ISSN 0350-5 S61 ZA t*dn« Sončno in zelo vroče bo. 50 let Številka 22 četrtek, 12. junija 2003 mpomMATrirm DAN « ftruotj NA DALJAVO Vfi0mekJ2.1uni]a2OO3, bo ob 16. uri na UUOSKI UNIVERZI VELENJE potekala predstavitev itudi|a na daljavo prek Interneta v vfSješolslah programih poslovni sekretarin komerciallstza Studlfsko leto 2003/2004. VaDljenil gorenje klimatske naprave 280 s/T Pasje vroče poletje Po /iicinjih res vn>čili /^«xlnjť Junijskih tlneh. kJ st prav/»pr:»v slečejo/A* >*%« (xl mi bhko rekli, da se ji'vrvnu'nu niliin/mcšiilo. ()l> pasjť \ročil) dneti sv lilaciimo vsak na svoj naćin, najraje v hre/delju. V* senci» S .stadolnlcmi in le<(c>m v pijući. S psom na vrvici v veCernem hbdii. \h*s na vn>Cem asfaltu. Z dtv.nikoni v roksih. ki nas t4»knit i^^iti pred sonccni In nť «Iv^jvm ... Žal {KI čas jKiktnih dopustov/a večino ^ele prihaja, /a to t>o trv-i)a /dr/ati liidi tteluvni rítvm, ki ^a narekuje vroC vsakdanjik. Bi kar pasato. će l)i se malo ohladilo, a ne? Č vprav si pravzaprav /eflmo dol)*o, vmče fH>lelje. ■ bš, foto: vos Ob rob Tatjana Podgoršek Da je bila novinat^ka konfercnca, m kittcri so ud^vomi možje podjetju IsimÎX'm Kncr^elski sisiemî in cerkniškemu Hmiu prvdsitn i/i novo, po zu^uwilih ekološko spnjemljh ej^o nalofbo dohro dH^ktino, marsih)^a nipreseneii-fo. Nazar:^k(i íverkti, ki jo je prud dvema feioma prevzel verk-niiki hresi, je zadnjih nekaj let zaradi oponx'npproizwdnje jedro .sfxmi med lokalnimi ohkisimi in criihio dmžbo, spn u jX>ve-zar^o voiočinskem adly>rn zavat^ivo okolja, naio r ci\ùlni/x)liii-di, od nedmmci^i/ pa v /^i^omjesm i/ijskem ekoMkem dmsmi (7SHL)). Iz^adnja nodo krajani veseli, da je nai>osled prišlo do težko pričakovanega! preolmita. 1.6 milijona cvrov je velik znesek za nov proizi odni progntm. vendar je v primerjavi z nujno sanacijo skoraj zanemarljiv. ^Kupite nam vsaj maske, da bomo lažje dihali, Če nimate denarja za sanacijo Iverke," so besede^ kijdi je namenila direktorju cerkniškega liresta članica /SE/J Meta finkšl. Pn a dela za novo nalozlx) so že izvedli. Prebn alcem torej ostaja predv.scm tipanje, da diiijo lastnikove ekološke naptn e-diza novo naložbo. In da bo v bližnji prihodnosti znal zagotovili denar tudi za celovito ekološko obnovo Iverke. C.eteganc lx)...? Potem l)o Iverka slej ko prej zaprla svoja vrata. Oùiv Velenjski atleti ^ najboljši 9770350556014 lokalne novice Ma (iolte ne brez Zfiornjesavinjskih občin Velenj«, 5. juniju - Prcdslaviiiki podjetja OolIc Slovenija so sc viciricksprcdsiavniki Premogovnika Velenje dogovarjali o straic^kcm pariiicrstvu pri oživitvi smučišč na Golteb. V Premogovniku, kjer ves Cas poudarjajo, da se na Golte ne bodo podali hrez sodelovanja zgornjesavinjskih občin, naj hi bili po neuradnih podatkih za 5lVodstoini delež v novem mešanem podjetju pripravljeni odšteli okoli milijon cvrov. VCcraj naj bi sedli skupaj z župani leh ohíin in podjetniki in govorili o cesii do Mozirske planine in kapitalu, ki naj bi ga ohCine vložile v novo me.lano podjetje. Celovito informacijo naj hi v Premogovniku Velenje pt)da-li dan&s. (Ustilno kulturna udarniška Šoštanj-V soboto od 9. do 14. ure bo v meslu polekala čLsiil-no kulturna udarniška brigada, pod geslom Pakajc kultura. Ob čistilni akciji v in Paki bodo v Kajuhovem parku nastopili: godba /a rja, ()n/01T, Skin k, I iigh Voltage, Ne je Robida, tolkalna sekcija gliusbeneSolc Ša^tanj, harmonikarska sekcija KD Ravne in Agnes Klobovec. Čistilno brigado so pomagali sestaviti v zavodu za kulturo, v luristicncrn. gasilskem, in planiaskcm društvu ob sodelovanju številnih drugih. Ufioclen sindiciran kredit Cťije. Velenje - Bankii (Jelje je pcxJpLsala s kon2orcijcm štirinajstih tujih bank pogodbo o najemu sindiciranega krediia v višini 55 milijonov evrov. creiudi so razmere na mednarodnem trgu kapitala zaostrene, Banka Celje, ki ima na mednarodnem banûnem trgu dober ugled, ni imela težav pri pridobitvi teh sredstev, ki bodo izboljSaia striikturo vircw financiranja, pa tudi kon-kurcnCncjSo pc>nudho pri financiranju njenih komiicniov. ■ mz Poliod otrok in staršev Šmartno ol) Paki - Društvo prijateljev mladine Šmartno ob Paki bo v mcsecu juniju pripravilo več aktivnosti za najmlajše krajane. Tako bodo v soboto, 14. junija, organizirali pohod na goro Oljkoza predšolske otroke in njihove starše. Na pol se bodo podali ob 8. uri izpred vrtca v bmartnem ob Paki. Za konec Šolskega ieta pa bodo pripravili Še disco na prostem. ■ tp Danes znana imena nagrajencev Na današnji 7. seji sveta <)l)čine Mislinja ImkIo potrdili občinske nasraiencc in športnika leta Gorenje Orodjarna praznovala NainíMUl predali nov prolítni (^eíítoí' Velenje - V petek ob 13. uri so se ustavili delovni stroji v proizvodni hali podjetja C/orenjc ()rt)djarna, Iako delavci koJ številni g("Ktje - poleg predstavnikov Gorenja tudi pc»lovni partnerji -so si v/eli cas za olKležitcv 10 obletnice dci(wanja podjetja Ob tej priložnosti so namenu predali tudi nov profitni center za izdelavo lerímcíťormih orodij. Otvoritveni Irak je přeřezal vodja centra Igor Brez nikar. Za uvod v prireditev so poskrbeli trije mladi tolkalci iz velenjske glasbene šole, ki so pričarali pravo razpoloženje pred nagovorom direktorja Orodjiirne Marjan» Kovala. Ta se je spomnil začetkov, se sprehodil skozi zgodovino podjetja in optimistično napovedal rezultate v letošnjem letu. Orodjarna je zasula z delom in to takoza domače Gorenje kol za zunanje naročnike. Besede pohvale in vzpodbude je zbranim namenil tudi tzvr.^ni direktor za tehnično podrtije v Gorenje d.d. Franc Ku^ťc. Pohvalil je kolektiv, ki je v kratkih desetih letih ustvaril irdne temelje za prihodnost, ob tem, da so v zadnjem obdobju obnovili tudi poslovne prostore» pro-jektivo ... V letošnjem letu pričakujejo 11,6 mio evrw promet a, (>00.000 evrov dobička in Center za Izdelavo termoformik orodij je odpri vodja centra Igor Breznikar Kako Izdelava izgleda, je raziožil tudi vodit» nim Gorenja. kar 1,7 mio evrov vlaganja vnově investicije. **Pred petimi le-li ste ustvarih 5 milijonov evrov, 200 tisoč evrov dobička in v investicije vložili 1 milijon cv- rov.Mislim, da Številke povedo v.^,"je ob lem dodal Košec in ob tem podaril še, da v Orodjarni dosegajo 20% letno rast. ■ bš Vpis v vrtec manjši od pričakovanj /aradi preniajhnesa vpisa bo jeseni v Vrtcu Vek^nje nekaj oddelkov manj. Bojana Špeg^l Velenje - V mesecu maju se številni slovenski vrtci odločijo za razpis rednega vpisa novincev za novo Šijlsko lelo. la namreč po zakonu ni (obvezen. V zadnjih letih v večini slovenskih vrtcev Število otrok upada. Število oddelkov za jesen pa na podlagi maj.skcga vpisa oblikujejo tudi v vrtcu Velenje in Vrt- cu Šoštanj- Kol smo pisali, so v Šoštanju letos zabeležili manjši vpis kot $0 pričakovali. To pa se je zgodilo tudi v Velenju. Vrtec Velenje \cia& zapušča 260 šestletnih otrok, ki hodo jeseni začeli obiskovati prvi razred de-vetlelke. Zalo so v upravi Vrtca Velenje upali, da bodo maja vpi-Sčdi vsaj toliko novincev. Vpis namreč tudi v Velenju poteka vse dni v letu» vendar lA'cn rednega vpisa zapolnijo le Še prosta mesta po posameznih enotah. Teh jc po besedah ravnateljice Metke Čas prav v vse h enotah še nekaj, do sedaj pasov|ûsali215 novincev. Vendar pa so skupaj z ustanoviteljem, MG Velenje, zaradi manjšega vpisa morali zmanji^ti število oddelkov. Tako bo zagotovo po en oddelek m Shvíi^Í -Ena od aktualnih tem v občini Ljubno je nedvomno tudi ureditevvodne-ga režima na reki Savinji. Pred časom so si namreč skočili v lase tamkajšnji ribiči in nosilci dejavnosti. ki se ukvarjajo z vodnimi športi. Ne morejo sc namreč dogovorili, kdo. kaj in ka- ko lahko uporablja oziroma plove po reki- (Občinsko vodstvo je menilo, da bo naredilo red in določilo pravila igre (vstopne točke k reki, primerna označitev, kdaj so mogoče vožnje s kajaki, kanuji in rafli, koncesije) sspre-jetjem pravilnika o vodnem režimu. Hkrati naj bi s tem omogočili neokrnjen obstoj ribjega življa, predvsem med drsienjem. Kljub vrsti usklajevanj in iskanja ustreznih rešitev občina odloka Še vedno nima. »Občinska statutarna komisija se je zelo potrudila in pripravila (xiloko vodnem režimu, a smo na zadnji seji obravnavo tega znova preložili, à.' vcáno sc namreč nismo uspeli uskladi glede časa plovbe in višine vode. Ribiči nasprotujejo pkwbi med dreienjem. Dovtv lili naj bi jo šele po 15, maju. kar pa ni po volji plovcem, saj je voda takrat nii^ja. Plovno .sezono želijo imeti od aprila do konca oktobra,« nam je povedala županja občine Ljubno Anka Riikun in nadaljevala: » Kljub vsem do- sedanjim aktivnostim ne kaže, da bi nam zadevo uspelo re.šiti v tej sezoni. Sama se zavzemam za Í0, naj imajo oboji možnosti za svojo dejavm\>t. Toda interesi so zelo različni, nezaupanja je veliko, vsak pa ima pri tem tudi svojk(> računico.« Kolje podčrta, bodo še enkrat poskušali zbližali sprte strani, ře v roku enega meseca nc bodo na^Li kolikor toliko sprejemljivih rešitev za v.se, hodo naredili po svoje. Svetniki, ki jih očitno mineva potrpljenje, so namreč na nediivni sej i odločili, da bodo sami presodili kaj in kako. Bojana Špegel Mislinja-Žirija za napade m priznanja je že pred pripravo gradiva pregledala vse prispele predloge za nagrajence. Nagrade bodo podelili ob letošnjem občinskem prazniku, ki ga bodo obeležili ob koncu meseca. Svetnikom žirija predlaga, da letos priznanja dobijo Jože Sovič za prizadevno delo v Turističnem driiSlvu Mislinja: Franc Sovič za vsesplošno aktivnost v več občinskih društvih. Prostovoljni» ^cisilsko društvo Mislinja ob ion letnici delovanja; Marija (lornjak. umetniška vodja Okteta Mislinja: Peíra.lť-roniel, miada raziskovalka, za odlično pripravljeno raziskovalno nalogo in Danica Svedružič zaaklh'nodelovveČ društvih in v kraju. ?jrija bo zašporlnika leta 21)02 svetnikom predlagala mladega karatcjisia N^jca .klenka. Na dnevni red današnje seje so uvrstili 8 točk; med drugim bodo obravnavali Poslovno poročilo Javnega komunalnega podjetja Sk>venj CJradec za lansko leto in poslovni načrt istega javnega zavoda za leto 201)3. Seznanili se bodozvpisom vvrt-cc pod okriljem VVZ Slovenj CJradec in sprejeli finančni plan za pokrivanje dejavnosti predšolske vzgoje. Obravnavali pa bodo tudi .spremembe pravilnika o plačah funkcionarjev in nagradah članov občinskih deliivnih teles. Razgiban leden upokojencev Vsak (Jan vsaj eno Lckiiiovajijo-Zakljucok na Roi>li Vçlejye- v ponedeljek se je v Šaleški dolini pričel teden upokojencev, ki se bo, kol vedno končal z velikim srečanjem upokojencev na Rogli, Medobčinska zveza društev upokojencev Velenje je prav vsak dan pripravila kakšno prireditev, največ pa je bilo športnih srečanj. Med drugim so pripravili tudi regijsko tekmovanje upokojencev v balinanju za področje Kořalko -Šaleške p<"»krajinskc zveze. Tekmovanje je potekido na balinišču DU Velenje za ženske ekipe, moške pa so lekmovaJe na balinišču ŠOBS Velenje. Ekipe so tekmovale za prehodna pískala Pokrajinske zveze. Tek-nuwalo je sedem ženskih in cm mcxskih ekip. Prehodni pokal pri ženskah je osvojila ekipa DU Slovenj Gradec, za prvo mesto pri moških pa je pokal osojila ekipa DU Velenje 11. S tem sla se ekipi uvrstili tudi na dfiavno prvenstvo, Prehodni pokal je ekipama podelil predsednik MZDU Velenje Hiihert M nt vijak. ■ bš Ob koncu tekmovanja v balinanju je nastat a skupinska fotografija. rrviiro SAŠ i'M Bdala: čáwplsna-zaloniika m RTV ■lÉÉkfLiLJ dmlba. lo.o. Velenje Izhaia ob čeirtUh. Cena posame?ne^ cvoda 280 SÍT. mesečna naroCnina 1,100 SIT. trtmessina naroCnlra 3,150 SIT. poifetna narcčnlrá 6100 Siï. letna naročniná 11 .S50 SÍT Urednísrvo: Bons Z^ošek (direhior). Stane Vovk {odgovomr uiidnik). U^leitaKisDC-PianlrK (pomoCnica urednika), Janez Plesnih. Tabana Podgor^k. Bičana Špegel (r>ovlnar]0< Ul^ Zakošek (ur&Onica rUija), Jané ra(lnji rislilnc iia[)ra\c v obviui Sniarino oh Paki so koncaiia, slodi inoniaža opreme in poskusni zagon T Podgoréek Izgradnja Čistilne naprave v občini Smarino oh Paki jc največja nalořba v v«»aj /adnjih 10 Iciih v icm okolju. K njej ho pristopili zaradi zaŠČilc vodnili virov in zîiradi tega, ker se odpadne vode sedaj izlivajo v reko Pa-kù, la v Podgori v reko Savinjo, ki napaja piîdlalnico, iz katere se s pitno vodo askrbujejo gt> .spodinjstva v občinah /alce in Celje. V prvi fa/i bodo nanjo priključilibli/u i500g<«podinj-stev, ko bo čistilna naprava v a*-lili končana, bo njena zmogljivost 4500 populacijskih enot. Po zagolovilih odgovornih na Komunalnem podjetju Velenje, izgradnja dobro poteka. Bistvenih odstopanj od terminskega plana ni. Pred nedavnim so opravili preizkus tesnosli bazenov. (jradbena dela so praktično končana, sledi pa mon-\n7ii opreme, ki bo trajala približno mesec in pol. Konec julija naj bi opravili poskusni zagon slednje, naprava pa naj bi v celoli začela poskusno obratovali v dru^ polovici avgusta. Do letošnje jeseni» ko naj bi normalno obratovala. pabt>do potrebne še manj.^c kanaliza- cijske povezave. In kako (Xlgovaij« nije? »Ve.seli smo, da krajani spremljajo ziidevo in imajo smisel za humor. Res smo imeli nekaj te?av z delom koleklorja, vendar so postopki za pridobitev potrebnih dovoljenj za izgradnjo 200 me triw kanalizacijskega jarka praktično končani. Pomanjkljmist bomo kmalu (xi- pruvili, zanesljivo pa ne bo 7Í[-ii končnega roku in kakovosti izgradnje.« Tudi finančno naj bi naložba ostala v predvidenih okvirjih. Vredna je 157 milijonov tolarjev. Cilavnino denarja (več kol 41) odstotkov) bo zanjo primaknila država v obliki nepovratnih sredstev, občina Šmartno iz proračuna za krni in \cios odstotka, ostalo pa s taksami za obremenjevanje voda in kredit ekoUiŠkega sklada. Gradbena defa so končana, v naslednjih dneh naj bi vgraditi potrebno opremo Na Ljubnem flosarji iz devetih držav Ver kol 100 iidoležeíKxn naj l)i na konsî'esu p(id|)isai() |)isin() o iiamori o uslanovilvl /Ae/e splavarskiti inesl T. Podgoršek LjuhnonI) Suvinji - Od danes (četrtka) do nedelje, 15. junija, bo riosarsko društvo Ljubno ob Savinji gostitelj generalne .skupščine Mednarodne splavar-skc zveze. Pričakujejo več kot lOi) udeležencev iz devetih drŽav, ki ohranjajo ali gojijo različne tehnike splavarjenja fto rekah. Prišli bodo iz Romunije, Latvije, Finske, Španije, Nemčije, Italije, Francije in řcí^ke. Po predvidevanjih naj bi na kongresu podpisali pismo o nameri o asianovitvi zveze spla-varskih mest, saj sedanja organi- NOVO: PROGRAM ADRIA Q NEW LÍNE G^R^Nr pohfilvena irvdusirlja d.d. Polzela Polzela 176a, 3313 Polzela SLOVENIJA Industrijska prodajalna Delovni čas provalne: pon-pet: od 8. do 16.ure, soP: od 6. do Informacije na telefon.; 03/ 70 37130.03/70 37131 E'mail: info^oarant.si. Irttny/www.oarantsi POHIŠTVO OMAMT • POHI^hVO ZA VáA DOM! zacija deluje na združevanja posameznih druStev. Mimogrede - v Mednarodno splavar-sko /ve/o sla vClanjeni tudi Indija in Kanada. Gostitelji se na ta pomemben dogodek za občino Ljubno, ee-lotno /.gornjo Savinjsko dolino vnelo pripravljajo i^e dalj ia&a. Kot pravijo, ne smejo nieesar prepusliti naključju u več razlogov: ker so s prijavo udeleženci plačali predplačilo, ker.se želijo izka/ati kol dobri gostitelji, verjamemo pa i udi, da se bodo na osnovi prijetnega poiuija udeleženci vrnili v la del Slovenije kot lurLsli s svojimi družinami. prijatelji. V bogai program bivanja so vključili ogled vseh kuUurniii in turističnih znamenitosti občine Ljubno, Logarske doline, pravzaprav eelotne Zgornje Savinjske doline, popeljali jih bodo tudi v Maribor na spavarsko vo?njo po Dravi. Samo skupščino bodo pripravili v Narodnem domu v Celju, saj v tem okolju nimajo dvorane, kjer bi lahko organizirali simultan prevod v pelih jezikih. Tisti ude-leženei, ki ne bodo na generalni skupščini zveze, si bodo ta čas lahko ogledali znamenitosti knežjega mesta. Anka Rakun, hipanja občine Ljubno, pravi, da so na nogah vsi, ne le člani Flosarskega druátva Ljubno s predsednikom rrur\joni Nan>!