
Hitrost skozi naselja lahko zmanjšamo tudi z. zoženjem cestišča, s preureditvijo cestnega režima, lahko postavimo hitrostne ovire (obvozni otočki z. zelenjem) in grbine, takoimenovani ležeči policaji . Na Svetu za preventivo prometa upajo, da bodo s to državljansko iniciativo vzpodbudili ljudi k resnejšemu reševanju problema omejevanja hitrosti v mestih in naseljih.
P.S. Na Mandraču smo ie prejeli nekaj ponudb izolskih obrtnikov, ki bi prispevali za nakup takšnih omcjcvalcev hitrosti.
<2001 fO iliOO...
KAKO VISOKA JE SOLA
Ustanovitev Visoke hotelirske in turistične šole v> Izoli je vse bližja, če lahko korake na tej izjemno zahtevni poti merimo po opravljenem delu.
Znanstveno pedagoški svet v ustanavljanju je že pripravil predlog programa visokega strokovnega študija hotelirstva in turizma in ga predstavil v odboru Združenja za gostinstvo in turizem Gospodarske zbornice Slovenije. V predlogu programa so vsi potrebni podatki: predmetnik z obrazložitvijo njegovega izvajanja, kadrovska zasedba visokošolskih učiteljev, ki so že pripravili učne načrte za posamezne predmete, ob njih pa tudi za določene ozke strokovne vsebine že uveljavljeni slovenski praktiki in priznani tuji strokovnjaki; materialni pogoji za šolo, ki bo locirana v hotelskem kompleksu Bcl-veder nad Izolo, kjer bo potrebno preurediti določene prostore in dograditi manjši objekt za predavalnice. Sicer pa je znano, da so v Sloveniji deljena mnenja o potrebnosti domače visoke šole za izobraževanje ljudi v turizmu. Za študij slovenskih kadrov v tujini sc zavzemajo nekateri člani Univerze; vsi pa so si soglasni v tem, da bo naša država, če bo hotela v korak z evropskim in svetovnim turističnim razvojem, potrebovala tudi ali predvsem ustrezno izobražene ljudi! Doma sc v tem šolskem letu v devetih
srednjih šolah po Sloveniji v 205 oddelkih izobražuje 5825 učencev, med njimi 1088 za poklic turistični tehnik. Jeseni bodo v 54 prvih razredov sprejeli skupaj 1728 novincev in sicer v 17 oddelkov za poklic kuhar, v 13 bodoče natakarje, 5 bo kombiniranih oddelkov kuhar-natakar, 10 gostinskih tehnikov in 9 turističnih tehnikov. Za dijake z uspešno končano srednjo šolo in znanjem dveh tujih jezikov naj bi v Ljubljani in Mariboru uvedli tri semc-sterski program izobraževanja za poklic hotelirski tehnik. Za vse ostale pa po opravljeni srednji šoli ni v stroki izobraževalne poti naprej!
Kljub pripravam na začetek visokošolskega šturdija v Izoli, pa je zdaj že znano, da letošnjo jesen vpisa še ne bo. Podlaga za program so programske zasnove. Predlog zanje sta obe slovenski Univerzi, ljubljanska in mariborska, z Obale dobili že lansko jesen, vendar, po besedah prof. Marjana Tkalčiča iz Izole, doslej še nista odgovorili. Dokaz več o počasnosti, če že ne okostnelosti, obeh hramov učenosti.
Za visokošolski strokovni študij hotelirstva bo treba najprej počakati soglasje znanstveno pedagoških svetov Univerz v Ljubljani in Mariboru in zatem žegen vlade oz. Državnega zbora slovenskega parlamenta.
Mirjam Muženič
VALILNICA TECE
Turistična valilnica v sodelovanju 7. društvom za šport in rekreacijo organizira družinski 4 dnevni prvomajski zabavno — rekreacijski oddih. Od 29.4 do 2.5.1993 vabi v Bibione, mesto na pol poti med Trstom in Benetkami, kjer pripravljajo že 18. rekreacijski pohod 18. a piedi per Bibione .
v
Ce želite prvomajske praznike preživeti v družinskem krogu, združiti zabavo in rekreacijo, dopustovati nekoliko drugače, predvsem pa poceni in razgibano, vprašajte tiste, ki so tam že bili (Neda Božič, Marjan Kralj, Danilo Markočič itd.). Informacije dobite na Mandraču, tel. 61-139.
Egregi gestori della Trattoria Ribič Isola, in un momento quando tutti si riscoprono furbi, l’arte del fare i furbastri e’ un invito da ghiottoni, e’ una tentazione a cui ci cascano in molti. Fa parte di un costume tanto vecchio quanto diffuso. Ma perche’ tutto ciò’? Non si potrebbe tentare di cambiare musica?
Non si sono neanche spenti gli echi della S.L.V. (leggi se la va ) che un intraprendente cameriere addizionava ai conti che presentava ai suoi malcapitati clienti, ed ecco che ci entrano nelle orecchie altre note di musica alberghiera . Sono note dolenti. E non solo per chi le finanzia di tasca propria. Sono dolenti anche per noi che non facciamo parte di quella schiera che si mette in moto dalle aree d’oltreconfine per andare in jugo a far una magnada . Sono note particolarmente stonate e basta. E poi sono note forti, abbondanti di decibel. Sono note che si diffondono con velocita’ straordinaria, che varcano barriere di ogni genere. Sappiamo che le nuove leggi di mercato hanno liberalizzato i prezzi e che a farne tesoro di ciò’ sono stati soprattutto i generi alimentari, cioè’ quello che Voi offrite ai vostri clienti. Pero’!