<)čnikCi, da bo do prihoda udeležencev generalne skupščine Mednarodne ,splavar-ske zveze vse kol mora biti. Manjši odkup mleka ali nižje cene UKinilov i/\()znih spodbud, ki jih jo iii^ipovcdalo pristojno initiisirslvo s 1. julijem, iiapoveduje^jo /a Mlekaino \ Ai ji vnsi prc(H^i drufííiřuo pogoje poslovniija T Podgoršek Ministrstvi) za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je proračunska sredstva, s katerimi je financiralo izvoz presežkov mleka v tujino, že ski^raj porabikî. Lcu^s so izplačali milijarde tolarjev, od tegji 2,6 milijarde SIT za plačilo lanskih računov, Ministrstvo napoveduje, da bos 1. julijem prepokwilo izvozne spodbude in jih prilagodilo njihovi viSini v Evropski uniji, /aradi tega ukrepa bo v težavah celot na mlečna vvriga, saj mlekarne več kot 311 odstotkov odkupljenega mleka iz\'ozjjo, ker ga v Sloveniji porabimo manj, kot ga kmetje pridelajo. A, tudi pri izvozu. zlati na trg nekdanje Jugoslavije, težav nc manjka- V drugi največji slovenski mlekarni, v mlekarni v Arji vasi, pravijo, da napovedani ukrepi mi-nislTTrtva prina^ijo zanje, (ako kot za ostale, bistveno drugačne pogoje posl(5vanja. )'V teh dneh bomo natančneje proučili, kaj pomenijo. Pred na4e proizvajalce mleka bomo pri}>linajbržstrcmi predlogi: se bomo odpi>vedali južnim irgom. kamor izvažamo že približno 10 let blizu 20 odstotkov proizvodnje: brez izvoznih spodbud lu ne b(^mo vcč konkurenčni. Drugi predlog bo predvideval odkup vseh količin in znižanje odkupnih cen mleka: v Avstriji so te ob vstopu v Evropsko skupncKt padte za 25 oziroma 30odstolkov in ne verjamem, da bomo Ixjlje zvozili tudi pri nas. Tretji predlog pa bo kombinacija obeh. Obstoj in nadaljnje delovanje naše mlekarne omogočata le kakcjvcKtna proizvodnja in sprejemljiva cenovna po]i-lika. Prejisnji mesec smo sicer našli dobrega partnerja na iiali-janskem trgu, kjer so kupci /lasti dobro sprejeli Fermentirane i?-delke, a bomo morali na ta trg kaj vložil i, predem bomo câ tega tudi kaj imeli. Oekonomskih učinkih lega trga do vstopa Sl(3-venije v Evropsko skupnost ne bomo mogli govoriti Ocenjujem, da bti leto 2004 najbolj kritično leto za mlekarje, ki bo trajalo kakSno leto. Tisti, ki bodo preživeli, se lahko nadejajo biiljših časov lorej Sele po letu 2íHí5 oziroma 201)6. Pred vrati je realna streznitev in ta bo huda,« je povedal direktor Mlekarne ("eleia Marjan .lak(»l>. Imi/il je upanje, da bodo z njihovimi več kol 1500 dobíívitelji mleka našli za obe strani sprejemljivo rešitev. Vcďsíh 80 bili \cscli r(*kor(l(»\, danes nc Odkup mleka je prav v mesecih maj, junij in julij rekorden. Včasih so jih bili veseli, danes so jih vse manj- PrejSnji mesec so odkupili kiir blizu 250 tisoč lilrov mleka na dan, s predelavo pa niso imeli Se nikoli toliko težav kol prav tokrat. PraákarnavMurski Soboli je bila pokvarjena. Ker n)sc imeli druge možnosli, so po-skui^U mleko prašiti v Avstriji, vendar so pri tem naleteli na teb-nično-adminlstrativne težave. V minulih letih so mlečno »jopico« rcSevali tudi s prodajo konzum-nega mleka na hr%'aškem trgu, kamor so zvozili tri do Štiri cisterne oziroma od 75 do 100 li-SOĆ litrov mleku. Pa je tudi na tem trgu prišlo do izpada prodaje. »('e nc bi v začetku maja priključili nwe cisieme, ne vem, kam bi z odvečnimi količinami mleka Mislim, da je bilo to eno najtežjih obdobij v posioviinju mlekarne v novej»;:m času.« V mlekarni so za letos predvideli naiožberjo a: lo zahteven program. (ra i>o prepoloviiev izvoznih spodbud ogrozila? Marjan Jakob upa. da ne, čeprav jih nekatere zadeve prehitevajo. »Pričakovali smo. da bomo pogoji, ki smo jih začeli v letu 2003, pc\slovuli do vstopa Slovenije v Evropsko skupnost. Nove usmeritve pa pristavljajo pod vprašaj nekatere odprte zadeve. Enovečjih je skladišče lastnih iz-delktw.« Na srečo, sta naložbi, kot je projekt varčevanja z energijo innovicips-sisiem.vzaključni ťazi. Oba naj bi vplivala na zniževanje st n^ov, prav lako i u-di projekt prcčiščevanja (>dpad-nih voda V pripravi pa imajo .5e pnijekt za ncwo polnilno linijo za avtomatsko pasterilizaeijo. Konec lanskega leta so sprejeli program naložb za naslednji dve leti in za vlaganja v poso-do}>itev proizvodnje in pripravo mlekarne na zahteve Evropske skupnosti namenili več kol 2 milijardi loi a rje v. Omejitve še ne bodo potrebne Na \ ()d()oskrl)ncm sistemu Vclciijo-Sošlarij jo izdainosl vodnih \ii\)v /a 40 odstolko\ \išja od povpi crnc porabe - Najmanj rozor\ na ol)rn()nu olnine Šniarino ob T Podgoršek Agencija republike Skwenije za okolje jc konec prejšnjega tedna opozorila na nizko padino rek in potokiw predvsem na Notranjskem, Primorskem ter v cwrednji in severovzhodni Skv veniji. Zaradi su.^» so v nekaterih (^kcjljiii že ptwali ljudi, naj varčujejo z vodo, sicer bod(^ potrebne omejitvc. O čem takem zâ zdaj na Komunalnem podjetju Velenje, ki je zadolženo za oskrbo gospodinjstev s pilno vodo v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, ne razmišljajo. »Izdatm^st vodnih virov, ki oskrbujejo vodovod ni siste m Ve le nje -Šoštanj je namreč -fe približno 40 L^dstoikov vL^ja od povprečne porabe. Z naraščanjem temperature se sieer poraba vode poveča, vendar predvidevamo, da zaradi tega lei^av z oskrbo vode v dalji5cm obdobju ne bi smelo biti,« je v začetku ledna povedal vodja poslovne enote Vodc^-vod - kanalizacija Maksimiljan Ram^ak Malo drugače je slanje na lokalnih vodnih virih. 1b je v Prel-skiindelu Vlaske Cîorc. kjer je vezanih na vodovodno omrežje .100 uporabnikov. Tu je »rezer-\c<< ife za približno 20 ak.bi leirko napovedali, koliko časa bodo lahko gaspíKlinjstvom ob nadaljevanju suSnih dni §e zagotavljali nemoteno oskrbo s pitno vodo.»Tako hude suše ^e ni bilo, da bi omejili porabo vode uporabnikom, ki so vezana na vodooskrbni sislcm Velenje - Šoštanj, K zadostnim ko- ličinam jev precejšni meri pripomogla mnogo manjSa poraba vode v gospodarstvu v za-dnjiJj letih. Najprej bo po.sledi-ce dalj-^ega sušnega obdobja čutilo 2400 uporabnikov v občini Šmartno ob Paki. C"e do konca tedna inv prvih dneh prihodnjega nc bo padavin, bomo tu morali opozoriti uporabnike na varčevanje z vodo. Prav tako bo tak^'n ukrep veljal tudi zii g<")spt^dinjsrva na pi^drc^ju Prclske in Cirkové.« Po zagotovilih Muksimiljana Ram^aka Zxčke. Pa sc zgodovina vedno vrača kol slaba vest. V Jlon^ongu se je ob 14. obletnici krvavih dogodkov na Trgu ncbc.^kega miru (Tiananmen) v Pekingu na protestu zbralo okoli 50.0t)0 demonstrantih, ki so se spomnili na žrtve pokola. Nekateri žc s strahom pričakujejo prihodnjo 15. obletnico nesrečnih dogodkov. ČHrl.ťk - 5. junij Kam nas pelje nova družba, ki jijc pomemben predvsem brezkompromisen uspeh je tokrat pokazal New Y<5rk Times, Zaradi škandala, ki gaje povzročil njihov novinar, sta odstopila glavna urednika. Nwinarje namreč prepisoval Članke iz drugih časopis(W in p^.ibiral dnevnice za potovanja po ZDA, Čeprav se večinoma ni premaknil iz stanovanja v Brooklynu. Menda jc bila v.sega kriva predvsem sla urednikov po ekskluzivnih reportažah. Vendar bi se ob tem tudi nekateri odgovorni v naših časopisih lahko zamislili. S pristankom letala na iHoku Krku je vrhovni poglavar Rim-skcíkatoliške cerkve papež Janez Pavel n. pričel svoj tretji pastoralni obisk na HrvaŠkem» obenem pa jc lo žc 100. obisk Svetega očeta v tujini v njegovem Ivlclnem pontillkatu. Z letalom pa se je ukvarjala tudi na^ vlada. Rdcon 21KH) EX, nekako ne more več z dnevnega reda. lokrat so se odločili, da ga dajo v zakup. Menda je lo varčevalni ukrep, čeprav sc še ncvc kdo in pod kak-šninii p<5go-ji ga bo dobil. }Vlťk-(>. junij .Sicer pa je vlada na d^ipisni seji sklenila, da bo zamrznila plače vsem nosilcem funkcij v zakonodajni, izvršni in sodni veji oblasti ter tistim, ki so v javnem sektorju plačam po individualnih pogodbah. A kaj, ko na eni strani jemlje, na drugi pa razsipa. Recimo ustavnim sodnikom. Ti naj bi tako v svojih novih delovnih prostorih dobili vsak svojo spalnico in kopalnict). Američani in njihovi vazali medtem počasi spoznavajo, da jc Bush vojno v Iraku nujno potrebovat saj je z mobilizacijo vojaškega. političnega in medijskega mehanizmu odvrnil pozornost od slabih domačih razmer. Zato je bilo iokrat tudi bolj opazno grmenje Hansa Blixa vodje inšpektorjev Združenih narodov za nadzor nad iraškim orožjem za množično uničevanje, ki je ostro obsodil podatke ameri.^kih in britanskih obveščevalnih .služb, Nestrinjanje s tak.Šnim početjem pa s konkretnimi dejanji lahko pokažejo tudi majhni. Še posebej, če niso ogroženi zaradi posledic. Va.ški svet vasi An-temunda na .severu (jrčije je britanskega premiera Tonyja Blaira razglasil za nezaželeno osebo v času vrhunskega srečanja Evropske unije, ki bo potekale^ v bližnjem turističnem sredisču v Solunu 21. in 22. junija. Sobota - 7. junij Kjer so sindikati dovolj močni, pogajanjaz njimi postajajo težja. Evropo še vedno pretresajo pro tesli zaradi pokojninskih reform, evropski kovinarski sindikati pa so obenem .še p odprli vzhod no-nemške kolege v boju za 35-ur-ni delov nik, V Ameriki pa še štejejo »Čarovnice«. Po ocenah ameriških oblasti je več kot l.^.t)(K) muslimanov in Arabcev v ZDA nezakonitih priseljencev, zato jim grozi izgon iz državc. Je pa dež končno prebivalcem južne Indije, ki jih je v zadnjih tednih prizadel vriičinski val, prinesel olajšanje. Vendarne vsem. Za posledicami vročinskega udara, sončarice in dehidracije je umrlo 1438 ljudi. Pri spominskem obeležju na Okrcšlju pa so se tudi spomnili prerano umrlih. Pripravili so namreč spomiasko slovcsnt^t na tragično nesrečo, ki sc je v pogorju Savinjskih Alp zgodila pred šestimi leti in v kateri je umrlo pet gorskih rcševalccv. Boleči dogodek nam je Še vedno močno v spominu. 1\ecleijii - junij Poljaki so se odUičali za vstop v EU. Ob sicer nizki volilni udeležbi so vstop odJočno podprli. Očitno EU le postaja priložnost, -saj bo namreč s pridružitvijo novih članic s 445 milijoni potrošnikov največji mednarodni tr^ na sveiu in najvplivnejši trgovinski blok. Samo uvedba cvra na Švedskem, bi v petih letih tej državi prinesla lOH.tMK) novih delovnih mest v javnem sektorju. Klj u h vsakodnevnim tegobam in boju za ljubi kruhek, pa ljudem vseeno («taja veselje do zabave in druženja. Toplejši meseci so vedno prav primerni zanje. Sobota innedeijasta bili zares živahni.Takoso danes rcci-mo v Brdih, kljub nekoliko manjšemu pridelku uspe.šno skele ni I i tradicionalni praznik češenj, v Litiji pri planin.skem domu na .lančah je bilsloveaski praznik jagod, na mariborskem letali.šču pa so pripravili velik mednart:Mjni letalski miting. Za-bitvali«") se ludi vSkwenj Gradcu, kjer so Čas zavrteli za petsto let nazaj, v srednjeveški čas cesarja Maksimiljana. V mestu so namreč pripravili prvi srednjeveški tri ni dan. i'oncdcijek - 9. junij Newyorská senatorka Hillar)' Clintonje predstavila svojo obsežno knjigo .spominov, iz.šla je v rekordni nakladi milijon izvodov. V knjigi med drugim brez dlake na jeziku opisuje tudi nekaj zanimivih podrobnosti iz Časa afere Monica Levvinskv. Sicer pa o nekdanji »prvi dami« že pripravljajo tudi film. Najverjetneje bo glavno vlogo odigrala Sharon Stone. Manj prijazni pa so obeli za slovensko tekstilno, oblačilno in usnjarsko predelovalno industrijo za katero je bilo lansko leto zelo neugodno, kar se je odrazilo tudi v negativnih rezultatih, trendi pa tudi letos nLso boljši. Morda pa bo komu od njih kanček posla prinesel razpis javnega natečaja za oblikovanje možnih elementov novih državnih simbolov Republike Slovenije. Cilj natečaja so niwe rei^it-ve grba, zastave in simbola Slo ve nije. Torek* (0.lunil_^ o Kitajski pa se spet govori v prCssežnIkih. Tokrat so nad morjem na vzhodu Kitajske začeli gradili kilometrov dolg most, ki bo najdaljši na svetu. Zato pa bolj srhljive vesti prihajajo iz njihove sosede Severne Koreje. Zaradi hude lakote opažajo pojave kanibalizma. (îovori pase ludi o naši vladi, pred.sednik Anton Rop je namreč napovedal možnc")st zamenjave nekaterih ministrov. To naj bi veljalo za zunanjega ministra Rupla, ministra za notranje zadeve Bohinca, za kmetijstvo Buta in prometnega ministra Presečnika. Pogovori z njimi še tečejo. žabia perspektiva Kljub suši nekaterim voda v grlo teče rijetno jc. Če v (ej vročini malo popiJta, f^oiovo pa se prijei-no ne poàuî nuš zgomjtsavbijslá minister Jaka Presečnik ^ Znova je namreč na prepifvi. \>elikokrui so gownli. da ^a îyodu zamenja/i, zadnje gmvrice so menda najresnejše. /n ko bi Presečnika zamenjali, jcnjego]' bližnji so$ed Mirko Zame mik sam zaprosi! za razrcšnico. Pri njegovem delu v Pclkovi komisiji se mu je najbolj zit merilo lozilstw, Ker praveno izhoda v prizadevanjih za re:Silev tega nesreCnega primera v takih ravnerah ne di, je zapravil pariament, da ga nnreSi Predsednik Bona Mior ga je le malo omehčal in dogovorila sta se o lednu dni »za premislek*'. Čas se je iztekel včeraj ali danes. Šolski minister Slavko Oaberpa menda ni ne na pn-pOui niti ni/)onudil f^d^iopa. Je pa zadnji petek uradoval v Celjii. 'fît je med dntgim sprejel uidtskn-fiino scar^e\' iz J'a.^kega Kozja hi, kijiii jestrah, da jim hodo ukinil i lamhtjšnjo osnovno šolo. Če zagotovila ministra kuj veljajo, iX)šola ostala! Adrijanu Zupan jmi mu je predstavila iihi\'nasti I^gijskega študijskega središča za risianoviiei'pn ega samostojne-ga zin'odn, Visoke gosf?odarske šole. Pohtdo je sprejel »z razumevanjem" in indi obljubil že kmalu kak tolar. Problem, ki te dni že mnoge močno pesti, je vročina. In u.tť, kar pride z njo: razpoke na njts'uh in siišenje rasiHn, pa tudi vse manjši pritisk v vodovodnih ce^'ell Marsikje morajo z vodo že vanHei'uii predvsem lam, kjer so'^zaspali*'z urejanjem trajnejših virov zagotavljanja pitne wde, pa ludi lam, kjer do lukevode iako enostavno ne morejo prili. Strokovnjaki so ob zadnjih razpravah o raz meni h v okolju pri nas znova opozorili na nižanje ravni podtalnice in se\>edij na vse močnejše onesnaževanje voda. Jiidi rek in potokov. Suši^ ki močno kwji letino kmetov, so se zadnji časpridntzile Še mnoge dnige nadloge. Precejšen del države že ogroža hmškov ožig. ki vse Mj napreduje mdiproti kru jem, kjer so znani pridelo\ alci sadja. Nekateri se l)ojijo, da bo /veskočil tudi na našo .stnin. Mnogi kmetje fw so zadnji čas znova \7dignili glas zaradi mleka. Jivdvsem zanidi ukrejM Jjubljan.Mi mlekarn, ki prejšnji teden en dan niso odkiipova/e mleka, /.uradi lega .so bili prizadeti tudi kmetje v Zgornji Savinjski doUniy kjer mleko odkupujejo le mlekarne. Na najrazličnejše mičine so se morali znebili okoli 40 liirov mleka. y visokih drřavniJt organiJi vse le težme sicer razumejo, a imajo še veliko dmgdi skrbi, kise jim zd^o pj je vedno hud, tudi zalo, ker je špilu" veliko denarja. Vtem vročem času je plače funkcionarjem se\'eda tudi povsem naravno ležko zamrznili. A upajo, da jim fx) la čudež ivípel. Manj ostri lx)do do fXKslancev. Te bodo lef)0 f)opros(li, če pristanejo na omejevanje msti plač. V teh dneh pa so mnogi a' misHh Že bolj na počitnicah oziroma na dopusti kot pri delu. l^nekod si lo lahko prri'o.ščijo in malo odložgo svinčnik, drtigod .sey'edu ne in morajo držati »klešče in kladivo^ vse do zadnjega v rokah. Vsi zaposleni tudi pri tem nisi enaki A kar se plačil tiče, so .stvari, tako mnogi, še vedno obrnjene na glavo. m k Dan za počitek Jure Trampuš Zadnjič enkrat, kosem sezavlekelv Ljubljano in je hilo Velenje predaleč, da bi me - podobno, kol se to dogaja že kar nekaj tednov zapored - v grajska nedra privabila obljid)a vesele nočij .^em v brezdelni nedelji zavil v center izpraznjene prestolnice. Razen turistov in mladih /.juhljančano\\ ki.so na pripekajočem .soncv dmžno zdravili mačka, je bilo mesio samotno. .Skoraj gliflio, stra.šljivv uinijeno jc počivalo pod Ljubljanskim gradom in nič ni izgledalo, da navadno utripa v napornem ritmu urbane na^ice. Zapeljal sem .se jx> prazni Slovenski in zavH proti obvoznici, še sam ne vem, zakaj nivno tja, a kosem se pripeljal do BTC-ja, potrošniškega raja, je bilo parkirišče polno. Veni izmed nnhipovalniJt Mckjebilo na nedeljsko opoldne tolik/) ljudi, da sem komaj nasšel parkirno ni.Šo. In podobno je bilo znotraj prijetno ohlajene hale, ljudje so na-kupovrjli, ljudje so se sprehajali, ogledovah izložbe in dntg drugega, v dnižinskcm krogu so jedli nedeljska kosila in izgledah zelo .spokojno. Brez ihla\''ega razbttrjenja, kije običajno za tako banalno stvar, kot je m kupova nje. Ravno nasprotno, z razliko od osamljenih turistov so izgledali skoraj srečni. S svojimi vrečkami, gniČami otrc in praznimi denarnicami. Kljub v.sem zadržkom do družbe ohUja in umetnega ustvaijanja potrebuje bila idila nedeljskega naku-povimja popolna. Vsaj za tiste, ki so bili na pravi.sira ni prodaja negii puha... Za one druga pa verjetno ne. Ncdelj.sko delo v' trgovinah je namreč naporno, .slabo plačano, tako dntgačno oljani ljudje nakupujejo oh nedeljah zato, ker drugače nimajo ča.sa, nahipujejo ponoči, ker takrat ni gneče, nakupujejo pač takrat, kot .se jim zazdi. In če hoče trgovina ugoditi hipcu, bo pač odprta. Ceio v Nemčiji, kjer so še nedavno ob solatah ob zgodnjem popoldnevu zapirali trgovine, danes poskušajo s podaljšanjem odpiralnega časa dvignili gospodarsko rast. Referendumsko omejevanje nedeljskega dela torej ni paskiis upeljevanja socialne politike, ampak je omejevanje podjetniške svobode, izogibanje spremembam in napačen način reševanje socialnih problemov. Tudi v Velenju i/nanw trgovine, ki so odprte oh nedeljah in tudi takrat so njih ljudje. Tisti, ki tam delajo, delajo podobno kot policisti, zdravniki, novinarji, podobno kol marsikdo, delajo podobno kot v nedeljah delajo tudi dtthovniki Dan za počitek je lahko kaierikoli dan v ledniL Užitek in svoboda nakupovanja pa jc ravno w tem, da le trgovec preslepi taknU, ko to želiš sam, pa čeprav je to ravno ob nedeljah. 12. junija 2003 GOSPODARSTVO Kdo ie kdo v novi upravi Gorenia Ni)v<\ uprava (îorenja d.d. nastopi julija - (KI »zunaj« bosla v njej dva rlana: /ii»a l)c^l)cl)ak in Andrej Vizjak • Sodanjl prccisodnik upra\P Jožo Stanir odliaja \ pokoj Milena Krstić - Pianinc Velenje - Sedanji predsednik uprave M.c SianlC jc ob imenovanju ekipe, ki lx> IH. julija v (îo rcnju d.d. nastopila petletni mandal dejal, da ima dober obćutck, da je ekipa prava in slrt^ovna. In ludi pomlajena je, laka, ki ho kdaje in marketinga, zaupan tudi mandai za sestavo nwc. Lcia 1^82 je na Ekonomski la-kulicti v Ljubljani diplomiral iz mednartuinih ekonomskih od-nasov. Pet let zalemjc vParizu konCal MBA na Ecole Supérieure de Commerce. Aktivno obvlada francoski, angleški in nemški jezik. Svojo poklicno kariero je zacel gradilivCmo Celje. Leta 1986 ga kot pomočnika direktorja izvoza srečamo v Oorcnju Commère. Sliri leta kasneje je bil imentwan za direktorja izvoza v <íorenju Gospodinj.ski aparati, leta 1991 za direktorja trženja. Od maja 1993 do marea 1998 jc opravljal naloge generalnega dirckl<'»rja (iorenje Sidex France, Gorenjeve filiale v Franciji. V tem Času sc jc podjetje li- Frdnjo Bobinac nančno in organizacijsko utrdilo» preko novili kupcev in noviJî programov pa bistveno povečalo prodajo. Proizvode so začeli trditi tudi pod blagovno znamko Gorenje. V zadnjih peiih letih je kot prvi Človek, zadolžen za prodajo, velikt> prispeval k izjemni rasti Gorenja. Rii/polagazbogatimi mednarodnimi izkušnjami s področja marketinga. Občasno jih kot zunanji sodclavcc v okviru lEDC - Posliwne i^olc Bled, prenaša na slušatelje v programih managerskcga uspcttabljanja. 38-leini Andrej Vi/jak bo kot član uprave odgovoren za komercialo in marketing. Leta 1987 je diplomiral na Ekonomski fakulleli v Ljubljani, lela Andrej Vizjak 1990 doktoriral na temo strateškega upravljanja podjetij na univerzi v Munclmu, leta 2000 pa opravil dodal no specializacijo na I larvard Business School v ZDA. Aktivno oMada nemSki in angleškijezik. Po kiinčanem študiju se je lela 1990 zaposlil pri A.J. Kearney v Munchnu. Vodil je pomembne projekte preobrazbe velikih mullinacionalk, med drugim BcrtcLsmanna in Deutsche Telekoma In pri strate,^kem preoblikovanju svetoval mnogim sloveaskim podjetjem, med drugim (lorenju. Leku, Mladiaski knjigi. Ljubljanskim mlekarnam in RTV Slovenije. V letih 1995 -lOOOje bil podpredsednik medijske korporacije Bertelsmann. Franc Košec Z Gorenjem je povezan od leia 1985, koje začel kot pripra-vnikvGorenje Munchen Verrri-ebs Gmbil, lela 1992 pa postal svetovalec. Kot vodja A.T Kera-neyevesvxítovalne ekipe je sodeloval pri razvijanju dolgoročne strategije, organizacijo podjetja 1er pospeševanju izvoza v Nemčiji in drugih ključnih trgih, 32-lelni Ziya DeMjakbo cxl-gtworen /a íinancc in ekonomiko. Leta 1995 jc zaključil študij na Fakulteti za elektrotehniko in računalništvo v Ljubljani» nadaljeval pa 2 rednim podiplomskim i>tudljcm poslovodenja In organizacije na Ekonomski l'a-kulieti v Ljubljani. Leta 1998 je magistriral s p<^d^oČja kontroli nga. Aklivno govori angleški Novo obdobje lesne industrije? Z ilovo pioi/vodiijo Icsîilh pelclov naj bi la/je izvedli ludi ekološko sanacijo 7! Podgoršek Nazarje - Na območju nazar-skega (ilina bodo konec leta začeli izdekwaii lesne pelete, ki so lahko nadomestek kurilnemu olju in zemeljskemu plinu. Pri>jckt sta skupaj pripraviki koprski IstralKnz Energetski sistemi in Brest Pohištvo, ki je pred dvema letoma kupil Glinovo Ib-varno ivernih plošč. Naložba v peîetno linijo bo v prvi fa/i veljala 1,6 milijona cvrov, glavnino kapitala pa bo prispeval Istra-benz. I Ikrati z aktivnostmi za proizvodnjo pelelov bosta skupaj z družbo Glin Grif Nazarje i/vedla vse potrebno za uvedbo projekta soproizvodnje toplotne in električne energije. Ko( jc na novinarski konlbren-ci prejisnji teden poudaril direktor Istrabenz Energetski sistemi dr. Robert (kilob, so razlogi za vlaganja na tako imenovano področje trajncKlne zelene energetike povezana s strategijo drui^be Istrabenz, Nalc^ba vpo-spc^^no rabo obnovljivih virov energije v Nazarjah bo njihova prva. »V Sloveniji imamo za to veliko možnosti, a jih nc znamo izkoristili, (^e se bo projekt dobro obnesel, ga bomo prcna.šali tudi v druga okolja.« Po sedanjem nacrtu bodovNćizaijah na leto proizvedli 20 tisoč ton lesnih pelet. Ob morebitnem večjem povpraševanju bi">do proizvodnjo še povećali. Za proda- jo se ne bojijo, saj naj bi povpraševanje po teh izdelkih v Avstriji, predvsem pa v Italiji preseglo {x>nudbo, Kurivo, ki ima sicer za polovico manjšo kalorično vrednost od kurilnega olja, jc okolju veliko bolj prijazno. Izdelovali ga bodo iz lesnih odpadkov (le.sne [>it>mase), ki naj bi je bilo v samem Cilinu in na nazarska tovarna samo z izdelovanjem ivernih pk^ najbrž nc bi mogla obstati. Tako pa si od nove proiw(xlnje obetajo boljše pv^lovnc rezultate, s tem pa bodo ludi lai^je odpravili kvarni vpliv, ki ga ima na okolje dosedanja proizvodnja. Pozagotcïvilih Gohîba in Smr-delja nova proizvodnja nikakor nc bo dodatno obremenila okolja. Njihove trditve naj bi preverjali strokcwnjaki velenjskega podjetja ERÍCO, pri katerem jc nar;>Čila meritve občina Nazarje. Župan Ivan Purnul je po- Z novinarske konference: od teve proti desni: dr. Robert Go* lob» Anton SmrdelJ In tvan Pumat (tttalem območju Savinjske doline dovolj. Po Golobovem mnenju bo ni> va proizvodnja ckoli-iško razbremenila lokalno okolje In ohranila sedanja delovna mesta. Temu je pritrdil ludi Anion Smr* delj. direktor Brest Pohištvo, ki je med drugim še povedal, da vedal, da bodo poleg tega pripravili ludi občiaski odlok o hrupu. Izrazil je zadovoljstvo, ker sla sc vlagatelja odločila 7áa naložbo v Nazarjah, označil pa jo je za novo obdobje tukajšnje lesne industrije. Poleg novinarjev, članov na-zarskega občinskega sveta in predstavnikov omenjenih podjetij sose novinarske konleren-ce v veliki meri udeležili ludi čLi-ni pred nedavnim u&ianovljene-ga Zgomjesavinjskega ekološkega društva. Ti so znova izrazili pomisleke glede ekološke sanacije Cillnovc tovarne ivernih plošč. Po njihovem prepričanju bi morala najprej rešiti že obstoječa ckola^ka vprašanja, šele nato pristopiti k naloi^bi, sicer bosta prah in dim ie naprej ogrtTŽala zdravje tamkajšnjih ljudi. O tem, da bo ntwa proizvodnja izboljšala ekološke razmere, jih vlagatelji niso pi'jvsem prepričali. Rohcrt Golob sc jc odzval na nekatere njihove očitke z besedami: »V Nazarje nl.smo prišli, da bi Izrabili ()koljc in ko-vali dobiček.« Vnovičjim je zagotovil, da bo z nova proizvodnjo Brest Pohištvo v Nazarjah bolje poslovalo, zalo bo ekonomsko smiselno, da izvede tudi sanacijo in odpravi kvarni vpliv na okolje, ivan CJlušiČ. tehnični direktor 'Ibvame ivernih plošč Nazarje pa je povedal, da so del linije žc namesiiliinzdo-datnim mletje m zmanjšali mxTii hrup, Zzamenjiivo suSilnika za iver-je, sušenje lesnega granulata z inderektnim sušenjem na vročo vodo. sc odpirajo tudi mo^na^li za proizvodnjo toplotne In električne energije. Vendar, je povedal dr. Robert Cîolob, pa morajo glede tega načrte šc enkrat pregledati. Žiga Debeljak b ncm.Ški jezik. p^LSivno <'>bvlada ťranďiSčino. Leta 1996 se je zaposlil v Plu-talu, kjerjc bil direktor službe za koniroling. Tri leta kasneje jc prevzel mesto direktc^rja sektorja ki^nirolinga in računovodstva v poslovnem sistemu Mcrkator. Njegova področja so bila slra-tcivki koniroling, posicivnc linan-ce, računovodstvo, davčna poli-tlkii in interna revizija. Od leta 1999 je zunanji sodelavec ljubljanske Ekc^nomske fakultete pri izvajanju predmeta upravljalna ekonomika. Skupaj s prof.dr. Janezom PraŠnikar-jem je soavior knjige Ekonomski modeli za poslovno odločanje, objavil pa je tudi veČ strokovnih prispevkov s področja ekonomike in poslovnih financ. 51-lcini Tranc Kušec bo v upravi pokrival podr^K^je razvoja in kvalitete. Po poklicu je elektrotehnik. V Gorenju sc jc za-pi^slilleta 1971, kjer je prehíxJil pol od referenta za tehnične spremembe, vodje oddelka osvajanja izdelkov, tehničnega vodje priigrama pralno pomivalne tehnike do direktorja tega programa. Od leta 1997 je izvršni direktor uprave za proizvodno-tehnično ptxiročje. Bil je nosilec in motor Številnih projektov v Gorenju. Zaslužen jeza nastajanje novih generacij giv^podinjskih aparatov, za uvajanje eleklronike v izdei- Drago Bahun ke ter približevanje njihovih funkcij pričakovanjem kupcev. Posebej odgovorno vlogo je imel privođenju največjih naložb(n>-rcnja, koi so nova tovarna hladilno zamrzovalne tefmike, galva-na, obrat plastike in v zadnjem obdobju tovarne stiropora in novega visoko regalnega skladišča. 4H-lctni ])ra|2(> Bahun, delavski direktor In član sedanje uprave odgovoren za kžidre, bo v novi upravi pokrival področje organizacijo in kadrov. Leta 1979 je zaključil študij na Fakulleli za s(5ciologijo, politične vede in novinarstvo, za tem podiplomski .študij kadrologijc na FDV-ju. Aklivno govori angleško, pasivno pa tibvladii nemščino in francoščino. Ob začetku sanacijc Gorenja, leta 198.^, je bil kot mlad siro-kwnjaks takratnega REK-a povabljen v poslovodstvo poslovnega sistema (iorenje za podpredsednika poslovodnegii odbora za podri>čjc družbcno-eko-nomskih odnosov. Od leta 1987 do 1990 jc bil član poslovodnega odbora (iorenje (îospodinj-skl aparat i za področje kadrov, 0Ó leta 1990 do 1997 pa direktor splošno kadrovskega pt>dn>čja. L;mi jc bil izvoljen za svetnika v državnem svetu, kjer predstavlja interese devetili občin .savinjsko - .šaleške regije, je pa tudi svetnik v Sveiu Meslne občine Velenje. Postanite najemnik loltala za opravljanje gostinske dejavnosti {siaičičdrnd, picvrljd, hitra pretirana« dnevni bar) V trgovskem centru z multikinom PLANET TUŠ, Mariborska c.ize v Celju Pisne ponudbe, z opisom vaše obstoječe oz. želene dejavnosti, pošljite do 23. junija, 2003 na naslov: Engrotuš d.o.o., Cesta v Trnovlje 10 a, 3000 Celje, s pripisom "najem poslovnega prostora v PLANETU TUŠ Celje". Pridružite se nam. TUS AKTUALNO 12. junija 2003 Na ljudski končujejo Sredi poklidic inauirc in six'cli pripi^av na zaključne izpile - .koseni se spel. obela wWko novosti Milena Krstič - fihninc_ Velenje - Na ljudski univcr/i pot tói Se eno izob- raževalno Iclo. Ta čas s<> srcJi Í7vajai)ja poklicne mature In priprav na zakljucnc Izpite. S potekom izol)ra?.evalncga leta so, kol pravi direktorica Mirjam Sibaoc. 7elo zadovoljni. «NajveC udeležencev je bilo v prc^gramih za priUobilcv pt^klic-ne izobrazbe, lo so program i srednjega pt^kiicnega. srednjega strokovnega in višjega izobraževanja ter v visokošolske {11 s(rok(Tvnem pn^gramu. CileiL* na Slevilo udeležencev na sploli occ-njujen% dît bo za nami uspešna se?:ona-« Veliko udeležencev je bilo vpix>gramih. ki so zakonsko predpisani: higienski minimum, tećaj varntKli In zdravja pri delu ter različnih programili funK"clc>-nalnega asp^isabljanja za polre-bc dela. Zadovoljni so nad precejšnjim odziwim v programih Mifjam Sibanc: »Uspešno teto bo za nami.« jezlkvaf\jv nuiin«<« um|>ak tudi tistim, ki se i»)lv rahljajo v dru^th ízobrai^A^^ alnlh iislanmah. uCno pomi)^ pri pred-meHIt ki,[lm dcMjr» tcžavtř. To z namenom, mcič i^i udeležence bre/placnii. jtí namenjen Neslovencem.« Obnovili so računalniško učilnico in Jona mwo opremili z desetim i 7tí lo zmo^jivimi računalniki. tako da labk^"» zdaj ponu-jajc» razliCrie programe tudi s tega podroCja. Vse leloje bilo živahntJ v sre-diiCu za samostojno uCenje, kjer so že lako raznovrstni ponudbi različnih programov dodali še nekaj novih. Pri tem jevažiio naglasili, da je obisk srcdišCa za u deležen ce hrczpIaCcii. Vključujejo se v mednaríxliie projekte. »Enega smo že zaključili. eden se bo pa>li koncu leta. Oba sla piwezana s spodbujanjem pozitivnJničinknv.kijih lahko prLiaša mullikuJtumost v razredih . Pri tem se moram zahvalili oait^Tiini šolam v nKi.lni c^îiinl ki s<.) nam bile pri raziskavi v veliko pcMiioC, Ih čas tecc Pharov projekt, evrop.«Jci jezik za sodobnega managtfija, ki se go udeležuje m an age rje v iz nalc občine. Prtv jeki bt>mo zaključili seploiibro.« V novem ia^bra Sevalne m letu načrtujejo novosti, Razmi^jajoo štirih novih, javno veljavnih prtv gramih za pridobitev izobrazbe. E)va baMa na podn>Čiu srednjega poklicnega izobraževanja, dva pa na podrnčjU srednjega strokovnega. »Eno cxl Vtítjíli novt)sli predstavlja podiplomskispeciali.sličii: program managementa in projektnega manage menta, ki gíi bomo izvajali. bo interesa diwolj, v s*">dc]ovanju z Ekonomsko fakul-leto Ljubljana,« pravi ŠibanČeva. Projekt združevanja zadrug ze C o konca leta Za šest zadrug iz Zgornje, Spodnje in Šaleške doline najl.ežji del šele priliaja T. PodgorěeíK Na Kmetijski zadrugi Šaleška dolina v Šoštanju so ob razmišljanjih» kaj jih čaka v postopkih prilagajanja Evropski uniji že pred veÔ kol letom dni pri.îli do spoznanja, da sami na za-hievneni evropskem trgu ne bodo mogli prsio-ru. Pn^jekt združevanja pripravlja zunanji st>delavec, ki že ima izkušnje na (em podn^čju. Kot soše povedali..se zavedajo. da najle^i del Šele prihaja, in da jih pred oblikwanjem di>-koncnih odk)čilcv čaka rešitev vrsle odprlili vprašanj, tako glede kadrov, sedeža skupne zadruge, imenovanja odgovornih in podobno. Namreč zadruge se med seboj precej razJik-ujejix za združevanje pa se odločajo predvsem zaradi tržnega sisle-ma in želje po nK>^nejŠi zadružni «'»rganizaciji, ki bo ob vstopu v Evropsko skupnost lažje kcniku-riiala na proizvsegij soglasje ne giemembnejŠe i^dločitve morale članice združene zadruge sprejemati s konsenzxîm, kar pa najbrt ne bo vedn(3 enostavno.« OdokonC-nem združenju se bodo ixlK">čali najprej v upravnih od-borili, nato p.i tudi na zborili članov zadrug. Na š*íšlanjski upajo-isaše ni bilo. Kako to? ibčno s tem vprašanjem smo sc odpravili k Tonetu Br stavbe, kjer je 50 manjših Ma-novanj, pa pripravljamo asircz-no dokumentacijo. Letos konec leta naj bi začeli s prenovo, končana bo verjetno drugo leto. Stamwanja pa bodo tako socialna kol neprofitna. V letošnjem letu predvidevajno nakup 10 sta-niA'anj v novem bloku na Cîorl-ci, ki jilî bofuo kupiii skupaj z Re-publl-škim stanovanjski ni skladom. Razdelili jih bomo po prednostni listi kandidatov za nepn>fjtna slanovanja. Predvsem b^mio vlelali menjave, saj gre za zelo kva lite Uia stanovanj a. ki bodo imela visoko najemnino. Zato bomo stanovanja dodelili tistim. kijih bodo lahko plačevali. Med razlog, da letos razpisa Še ni bilo. je ravrjo (o, da vediîo pred razpisonî zagotavljamo kvoto stanovanj, kijilibomo razdelili med prosilce-" Zato je najbolj verjetno, d» bo naslednji razpis za dodelitev stan<»vanj v najem spomladi v letu 20<)4. Ob tem jc Brodnik zagotovil, da so vse kritične primere razrešili, da pa bo na naslednjem ra^^isu verjetno veliko prošenj za zamenjave stanovanj- Novo^radnju nu žolo/ni.