Ci sembra perlomeno un tantino fuori posto che una magnada nel Vostro rispettabilissimo ristorante costi più ’ di un pranzo servito al Danieli di Venezia. Da Voi, come abbiamo saputo da più’ parti, i Cra-vaggio (100.000 Lit.) vengono richiesti con inconsueta facilita’. Come se fossero noccioline. Suvvia! Datevi una mossa. Non vorremmo che causa i Vostri faraonici trattamenti gli ospiti decidessero di entrare in Isola solamente tre volte: la prima, l’ultima e mai più ’.
Con stima. Gianfranco Siljan
SK Koper organizira SMUČARSKI IZLET in KLUBSKO TEKMOVANJE V VELESLALOMU v SOBOTO, 27.2.1993 v FORNI DI SOPRA. Tekmuje se v naslednjih kategorijah: MOŠKI-ZENSKE
1-letnik 83 in mlajši
2-letnik 82 - 81 mlajši pionirji
3-letnik 80 - 79 starejši pionirji
4-letnik 78 - 75 mladinci
5-letnik 74 - 58 člani
6-letnik 57 in starejši - veterani
7- sekcija ZVUTS '
8 SNOWBOARD
Prijave sprejemamo do 25.2.93 v pisarni SK KOPER od 17.00 do
19.00	tel. (066) 23-420 POHITITE!
Organiziran bo tudi prevoz - cena 1.200 SIT enodnevna smučarska vozovnica -17.000 ITL odrasli SMUČARSKI /S\ SCI '4.000 ITL otroci KLUB (( W | CLUB KOPER Vr/ CAPODISRTIA
1XO Ù
N»
JAGODJE,
\1VJLB
Nekdanji konjerejec in zdaj teritorialec Marin« Pucer si je za pusta privoščil konjsko maškerado. Maskirani so bili konji, maskirani jezdeci, na koncu paše ulice, ki sojih konji zamaskirali s posebnimi vonjavami in ovirami na cesti.
Začelo seje novo obdobje peticij. Tako bi lahko rekli ob prebiranju pritožbe krajanov Plenčičeve in Brkinske ulici, predvsem stanovalcev v bližini večnamenske dvorane. Poleg hrupa, zaparkiran ja ulice in drugih podobnih težav, ki jih povzročajo obiskovalci dogajanj v dvorani je veliko srda zlitega na lokal v dvorani, ki ga uradno ni. Parkiranje in podobno bodo ustrezni organi že nekako rešili, kaj bo z lokalom, ki ga uradno ni pa ostaja neznanka.
Izvedeli smo, da v Kortah prodajajo informacije o voznem redu in šoferju lokalnega avtobusa Korte — Izola, kot za med. Avtobus namreč vozi enkrat tako, drugič tako, odvisno od tega, kdo je za volanom. Ko je za volanom Silvo so menda ceste bolj prazne, pravijo tisti s hriba.
Za Valentinovo so si člani gledališke skupine Milagro privoščili malo nenavadno valentinovanje . Pripravili so namreč posebno gledališko predstavo v kateri so obdelali kar nekaj znanih Izplanov. Obiskovalci so bili v glavnem zadovoljni, bolj kritični so bili razočarani, ocene obdelanih Izolanov pa nimamo.
IZOLSKA VRATA
OD ROMANIKE DO KLASICIZMA Gombač Tanja
PREDGOVOR
Politične težnje, ki so v državi prevladale v zadnjih nekaj letih so privedle do bistvenih sprememb na področju lastn inske strukture stanovanjskega fonda. Ta preobrat, katerega temeljna značilnost je pojav velikega števila novih, privatnih lastnikov stanovanjskih objektov, bo v kratkem času povzročil bistvenmo izboljšanje bivalnega okolja. Kolikor bo materialna raven dopuščala, bodo njihovi posegi usmerjeni v:
— izboljšanje kakovosti stanovanjskih prostorov
— prestrukturiranje dela stanovanjskih površin v gospo darske in
— urejanje zunanjosti stanovanjskih zgradb.
Če lahko za dve aktivnosti trdimo, da sta predvsem stvar potreb in nagnjenj tistih, ki bodo v teh prostorih živeli ali delali, tega ne moremo trditi za tretjo. Zanjo je namreč primerneje, če je skladna z okoljem, v katerem se stavba nahaja. Čeprav to delo nima pretenzij biti učbenik , bo lahko koristno tistim ljudem, ki bodo želeli polepšati zunanjost svojih bivališč, pa tudi tistim, ki enostavno želijo izvedeti o Izoli nekja več. V tem delu je prvič podan fotografsko dokumentiran pregled nekaterih najznačilnejših vhodnih vrat, predvsem na stavbah v izolskem starem me stu.
UVOD
Umetnost - zgodovinski pristop pomeni tudi poskus klasi fikacije po um. zgod. obdobjih. Pri izbranem objektu
Tesno sodelovanje med gospodom ministrom Jazbinškom in novinarko Primorskih novic Suša Majdo je že obrodilo prve sadove. Ob razpravi o legalnosti pozidave v Pittonijevi ulici, kjer so se prvič v zgodovini Izole dogovorili trije investitorji in družno prijeli za lopate je bilo ugotovljeno, da eden že ima vsa potrebna dovoljenja, drugi soglasja še zbira, tretji pa se tega dela še ni lotil.Naša Majda je v povzetku ugotovila, da gre za črno , belo in pegasto gradnjo.