škili lirili? Na dolgi rok pa se v MO Velenje pripriivljajo na gradnjo kar devetih novih objektov, ki jih bi">di>vveùni gradilis ptimiV^jo Republiškega stanovanjskega sklada, Taki> naj ht v na.slcd-njih letih na novo /)>nidili kiir stanovanj. Prvenstveno je naloga MG Velenje, da pripravi dokumentacijo in uredi komunalno opremo zemljišč. UgiUavljaji^ tudi. da je bolje graditi ne prevelika slanovanja. saj je najemnina vedno bolj obivmeiîilna za družinski proračun, zato število ne-plačnikov krepko narašča. Strategija občine je zalo gradnja nianjšili stanovanj. "Novi bloki bodo predvsem na področju mestne četrti desni breg, kje imamo nekaj zclejiih predckw, ki jih bomo v nask?d-njih letih pozidali. Načrtujemo gradnjo ob 'loiašičevi, Vojkovi in fenkovi cesti- Sedaj intenzivno delamo na projektu skrajšanja tinw železnici. To bo pomenilo, da ne Ik> več železniškega prehoda čez ccsto na (Testi talcev. Na podn^íjii, kjer so sedaj še tiri. v^redno z Erinoprodajalno vadbenega materiala, so namreč predvideni trije novi stanovanjski bkiki. Prvi del, ki ptxíd-vi twbne dokumentacije- fe bo šlo vso |x> sreči, bo gradnja slekla že konec letošnjega leta. zagt^tovo pa v letu 2m." Že kmalu bo ukinjen ieleznièki prehod čez Cesto tafcev- Na zgornji polovici tirov, kjer so enega materiala. Dokter MO Velenje ne bo preuredita prazne polovice nekdanjega Gradiso-vega samskega doma, razpisa za dodelitev stanovanj v najem verjetno ne bo. (Foto: vos) Najťiiininť (postopno) víšjť /a 37%? In koliko stanovanj ima trenutno vlasti MO Velenje? "Imamo stanovanj, ki jih |>o-sku-šamo vzdrževati in urejati. V kratkem bomo končali analizo, ki jo pripravljamo skupaj z našimi upravniki stanovanj. Ugotavljamo najnreč, da Število ne-plačnikovstanarine in komunalnih storitev narašča. Obijani, ki najemnine ne zmorejo plačevali. imajo motnost, da se prijavijo za subvencijo. lega je vedno več, vendar vseeno ugotavljamo, daje med najemniki že veČ kot desetina neplačni-kiw." tn kako ukrepajo? Zakon jim. vsaj zaenkrat, ne dopušča prav veliko možnosti. Zaenkrat poskušajo do najemnine priti s (X'>ntc^josodb na sodišču, pa tudi s preselitvanu v manjša in cenejša slanovanja. A s tem .se morajo neplaCniki-strinjatj. v večini pa se ne. "Tik pred sprejetjem je nov stanovanjski zakon, prinesel pa bo precej novosti, ki jih bomo upoštevali tudi mi. Ne bo več socialnih stanovanj, ampak samo profitna in neprofitna ter stanovanja za začasno bivanje. Nov zakon bo zagotovo pripomckgel. da bodo ljudje bolj redni plačniki najemnin. V republiškem merilu naj bi se najeauiines tem z^kon<5in dvignile za 37%. V Velenju zagotovo ne Urno tega dviga uvedli takoj, ampak bomo poskušali najemnine poviševali poslopo-ma," nam je ob koncu pogovora zatrdil "Rnie Brodnik. 12. junija 2003 NASI KRAJI IN LJUDJE » Preveč mislimo na denar, premalo na solidarnost!« NiJ iríidicíoíiíiliK^in sreranju krvodajakcw ohřin Sošlanj in Šmarino oí) Píiki so poík^tili pri/nuiija 7á\ vcc kol 7()-kial (iaíX)vaiio kli 7! Podgoršek Ravnť pří Pištanju. 7. junija - Rdeči krix Slmiínijc kios praznuje 50 Ici organiziranega pros-lovoljncga in anonimnega krvo-dajalsiva. Osrednjo prírcdíícv SO srcdi minulega ledna pripravili v Zagorju, kjer je bila prva krvodajalska akciji, na kateri je darovaki kri dcvel rudarjev Uun-kajSnjega rudnika. OhmoCno združenje Rdeccga kri^a Velenje pa je zaznamovalo dan kr-vodajaleev in jubilej f.c s iradi-ci on al nim srečanjem plemeni-Uii ljudi na večnamenskem igrišču v Ravnah pri Šoštanju. Jo?e Medved, predsednik Ob-moCnega združenja RK Velenje je v nagovoru spomnU, da je le-los ludi 140 leinica gibanja RK, v katerega je vključenih več kol 100 milijomw ljudi povsemsve-lu. Izrazil je/adovoljsivo, ker se Šalei^ka dolina uvršča po šievi-lu krvodajalcem na Število pre-bivaieevvRam vrh v SUwcniji in ludi šir.ie. »V današnji družbi preveč mislimo na denar, premalo pa na humano.si in solidiir-nosi- Prepričan sem, da ne na eno in ne na drugo v na^m okolju nc bomo pozabili ludi zaradi va.s, plemenil ih ljudi, ki se na najlepši način odzovcle klicu na pomoč. Naj bo lako še naslednjih 50 let.« Približno 800 zbranim so besede zahvale za njihovo neprecenljivo delo izrekli še Anica Dcrnač z glavnega odbora RK Slovenije, velenjski župan Srečko Meh 1er poslanec v Držiivnemzboru J^^e Kaviičnik. Ob icj priložnosti so ptîdelill priznanja tistim darovalcev krvi, ki so izkazali svojo plemenitost in pomoč pomagali sočloveku iz stiske več k(H 70 - kral, pa priznanja Še niso prejeli. Takih je bilo 28. Druženje so s kulturnim programom popestrili učenci podružnične .wle Ravne. Dciiar ni /iincraj vse Tako st") podčrtali v anketi naši naključno izbrani sogovorniki na tradicionalnem .srečanju krvodajalcev Šaleške doline. Med drugim so še pcwedali : Jože Melanšek iz Velenja je daroval kri kar 186-krat, Tolikokrat je med aktivnimi krvodajalci ni darwai nihčev Sloveniji. Na prireditvi RK Slovenije v /agorju je prejel pťwebno priznanje-kr Klal no kapljo: »40 let scmžc krvodajalec. J?iclsem 18 let, ko sem se prvič udeležil krvodajalske akcije. Pri tem čutim predvsem solidarnost. Želim si, da .se vrst krvodajalcev ne bi redčile, čeprav nove usmeritev na lem področju lemu ravno niso naklonjene. Dva prosta dneva zato, ker da nekdo kri, ki ješc vedno nenadome.siljiva najpt)-me mb nejsa ži vije nj.ska tekc^ina, bi lahko kar ostalo.« Marija Bahiin iz Velenja: »Sem aktivistka RK In krvoda-jalkii. Kri sem darwala že 30 -krat. Kaj meje spodbudilo? Želja pomagali nekomu pri ohranitvi zdravja ali rCs^itvi življenja. Vedno sem zadovoljna, kadar Letošnjega srečanja se je udeležilo največ krvodajalcev iz Šateške doline dosiej, blizu SOO. opravim dobro delo in to mi veliko pomeni. Krvodajalstvo jutri? Upam, da nas ne bo manj na krv(u1ajalskili akcijah. Zavedni krvodajalci nc razmišljamo o enem ali dveh prošlih dnevih, plačilu za to, ampak bolj o tem, komu lahko pomagamo.« Franc Sovič iz Raven: »Da Kje bo meja novih Icrajevnih skupnosti? V KS I^Klkraj - Kavče sc morajo od I orili, kje l)o lokla meja o I) iislanovllvi dveli novih krajcvniii skupnosti bom krvodajalec, sem se najprej odločil predvsem z(>vuti že ol>li kuvan» za-litevo M razpis referenduma in jasno izražen» vpra šit nje, U naj l>opreu-di določiti ludi meji> med c>l>e> ma novima KS. laku ostaja odprto še ono vprašar\je, ki ga morajo rešiti svetniki KS skupaj s krajani, in sicer vprašanje meje med ol)ema novima KS.** Po besedah predsednika KS Sama Kričajaje "na meji" nekaj hiš, zalo se svet KS dogovarja s stanovalci leh hiš in ptKkušajo uredili zadevo tako, da ne bo n(v be ni h kasnejših pripomb. Ko bo znan odgovor na to vprašanje, bodo svetniki KS dopolnili pobudo oziroma zahtevo za razpis referenduma. Statut Mesine občine Velenje določa, da oMinski svet razpiše referendum v 15 dneh od vložitve zahteve viilivcev /a razpis referenduma. Ce bodo v kraju vprašanje meje uspeli rešili v kratkem, se lahko zgodi, da bodo svetniki o tem razpravljali še pred poletnimi počitnicami, sicer pa jeseni. Dotrajan in /a uporabnike vse prej kol varen inosl so oí)íU)Vili v tlobilh 14 dneh T. Podgoršek Gavce - Veliki Vrl». 8. junija -Vsaj pel let so krajani vaške skupnosti Gavce - Velikih Vrh načrtovali obnovo tamkajšnjega mostu čez reko Pako, a so našli razumevanje za uresničitev svoje potrebe šele letos. Poleg n)ih so na to, daje most vse prej kol varen za uporabnike opozarjali ludi predstavniki podjetja VOC (!clje, ki m<«t vzdržujejo. Vsaj lako je na priložnostni oi-voritveni slovesnosti podčrtal podžupan občine Šmartno ob Paki in koordinator za delo z vaškimi skupnostmi Janko Av-Ixiršek. Zahvalil .se je izvajalcem za kakovostno opravljeno delo, gradbenemu odboru in krajanom, ki so pri tej akciji opravili 240 udarniških ur. Za predvidena obnovitvena dela so porabili dobrih 14 dni. Po prvotnih predračunih bi bila naložba vredna slabih 7 mili- jonov tolarjev, »Krajani so z udarniškim delom in dobro organizacijo stroške znižali na dobre 4 milijone SIT. Pričakujem, da se bo pri plačilu račun-ovvključila KS Lokoviea oziroma olšina íošlanj, saj raiKt upLskcm Idu sickcl pt^uk na poUruzniOni Rikapri Velenju aline^danCs^niveí. Prcjj>njí leden so namre<í člani sveta iUîle poslali UraJu /anegospc^darske javne službe Mestne o^iiie Velenje pobudo za spremembo njenega slalusa.«Sevednih pogojih se bo i/obra^eval njihov otrok- Na skrbno naCrlo-viinem rodileljskeni sesLan-ku (nanj smo kot gosta povabili tudi predsednika KS Paka) so se prlsoîni siarii na osnovi dejslcv odločili, da bodo njiluTvi oiroei obiskovali pouk na malični šoli î5alek v Velenju. Ćlani svela Šole so odločilcv slarácv podprli,« je povedala Irena P«>IJďni^ek Siv* ka, ravnateljica omenjene i^ole. Naj spomnimo: učenei po-druŽniOnc &)le Paka pri Velenju so v ši^lskem lem 2002/2003 obiskovali pouk v Velenju /aradi izrednih ra:cmer na podriií^m-ci.'lU so namreé odpravljali po-manjkljivasli,ki so jih ob udora stropa v kuhinji ugotovile pristojne inspckeijske služl>e. Zadnji mesee pouka tega Šolskega leta so predv idena obnovitvena dela končali, vendar se jim ni /delo umno, da bi učence, ki so se na i»on v Velenju dobro počutili./nova selili na/aj na po-družnieo. Odioťitcv ni presenci ila Odločitev velike večine prisotnih siarSev Poljanskove ni pre- tavljiiJi, da so zelo dobro organizirani jU^bk i prevo/i. Vblii^ini }5ole v Paki ni Šoloobveznega otroka, vsi se na podružnico vozijo. /ato je vseeno, ali se peljejo prou Paki ali proti Velenju. »Nikakor pa ne moremo mimo §e enega dcjslva - premajhnega vpisa učenee v. Februarja letos smo vpisali v devetletni pro- Na podružnični šoli Paka, kije pred Štirimi ieti prdzrfovd/â 40-ietnico deiovanja. v prihodnjem šotskem ietu ne bo več učencev. senetila. Preveč je dejsiev, da bi jih lahko pri tem pre/rli. Starci in otroeiso imeli namreč v iztekajočem ne .šolskem letu pri-ložntist sptv/nali prednosti šolanja na matični i5oli, kjer so delovni pogoji mnogo bolji^i kol. na podru?nlei. Tu imajo organizirano jutranje varstvo, oddelek podaljšanega bivanja, precej več interesnih dejavnosti. Na roditeljskem sestanku so tudi ugo- griim osnovne šole na podrui^ni-ci v prvi razred dva otroka, v drugi tri, v tretji ra/red pa osem otrok. V osemletni program pa :5liri učence tretjega in Sest učencev četnega razreda. Učence bi morali razporedili v dva kombinirana oddelkar učenci prvega, drugega in tretjega ra/reda de-vetleike bi bili v enem oddelku in tu hi morali izvajali trojno kombinacijo progama. V drugem oddelku pa bi bili učenci osemletnega programa. Za siarSe je biki trojna kombinacija nesprejemljiva in od lod nji-hiwa ?elja po .lolanju otrok v cis-tih oddelkih na matični i>oli. » Po besedah Poljanškove tudi demografski pcxlatki. ki so jih pridobili iz Regislra prebivalstva RS, ne kanejo, da bi se število Šoloobveznih otrok v šolskem okolišu Paka v prihodnjih letih bistveni'' povečalo. Na dokončno odločitev o pre^olanju otrok v Velenje pa je najbr? vplivalo tudi to, da bi morali na in v objektu v Paki kljub /e ispravljenim nekaterim obmwtvenim delom izvesti nekaiera v/drtevalna dela. In za ta čas bi morali učence znova preiolati. Ka| ho s staro soio? Je bila odkíčitev star^v soglasna? »Od prisotnih starcev jih je za preSolanje glaswalo 13, edense je vzdržal. Slednji razloga za to ni navedel.« In kaj bodo storili s stavbo v Paki? »Ustanoviieljica k>\c in torej lastnica objekta je Mestna občina Velenje. Prepričana sem, da bodo z dogovori našli dobre rešitve in vsebino za nadaljevanje življenja v zgradbi.« Pl§ji sejmi v Velenju postali tradicionalni. Na Titovem trgu bixlo različne stare in rabljene predmete ponujali na več kot dvajsetih .st brezplačno pranje vozila ob pradloMvl o opravil »nm atorftvah v FoitJovam e^ntru AC Mlakar Ceste Simona Blatnika 18 Ddl. fias: vsak etan od 6. do 16. ura, ob sobotah od 8. do 12. ura Telarfon.: 03/BdB-56-70. nihôa na pozna vatoga forda bolja kot ford P rave GIP a do peti , ki jo je Velenje potrebovalo vw.rrTKSTít. ^^ L«ikovSkovs 1001 UUBUANA Tl-gavioa oa debelo in drobso Veletekstll cl.d. je podjetje z dolgoletno tradicijo. Na tržiSSu so prísotní že V6Č kot 50 let. Vtem času so ustvarili svojo prodajno inœ2o v Sloveniji. Tako ima sedaj Veleteksfií že 15 lastnih malopn)daInlh enot, ^ jih poznamo po Imenu SVET PREPROG. Svoje prodajalne imajo v veČini večjih mest, in sicer: v Ljubliani, i^nju. Celju, na Jesenicah, v Trbovljah, Gornji Radgoni, Murski Soboti, Sloven] Gradcu in v Velenju. Prodajalna v Volonju je bila v verigi prodajaln SVET PREPROG odpna zadnja. S poslovanjem je pričela letošnjega februarja. Prod3ialna, ki stoji na Prešernovi 22 (nasproti Vegradove upiave oz. ob trgovini Krana) nI ravno v Izrazito trgovski ulici, vendar je za kupca, predvsem zaradi prodajnega programa, pomembna možnost dostopa z avtomobilom. Prodajni program trgovine je zelo raznolik. Tako lahko na kar 250 m* prodajne površine najdete: • preprogetalne obloge (tople pode, rtisone, predpražnike In tekače, ki jih na vašo željo ^di zarobijo); • dekorativni program, ki obsega odele, deke, vzglavnike, kopalniške garniture, zavese, dekorativno biago« kuhinjske krpe, brisače, prte In še kaj; • drobni šivUjski material, kot so gumbi, sukanci, elastike, trakovi, sponke ter preje In volne za ročno pletenje. PREPROGEINTALNEOBLOGE ŠiroK prodajni pmgram odlikujejo raznolikost» kvaliteta In cenovna ugodnost. Vsak mssec pripravijo nekaj ariiklov s še posebno ugodnimi cenami. Prodajno blago predstavlja kvalitetne artikle domačih In tujih proizvajalcev. Že samo ime prodajalne pa nakazuje, da imajo veliko izbiro preprog, ki so različnili kakovosti In dlmenzll. Izbirate lahko med Šdriml različnimi tipi preprog, in sicer: • najcenejše so iz pDfipœpilena {to so navadne sintetične prepn^ge, modnih barv In designov); • Kvalitetnejše so obdelane z antistatiCno obdelavo (te so pnjetnejše na o6p, antistatična obdelava pa preprečuje nabiranje prahu, umazanijein naelektrenost); • volnene preproge so visoke kvalitete, zelo trpežne, prijetne na otip, različnih vzorcev in barv; • novi trend predstavljajo preproge iz viskoze, ki so tanjše In lažje od prej omenjenih, odllKuje jih enostavno čiščenje in vzdrževanje, moderni vzorci, doseganje različnih svetlobnih efe kto v ter p rlje^ost uporabe. DEKORATnmi PROGRAM V prodajalni vam je na voljo še marsikaj drugega. Dekorativni program zajema celotno ponudbo hišnega tekstila, s poudarlcom na odlični izbiri odej, vzgiavnikov in posteljnine, pa tudi dekorativnega blaga.. V gospodinjstvu pa so nepogrešljive kuhinjske krpe, prti, brisače In kopalniške garniture. DROBNI ŠIVIUSKI PROGRAM Še beseda, dve o pestri ponudbi programa pozamenlerije, oz. vsega za vse šivilje. Šiviljam je na voljo odlična izbira gumbov, sukancev, zadrg, elastik, trakov, sponk in zaponk, za pletilje pa ra^ične volne in preje za ročno pletenje. Zaradi širokega prodajnega programa Ima SVET PREPROG številne in zelo raznolike kupce, s^ je uporabnost njihoviti artiklov v gospodinjstvu in domu vsakodnevna. 2 oblsi^m pa se lahko prepriča, da vse navedeno resnično drži, poleg tega pa vam bodo radi svetovali in vas prijazno postregli. V prodajalni imajo vsak mesec za različno blago Izjemno ugodno AKCIJSKO PONUDBO. V mesecu JUNIJU sta dekorativno blago in volna znižana kar do 40%, prt in krpare do 30 %, kopalne bnsače In deke pa do 20 %. V PONUDBI i^DNA pa je določen artikel ka; neverjetnih 44 % cenejšil Priložnost meseca: 33% popust za preprogel Bogato srečanje slovenskih književnikov Daiics zverer se ho s kiiji/ovnimi branji piia^lo drufio lioi'lMTSloiïisko srečanje slovejiskih književnikov - Tri dni druženja, tnaiija in strokovnili pogovorov - Vsak veœr :^aniniiv konci^t Bojana Špegel Velenje • V okolici vile. kj s svojo Icpolo t^ara prav vsakega obiskovalca, ho Iclošnje srcCanjc siovcaskili književnikov polekalo vse do sobole. Tudi Icios so srcianje pripravili Ustanova Velenjska knjižna lundacija, Društvo slovenskih pisateljev, Asociacija Vclenika in Ciorcnjc Oostinstvo- Mod i.isiimi. ki so najbolj zaslužni /alo, da je srečanje lani zaživelo v Velenju In da bo, kol kaže, poslalo Iradieionalno. jc velenjski književnik In urednik Ivo Si ropnik. Tik pred zaieikom leit:ánje prireditve nam je povedal: »Herbersieinsko sreCanje sloveaskih književnikov (HSvSK) je bilo lani uspešno pritegnjeno v Velenje kol neke vRle zapolnitev vr/cli književnofestivalskih dog»Vsiopanjavsfero kulture nismo vGo renju nikdar sprejemali kot breme ali ga prekinjali, ko nam nI i5Io najbolje. Vprašanje je le, kolih) smo ob irdem kruhu nasve-tovnili tržiščih zmožni prispevati razmahu domače vrhunske umetniške produkcije. Pričakovanja ter potrebe okolja daleč presegajo naše možni*«!! podporniStva. .Sicer pa naSa pokr da tudi umetnasi in kultura žlaht-nita naše izdelke 1er medsebojne odnose ter dajeta poseben lesk blagovnim znamkiim (jorenja v svetu, iiidi Herbersteinsko srečanje priznanih mojstrov pere>sa, naslh književnikov, vrednotimo kot kulturni dogodek takih razsežnasti in pomena.« Začetek prireditev ob dnevu rudarjev V sol)olo zaključek 24. ex-lenipora Premogovnika Velenje - Ne Velenjskem gradu koncert Rudarskega oklela Bojana Špegef Velenje - Prvi dve od letošnjih prireditev ob dnevu rudarjev bosta kulturni: to soboto, 14. junija, bodo ob 19. uri v črni garderobi Muzeja premogov-ni.^iva Slovenije odprli razstavo likovnih del, ustvarjenih v 24. ex-temporu Premogovnik Velenje 20tl3. Otvoritev razstave s podelitvijo bogatih nagrad ho potekala v pri/ivnici, najboljša dela pa lH>do na ogled v Cmi garderobi. Isti večer ob 20. uri pa bo na Velenjskem gradu imel svoj celovečerni koncert Rudarski oktet. Organizatorji letošnjega Ex- lempora so želeli k sodelovanj a privabiti čim več slikarjev, zato so lahko minulo soboio žigosali likovne podlage kur na treh lokacijah: v Muzeju premogovništva Slovenije v Velenju ter v trgovinah ART v Europarku v Mariboru in v BTC v Ljubljani. Žigosanje praznih likovnik podlag letos poteka še ves teden v upravni zgradbi Premogovnika Velenje v Prelogah. Kot nam je povedal predstavnik organizatorja Stojan Spegel, je do začetka tedna likovne podlage žigosalo kar .^70 avtorjev, med njimi velik odličnih slovenskih likovnih ustvarjalcev. 'lema letošnje likiftne prireditve je Premogovnik Velenje in Šaleška dolina. Ustvarjena dela bo v soboto ocenjevala tričlanska žirija v sesiavi: Milena Koren Božiček iti Marlen PrcmSak, umetnostni zgodovinarki in likovni kriiičarki, ter Rado Jerič, akademski slikar. Premogovnik Velenje bo p4.>dclil pet bogatih nagrad - grand prix, veliko odkupno nagrado in tri odkupne nagrade ter pel časinih diplom, odkupne nagrade pa bodo podelili tudi sindikat SPES.S, sindi-kai podjetja Premogovnik Velenje ter irgtwina z umetni.škimi materialiART iz Ljubljane. ■ Kolar razstavlja ERIOii Vťlťiye - Na Inštiiuiu za ekc^k^ške raziskave CRl-Co Velenje so v čelrtck, 5. junija, ob svetovnem ^Ine-vu okolja odprli slikarsko razstavo. S svojimi doli se predstavlja up<.»kojeni magister gozdarstva, Ivan Ko-lar, ki je že dvajsei let ludi član Društva šale.ških likovnikov, Kolar je reden gost slikarskih kolonij doma in v tujini. Na eni od teli je nastala slikii Poklju- ka, za katero ga je Zveza likovnih daiStev Slovenije lani nagradila z Zlato paleto, najvišjim priznanjem v amaiei^kem slikarstvu. Kolarjeva razstava ježe tretja vprostorih instituta CRtC'o, Pred njim sta tam razstavljala Marcel Medved (slike) in Damjan Končnik (foiogranje). Rastava bo na oglesti bodo stekle, ko bo končan referendum v KS PcxJkníj-Kavče. *'Naj-holj vesel pa sem, da lHim(» 200 tisnč SIT i>d izkupička l(»kratne avkcije namenili /a ureditev pn»s-torov za vrtec. Od Jeseni bosti namesto ene^u v kmju delovala dva (Hlilelk;^ vrtca, kar nas ^^ po« sebej veseli!,"je oh koncu pi lahkovto družbo prišteti tudi I Juga, za katerega nihče ne ve, na katero vejo živalskega drevesa sodi, in nenazadnje tudi bitja kot so Asierix in Obelix ter Esmeralda. In zdaj je lu »Komar«. Njihov najnovejši album, ki so ga, kdo ve zakaj, poimenovali po (verjelnt> se txisie vsi strinjali) človeku najbolj nadležnemu in neprijetnemu stvoru - komarju. Nadležna žuželka je dala ime tudi naslovni skJadbi,v kateri je čukom vse svoje pevske sposobnosti na razpolago ponudila tudi vroča Pika Božič. Nedolžna skladba spri-kriio erotično vsebino, ki jo bodo verjetno z veseljem prepevali predvsem otroci, jc že poslala poletna uspešnica. Razveselili pa seje bodo tudi ljubitelji plesa. Jive ali foxtrot laliko plc.šete na ritme te poskočnice. Prav za vsako skladbo na albumu, teh je dvaindvajset (od tega enajst novih), je natančno določeno, kateri ples lahko nanjo zaplešete. Celo Števila laktov na minulo niso pozabili pripisati Da pa ne gre za kakáno podo-mačeno plesno soljenje pameti, ampak za resno plesno svetovanje, dt>-kazuje zapis o plesu kot športu in umetnosti, ki ga najdemo na ovitku albuma in pod kaieivgasejepi>d-pisala sama predsednica Plesne ■/veze Slovenije, dr. Meta Zagore, >»Komar« je obrtniško in produkcijsko korekten album, ki prinaša hiper-produktivnih dvaindvajset skladb, m. Kdo nd rijiii) io Ml holjši, \(\ Vo pa, da srn a chI DíjaiK'Jariežlř. iirx'dim o Riuiíjiln. Ta jedala o\Yi\ v In ^ colo \isto ílmdl^. Vid Kavll(iilk|o (kIIUVii rnkotiKtó (iorcnja. sin |)()slaiiťr), (»t)Oiiisk('^<] sv(>tnika In piHxiscdníkn Spoitnezvpzo Jož^'m Ka\tk'ulka.\ní Poznk^xi je znan iiM^jr Iz Àili'ski* dolino in velik Ijiihilrlj špoita, SpioU Jlslí^tíi'. ki jí' Ink« Mlíiinskl kul sovi íZíJclkL K(ii'iH Skli \i' za slavje (îonnilt^jiiov polovo kal prlmaknK. Praznih rok že nl prlš prevajalski scrvij? predvidoma konec leia dobil še sestrsko različico za prevajanje iz angleščine v slovenščino. San ki jiit^^làajq_ priSlo do invazije rdeče golazni. Do 36 milimetrov veliki ameriški Ščurki naj hi v Evropo prišli s sladkornim Irsom, ki so ga uvozili s Kube, spadajo pa med najhitrejše žuželke na svetu. Lažni /oho/(lra\niki Oiuseppe Renzo iz /druženja zobozdravnikov Iialije od vlade zahteva, da takoj nekaj .stori oz. ukrepa glede lažnih zobozdravnikov, kajii Število saniookliea-nih zobaijcv jc v tej dr/avi preseglo Število tistih z diplomami. zobozdravniki se ne omejujejo samo na ruvanje zob, temveč poskušajo vstavljati plombe, ukvarjajo pa sc tudi z zaplcte-nejšimi posegi. Konoc / nikom na prsili? Nova študija raziskovalcev i/ Univerze v San Franciscu in Univerze Lund na Švedskem jc pokazala, da jc Širjenje raka po telesu mogoče zaustavili z enim samim proteinom, ki pi"»ma- ga celicam pri .sprejemanju. Širjenje raka od prvcilnega tumorja v druge dele telesa, imenovane metastaze, navadno pomeni, da obstaja !c malo upanja za prežiwlje obolele ^sebe. Vendar so sedaj znanstveniki prilagodili mtravni človeški protciiu imenovan galeciin-3 tako, da moli smrtonosni proces človeškega raka na prsih in preprečuje rakast im celicam, da bi vstopile v krvni obtok in se same razširile vdrugc dele telesa. Će bo mogoče zaustavili nastajanje metastaz v člosxákcni telesu, bo to nedvomno prvi konik k popolni ozdravi Ivi rakiisiih oIh>-lenj, saj rak postane smrtonosen šele takrat, ko se tumor razširi v življenj.sko pomembne organe, kot so na primer ledvice ali jetra. Zdravljenje se je zaenkrat izkazalo za uspešno pri miSih, na odgovor, kako uspešno se bo meloda izkazaJa pri ljudeh pa bo p<')ircbne za izdelavo lesnih pelcKw v tamkajšnji Brestovi tovarni. Ne strinjajo se, da bodo s to naložbo opravili tudi ekološko sanacijo. Morda Ic, da bodo onesnaževali na bolj stîdoben način. No(d) vikende v teh dneh tudi mnogi vlomilci radi gredo na vikend oziroma nad vikend A v glavnem ne za vikend. Pregovor po tok Marjan je Oorenjeve Orodjarne Kovač! Gozdne poti Po mtjogih naših gozdovih urejajo gozdne poti. Nekateri so prepričani, da zalo, da jim pomagajo, da lažje nosijo in lovnjka -Kajijha.brc/dvt>-manajvečji otroški galeriji v.SJo-venfj i. jiň je 54.". Ustvarilo j ili jc 5WoiRik.kijili)eusmcijalo I2() monlorjev.Lelo^nja tema je bila likovna kompozicija. \Hjl»olj^ini iiH^racIc in pji/niin|a Najlwlj^im so v pri- sim^t) dr. Slavki) Gabra. minibîra /a šoU sivo in ^pori. ki se fc udeležil o tvor il vene slovesnost 1. p^kJelii: ludi nagrade in priznanja. V Soštiinj ie zaradi likovnega svela olrok. kol je povedal, pri&cl drugič. »Gre za živ dokaz, da je v Šolah veliko ustvarja I nosi i in dokaz. da imamo pedagoginje in pedagi^gc. ki znajo iz oirok to u.srvarjalnost ludi zvabili. NavduAcn .som,« je rekel, ko bmo ga zmoiiii pri ogledu razstave. Nagrade so prcjcii: Vrtťť L«Ck« Velenje, nteniorlce - vzgojiteljice: NndaKJinc, Zla-tn Hu
  • vei*nik. 'LćvnUa Dviopst, Marija Cvstnik, Marija Do* hcl^ek. Bi>Janji Occpck. Andre* ja Lu'/nik in Zdenkit'lWivnerza pre m Sijeno j^tidhujanje oiri>k k .spontanemu načinu upoda-[iljanja. hkrati pa u.smcrjanjo v nadgrajevanje likudi zanimanje učencev In jih s spretnim načrtovanjem napeljati v izvirne likovne reSii-ve. Osnovna Sola Šulťk Vdunjť. likovni pedagog Uoris Oblii^Hr, za inovativne kompozicijske reSilves postopkom 1X1 celoic k detajlom. Osnovna iola Dra{*omirja lk>nCtC3i Hrkina Hrpcyť. likovna pedagoginja Vcsnu Marion, tudi zaradi izvirne ideje uporal>e Dr. Slavko Gftber m t,' m m ¥ yi'r J m S'AfJ J 0 m Šolski hodnik seje spet spremenil v razstavno galerijo, (foto: Stane Vovk) IJKo\nlki s» rokli: Dr. Tonka ThcoI. Pedagoška fakuiteia Ljubljana, prcdscdnicasirokovne kiv misije: »Kakwosi Hkovniii del jo vsa leta na izjemno Vfstikem nivoju. Samo za pohvalili je likovne pedagoge, da t<^ kakovoi.1 vzdržujejo. Ofitno je njihova zavesi izrodna. Ure. ki so jim na razpolago, znajo pravilno in kar se da dobn» izkoristili. Komisija ima vsako leto težko delo, izbrati med najtx^Íjšimi, ki so ray-slavîjcni. ive liste, ki m p(Hem nagrajeni... /«ihte-varK> in odgovorno pt>Ceijc, zato komisija prej vedncj Izoblikuje merila in kriterije. po katerih p v nijvi Soli.« Robi Khinčnik. tikovni pcdat^ii^* n:i OS MFI' Velenje, ki ga vsa leta srečujemo reed nagrajenci. »Včasih sam rjizmiSljam. Ziikaj je tako. saj je v Sloveniji velikt» enakovrednih li-kiwnih pedagogov. Očitno pa je, da na koncu ixliehla motivacija učencev in to. kakosejimlikiATiipix)l>Icm predstavi, 'to mora biti narejeno na razumljiv fn ja-sctî način, da ne trgajo sem in tja.Siccr pajc narava li-kovnegii pedagi^ga izrazilo raziskcwalna in usrvaijalna. Če si pedagog uspe pro-Hem zamisliti lako. da vidi približen konce, potem vc ludi, kako je treba učer.ce usmerjati.« zavrženili knjig kot likovnega materiala za izvedbo problemskih nalog iz pnîstorsicega olili-kovanja. Osnovna Mda Veržcg. likovni pedagog Marjan Sadí, pri katerem izstopajo nenavadne kompozicije s psnov-iia ^»la Cefjv (likovna pedagogi* nja Marija CVnc).()sniiv na.^ola Scnljvrnej. (likcwna pedagoginja Diirjsi Kovařík). Osnovnu K:trh« Desii>vnika Kiguha So.stanj. (likovna pedagoginja Alcnkii Venišnlk). Osnov iu< í^oIh ljudski vrt l*tuj in pli nimamo nič takega. Same gc^le dolgočasne stene gledamo, so ugotavljali.« Dovolj» da.se jo račelo, ►»Na hodnikih so stale omare z zgornjim steklenim delom. Tja smo dali najlepšo slike, ko smo pripravljali prvo razstavo, na spcxlnji smo nalepili moder pak papir in tja lepili slike. Ko smo preuredili klet, smo vanjo preselili omare z zgornjih hodnikov. namesto njili pa postavili panoje. Pri lem jc scxlelo-val .lože JorSič. učitelj tehničnega pouka, ki je bil izvrsien olv Îlktîvalee pK^stora. TV^ličke smo dodajali, ko so začele s Sol prihajati plastike iz lesa. gline, mavca ...«.se Majda Lesničar spominja začelk^w. Prvi dve leti je bil pokrovitelj Druiitvo siovenskili likovnih umetnikov. »»SKordoSemsvase menila, da pť^krtwiieíj mora biti. in da bi bili pravšnji likovni umetniki. Konec koncev vzgajamo olroke za bodoče obiskovalce galerij.sva ugotaNijala, oni pa naj nam v zameno dajo kakšno sliko, ki bo oirokom za nagrado. Takrat st^ so vdruStvu ravno kregali, pa ne vem, če »c zdaj ne ....'«- No in prvi dve leti so slike tes dobili, tretje pa sojih spravili vzagato. «»Prine.s-li .Si) dve majhni MaleiUivi grafiki. Na Soli smo s stene sneli SlanoV(> in riuhi>vo sliko. NI Slo drugače. Nagnide stabile razpi-siine.« rv^temsoza pokroviteljstvo zaprosili Pionirski list. Ta- Majda Lesničar: »Ni rasla samo razstava, rasli so tudi tjudje, ki so sodelovali v n/e/-« kral je IMIa urcdnica Marija Kavčič, ki je imela za to velik posluh. -»Na eni cxl prireditev jc nagrado prispevala tudi zveza bc^rcev. Želeli so. tSu jo podeli general MiSica in dodali, da ga je treba prav naptwedati.« Tb jc odprla dnevnik, ki ga je pisala in iz njega prebrala, kako so ga predsiavili: »Nagradil bo podelil general MiSica. bojni lovariS Kajiiha. komnndant 1(>mŠičeve brigade, kije bila v sestavu XIV. divizije...« Likovni svol pa je rasel, liko kot angleška trava. Trideset let jo je treba kositi, daje prava. Ib so t^ene besede. Sama je stv delovala pri prvili desetih raz-stavali. potem jo Sla za učiiclji-co na osnovno Šoio Vfctjka Via-hoviča. /anjo je injel likovni s^-et vidno vvliko pomenov, »-Nekateri otroci, ki v razredi niso ravno blesteli, so se likovno Izražali tako. da si jih lahko samo ol>čudoviil.S lem gradili la.st-no samopodolxx Koje bilo njihovo delo na razstavi, jehil ponosen on, bil je ponosen razred, bili so ponovni siarSi. Temelj pajc moral bili trden. fHi-stavil ga je Ki'>rdele.s:ir-ja na Pedagoško akademijo. Spremljal je razstave, propagiral likovni svet. ibnka Tacol je bila zelo uspešna učiteljica na Brezovici. V So.^tar^u je večkrat dobila nagrade. Pri lej razstavi je bila kot dr. Tonka liieol s pedagoške fakultete pred.sednica žirije. V komisijali je sodeloval tudi Peter Krivec iz Vojnika, akademski slikar, sodeloviila je lîelcna Berce - Golob Se kot likíwna pedagoginja na Tmiv vem. Piilem je naredila dokuv rat, je svetovalka za likovni pouk, liidi Tone Skok. kije v Velenje priSel iz Makol. zdaj je ravnatelj na Soli Milia Pintiir -Iblodo. je vseskozi stxleloval.« Za arhiv likovnega .sveta je rekla, da je prava zakladnica. Neprecenljive vrednosti. »Imeli smo ludi ideje, da bi najlepi.e risi>e izdali v obliki novolctniii čestitk, da bi izdali koledar z oiro^imi slikami „, /alo^ika z denarjem rusmo nikoli naSU.« Morda paga zdaj? Morda je to kleja za naprej? PočakajmtJ pet let. Ravno 4iJ. razstava bo. Majda Lesničarjeva je tako ali tako rekla, da ve. ko nekaj pos;i-d i. da pel let nelxí nič. Kaj pa. če je z idejami tudi tako? Šestdeset let pozneje Velerye- Pri rudniku je bila Ic-la 1942 ustanovljena prva j^oia, ki jc i/nbražcvala /a poklic rudarja. Lcla 1943 (na prvem posnetku od icvc: dirckior i^olc Krcuzcr, dirckior rudnika Ma-iy, vodja vamosinc sliižbc Zaje in inštruktor praktičnega pouku kopaC Silcr) Ma bila usla-novljena dva oddelka s preko 50 učenei. 1. junija letos smo sc po 6(} lotih srečali ^ živeči učcnci lakrai-ne Sole. Od sedemnajstih se nas jc srečanja udeležilo šiirinajsi. .S svojo prisoinosijo sla nas počaslila direktor Premogovnika Velenje rnjakom iz nekaj kilomelrtw oddaljenih Presarij in ga postavili na dvorišče lam-kajŠnjcga javnega zavoda Mlatlin-ski ccnicr. Zanimanje zanj se ludi po nekaj dneh ni Ljudje sc namreč sprašujejo zakaj kozolec prav tam in čemu bo služil. Kol nam jc pojasnil v.d. direktor javnega zavoda Mladin.ski ccnicr Šmartno oh Paki Janez Dvornik, si> kt>zolec predvideli v načriu ureditve prostora. řemu bo .služil? »» Za prirediive. Nekaleie bo zavcxJ pripravil v prostorih tvnira, druge na vrtu, irctjo pa pod kozolcem, kjer bomo pripravili literarne večere, potopisna predavanja, ljudske običaje, letni kino inpoilo- hno. Možn(>sti je veliko. S prkk'>m gabodolahkouporabili ludi drugi organizatorji prireditev na tem prostoru,« Na približno 90 kvadratnih me-lr(5v veliki ptwr^ni pod kozolcem bo pK«tora za 50, ňC) ljudi, v z^ir-njem delu bo možno ludi prespa-ti. Do otvoritve, predvidoma 28. junija, bt>do BrneCk(>v kozolec z letnico 1847,.^enekolikoohnovili-■ tp Več kot ISO iet star kozotec je odiično prestai prevoz na novo tokacijo. Stopniscno vzpenjalo ze v rabi Olani Društva invalidov Konovo so bili konec prejšnjega ledna nadvse zadovoljni, saj jim je uspelo zbrati Še manjkajoči denar za plačilo računa ob nakupu siopniSčnega vzpenjala. Naložba je veljala milijon 350 lis^'JČ tolarjev. Poročali smo že, da so za to, da bi pomagali invalidom in njihovim spremljevalcem pri premagovanju ovir kot so stopnicc, pred časom organizirali dobrodelni konccrt. Prav tako so se s prijaznim pisemcem obrnili na Slevllne dona-torje v Šaleški dolini. V svojih prizadevanjih so ludi uspcli- »StopniSČno vzpenjalo smo že posodili,« je povedala zadovoljna Pavla Zelenik, predsednica dru.