Da imamo Izolani radi cvetje še pred osmim marcem bi lahko rekli ob zaključku usklajevalnega sestanka pri iskanju nadomestne lokacije za rastlinjake, ki so v Viližanu padle v vodo. V torek so urbanisti usklajevali lokacijo z elektrikarji in jo določili ob jušni obvoznici v blišini TP (trasformatorske postaje). Zgodba še ni končana, saj mora prej svoje reči še kmetijska služba.
Ob dejstvu, da bo potrebno pred postavitvijo prve faze rastlinjakov (1400 m/2) prekiniti kakšno zakupno pogodbo in podreti na črno zgrajeni kmetijski objekt, se bodo naše boljše polovice lahko vesele cvetja šele čez čaaaas.
O
P'Jjf VK
PUSTNI ČAS je poseben čas v letu. vrstijo se plesi, maškarade, ponekod prirejajo celo živahne pustne obhode. Svojčas je bilo maškar obilo, danes pa se pristni, stari običaji izgubljajo. Izjeme so nekateri kraji in šole, ki skušajo ohraniti tradicijo in obuditi pozabljeno. Že nekoč so verjeli, da obisk maškar prinaša srečo in dobro letino. Zato jih je bilo treba obdarovati. Prav tako staro je bilo pravilo, da se smejo maškarat samo moški, predvsem fantje. Danes se tudi na kmetih ne držijo več. Maškare so hodile v skupini, navadno v obhodu, nič niso govorile, venomer so tekale ali poskakovale, plesale, uganjale trušč, so teple , mazale s sajami, s pepelom, močile z vodo, kaj izmaknile, izpostavljale, posmehu napake v vasi. Pravilo je, da maškaram ne smemo nič zameriti in jih moramo lepo sprejeti. Sicer nam prinesejo nesrečo. S pustom odganjamo zimo, sneg, bolezen, vse slabo in grdo. Preženimo s pustom tudi vse slabo sedanjosti in prikličimo maškaram izgubljeno vsebino! Saj maškare sprva niso bile prav nič smešne, bile so resne, tudi srhljivo grozne. Le skrit v taki preobleki seje upal zemljan stopiti pred nevidenga duha! Da, tako je bilo včasih!?
učenci OS Korte
Kmalu po novem letu smo se začeli pripravljati na pustovanje. Ko sem bil star 9 let, smo bili samo trije. Aleš, Marino in jaz. IA/ trije smo igrali na trobento. Že mnogo prej smo se naučili zaigrati več kot deset pesmic. Moj očka. ...La mula de Parenzo, Jaz pa pojdem na Gorenjsko... Kasneje nas je bilo vsako leto več. Milan in Peter sta igrala klarinet, Darko je vlekel harmoniko, Miguel je igral na mali boben, Tatjana na flauto, Zdenka pa činelo. Ker smo bili vsi izučeni Muzikantje, so nas ljudje radi poslušali, velikokrat pa so tudi zaplesali.
S pohodom smo pričeli v Jagodju. V Izolo nismo hoteli, ker je bilo tam veliko drugih mask, ki so samo prosjačile in nič pokazale. Pot nas je vodila preko Belvederja, Dobrave v strun jansko dolino. Na kmetijah so nas vsako leto čakali in imeli za nas že pripravljene darove. Na dvorišču smo zaigrali, zaplesali z gospodinjo in zaželeli srečno in bogato leto. Jajc in klobas nam ni manjkalo. Tudi kakšen dinar so nam stisnili v žep. Cisto na koncu smo obiskali še dom vsakega, ki je bil v naši bližini. Le redka vrata so nam bila zaprta.
Po pripovedovanju očeta Toneta napisala Baloh Hneja.
PUSTNI LIKI V KORTAH IN OKOLICI:
ŠKOROMATI (ŠKROPITO)
CUNJASTI
PARAPAT
HUDIČ
DIMNIKAR
CUNDER
NONIČ IN NONA
CIGANKA Z DOJENČKOM
KMET S KOŠARO ZA JAJCA
ŠTIRJE GODCI
Moja babica seje rodila v Sv. Petru nad Sečovljami. Za pustno rajanje so iz kanel delali piščalke ter na njih piskali. Ko so igrali so imeli zraven tudi ustno harmoniko.Ko so se potnaškarali so imeli na sebi stare obleke, bolj cunjaste. Na obraz so si dali stare nogavice, izrezali oči in nos. Na glavo so si nataknili različne klobuke, ki sojih okrasili s pušpanom in bišljanom. Nato so odšli od vasi do vasi in od hiše do hiše.
Nabrali so slanino, jajca in vino.Mame so pekle štrudle in kroštole.
Zvečer so vsi skupaj odšli na ples, ki je trajal tri dni. V nedeljo in ponedeljek so plesali do dneva, v torek pa do enajstih zvečer. Kasneje so odšli domov ter pojedli slanino in v sredo pokopali pusta.
Po pripovedovanju none Marije pisala Petra 3.r.
LIjIIZ
>§ L del
obravnave pa to ni zmeraj enostavno doseči.