^tva, »česar smo seveda zelo veseli. Radi ga bomo posodili vsem, ki ga bodo rabih.» Ko smo jo vprašali, česa se bodo lotili sedaj, jc bila odločna: »Po zajetnem zalogaju moramo izpolnili obljubo, ki smo jo dali na,^lm članom. Pripravljamo namreč izlet.« ■ tp Zahvala ^c nekaterim donatorjem: Zdravstveni dom Velenje, Svit d.o.o.. Satin, d.o.o,, Prizma, d.o.o.. dr. Aleksandra Zubcr, podjetje Omega. Bograc pod kostanji 5. prekmurski ho^rač piknik Bevče • pod kostarvji 21.6.. ob 18. uri Ob polnoči ognjemel! Pokrovilelj: CELJSKE MESNINE 12 Junija 2003 VI PIŠETE 75 teladi dopisniki poročcjj o Iztok 3.b V olimpijskem bazenu je veliko plavalnih prog.Voda jc holj hladna in globoko. Ker nisem naredila [cf.e na hrhlu. nisem dosegla hronasUga delfina.Malo sem bila razočarana. Učilelj Gaiper me je poto-la^ilDasegla sem zlale-ga konjička. Nina 3.b V nedeljo, l.fi.smo se državni prvaki Vesele odpravili v Ljublja- Salečani- v(*s(*lo^ilski (ll/dVIli pivaki Veselošolci OS SaLQK se po-na.šamo zvelikim šolskim uspehom. PrviC nam je uspelo doseći najvišje di'sežke na ickmovanju v/ znanja Ve.sele Sole, Sesl ut^cn-ccv je dcisegltf naziv dr?avneg,a prvaka.To so: Teja Jeraj, Iztok Ran/inger, Dominik Jan. Neja Vcnck (vsi iz 3.r), Tadeja Soder (4.r.) in Špela Rchar (6.r.). Na tekmovanja sva jih pripravljali mentorici Brigito Špege) in Darja AlelŠek. Udeležili smo se tudi podelil-vediplom 1.6.V Ljubljani v Cankarjevem domu.Prvaki so zapisali nekaj uirinkov s prireditve. (IťstíhiI nam je ]|líllíStíM^ Vcselošolci OŠ Salekin OSCiu-siavaSiliha smo sc udeležili pckde-litvť dipicîm dr^jvnih prvaktw, ki sm^> jih osvojili. Prircdiiev jo polekala v Galluw>vi dvořani Cankarjevega doma.Med numije bil Uidi minister za in Sporl. Slavko Ciaber. Po priredil vi srno přejeli priznanja in lepe nagrade, Family FrtiM pa nas je pogmiil s sladoledom. Dominik 3.b Bili srno v Ćalezu,Vcs leden smoseuííli plavali. V Oeiriek smo lekmovali za bronasiega delťina. Plavali smo prsno, narediti pa smo morali ludi ležo na hrbtu.Biia scm v rdeći skupini.Bilo me je sirah.UCitcIjica Jasmina meje vzpodbujala. SkoCila .scm v vo-dn in začela piavali. Bila sem sreOna, k<» sem priplavala v cilj. Osvojila sem bronastega de I fina.V Sloveniji lahki» rečem, da znam plavati. Teja 3.b Tri tinf smo se pripravljali na tekmo v plavanju. Ućili smo se različnih lehnik plavanja. Jaz scm lekmoval za zlatega delfina.Preplavali sem moral 151) m v treh minutah in odplavati kravi, prsno in hrbtniî. lu rezultat sem jil. ker treniram plavanje. no na ptxJelitev diplom. V Cankarjevem di^mu so nam pripravili zabavni program.Dvorana je bila piMna vesclošolcev iz vse Slove nije.N as topa li so: Pika BožiC. Ajia C iokîb.pleana skupina Ur^ka in ca rode j. Pozdrav i j in Čestital nam je ludi minister Slavko (rabe r. Poleg diplome smo dobili tudi knjigo, majico, flumastre in sladkarije. Vesela sem. da sem se naučila veliko níWega in zanimivega. V novem štilskem leiu bom sjx'i sodciovstlav Veseli 5oli.Upam.da mi ho znova uspelo uvrstili se med državne prvake. Teja 3-/j Sola v nardvi Tretješolci OŠ Saieksmti preživeli lep majski leden v Termah ČateiŽ, kjer fe vrsto let organiziramo plavanja. 33 » nanivovcev >• se jeves teden pripravljalo na plavalno preizkušnjo - preplavati m in dt^seCi hr^îniustega delfina.Pod .strokovnim vod-slvom plavalnih učiteljev, Jasmine Ko^tomaj in Gašperja Pi'>lha, in razredničark, .ložice Verdnik in Darje AteL^'k, je večini to tudi uspe-lo.Še več, izkušenejši so dosegli srebrnega in zlatega delfina. Nekaj spi^minov s plavalnega preiz^a-ui so z^»pisali tudi učenci. »Jaka pomaga naravi« V okviru prireditev ob dnevu okolja. 5. juniju, so razibkovaki velenjskega ERlC-a v sodelovanju s podjetjem PUP - Saubermacher v Smartncm ob Paki pripravili učno uro o ravnanju z odpadki. Namenili so jo učencem prvih in drugih razredov. Ob igri in petju so se naučili ločevati odpadke in jih s tem spreminjati v surovine- Učenci so obljubili, da bodo novo znanje pi>sredovali svojim staršem, ki se teh stvari k' niso naučili, ko st> sami hodili v Soio. Najmlajše učence je obiskal tudi župan Alojz Podgoršek in jim obljubil, da bodo do konca Šolskega leta prejeli knjižico '»Jaka pomaga naravi." ■ £ Š. Strokovna ekskurzija v Maribor Šaleško muztf jsktî in z-godovin-sko društvo poleg ohranjanja zgi^-dovinskega spomina in vedenja o preteklost) naših krajevskrbi tudi za strokíívno izobraJvvanje svojih rili se člani seznanjajo s kulturni-članov. Med redne oblike izob- mi in naravnimi znamenitostmi raževanja sodijo tudi strokovne drugih slovenskih krajev. V sobo-ek-skitr/ije članov dra^tva, na kate- lo, 7. junija je .^M/D organiziraj Ogied znamenitosti (foto: Janez Svetina) stroktwno ekskurzijo v Maribor in njegovo okolkx), Okoli Štirideset članov dru-štva si je tako ogledalo Pokrajinski mvi7ej. Muzej narodne osv()bodiive 1er nekaj drugih kulturnih spomenikov Maribora. Po zbirkali Pokrajinskega muzeja in pci mestu je člane SM/D vodil eden najboljših poznavalcev ma-ribi>rske kuliumc zgodovine pn^f. dr. Sergej VriŠer,v Muzeju nanxl-ne (.«vobiKJiU'c pa sta m vlogo pre-vzeia direktor muzeja dr. Marjan i/'.nldarič in naslovni Škof dr, Ve-ktwlavCirmič,kije udeležence ekskurzije popeljal pt> razstavi, posvečeni njegcTvemu življenju in delu oh njegiwi 80. letnici. Me stolno cerkev in ntwo cerkev na Pobre^ju, ki jo je skupaj s svojimi župljani /gradil pobreški župnik Stane Praznik, doma izTcv poláice. Vsi udelcženci ekskurzije stisi bili edini v razmišljanju, da so toviMne ekskurzije se kako zanimive in tudi potrebne, saj lahko le ob lako dobrem strokovnem vodstvu temeljiteje spt^znavamo našo deželo, ki jo mnogi Slovenci vse premalo poznajo. ■ DK Kdaj - kie - kaj (Iclilek. 12. iiinija 8.00 Društvo upokoiercev šoáian| Tedan upokojencev šahovski lurnir 19.00 Mestna Galerija Šoštanj Otvoritev razstave Aleb Nezmaha Barve za pastirje 19.30 Glasbena šola Velenje, velika dvorana Ulfli koncert Mešanega pevskega zbora Gorenje Velenje 19.30 Glasbena šola Velenje, orgelska dvorana Koncert David ipec Jeze mik {trobenta) in Andreia G o lei (orgle) 2. Herbersteinsko srečanje slovenskih knjiievnikov Goreniav Hrebersteinski večer s slovenskimi književniki in g lds be nimi gos!i Brina & Slring.si (etno koncert} Sodek)vali bodo Erika Vouk, Lucija Stupica in Dane Zaje IVIck. 13. junija 8.00 Ob Škalskem jezeru Teden upokolencev Tekmovanje v športnem ribolovu tO 00-11 30 Travnik pri muzejskem Janku 2. Herbersteinsko srečanje slovenskih književnikov Lutkovna predstava za predšolske otroke z naslovom Šafćek Hsrberitajnček & Dudovo drevo In predstavitev slikanico flahlo pegaste sanje 1000-1230 Pari< Vile Herberstein 2. Herbersteinsko srečanje slovenskih književnikov 1. Herbersteinsko književmsko omizje: Kako se literarna veda in kritika odzivata na sodobno slovensko literaturo 14.Q0 Društvo upokojencev Šmartno ob Pakl Teden upokojencev Tekmovanje s kroglo na vrvici 14.00 Gimnazijski park nock potoček 15.Q0 -17 30 Parl^ Vile Herbersîein 2. Herbersteinsko srečanje slovenskih književnikov 2. Herbersteinsko knjlževniško omaje: Pomen prevoda za uveljavljanje slovenske literature v evropskem prostoru 18 00 Knjižnica za mlad i rw Cool knjiga - Najstniki o sebi in knjigi Tokratna cool knjiga: Letoviščarji (J, R. Townsend) 20.00-22,00 Park Vile Herberstein 2. Herbersteinsko srečanje slovenskih književnikov Herbersteinski večer s slovenskimi književniki in glasbenimi gosti • Gal Gjurin & Projekt Mesto (odrski preplet literature, likovnosti in etno & jazz glasbe). Sodek)vali bodo Andre] Blatnik, Aleš Mustar, Andrej £. Skubic. Josip Osli in Milan Dekleva. Na večeru bodo podelili tudi Strrtsrieve nagrade 2003. Sobola. 14. iiiiiija 8.00-13.00 Titov tf^ Bolšji sejem ID 00-t2 30 Park Vile Hefberstein 2. Herbersteinsko srečanje slovenskih književnikov Herbersteinsko književntško omizje: Formalno-sistemski položaj literature znotraj družbe 11.00 TRC Jezero Tekmovanje z vodenimi vodnimi modeli motornih čolnov {FSR-V) za Pokal mesta Velenje 17.00 Pred domom upokojencev Šmartno ob Paki Teden upokojencev Kulturna prireditev - Pelje na vasi 17 00 Velenjski grad Letni koncert Rudarskega okteta. 6ost večera: moški pevski zbor Maennerohor Roethenbach iz Nemčije 20.00 Velenjski grad Letni koncert Rudarskega okteta Rudariem za srečo 2ÎLÛ£l-22.00Vjla Herberstein 2. Herbersteinsko srečanje slovenskih književnikov Herbersteinski večer z glasbenimi gosti (New Swing Quartet) IXedcija. 15. junija S PO TRC Jezero Tekmovanje z vodenimi vodnimi modeii motornih čolnov(FSR-V)za Pokal mesta Velenje 10.00 Dom kulture Velenje, mala tivorana Avdicija za igralce Lutkovnega gledališča Velenje 10.00 Osnovna šola šalek Košarkarska tekma KK Era Velenje : KK Nazarje 18 00 dvora r^a kulturnega doma Šniartno ob Paki Prireditev šolskega sklada »Z rokov roki« Sodelujejo: otn^škl m mladinski zbor šmarške šole ter čtani šolskega gledališkega krožka Smia. IK.jiinijci 1700 |(r[[ižnica za mladino Špeline ure pravljic (:ilcv, V svciu sojo krstili za advcnlurc raccjov Sloveniji prevedli v pustolovsko ickmo, nova Sponna panoga pa ima iz dncvav dan več privržencev. Pa vendarle je njen razvoj §e preeej na začelku. V deželi na sončni sirani Alp je vse skupaj Še povsem v povojih, /a kaj pravzaprav gre Od znanih športnih disciplin bi lahko v/i^o-rednieo potegnili s triaîlonojn in mnogobojem. \i'čdncvno lek-m^wanje zahteva i/jcmno fizično in psihično kondicijo šiiriclan-skih ekip. V njih morajo bili pred.^tavniki obeh spolov. Na poti se nalo ukvarjajo s trekin-gom, plavř;njcm, kolesarjenjem» kajakaštvom, spajanjem po vrvi in ^ s čim. Sledi prva vzporednica s iriallonom. Ko ekipa zaključi z eno diseiplino, lakoj prične '/ drugo. Primer: najprej četverica plava iri kilometre, nato leče Čez drn in sirn 15 kilometrov, prekolesari 8ti kilometrov, se s kajakom spusti po reki. znova leče, se spasli po vrvi ... Vse skupaj se nato konča po nekaj dneh, in (ja.vio) ni>čch. Na p as to lovskih tekmah r.i predvidenega počilka. Vsaka ekipa mora sama načrtovati strategijo gibanja in počitka. Na.boljSi na lovRtnih tekmovanjih sploh ne .spijo. Tudi po lil ur so neprestano budni... Osnovna naloga je prili čimprej do kontrolnih točk na progi. Konirole se po določenem Času umaknejo. Cm ekipa na kontrolno točko (check point) ne pride pred njenim umikom, je diskvalificirana. Šlart je skupinski, lako da glcda!ei lahko ekipo, ki prva prečka ciljno črto, pozdravijo kot zmagovalca. Za adrenalinske odvisnike verjetno imeni tekmovanj, kot sla Raid CiauloLScsin Cco Challen- ge, pomenita največje tovrstno drui^enje v s-vetu, kjer se adventure race razvija izjemno hitro. Tudi v SUweniji pa bomo .skusali naredili nekaj za promocijo nove i>portne panoge. Med tretjim in šestim julijem bo v Velenju in §irši okolici SaleSke in Savinj-.ske doline prvo slovensko pustolovsko tekmovanje Advcnlurc race Slovenija 2003. Tri dni bo neprekinjeno tekmovalo trideset ekip. In Še dejstvo, da adventure race tudi v Sloveniji kljab vsemu že ima nekaj sim-patizerjev-večina ekip jc prřrv iz na^e domovine. ■ Hugo "Še ta počasnemu mine" Seck^indesel Uibornikov, enajst ekip, dva dneva, eno lekinovanje Po ustaljeni ii adiciji Rodu Jezerskega zmaja. Nekoč "Šaleški taborniško-pari ižanski mnc^go-boj", Janus "Še ra počasnemu mine" Na kratko pa i^e ves Čas ÍTPM. Gre za orienlacijsko taborniško tekmovanje. Osnovna naloga je v čim krajšem času prehodili progo in na njej poiska- Ranzijiger jepiii sjxiljn! po vseh m(5gočih (in nemogočLi) poteh. Končni cilj prvi dan tekmovanja je bil PaSki Kozjak, 'lekmo-valei so prenočili v šotorih, prijetno druženje so nam popestrili velenjski rokomciaši (s svojo zmago proti Prcveniu), zabavali pa smo se tudi ob spremljanju Evrovizije. /a ti- koiičalo v mestu priloinosli. kjer je bilo na vrsti (roko na srce zelo zasluženo in težko pričakovano) k(Wlo 1er (kol se za tekmovanje spodobi) razglasitev rezultatov ter podelitev nagrad, V kategoriji "baby Ta-cc" (mlaj-^i od 15 let) je slavila ekipa Frajcrskih mačk, medtem ko so suvereno zmago med ti- li kar se le da veliko kontrolnih točk (ali Tia kratko KT-jev). Pripomočki? Karla in kompas. In pa ostala labornl^ka oprema, s pomočjo katere tekmc^valci potem rešujejo določene naloge na prej omenjenih kontrolah, [n tako pridemo do drugega cilja tekmovanja — naloge je treba rešili čim bolje, saj je od njih v veliki meri odvisna uvrstiiev ob koncu tekmovanja. Tretji cilj letošnjega ŠTPM-a je bilo druženje. Premiemo s(m)o podelili nagrado z zanimivim imenom "Družbko". /a ekipo, ki se jc po mnenju kontrolorjev najbolj zabavala. Začelo se je predzadnjo soboto v maju pred osnovno Šolo Gorica. Traser proge Marko Sle, kijih morda laborništvo vendarle malce bolj zanima, naj zapitem Še nekatere naloge na KT-jih, Risanje skice niaskega polja in profila terena, prihod pod kotom, reševanje splošnega testa, prepoznavanje kamnin, opis in skica poti, preverjanje znanja prve ponivX^i, opis kvadranta, slreljanjc zračno puško in pred odhodom k počitku še test iz znanja topografije. Drugi dan, koje bila proga občutno krajša, časovni-ca pa zastavljena precej bolj "človeško" kol prvi dan, je bilo ireba pokazati .^e znanje risanja skice terena, streljanja s fračo, prepoznavanja rastlin in pastavljanja Šotora iz šotorskih kril. Vse skupaj se je znova siimi, ki so siarejši od petnajst iei (kategorija "senior"), proslavljali ianije iz ekipe Efenko va. '^Družbkota" so si prvič razdelili Šleperi. ŠTPM je vsako leto nekakšen začetek konca laborniškega leta v Velenju. A pred labomiki rodu Jezerskega zmaja sta letos §e (vsaj) dva velika projekta: »Advcnlurc race Slovenija« (o tem pišemo v posebnem sestavku), v juliju pa bo tudi ludi tradicionalno taborjenje v Rib-nem. Tekmovanje *'Se ra počasnemu mine** je sicer napisalo svojo zgodbo, a lislo najboljše za velenjske tabornike verjetno Šele pride. ■ Hugo Za 200 kilogramov lažji Vmcsecu marcu smo v Zdravstvenem domu Velenje organizirali delavnico z naslovom "Zdravo hujšanje", ki je potekalo 16 tednov, ob ponedeljkih, /izbranimi predavanji in telesno vadl>o smo udeležencem po magali pri izbiri zdrave prehrane in jih spodbujali k bolj aktivnemu življenjskemu slogu. Zma-gwalno in uspešno je delavnico 9. junija zaključilo 26 ude-ležcnecv. S ponosom lahko povemo, da smo na začetku delavnice tehtali 237l»5 kilogramov ob koncu pa ugotovili, da se je naša skupna teža zmanjšala za 201,5 kilogram t w. 1 liter način življenja, naš "še včerajšnji" slc^g življenja ni nič kaj prijazen, prcdv.sem ni prijazen do nas samih. Nepravilno prehranjevanje, ponavadi le enkrat dnevno, pa še to zvečer, nepravilna priprava hrane in nenadoma postanejo oblačila preozka ali pa celo odleti prvi gumb. Zaradi nepravilne pre- hrane m telesne nedejavnasti počasi, skjc namesto sede, izberemo stopnice namesto dvigala. Sesanje praha vzame 140, pomivanje tal 120, postiljiinje postelje l.\5, likanje 120, pranje avtomobila kalorij.) naslednjo delavnico pripravljamo v mesecu septembru, vabljeni vsi, ki bi radi sprejdi izziv in izboljšali svoje zdravje! ■ SHuptna za izvajanje pre* ventive, Karmen in Urška Erin veseli dan v Eri se vsako letovčasu majskih dni nap<«cben način poswlijosvojim kupcem. V vseh vetjih Eri-nih ccntrih so za kupce pripravili prireditve Erin veseli dan, ki so ga letos obogatili še s srečanjem harmonikarjev. Tako je bilo veselo v Slovenskih Konjicah, Hočah, ?.alcu, Kisovcu. na Prevaljah. Zaključek jebil v soboto v Velenju pred EroNežko, kjer so tudi izžrebali srečno nagrajenko Erine majske nagradne igre. Era jo bo popeljala na velike sanjske počitnice .... Ljudska pesem SmarŠki nogo me! ima daljše korenine kakor Velenje čas sivje vladavine, Še od fakrai, ko hil je lo lep špon in sc ni bilo ireha hali lelenjskih zn^ot. A hil je Čas - ne enkntf. dvakrat so upali .^marčani hiti boljši od Rudarja. Simili .so v Velenju ^lave obakrat: » To pa že ne, preveč nam v nos zaudarjaU fn vzeli v roke 5\'ojo so »'pravico'^ uradno naj hi to hila združicev. Smafčanom naredili so hivico, si xneli boljši kos brez omejitev. Velenje je p/vo li^ zašuSfralo, a druge lif^ tam si ne želijo in šefovstvo iz Smart na je přislalo, da Velenju pnf) ligo poda njo. Le cenmdizem lahko to uganja in íisiiy ki iz tega kujejo dobiček nekdo iz tega imidž si usivaija, a Šmartno - kfjt da je teliček! OM 12. junija 2003 SPORT 77 Velenjskim atletom pokal SUulioíi ob je/.eru jo minulo soliolo in iu^doljo z^iživol v vsej svoji lepoli - Ponovno so fja /asedli nlleli Hfnko Jercič VVkiijc-NaJ 250 udclcžcjiccv iz vciinc >{otni>sli.Iolaiideť'eplak sia bili na liniilncm alletskcm ickimv vjiîju v središču zaninumja sprinîer-ki Mcrlcnc Ottcv in Alciika Bikar, v Članski konkurenci pa smo videli lepih lekiw in re/ul« lalov v drugih disciplinah. V moSki konkurenci $e je v finalu pomerilo kar 26 ekip. v tej konkurenci pa so s 183 loèkami zmagali Člani AK Velenje, /Aipi>U'«vico Icvíke REKLI sa ... Martin Stcinvr. prcd.scdnik slr4>kovnega sveta: >-Aileiski pokal Slíwenijc jo hila generalka I. ligo CAA in je v celoii u^^pela lako organi/.«icij^ki) kol tekmovalno. Veseli nas ponovna osvojitev pt>kala» kar je analiza tlop;ijanj v slovenski atleli-ki In pravilnih odloCiicv stroke neaa sveia AK. Poleg .loian^le in Do^tjana BuCa. ki sta i/aiatno prescgía okvirje ^liwen-5kc atletike in ki ^ta pkxl dobrega organizacijskega in strokovnega dela v domaČem okolju, pa nas ptisebno veselijo u>pehi na^ih mladih atletov, katerih lahkii pričakujemo v bližji prihixlno.stiodmcvTíe rczullale. so zaostali Člani AD Mass iz Ljubljane, tretji so bili atleti AD Kiadi-vitr Cetis (ITOioCk). VeleniCani sn si aaiago zagotovili z odličnim na-î;lopom Štafete 4 x 400m (ča^ 3:18,>»4), v kateri so tekli Uro5 Koga!, Janez Zaje. Matjaž Krajne in Sergej 5alatron, Slednji je z odličnim časom 51,51 prepričljivo zmagal lev teku na4il(iovire in bil tretji na AOi) m (48.4Í)). /.magali ^o ^ Ale5 Škobrne na ovirah 110 m (14.48), Boštjan Buć na Mm m za-preke (8:28.31) in'Ione Kc"»smaCna 5(HHlni(I4;58.y5). kije presenetljivo preniagiil khib^kegatiwariša Riv mana Kejžarja (14:58.96). V ženski konkurenci je tekmovalo 23 ekip. VelenjCanke pa m) dt>se-gic pelo mevio. NajveC točk m pri- spevale Mitjana KalajdžiC z zmago v teku na ííHlO m (17:12.76), Anja Arzenšek je bila Irelja na î5tH) m (4:47.99). Klavdija I lalituiC tretja v n^elu krog{e (12,21). Slaviea PozniC je bila Četrta v teku na 5000 m (19:12-10) in njena liCi Peira pela v skoku ob palici, ki je s 310 cm vUv segla osebni in klubski rckor m dosegel Borii Špes iz Maribora (8:34.8), kijev finalu ugnal 'Emeia Boštjan Buč - dober rezultat kijub utrujenosti KosmaCa (8:3f5.8fi)- Atletski klub je s lem tekmovanjem ponovno dokazid. da jc ve§C organizacije atletskih prireditev, tokratno tekmovanje pa je bila tudi preizkušnja pred velikim medna-ríxlnim atletskim mitingom. 21. in 22. junija- Zmagovita štafeta Veienja (od leve): Sergej Šalamon, Uroš Kogatf Matjaž Krajne, Janez Zaje. Bošljan liuc proli vrhu K\rop(^ Na moCnem mednanxlnem atletskem mitinguv Milanu je Vlekli na300() m zwirami nastopil tiKli Di")šljaii Buć- /nova je tiokazuil, da se njegwa forma dviga, ssaj je prcil ledni div sežen državni rekord 8.25-31 ponovno izbolj.^l, Ntwa rekorda znamka je 8.23.79. Rekord jc liá^oljiŇiil za 1.52 sekunde. Ým danes pa hosla z Jolando ^eplak nastopila na nîcdjtanxl-nem atletskem mitingu v Os-travi na ČeSkenj- Dvig forme nakazuje dober na5iop na sveti wnem prvenstvu a\'gusla v Parizu. mv.R Petra Poznič - osebni in Mubski rekord Itiis^aR BuC: »Izcedno sem bil zadovoljen z rezultatom, ki ga sploh nisem priéakiWiil. Od torka nuprej. kosení v Milanu dosegel nov državni rekorti v teku na-3tN)0m zapreke v Času 8:23,79. «^j se nisem (lobr«i ixipi>Cil. Tudi trenerka mije svcto-vala.da naj piva dva kilométra te&m Mirjana Haiajdžič - tekla je sama v ospredju poCasrwje. Up<^stcval «tem njena na-va v ili ligi lii>i - Piodlo^j so včeraj poirjcnali na skupščine \ eleîitskeiia klulja, popoldiie pa ř>a l)od() na skupši^lni šniarsk(>{>a - So^ilasje mora dali tudi NZS s. Vovk Vvlvr\je, 9, Jimyji - Na mwitiarski konferenci v holelu Paka so o povezovanju Članskih ntosiev NK Rudar in NKEra Šmartno podrobiu^ spregovorili predstavjiiki vixlstcv obeh klubih' in {^h generalnih s|>onz4^r-jev. Ere d. d. in Prcmogiwnika Velenje- V uvixlnih besedah je Jože Koync. kije t>il pripnyektu poveze-vajija zadolžen za '«tike z novinarji, še enkrat poudaril - tako je zapisano tudivizhtxiiSCih spt>razuma-,da ne gre za alruževanje, ampak z:i pove« ziwanje, saj N^sta oba kluba Že naprej samosiiîjno deUwala in zago lavijala delo mlajših ekip. Hia.d- d-, bo ustanovila novo sci>spodarsko dnjžbo. v ()jei pa bosia oba generalna ř^í^nAiija Airuževala sredstva wt delovanje profesionalnega tnoiiva NK Era-Rudar, ki bo nastopalo v Si.mobiliigi in imelo domicilvVe-lenju. ^ralo bo izmenonia v Vjle-n}u inSinaitnemol>Pakf. Vdrugili-gi bo kot amatersko n)o5tvo nastopal NKSman no, s setiežcm v Smart-nem ob Paki. K<)liko tekem bodo amaterji igralivSmartneni in koliko v Velenju, *;e bo"^ia oba kluba posebej dogovorila.je ziipisimov iziijekt. ki smo ga pi'istavili. je projekt partjierstva, za katerega menimo. ^la je v btxločc edino možen v tem slovenskem prostoru.« Dr. Cvycii Uervariê. direktor p/e-mogcwnikii. je najprej pojasnil, da za- radi liberalizacije slovenskega energetskega trga pać ne bodo n)ogJ t vcC vlagati toliko sredstev v spori, kulturo in druge dejavnosti kot doslej, «Nas prostor je premajlten /adveprw^i-gaski ekij>i. je pa dovolj prosti^ra za eno prvoliga ^ko. eno drugimi igaSko in eno trelje-I i g a Š k o moštvo (n^is-lil je na NK Šoštanj, op. p.), i-imi smo zmanj^di ^^asp(^^zor-sívaza.3^^xlslotkov, Ker pa ?,eIimo, da bi v tej dolini §c naprej igjalidiv lîor nogomet, who so zaceli s predstavniki Ere govajjati o lem projektu.-* Dr. Cvgen E>ervartC je ludipovc*-dal, da bo v prvise?oni cilj prvega moliva uvrstitev mcspo-dar>ke družbe.Je dtxlal, daje Četrto nieslo Ere Šmartno v niinulem prvenstvu poroks da so na pravi poti. da delajo prav. O novem moštvu pa jc pi^vedal: »Zadržali želimo CimveC igralcev, ki so doslej igrali v Smartncni in vključiti vanj najboljše Rutlarjevc igralce. Na ž-dost nekaterim našine igralcem piMcCe ptîgodba, vendar želimo.da ostanejo in skušamodiv $cč\ tisto, za Cimervsi .stremimo, Tu-Cnik naj bi bil Pcterlr-man, trener vratarjev BmnkoJoziC, řizioterapcvi pa Nisvet AhmiC. V drugi>l(gaškem moštvu bodo igrali listi nog^>meiaši, ki tremitnone pridejo v poštev za pivti ligo, igralci, ki hoćo prihajali iz mladinskih vrst, Našednigoliga.sko moštvo in s Icm hkrati druga I iga bo gotovtï zelo vabljiva za vse înlade igralce, da se najprej dokažejo v j^ej, moi^iv^t napredovanja pa bodo imeli v sami Šaleški dolini, torej v svojem domaćem. kar pa je redkost,- Obe Članski moStvi sc povezujeta /a tri leta. Prav zato nas je zanimalo, kaj se bo zgodilo. Ce se morda gospodarska družba ixlloCi. da po tem obdobju ne bo veC sponzor. Gvido OmladiC je poudaril, da so vse aki fvnovti ui po triletnetu v>bdobju, ko ta (xv goilba piHeCe.v obeh Mubih nadaljevalo delo. »Vsakršna špekulacija o tem jc odveC. Ni bojazni, da bi se to zgodilo-, bo gospodarska tli'Uidia prekinila spi>nzorMvo, Kwîa kluba Živela naprej, seveda v skladu z tnaterialnimi možnostmi enega ali drugega okolja.«« TENIS CENTER AS Velenje organizira začetne tečaje tenisa za otroke od 16. do 20. junija, vsak dan od 16. do 17. ure. Vpis in informacije. te{.:041/649-S56. FoRi FaShion aj^Mj-t ...UMETNOST OBLAČENJA... OJiTA ^ faSmiom Doseči bi se seveda dalo še več l\aini/ii()UMiiškii se/ona 2(K)2/2()<)3 sc porasi konruje iiuli m i^jralcc velonjskcfia naiiiizííolciiiškofía kliilia Vograd Ibnipo klub pa jc p<)lcg Ncnada Bojiiniča in kčtdcta Jaka GolavškapriJla Uidi Ire-nerka Andreja Ojsicr^ek - Urh- Nekdanja vrhunska igralka namiznega lénifia .^e je v Velenju dobro znaSla. Poleg vodenja prve ekipe je glavnino svojega dela po-svci^ala delu y. mladimi in lahko reřemo. da se rezultati njenega dela ^e poznajo. Sezono, ki se počasi izteka» je Andreja Ojstcr.šck- Uril takole ocenila: »V glavnem som 7. rezultati vseh igralcev zadovoljna. Čeprav bi se seveda dalo doseći še vei. Prva ekipa je v državnem prvonsivu na koncu osvojila žesl« me-sto. kar je ^edc na vse nevšečnosti «poškodbami, ki smo jih imeli med ielom, lep uspeli, z nekaj i^porine sreče pa bi laliko pristali tudi kaki>no mesto viSje. V posamični konkurenci je najvei do- Andeja Ojsteršek Začetek sezone je v klubu prinesel kar nekaj sprememb, saj sla klub zapustila Uro5 Slaliniefc, ki je svojo .športno pot nadaljeval v Nemčiji 1er Tamara Jerič, ki je Šolanje nadaljevala v Ljubljani in jc prestopila v ekipo Ilirije, v Urh segel Jure Slalinšek, ki je osvojil tretje meslo na državnem članskem prvenstvu in se udeležil tudi evropskega prvenstva v Italiji. Damijan Voduwkin Nenad Bo-janic Sla imela preko cele sezone težave s poškodbami, zato sla dosegla manj, kť>l sem pričakovala. a je za vnaprej vzpodbudna njuna Torma ob koncu seztme, ko sta dokazala, da se lahko uspešno kosata z najboljj>imi slovenskimi igralci namiznega leni-sa. Druga ekipa Vegrdil in zanjo občasno tudi igral Tadej Vodu^ekje letos nastopala v tretji ligi in dosegla nekaj do-brih rezultatov, najmlajši igralci pa so pod vodstvom Luke Cîru-berja nastopali tudi v Ligi mladih SV regije, kjer so na koncu osvojili peto mesto, V mlajših kategorijah se je sezona zai^ela z veliko smole, saj si je Miha Klja-jič zkîmil nogo, zalo je bil jesenski del sezone zanj izgubljen. Kljub (emu je v nadaljevanju sezone nekako le prišel k sebi. zaigral veliko bolje in na dr^^vnem prvenstvu osvojil srebrno medaljo, zmagal v drugi skupini TOP-12 najboljših skjvenskih mladincev in večkrat uspešno nastopil tudi za slovensko kadetsko reprezentanco. Jaka Golavšekje (isvojil drugo mesto na državnem Šolskem tekmovanju, zmagal v drugi skupini TOP-12 najbolj.ših slovenskiii kadetov in v.svoji igri pokazal veliko mero napredka. Na TOP-12 turnirju za mlajše kadete je leios prvič nastopil tudi Patrik Rose in v drugi skupini osvojil četrto mesio. Najmlajši igralci Vegrada so večkrat uspešno nastopili tudi na selekcijskih turnirjih SV regije za kadete in mladince: na zadnjem turnirju je lako Benjamin Klaužar zmagal. Dejan Lamešič pa jc bil drugi v drugi skupini ka-delcw. /elo dober rezultat je ekipa kadetov dosegla tudi na državnem ekipnem prvenstvu, kjer so osvojili čeirto mesto. S pogoji dela v Velenju sem zelo zadovc^ljna. prepričana sem tudi. da se da /.vsemi igralci doseči še veîiko več, zato bt>m v naslednji sezx'ini t veseljem naduljev^ila svoje delo in upam, da bomo ob koncu prihodnje sezone v klubu Še bi^ij zadovoljni kol leias. Že kot ifffâlka sem vedno stremela k vedno bolj.^im rezultatom in takšna sem ludi kol trenerka, zato na koncu Se enkrat pi^udaijam: Re-zullali v vseh kategorijah so dru Elektre potekajo intenzivne priprave za novo sezono. V tem obdobju imajo največ dela v upravi, kjer v dogt^voru s strokovnim vodstvom sestavljajo ekipo za prihajajtičo sezono. Kot smo že portičali, bo na klopi ostal Miloš Sagadin, kar nekaj sprememb pa bo v igralskem kadru. Zagotovo klub zapuščala Miljan i'uslič in Damir Lattwjč. Po besedah vodje strokovnega Štaba. Miša Leionje, so blizu dogovt^rao nadaljnjem sodelovanjus PolžeIjanom Blažem Ručigajcm. Pogovori z Aleksandrom Be la novi če m še potekajo, njegova usoda pa je odvisna ludi od kvalitete dveh igralcev iz Srbije, ki pridela na preizkušnjo v Šoštanj v prihodnjih dneh. Gre za igralca na mestu krilnega centra. Prostor v ekipi pa bo v prihajajoči sezoni našel samo en tujec. Nekaj sprememb bo tudi na mestu organizatorja igre, Denis Divjak želi zaključiti šludij, najverjetneje bo Sc^lanj zapustil tudi Dagmar Dražovič. Na preizkušnji sta tako že dva mlada igralca letnika 198.^-prvi je CiregorAuer, kije bil v lanski sezoni najboljši sire lee mariborskega Branika, drugi pa igralec tretjeligaša Nazarja Iztok Z;«krajšek. ■ TJaáaRehar NK Era Smaitno. - Mladinci spet v l.SML Mlajše selekcije NKŠmarlno Era končale v .stibolo lekmovanje. Mladinci so se z zmago proti Aluminiju v Kidričevem po dveh letih spel uvrstili v I. S ML, kjer ht>do tekmovah tudi kadeti, ki pa sov tej sezoni Ziisedll 6. mesto. Selekcija do 14 let. ki letos prvič tekmuje v I, SNO vzhod je bila enajsta inje ostala v ligi. Selekcije V-12, V-10, V-8 pa so tekmovale MNZ Celje. ScIekcija V-12 je bila tretja. V-IO četrta in V-8 druga. Več leh igralcev je igralo v selekcijah podzveze. Za naslednjo sezono bodo imele tudi le selekcije priprave. ■ J. G. Smučarski sl^oki - Dober začetel< nove sezone Začísla so se tekmovanja za pokal Slovenije, na katerih so se izkazali skakalci SSK Velenje- V Kistmu pri Zagi)rju je bila v soboto tekma Pokala Slovenije na 50 m skakalnici za mladince do 16. let. Zmagal je Igor >^ižek pred /.igom Urlebom. 4, Robert Tlrgota (vsi SSK Velenje). Pri dečkih do 15 let sta v višji kategoriji tekmovala Klcmcii Omladič (8. mesio) in Ciašper Berlol (11). Najmlajši so nastopili na mednarodni lekmi v nemškem Rotenbur-gu ob 4i)-lelnici tamkajšnjega kluba, kije na svoje stroške povabil na tekmo Velenjčane. Pri letnikih 1991 je zmagal Marjan Jelenko. 3. Žiga Omladič: lelnik 1992: I. Tomař Žižek, 11. Patrik Jelen; leinik 1995: n. Urh Krajčan: letnik 199ň: 2. Malevž Samec. Revija skokov Velenje 2iX)3 Z naglico se príbliítuje tudi tradicionalna revija skokov Velenje 2003. ki 4. julija (za rudarsko svetilko) in 5. julija (za pokal Gc^re-nja) na 94 m skakalnici s pričelkom ob 21.CM) uri. Nastopilo bo vrsta znanih tekmovalcev jz vseh evropskih držav. Organizator bo žrebal vstopnice za bogate nagrade, po vsaki tekmi pa bo velik ognjemet. SSK Velenje Se naprej vabi mlajše dečke in deklice, da se včlanijo v njihove vrsle, to pa lahko storijo vsak poptildan po 15.00 iiriv skakalnem centru ob velenjskem gradu, kjer potekajo treningi na 7,13 in 22 m skakalnicah. ■ J. O. Poliorje spet v drii^i li^ïi s tekmami 26. prvenstvenega kroga so v 3. SNL-sever sklenili letošnje prvenstvc>. Naslov prvaka si je že nekaj krogov pred koncem zagotovilo Pohorje in se uvrslik) v 2. SNL. Verjetno Ziito so na zadnji lekmi v g doživeli visok poraz ( 1 ; 4) v Središču in pristali na tretjem mestu. Vrstni red: 1. Pt^horje 55,2. Bistrica 48,3. Šoštanj 47,4. Paloma 46, 5. Šmarje 42.6. Središče 41 ... U. KrSko Posavje 33.12. Vransko 29, J3. Pužinar 14.14. Mont Claudius 8. Vlali čolni na velikem jezeru Velenje - Ob koncu tedna bo na velenjskem jezeru pri čolnarni po-tekab tradicionalni^ mednarodno tekmovanje z modeli čoln(w na daljinsko vodenje. Lett^njega tekmovanja, prijćTvljeno je45 tckmwalccv, se bodo udeležili lekmovalci iz Avstrije, Nemčije, Ilaiije, Sl(wa.^ke, Češke ter iz vseh slovenskih klubov. Tekmovanje se bo pričelo v.soboto ob 1 l.OOurizotvoritvijo in predle ki v skupinah 1er bo Inijalo nekje do 18.00 ure. V nedelje» pase bo nadaljevalo ob 9,00 uri, razglasitev rezultatov pa bo ob 14.00 uri. Kaj spl(îh stí modeli FSR. s katerimi bodo tokrat lekmc^ali modelarji? lo so modeli čolnov pri^sle konstrukcije za vzt raj nas ino vožnjo (20-3(1 minut) z motorjem na notranje izgorevanje in s pogonom na ladijski vijak. Modeli se krmarijo s ptjmočjt) radijskega-daljinskega vc^denja, imeti pa morajo podobo čolna. lekmiwanje, ki bo zagotovo paša za oči, organizira Društvo modelarjev ""Modelať' Velenje pod pokroviteljstvom MO Velenje, Premogovnika Velenje in spi^nzi»rjcv: Urarstvo Tamše, Veplas, PizzerijaVe-lun. Plavanje - Zmagi Tamare Vlartinovič v Ki^škem V Krškem je bil preteklo sobolo tradicionalni »Lilegtw memorial«. Plavalci so Iekmovali v kategoriji mlajših dečkov in mlajših deklic 1er dečkov in deklic. Nastopilo je kar 520plavakx'v iz 22 klubov Hrvaške, Bosne in Hercegovine in Slovenije. V množični konkurenci je tek-m najbolj izkazala lamara Martmo-vič. V najmlajši kategoriji sta se med najboljše uvrstila še Tina Meža in Matjaž Borcwnik, Rezultati: Mlajši dečki letnik 02-5U m prosto: 2. Matjaž Borovnik 31.18:50 m delfin: Matja;^ Borovnik .36.70. Mlajše deklice leinik 93 — 50 m prosto: 5. Tamara tnwejšek 35.79: .50 qi iirbtno: 8. Tamara Go-vejšek 43.y7.Mlajše deklice letnik 94 - 50 m predlo: 7. Tina Meža 39.79:50 m prsno: 2.Tina Meža 46.87. Dečki leinik90- líX) m prosto: 8. .lože Blažina 1:06.33; 100 m delfin: 12. Jože Blazina 1:18.94. De-klice letnik 91 -100 m prcisto: 7. Tamara Martinovič 1:10.06: lOÍÍ m delfin: 1. Tamara Martinovič 1:13.92; 100 m prsno: 1. Tamara Martinovič 1:24.74. DekUcc letnik 92 - KH) m delfin: 8. Ajda Praznik 1:27^1, 10. Špela Hiršel 1:29.96; 100 m prsno: 11. Ines Pečečnik 1:36.99. ■ M.R f 07,8 MHz FM ma RDS NA KRATKO Sabijaski Uïvnw v Splilu Na sabljaikem turnirju za dečke in dcklice v ,Spliiu so ii>ipeŠno sodelovali tudi naši najmlajši velenjski velenjski sabljači in sabljačiee. V starostni kategoriji teeh3 :0. Prcmo^wnik-TEŠ 1 2:1 Pn petem kro^u sovvi>dstvuekipe : Melavc, MinsNOt in Premogovnik, kl brez poraza. M(Klkraj(mui lifia, o. krog (Cirkovc^e): Fajdiga s. p. - Fî.imcngo Jadran 5 ; 4, Šentilj 1 - Plcšivcc5 :2; Cigler Rav-ne-C:irkovce4:4.Sarek-âentilj 23:4. MuskctitjiC:igrad-Pesje3 :2 6. krog (Andraž): Še milj 2-Pesje4 :3. Tlamlngo-Mušketirji 5:3. Cir-kcwce - Fajdip 3 : Ple^ivec- Cinder 3:6, §alek - Šentilj 1(1:2 Lestvica po 6. krogu: 1. C'irkovee 14, 2. Flamengo 12.3. Ciijrad 12.4. Fajdiga s.p. 12, 5. Mu.iketîiji 10.6. Šentilj 1 9, 7. Šentilj 2 7,8.