Do klasificiranja namreč lahko pridemo le z veliko toleranco. Vzrok temu je dejstvo, da so umetnostna obdobja, ki so pomembna za to geografsko področje, nastala v tujini. Ta obdobja so tam nastajala v nekem določenem času, k nam pa so zmeraj prihajala z zakasnitvijo. Njihovo trajanje tu se ne ujema z dolžino njihovega trajanja drugje, prav tako je za te pojave značilna tudi različna kakovost in obseg glede na kraj in čas pojavljanja. Naselje Izola je bilo namreč v času, iz katerega izhaja pretežni del stavbnega fonda, kije obravnavan v tem delu, pestra mešanica različnih socialnih in kulturnih slojev prebivalstva. V zadnjem stoletju je značilna prisotnost številne delavske populacije, ki je nastala kot posledica industrijskega razvoja. Pred tem pa so tu živeli le ribiči, kmetje, trgovci, obrtniki, plemiči in uradniki. Takšna struktura prebivalstva je pogojevala
izoblikovanje mešanice stavbnih značilnosti, kjer je neprimerno vedno pričakovati čiste slogovne ločnice, ki se lahko najdejo ponekod v tipično kmečkih ali tipično mestnih naseljih.
Upoštevati je treba tudi to, da so naselja živi organizmi, ki se razvijajo, pa tudi prodajajo — bodisi zaradi naravnih ali od človeka sproženih razlogov. Zato tudi marsičesa, kar je v mestu nekoč verjetno obstajalo, danes ni moč videti in ne opisati.
/
mm »...M..-var
L . -	-	.	’tClTTF'	T.	iSUFiZ	:
GRIPA NAS SCIPA
Virus gripe in podobnih bolezni se je krepko vgnezdil tudi v naših krajih. Ambulante so polne pacientov, ki jim zdravniki v glavnem nimajo kaj pomagati (lahko priporočijo le počitek, veliko C vitamina, malo kalcija, veliko čaja itd.). Tudi v šolah je že videti, da je gripa na delu, saj so nekateri razredi na pol prazni.
Za izredne ukrepe so se morali odločiti tudi v bolnišnic i, zato so začasno prepovedali obiske v bolnišnici. Ukrep je seveda treba razumeti kot preventivno akcijo, saj vs.ik pameten človek ve, kaj pomeni prehlad za tečje bolnike Sicer pa, saj je prav za takšne primere Bell iznašel napravo II imenovano -telefon.
Minuli teden je bil spet pester in uniformirani gospodje so kot običajno reševali spore, tragedije, pomagali nesrečnim in ponesrečenim.
15.2. sta sprla E.B. in J.M.. Razhajanja so bila tako velika, da seje J.M. razhudil in iz žepa potegnil nož ter z njim žugal in grozil E.B. Zoper J.M., ki je na postaji (policijski, seveda) dobro znan, bo napisana kazenska ovadba.
Tudi v Livadah je prišlo do hudih nestrinjanj. Soseda na srečo nista izgubila glave in nista posegla po hladnem orožju, ampak sta spor zgladila dosti bolj kulturno, s pestmi. Glede na njihovo gentelmenstvo ne bo sledila kazenska ovadba Temeljnem sodišču, ampak samo predlog za sodnika za prekrške.
Pošteno je bil lačen nekdo, ki je vlomil v kamp prikolico, samo za to, da si je skuhal toplo morendo. Zaenkrat nam še ni uspelo izvedeti kaj je dobrega jedel in kje je dobil sestavine za obed. Nemalo je bil presenečen tudi Pirančan Dj.A., ki je imel parkiran avtomobil pri tovarni Argo. Ubožcu iz sosednje občine so namreč odnesli avtoradio. Sicer pa je Dantejeva ulica neprenehoma na očeh tatov. Tako so vlomili še v en avto in iz njega odnesli žensko torbico z dokumenti.
Ker je bil prejšnji teden že nekako pustni, se je stopnjevalo tudi veselje voznikov in njihovih sovoznikov. Tako je rdeča katrca povzročila prometno nezgodo Kajuhovi in nato veselo in brezskrbno odpeljala v noč. Katrca ima poškodovan sprednji del in je, tako kot voznika, še niso našli. 18.2. sta policista ustavila osebni avtomobil, ki ga je sicer uspešno pilotiral L.B. S seboj je imel kar 12 sovoznikov, ki so se nad policistoma tako razjarili, da le ti niso mogli opraviti svoje dolžnosti. Najbolj prizadet je bil S.R., kateri je sploh zelo občutljiv in imajo na postaji z njim kar veliko celoletnega dela. Fantje niso uspeli z vpisom v Guinessevo knjigo rekordov, prišli pa so do sodnika za prekrške in še naprej - do temeljnga sodišča v Piranu. Čestitamo!
Tudi pri benzinski črpalki je bilo živahno. Tam se je po napornem begu pred marico v jarku le ustavil P.U., kateri je sicer z marico že imel bližnja srečanja. Tbkrat je mimo priznal poraz, zapletlo pa se je pri srboritemu sovozniku, ki je imel policajem kar precej za povedati, ker pa to ni povsem zaleglo se je B.S. še s silo spravil nad može zakona. Upravljalcem marie e ni preostalo drugega, kot da so jih odvedli na postajo, kjer so se z njimi pogovorili in jih napotili sodnim organom.
RADIO
RADIO KOPER: četrtek 18. 2., 9.35 - Amerika,
18.00 Mladim poslušalcem
petek 19.2. 11.00 - Hladno, toplo, vroče: obletnica izolske bolnišnice
sobota 20.2. 18.30 Modri val v znamenju športa
nedelja 21.2. 141)0 Vanka in Tonca
ponedeljek 22.2. 8.15 Na rešetu
torek 23.2. 18.00 - Iz kulturnega sveta
sreda 24.2. 101)0 - Tolar ni vse - finančni nasveti
RADIO MORJE: vsak dan od 8.00 do 20.00
8.10 almanah; 845 horoskop; 9.00 - menjalniški tečaj;
10.20 - pregled tiska; 11.00,15.20, 17.00 poljubčki in
klofute; 13.00 - vreme, ceste; 13.45 - pasje minute; od
16.00 dalje D.J. program; sobota od 201)0 do 241)0 -Anno domini
GALERIJE
INSULA: Prodajna razstava društva obalnih likovnikov. PETEK, 26.2. otvoritev razstave koprskega slikarja Janeza Mateliča. Matelič tokrat razstavlja dela, ki so nastala med njegovim lanskoletnim bivanjem v Parizu..
HIGH; četrtek, 11.2. ob 19.00 otvoritev razstave domačinke INGRID KNEZ - grafike, barvni linorez
V peti številki Mandrača smo poročali o ŠTRAJKU v koprskem MKC-ju v počastitev kulturnega praznika, danes pa prilagamo fotografijo Mojce Gorjan, ki je tako le ovekovečila nastop skupine STUFF.
ziiLf- u:l\
GLEDALIŠČE
SOBOTA, 27. februar ob 11.00 - Lutkovna igrica /a najmlajše:
KAM PA KAM KOZLIČEK. Nastopa lutkovno gledališče ZOOM iz Ljubljane
KINO
KINO ZVEZDA IZOLA:petek, sobota ob 1800 in
20.00	KRALJ MAMBA nedelja, ob 18.00 in 20.00 ROCKETER ponedeljek, torek, sreda ob 18.00 in 20.00 MOJA PUNCA
četrtek ob 18.00 in 20.00 PATRIOTSKE IGRE
Ciani veslaškega kluba 'Argo-Galeb Izola' se bodo sestali v petek, 26.2., na letnem rednem obč nem zboru v prostorih Go stinske šole. Dobro leto je že minilo od zadnejga srečanja: kakšen bo obračun rezultatov pretekle veslaške sezone?
Oba osnovna problema, ki sta lani bremenila delo upravnega odbora in kluba kot celota, sta še vedno prisotna na dnevnem redu.
Prvi problem je nov način financiranja. Država in druge javne institucije so in bodo vedno manj udeležene pri financiranju _ društev (na žalost !?!?). Že v minulem letu je potekalo financiranje kluba v dobrem delu preko sponzoriranja.
Nov pomen in težo je medtem dobilo samofinanci-ranje neposredno od članov in pojavijejo se predlogi, da se upoštevajo gmotne sposobnosti posameznikov (na primer: čolni v privatni lasti). O vsem tem bo vodstvo temeljito razpravljalo in odločilo.
Drugi problem je izgradnja Marine, ki bistvenmo posega v delovanje kluba in tudi v njegovo usodo.
Gre za nujno selitev v novo lokacijo in zagotovitev normalnih in po možnostih optimalnih pogojev za delo.
Pogajanja z investitorji Marine v zvezi z izgradnjo novih klubskih prostorov so še v teku. Gre predvsem za to, da veslači ne bi imeli slabših pogojev za svojo dejavnost. Ne glede na to, težave bodo, ker vsi prostori ne bodo naenkrat na razpolago, posebno zimska veslarna, ki je pomenil kvalitetno pridobitev predvsem za šolo veslanja. Prostore bo treba tudi na novo opremljati z lastnimi sredstvi, itd. Pereče pa je že vprašanje izhoda na morje. Izgradnja obale za bodočo Marino je zahtevala prestavitev splava za spust čolnov. Tako je bilo treba pristati na še enkrat daljše nošenje čolnov, medtem ko je samo spuš- Čanje postalo težavnejše in včasih tudi nevarno. Akvatorij bodoče Marine, ki je v začetku izgledal kot idealni bazen za treninge v vodi, se vsak polni z novimi pestmi: jeklene vrvi počez in drugo, so že povzročale materialne škode na čolnih. Ni slučaj, da so trenutno tri od petih šolskih čolnov neuporabni, ker so poškodovani in so v popravilu. Ne glede na vse te nevšečnosti, so veslači pridno delali in dosegli lepe uspehe.
Cilji tekmovalnih ekip ki jih je tehnična komisija postavila za leto 1992 niso bili vsi doseženi, nekateri pa so bili več kot preseženi. V primeru mladinskega enojca je sklep bil: 'Uvrstitev v finale na mladinskem svetovnem prvenstvu! Kot dobro vemo, si je Erik Tul pridobil zlato medaljo in naslov svetovenega mladinskega prvaka. Od zlate medalje izolskega četverca leta 1928, na Olimpiadi v Amsterdamu, je minilo 64 let in Izola je ponovno posegla v sam vrh veslaških dosežkov. Mladi Erik, najboljši primorski športnik 1992, se je zapisal z zlatimi črkami v zgodovino izolskega športa in mesta Izole nasploh. Sprejem, ki ga je doživel ob povratku, bo ostal v spominu vseh nas.
Da je veslanje garaški posel ni težko dokazati. Ro statistični evidenci za sezono 1991/92 je razvidno, na primer, da je Erik Tul imel v letu dni 332 treningov in 136 izhodov na morje, kjer je preveslal 2230 km, kar je povprečno 16,4 km na Izhod. To pomeni, da je Erik v letu 1991 preveslal štirikratno razdaljo od Ljubljane do Beograda. Pa tudi ostali veslači niso bili manj pridni. Vsi skupaj so preveslali 25956 km, povprečno po 13 km na vsak izhod. Ra je to vendar le delo na vodi!
Tudi v letu 1992 ni bilo drugače, zato so tudi rezultati primerno dobri in ohrabrujoči. Izolski velsači so se udeležili 21 regat, od 22/3 do 10/10, to je 7 mesecev. Sedem regat je bilo doma, ostale pa na Hrvaškem, v Italiji, Avstriji in Nemčiji. Svetovno mladinsko prvenstvo pa je bilo od 12. do 16.8. v Montrealu (Canada). Na teh regatah so si Izolani priborili 44 prvih mest, 46 drugih In 47 krat tretje mesto. Zmagali so 37 krat v enojcu in 7 krat v dvojnem dvojcu. Člani in članice so osvojili 5 prvih mest, mlajši mladinci-mladinske 8, mladinci pa 16 in pionirji 15 prvih mest. Moški so osvojili 41 prvih mest, ženske pa 3.
Te številke pomagajo razumeti stanje v klubu, njegovo strukturo in možne cilje. Gre predvsem za mlade športnike, med njimi so nekateri že perspektivni, ki vadijo parno veslanje in tekmujejo predvsem v enojcu . @ensk je še premalo, pomladek pa že dobro obeta. Na teh ugotovitveh je osnovan tudi koncept razvoja v bodočnosti, treba je razvijati široko bazo pravih veslačev. Iz ka-terh lahko po primerno daljši dobi fizične in tehnične izgradnje, skozi filter pozitivne selekcije, lahko vznika kvaliteta in je mogoče sestaviti tudi večje posadke. V ta namen deluje že tretje leto šola veslanja, ki sprejema vsako leto šolsko mladino od 9-10 let starosti. Vsestranski trening je v prvem letu dvakrat tedensko po dve šolski uri in postaja nato vedno bolj zahteven in obremenjujoč, vendar nikako ne v škodo in na račun šolskih obveznosti in zdravja. Trening se odvija na vodi, v bazenu zimske veslarne, v telovadnici in na igrišču kluba, pri obvezni zdravstveni kontroli in testiranju. Šola veslanja je tudi šola življenja, tega se veslaški delavci dobro zavedajo in bi sl radi pridobili zaupanje staršev in predvsem njihovo sodelovanje, ki lahko prispeva k boljšemu delu kluba. Veslači se bodo torej sestali na letnem občnem zboru, kjer bodo napravili obračun dela za preteklo dobo in načrtovali prihodnjo sezono. Pri tem se bodo zahvalili vsem, ki so kakorkoli prispevali in pomagali pri delu kluba. Poseb ne zahvale bo deležen Ernest Lupine, ki/e pred kratkim praznoval osemdesetletnico in se poslavlja od kluba, potem, ko je velik del svojega življenja posvetil športni vzgoji mladih, najprej pri telovadnem društvu 'Partizaif, nato pri tabornikih in naposled pri veslačih, kjer je bil na zadnejm gospodar in blagajnik. Ker smo že pri zahvali, bi se veslači ob tej priliki še radi oddolžili tudi fotografu Luki ^ Lušič, ki se je rade volje odzval in zabeležil pomembne trenutke v živl-i jenju kluba. Na svidenje torej v petek, na letnem občnem zboru.
I „	EA.
SOLSKI PING PONG
Občinsko prvenstvo v namiznem tenisu Športna zveza Izola je orga-1 nizirala občinsko prvenstvo v namiznmem tenisu za šolska športna ! društva. Tekmovanja seje udeležilo 90 osnovnošolcev iz obehiizols-kih šol. Razveseljiva je udeležba učencev višjih razredov. Po zanimivih borbah je razvrstitev najboljših sledeča:
Učenci od l.do 4.razreda:
IJure GAMS 2.Moreno MOGOROVIČ 3.Peter PUCER 4.Iztok JERMAN 5,Miran JERMAN
I Učenke od l.do 4.razreda:
I.Tina NEMARNIK 2,Sonja IUČ3Jana LUDVIK 4.Erika JAUŠEVEC 5,lva KLANAC
i Ucenci od 5.do 8.razreda:
I.Boštjan MUHA 2,Miha VATOVEC 3,Borut SOVDAT 4.Matjaž MUHA 5,Marko DOMIO
1 Učenke od 5.do 8.razreda:
I.Romina UMER 2,Tamara MORO 3,Mia BOŠNJAK 4.Martina GLAVIC 5.Elena BABIČ
| Na koncu so najbop prejeli plakete Športne zveze. Tekmovanje so odlično izpel-s jali člani Namiznoteniške sekcije Partizana Izola pod vodstvom Zdenka Švaba.
)
J M A ài r
Pred Riviero so se ustavili na centralnem stadionu in odigrali tekmo med Ta suhimi in Ta debelimi. V maskah, seveda, da je bilo bolj zanimivo.
'■ \ ttSBSHSRHMNHSfllHSttMNHttfHSB SStMtfMMSS... 868S888S M68S ^ KSR8 '■ v	'• 8888888888^8# 's #8	.•	s'	IM	MMSH8M8I	BI	>ž
prispevek ob rob
Vsako leto se dosti govori o velikem pustnem rajanju in veselju. Na žalost pa si moramo rajanje in pust omisliti kar sami. Včasih pa ni bilo tako. Obiskal nas je Ernest Cah in nam povedal, daje bilo pred tridesetimi leti v Izoli za pusta najbolj živahno daleč naokoli.
Ljudje so množično obiskovali izolsko pustno povorko, po nekaj letih pa je pust v Izoli potonil v pozabo in tudi poskusi oživljanja pred nekaj leti se niso obnesli. Ernest Cah nam je prinesel tudi nekaj slik izolskega karnevala, ki se ga mnogi verjetno še spomnete in mogoče se na slikah celo najdete.
\PRVI VLAK KI A
koperskem
Na Velikem trgu se je zbralo veliko ljudi. Zasedalo je sodišče, ki je pusta obsodilo, nakar je sledil zažig in pokop pusta na Svetilniku.
Povorka se je začela v Simonovem zalivu in nato krenila proti mestu. Tudi z vlakom.
ŽENSKA INICIATIVA IZOLA VABI
NA PRAZNOVANJE DNEVA ŽENA
V PETEK, 5.marca 1993 OB 18,30 URI V GOSTINSKI ŠOLI IZOLA
BOGAT KULTURNI PROGRAM Z GOSTI: ROSANA KOSTJAL «ŠAVRINKA BREDA PEČAN SONJA LOKAR
IGRA ANSAMBEL PRIMORSKI FANTJE
Rezervacijo in bon za večerjo dobite v trgovini z igračami Mehano, Drevored 1. maja 1/a VABLJENI
v
Hotel DELFIN	«
Tomažičeva 10, Izola
tel.(066)63-552
int.392
^	Potrebujete	nove
osebne dokumente, vizitke, reklamne fotografije,... Vrhunske barvne fotografije izdelamo v eni uri.
Seveda pa znamo poskrbeti tudi za vaše fotografske spomine.
S sodobno tehniko smo boljši.
/O
Pff’jììOf	splošna	banka	koper
PTT’s NOT DEAD jc rubrika v kateri objavljamo vaša pisma, mnenja, odgovore na posamezne članke v MANDRACU ali kaj drugega, širši javnosti pomembnega. Po sklepu časopisnega sveta in uredniškega odbora objavljamo članke dolge do 40 tipkanih vrstic. Pisma morqjo biti podpisana z naslovom avtorja. Nepodpisanih pisem ne objavljamo, prav tako ne objavljamo tistih pisem, ki so po vsebini v nasprotju z zakonom o tisku, novinarskim kodeksom, so žaljiva ali za širšo javnost nezanimiva. Pisem in fotografij, objavljenih na tej strani ne honoriramo in ne vračamo.
DOBRONAMERNA  KRITIKA____________________
V zadnji (6) številki Mandrača jc bil na zadnji strani (poleg fotografije neznane lepotice ) objavljen četrti Mandračcv test na temo prešernega pusta. Menim, daje bil test na nekaterih mestih (kljub razposajenosti) le nekoliko pregrob (morda celo žaljiv) do oseb, na katere jc namigoval. Mislim, da takemu časopisu, ko je (in želi biti) naš Mandrač, to res ni potrebno in da sc bo uredništvo v prihodnje izognilo takim nepotrebnim spodrsljajem. Pa še nekaj: ker jc spodaj podpisani sestavil prve tri teste (na temo televizije, prometa in opazovanja) in jih tudi podpisal s polnim imenom, bi bilo morda zato dobro, da bi sc pod morebitne bodoče tekste podpisali tudi drugi avtorji. Sicer pa, veselo naprej!
Dimitrij Kral
PISMO SAMEMU SEBI
Pred dnevi smo se lotili generalnega pospravljanja uredništva in ob tem zbrali nekaj deset kilogramov starega papirja (časopisi itd.). Ko smo iskali možnosti pametne uporabe tega papirja smo bili razočarani. Solarji ga ne zbirajo več, ker je odkupna cena prenizka, posebnih kontejnerjev za papir ni, smetišče je v popoldanskih
VABIMO VAS NA PREDSTAVITEV DELOVANJA BANKOMATA
pri papirnici Primorskega tiska, M. Gorki 2. v torek, 9.3.1993 od 8 do 17 ure
Pripravili smo vam tudi ugodnost. Vsem, ki boste tega dne želeli postati uporabniki BANKOMATA bomo to omogočili BREZPLAČNO.
gnjat
urah zaprto. Tako nam ni ostalo nič drugega, kot da papir odvržemo v najbližji kontejner. Ob tem so nekateri mimoidoči imeli upravičene pripombe, ki jih jemljemo na znanje in obljubljamo, da bomo naslednjič (čeprav na lastne stroške) papir oddali za pametnejšo uporabo.
MANDRAČ JKTEDNIK KS OBČINE IZOLA
Založni: GRAFFI! do a / Nriov: Mliki trg 1. boia
Odgovor« irediit: IX Mtdcj I Uredieki odbor: Neva Zajc, Vlado Ostrorii a,
Giaofraake Siljaa, Mirja« Moženč, Nataša Ret« Jebčit, AadrtjŠaratijak,
Datilo Marko« I UrediRvo: Lara Dom io, Romat Upajte, Tomaž Ferltga
Preds. ras. s»la: ZorkaSosiž
Oblkovatje: Davor» Marc
Marek GRAFFIT d aa I M: Marta Pirat
Cen: d SIT, postata zal mesecev 500 SIT, n U mesecev 980 SIT
Naklada M00 izvodov
vimiÉìijXi xAfAjfiiiijnx*
ČESTITAMO ZA GOD!
TOMO(25.2.) ALEŠ(26.2.) GABRUEL(27.2.) ROMAN(28.2.) NINA(1.3.) JANJA(2.3.) MARINKO (3.3.)
Še tri dni pa smo v sušcu. Šestina leta je mimo in počasi (ma prav počasi!) vstopamo v nov letni čas. Marec je prvi meteorološki pomladni mesec(koledearska pomlad bo nastopila z vstopom sonca v znamenje ovna, 20.3. ob 15uri in 41 minut), pa čeprav zjutraj še kar dobro zebe in tudi burja je brila. V ponedeljek 1.3. bo sonce vzšlo že ob 6 uri in 41 minut, zašlo pa bo ob 17.48 uri. Dan bo dolg kar 11 ur in 7 minut. V ponedeljek bo tudi prvi krajec in nasploh bo prihodnji teden nadvse primeren za
sajenje in sejanje. Posejemo lahko solato, redkvico in peteršilj. Rastline, ki smo jih že prej posejali v zabojčke, moramo, preden jih presadimo na prosto, utrditi. Najprej jih prenesemo ven, ob steno hiše, na sonce. Po nekaj dnevih pa jih lahko že presadimo na prosto. Zdaj je tudi pravi čas za cepljenje sadnega drevja.
Če se Atari TT M EGA STE 030 + SH 204 ne moti, bo ozračje še vedno zimsko. Sicer pa se nam obeta, po dolgoročnih napovedih, deževna pomlad.
CELOVITO AVTOZAVAROVANJE S ŠTEVILNIMI UGODNOSTIMI
AVTOl
• avtomobilska odgovornost
• nezgodno zavarovanje potnikov z zavarovalnimi vsotami za primer smrti 1.200.000 SIT, za invalidnost 2.400.000 SIT
• delni avtomobilski kasko
• DARILO: brezplačni preventivni in tehnični pregled vozila
AVTO 2
• avtomobilska odgovornost
• nezgodno zavarovanje potnikov z zavarovalnimi vsotami za primer smrti 1.200.000 SIT, za invalidnost 2.400.000 SIT
• polni avtomobilski kasko
• DARILO: brezplačni preventivni in tehnični pregled vozila
Plačilni pogoji:
• 20% popust pri gotovinskem plačilu
• 10% popust pri plačilu s 6 čeki
• 6% popust pri plačilu z 8 čeki
• dodatni popust: 5% popust za poklicne voznike
5% popust za voznike, v starosti nad 65 let
Dodatne ugodnosti:
pri pridobljenem 50% bonusu za preteklo zavarovalno obdobje v naslednjem zavarovalnem letu kljub škodi priznamo 50% bonitete pri dveh prijavljenih škodah lahko še vedno uveljavljate 30% bonus prenos pravice na zakonca in otroke prenos bonusa na novo vozilo v obdobju 5 let od odtujitve brezplačna zelena karta ob sklenitvi AO zavarovanja
Adriatic
PRIMORSKA HRANILNICA
Vem, da mi bo ob strani stala dobra zavarovalnica Agent d.o.o., pooblaščena agencija, Cankarjev drevored 4, Izola, tel 63 611
OBRESTNE MERE PRI POSLOVANJU Z OBČANI
HRANILNE VLOGE	R+LETNO	LETNO	MESEČNO
avista - na vpogled vezava od 31 do 90 dni vezava nad 3 mesece vezava nad 6 mesecev vezava pad 12 plese cev TEKOČI RAČUNI	60%R R+2% R+K)% R+12% R+15%	33,14% 63,79% 76,64% 79,85% 84,67%	2,22% 3,86% 4,46% 4,61% 4,82%
avista -na vpogled dovoljen limit na tekočem računu nedovoljen limit na tekočem računu ŽIRO RAČUNI	60 %R R+20% R+35%	33,14% 92,70% 116,78%	2,22% 5,16% 6,12%
pozitivna stanja	60%R	33,14%	2,22%
okvirni kredit na žiro računu	R+20%	92,70%	5,16%
KREDITIRANJE OBRTNE DEJAVNOSTI			
- kratkoročni krediti			
komitent hranilnice	R+20%	92,70%	5,16%
ostali	R+23%	97,51%	5,36%
-kreditiranje iz razpisanih sredstev pri SO Koper			
komitent hranilnice	R + 13,58	74,16%	4,35%
ostali	R+15,98	78,01%	4,52%
Revalorizacijska stopnja za mesec februar znaša 3,70% (2 H dni) oz. 60,58% (letna).
!>.
TEL. (066) 38-010 Poslovalnice Koper FERRARSKA 10 (Ogrlica) TEL 38-035 GORTANOV TRG (Obrtni dom) 'TEL 21-182 Poslovalnica Izola Pittonijeva 1 TEL. 65-354
Obrestne mere uporabljamo od 1.02.1993.
Upokojenci ! Izognite se gneči Tudi pri nas lahko vpišete in dvignete pokojnino.
Izpiski obrtniki ! Za vas smo pripravili nekaj zanimivih programov in ugodnosti. Pozanimajte se.