>esje4,9. Šalek3 in 10, Piesivec 1 Strelci: 1. Miha Zoje (Fajdiga) 10.2. Mirko Glušič (Flamengo) 9.3. Matjaž Ptxlpečan (Cirkwce) 9. M(Hlkrajevim liga, 5. krog (Ciikovœ): Fajdiga s.p. • Flamengt^.ladran 5 ;4, Senlilj 1 • Plešivec.^ : 2; Ogler Ravne - Cirkovce 4:4. Salek-Šentilj 23:4. Mušketirji Cigrad-Pesje 3 :2; 6. krog(AjKiraž):Senlilj 2- Pesje4 :3. Flamingo-Mušketirji 5:3.C'irkovee-Fajdiga3 :3, Plcíivec-Cigler 3:6. Salck-Šentilj 10:2. Lestvica po 6. kmgii: 1. Cirkovce 14.2, Flamengo 12.3. Cigrad 12.4. Fajdip s.p. 12, 5. Muskelirji 10.6. Šentilj 19.7. Šentilj 27,8. Pcsje4.y. Š;.lek3inl0. Plci^ivec 1. StrcIci: I. Miha Zaje (Fajdiga) 10.1 Mirko Glusič (F!amengvi)9.3. Matjaž Pixlpečan (Cirkovee) 9, l/Oliia liga v košarki Rezultati 1. kroga letne lige vko^rki. Mozirje 2003: Nazarje mladinci-Nazarje 40:47, Š. D, Mozirje - Veterani Nazaije 42 : 36, Velenje - '(eš.34 r 27, Mo/irjc niladi-Oornji Cirad Pizzeria 90249 : 54. Rezultiiti 2. kn.>ga: 'Iès-(jornji Crrad Pizzeria 90218:30, Nazarje - Mi)-zirje mladi 72 : 62. Š. D. Mozirje - Nazarje mladinci 61: 42, Velenje - Veterani Na^e 60:27, Vrstni red po 2. kolu: 1. Velenje 4tt>čke. 2. Š. D, Moziije 4,3. Na-zaije 4,4. Cîomji Grad Pixzeria 902 4,5. Mozirje uiladi 2.6. 'Ie§ 2.7. Nazarje mladinci 2 in 8. Veterani Nazatje 2. Slrelci: 1,1. ZakrojSek (Nazarja) 49 ioik, 2. /«idravec (Mozirje mladi) 35, 3. Cajncr (S. D. Mozirje) 30. 4. M. Zakrjj.šek (G. gratl Pizzerial 902) 5. L. Dobovičnik (Nazarje mladinci) 24. Rokicalivni lurnir v odbojki Na športnem igrii^u v Zav(xlnjah se je v nedeljo, 8. junija l."^ ekip v ski in moi^ki konkurenci pomerilo na rekreatrvnem turnirju v cxlbojki. Turnir so ob pomoči zavarovalnice Adriatic ospesno organizirali člani Športnega društva /jm'>dnje na čelu s CVetom Grahncijenv V ženski konkurenci (nastopilo je ó ekip) je pivo mesto osvojila ekipa Sirene iz /.avodenj, druga jc hita ekipa Braslovce. tretja pa ekipa Torike iz FK^rjana. Med moikimi (nastopilo je 9 ekip) je ztnagala ekipa Veniinik, drugo mesto je osvojila ekipa Generacija 81, tretje pa ekipa Florjan. Šahovsko oovicc člansko nioslvo ŠK Velenje je v četrtem krogu celoletne lige nastopilo v Lescah in izgubilo z domačini s 3,5 : 2,.V Za Velenjčane sta zmagala Drciar in (»rm. L Lcndero pa je rcnîiziral V pťlem krogu pa so gostili mjistvo LtiSke doline iz Starega irga in zmagali s 4:2. Zmagali so: Rajktv vič, P Lendem in Breiar, remizirala pa Kristan in Milovanovič. Nadr/ovnem prvenstvu posameznikov v pospešenem tempu, vGrižah, je nastopilo U člamwŠK Velenje. Med 134 icrralcisose najbolje irvrslili: 20. Kurtović in 24Krisinn po 6 uičk. 33 Malko in 35. Milovanovič po ,46.Gnii5... Na Šestem ciklusu turnirjev v Ni'lenju je /niagal Rajkovič 6 točk, 2, Gííiýek M.5, 3. Matko in po 4 točke .so osvojili Penko, ívačič. Kristan in Grm ...Po Astern turnirju je naslednji vr.^t ni red: 1. Gor5ck9.\2. Penko 80,3. Ivačič 79,4- Malko 78,5. Rajkovič 74. Prijateljsko srcčaiye Slovenj Gradca in Mîlenja (okrepili so sc s petiiui igralci i/ Raven) je bilo na desetih ileskah v S|o\'enj Gradcu, Zmagiili so domačini s 107:93. Pri Vclcnjčanih so največ točk osvojili : Rajkovič \5. Matko |3J>. BreSar 10,5 ... Jožki odlični šporiniki V Prcbcrjih pri Bríi^Uwčah sii minuli vikend ptMekale 10. regijske igre SOS /Ji podrx'>qc celjsko • kivoJke regije, v or^aní^cÍjÍ V^rstveni> deUv vnega centra Muc. ^ralo se jc preko 160 lekmovjilcev in lekmwaik. med njimi je bilo tudi 10 varovanccv Varstveno delovnega centra Sc>Aik Velenje. ki so se odlično «xlrez-ili. Vteku na5t) ní je Ivan .Icžovnikvdrugi skupini zasedel 3. mesto, kar je še posebej odličen rezultat, saj je na igrah nastopil prvič. Pri dekletih sla v teku na 50 m Monika Vcrdnik in NataSa Šivak osvežili 4. in 5. mesto v drugi skupini. V teku na4iX) m je Sebitsijan Zupane, kije bil izbran tudi za najboljšega športnika v letu 2002 v Varstveno dcKwnem centru Ježek Velenje. I v prvi skupini osvojit zlalo. V disciplini nieta^giee je Jelena TadiČ v prvi skupini osvojila 3, mesto in .Suzana SADIKU vdrugi skupini zlato. Poldi Jelenko je igral namizni tenis in v težki konkurenci zasedel 3. mesto. 'Irije varovanci so se udeležili tudi discipline v elenientih koSarke, kjer so prav tako pobrali^xlllčia-Peter^ilavecje v tretji skupini odnesel srebro, Branka MIJAIOVIC je vdrugi skupini osvojila srebro in Sai^a Berlol bron, prav tako v drugi skupini, Odlični re/ultati pa ne pojnenijo pc^itka, saj imajo konec naslednjega tedna «eno preizkušnjo, in .^icer naalleiskem turnirju Specialne olimpiade Slovenije v Mai iboru. S trebuhi navzgor po Paki navzdol Poiiin ril) opazili v nedeljo zvceer - Vzorce pr eslcdujejo - Naianeen vzrok so ni znan Milena Hrstič - Planine Velenje, 8. juniju - Da v spodnjem loku Pake, od Velenja pro-U SoSlanju, plavajo mrîvc ribe, so <>pa7Íli v nedeljo zvečer. 'lakoj so se na kraj odpravili policisti, pristojni in-ipekiorji in gtispodar 1er pomoćnik! RibiSke družine Velenje, ki upravljajo s leni delom Pake. Vzeli so vzorce vode in rib- Selc nalančna analiza bo pokazala, zakaj je do pogina priSio. Kol je povedal predsednik Ribiške družine Veienjc Jože ^uniah, ka/e, da so bile ribe »žrtve« onesnaženja Pake. »Videli je, kol bi bile zastrupljene s kislino ali čim podobnim. Vse imajo ožgane oziroma bele ?>kr-ge, Kdaj se je pomor začel, ne V vrečkah so Čakale, da jih odpe//e/o higieniki. vemo, morda bodo lo pokazale listi, ki so bilizravcn.vscl>clood analize.« Ribe so bile opažene ludi »nizvodno«, v mirneJSem U v ku Pake, kjer je bilo» kol pravijo Ruda Brunšek in Mirko Švmah (gospodar Pake) sta tahko /e nemoéno opazovala »rezuitat» onesnaženja, (físto; Dragan Redžić) ^xíojnuiih rib- »Pj'vc iiiitvc ribe naj bise, kol smo ugotavljali,p(v javile med »gorenjskima mosio-voma«, med zgornjo osebno kapijo in spodnjo Lovorno. Povzročitelj, ki je pomočil ekoli^ko bitasirofo še ni znan, ribiči pa upamo, da bo,« je dodal. Akcija pobiranja rib jc v ponedeljek âe potekala. Gospodar Ribiške družine Velenje Boris Šteniberger je povedal, da so mrive ribe, bilo naj bi jih blizu 10.000, shranili v vrečke. Naslednji dan so jih prišli iskal in jih od|'H;ljali higieaiki. Dra-jjiin ReJžič, kije pogin Ibl.o dokumentiral pa pravi, daje poginilo ogromno mladic poslrvi, lipana, podusla, osiriža in ludi večjih rib. Skupna leža poginulih rib naj bi znašala okoli 140 kilogramov. Nagradna križanka Esotech EXOTECH FW1 CCL STAVCNE f^iooe MOftKO IME URtM „JSUtU— (MJ*C 0«0Q»Jl t- 290ANJS oajhC&o, JOPIĆ NËOLIT. 3ka iftjLnmA •OLMfvee- Nibg POWLNm MOSTOV ftOMUMUl JAPOMSKf PeSNK-MêO 8TAR fiAAZlL» SKI SASBANIK STARO MEZ/l NitôlCV ČfHGOn SVICAft 90TAm- KARL WtLHSlM O M O N KLICA. UMfTNOST BESEDE, J£ZKA MESTO tMREKAV RUdlJI A R PUH Ml AM£R)MH MUWOK QltÍKi 900 vfinev rvAH TAVČAR «MOldKA B PRimAVA ZA PEĆChJE, K A L£E AAftON UKOVTiA I;METNOST MT) \«5TA řTTNA TAMU WESTO NA pou$keu eooc6 PLEVtl Kd^ec POlOTDKA R D O DRUŽINA slcoav. CSV M REKAV ÔVKa SAM uNirmieA ftmHt REČICA v VELBUU KAJ^ Sa«T bit v shocastkl N BREZDUŠNO, MEHANfČ. MSHit N^T. sonete KRČENJE PMâlC azí46ki 9ambu5ni MEDVED WO KlflJQIN KMCA ZMN OTOK V ALBl/TIK CUDAX. NJEHEC âXOUKAST OKOAN iANAT.J K O N H A MJVIâJA GORA V 4STRI kaCjj GLAS SPOONJI DEL PROSTORA. P(X> Hudo ranjena 22-letna voznica Velenje, 4. junija - Ob 21.20 se je v križiću Šaleške, Goriške in Hfenkove pripeiila prometna nesreča, v kateri se je huje poškodovida 22-leinH VíY/nica osebnega aviomobila S. H. iz Velenja. Na v ne.sreči udeleženih vozilih pa je nastalo za blizu mimú tolarjev gmoinc ^code. 22- Iclna S. H. je vozila t»cb-ni avto po Šalc^ cesii iz smeri Kidričeve proii SaJeku. Pred scmaforiziranim križiščem se je razvrstila na pas za zavijanje levo na Efcnkovo cesto. Ko je zavila, je iz smeri Saleka pripeljal voznik tovornega avtomobila, 24-lelni M. S. iz Žalca Nesreča v križišču Šaleške, Goriške in Efenkove. (foto: U. M.) in Irčil vanji"). Osebni avto je pri lem obrnilo in odbilo nazaj po Šaleški cesti in trčilo v vozilo 25- letnega M. P. iz Velenja, ki seje pripeljal po Šaleški ccs:i. Kaj je iskal v pisorni KS? Pesje, 3. junija — Neznanec je vlomil v prostore krajevne .skupnosti Pesje v Domu krajanov Ris-je. Na silo je odprl več omar in predalov pisalnih miz. Ker pa ni našel nič lakega, kar bi mu prišlo prav, je kraj zapustil brez plena. S sekiro v ribiško kočo Šoštanj, 4. juni.l-Ob 1.15 je neznanec vlomil v gostinski objekt Ribi.^ka koča .^ošianj. Vanjo je prišel tako, da se je s sekiro loiil vhodnih vrai. Odnesel je zavojčkov cigare I različnih znamk in prazno prenosno blagajno- VJ. je oškodovana za 171.200 tolarjev. S pulta vzel tuj mobitel Žiikc, 4. junija - V lorek popoldan je neznanec s prodajne police videoteke Hugo ukradel nokio 725i}. Lastnika B. Z. iz Žalca je (»kod zaviranj u motoristu ni uspelo preprcčiti trčenja. Voznik osebnega avt{>mohila je trčil v prednji del moiornega kolesa, posledica pa je bila padec motorista na pokrov motorja in vetrobransko sleklo osebnega avtomobila, od tam pa na tla, kjer je obležal s hudimi telesnimi piškodbami. Nista se daleč peljala Nazarje, 4. junija - V sredo popoldne je izpred trgovine v Nazaijali izginilo gorsko kolo, last S. B. Kolo je vredno okoli 130.000 lolarjev. Mtrzirski policisti so dokaj hitro izsledili dva domaćina, 17-letna J. K. in R. P. Kolo so jima zasegli in ga vrnili lastnici. Njiju paše čaka kakšen zagovor. Je vedel kaj krade? Arja vas, 4. junija - V noči na sredo jc neznanec obiskal gradbišče v Arnavskem gozdu. V\o-miljeválirigradl>ene kontejnerje in iz njih pobral več kosov električnega ročnega orodja. Ukradel pa jc tudi pribor, ki ga pri .svojem delu uporabljajo geometri. Podjetji Vegrad in Apai iz Velenja 1er podjetje Inštalalcr iz Prevalij je oškodoval za 1-80ÍUIOO tolarjev. iz kapele odnesli razpelo Šoštanj, 5. junija - Preko noči so neznanci v (»al^erkah iz kapele odtujili večje razpelo z ročno izrezanim molivom razpetega Jezusa Kristusa, staro okoli 20Í) let. Lastnika A. Z. iz Gabcrk so oškodovali za 500.000 tolarjev! Da ga sonce ne bo motilo Velenje, 5. j unija-Malo pred 1. uro zjutraj je neznanec razbil izkržbeno okno optike Ekspres na SaJu^ii cvftti, I/, i/jixj^ltjc pobral večje ŠLcviluiHJHčniJi očal in lastnika .1. R oškcxloval za 3U0.00ÍJ tolariev. ESOTECH. Ú.Ú. dru ba za izvajanje projektov v energetiki in industriji Moškac. 1,3320 Velenje, Slovenija Tel.: 03/8994 500, Fax; 03/8994 602 WEB, lTtlp://wvm.esotech.si E-mail: velenie@esotech.sí ESOTECH d. d.. Kupcem logo-ta vi jamo najboli^ dosegljive tehnologije no področju eho« logije, energetike in FL Rešlrve khžarke pû^ljtte najkasnefe do 23. junija na naslov: Maš čas.d.o.o., Kidričeva 2 a,3320 Velsnle. s pripisom "Esotecti " Izžrebali bomo trt nagrade: 1. nagrada 10 h koriščenja runesa in savne Esotech d.d. 2. nagrada 5 h koriščenja fitnesa in savne Esotech d.d. 3. nagrada paket presenečenja Nogrojend nagradne križanke VZAJEMKA zdrovstvena zavarovalnica, d.vjEv objavljene v tedniku Naš COS 29« mojo so: 1. NAGRADA: nafifttnlk prejme; BLAŽ BERGANT. Bltenčeva 9. Ljubljana; 2. NAGRADA: âtevec korakov prejme: JASNA GRUDEN, Slatine 13 a, Šm^o ob PaM; 3. NAGRA-OA: dežnik prejme: GABRIELA PERLIN. Cesta 11/8. Velenje Nagrajenci naj se z osebno izkaznico og^ljo na uredništvu Naš čas d.o.o., KIdirčeva 2a« fger bodo prejeli nagrade. ČesGtamoi SOBE ZIMMER ' ROOMS KRONE MORAVSKE TOPLICE Dolga ul. 1 '■j ABRAHAMOVCI VABLJENI V PREKMURJE! Na prijetno zabavo vas vabi penzion Krone. Vsi, ki ste se rodfli leta 1953 in to v dneh od 26. do 28. junija, ste vabljeni v Moravske toplice na BREZPLAČEN VIKEND PAKET ZA ABRAHAMOVCE v penzion KRONE! Lastnica pen^ona, ki praznuje abrahama, vas prijazno vabi na zabavo, ki se bo dogajala zadnji vikend v juniju. Prihod gostov pričakuje v petek, 27. junija popoldne. Sobotno dopoldne lahko izkoristite za kopanje v termalniti bazenih, popoldne in zvečer pa bo zabava z dobrotami z žara Inživo glasbo pred penzionom Krone/zaželjeno je, da prinesete s seboj pecivo, lahko tudi torto/. Prostovljne prispevke udeležencev bodo poklonili porodnišnici bolnišnice v Rakičantj. Vabljenil Prijavite se lahko natelefon: 02/526-1434, GSM 041/404-648-Violefa 20 ZANIMIVO 12. junija 2003 Spominsld čebelnjak Mlinšek • v Oven od 21.3. do 20.4. f ^ Prav poletno senlimentalni bosle v naslednjih dneh. Želeli si bo-ste iim veii časa preživeti v naravi, opazovati rastje in poslušali * čričke. 2al pa ne bo šlo tako, kot si želite, saj vam bo močno zmanjkovalo časa. Čez vikend si boste sicer vzeli nekaj več časa ^ ✓ le zase. leden pa bo zelo napel in živčen. Krive bodo tudi zvezde, ki vam naslednji leden ne bodo najbolj naklonjene. Še najbolje bo kazalo pri zdravju, ki bo solidno. Bik od 21.4. do 21.5. Manjkalo vam bo predvsem vztrajnosti. Ko boste že na lepi poti, da vam uspe, bosle zapadli v malodušjg. Izgubili boste voljo in si naenkrat želeli le še to, da vas prav vsi pustijo povsem na miru, In vas tudi bodo. Skorajda preveč, saj boste tako tečni, da si nihče ne bo upal prav drezati v vas. Verjetno teden, ki je pred vami, ne bo najboljši, zato si boste večkrat močno želeli, ďa se čim prej konča. Kot da se bo potem kaj spremenilo,,. Dvojčka od 22.5 do 21.6. Poletna vročina vam že nekaj časa ne godi več. Ugotavljate, da ste povsem brez energije, poleg tega vam ni čisto do ničesar, če bi vas domači vprašali, kaj si v naslednjih dneh najbolj želite, bi kar težko našli odgovor. Morda bi vam še najbolj ugajalo, če bi lahko kakšen leden ležali v senci, ob vodi in mislili na velik nič, 2al večini želja ne bo uresničena. Se več. Veliko časa boste preživeli vzelo vročiti prostorih. Rak od 22.6. do 22.7. Postali ste bolj samozavestni, za kar sploh nisle potrebovali veliko vzpodbude. Vsekakor si zaslužile vse listo, kar si že nekaj časa močno želite in že v kratkem se vaTi bo začelo vaše življenje krepko spreminjati. Najprej boste malce počistili s preteklostjo, potem si boste privoščili kar nekaj s:vafi, o kateriti ste dolgo le na tiho razmišljali in na koncu ni dvakrat za reči, da se bosle celo zaljubili. Velja tudi za že vezane! Lev od 23.7. do 22.8. • v Sprašujete se. kaj si pravzaprav v letošnjem poletju najbolj želi- ©te, Vsekakor aktivne in mirne počitnice, ki pa za večino še ne bodo prišle na vrsto. Še bolj pa si želite, da bi se v ljubezni spet vse postavilo na svoje mesto. A se pri lem zavedale, da čustva, ^^^ ki že nekaj časa umira, ni lako enostavno ponovnu obudili. Morda bi pomagalo, če bi s partnerjem poskrbela, da bi bila več sama. Kakšen vikend v dvoje, daleč od ponorelega sveta, bi si pa že lahko privoščili. Bila bi dolgoročna naložba, verjemite! Devica od 23.8. do 22.9. Pazile se predvsem prepiha, pa tudi preveč ledu v pijači vam ne bo prav koristilo. Nič kaj močnega imunskega sislema nimate zadnje čase, zato pazite, kako se obnašale v silni poletni vročini, Ramagalo bo tudi, če si bosle privoščili več vitaminov, predvsem sadja in zelenjave, ki naj v teh vročih dreti postaneta vaša glavna hrana. Predvsem pa ne pustite, da bi vas ljudje stalno spravljali ob živce. Če vam kdo že krepko slopa nanje, mu to na glas povejte, dobra volja krepi tudi zdravje! Tehtnica od 23.9. do 22.10. Rd kar nekaj čudnih lednih, ko bi v njih marsikateri dan najraje kar zbrisali, se vam bo v naslednjili dneh začelo dogajati veliko stvari, ki vas bodo navdajale z energijo in zadovoljstvom. Vsekakor ne bi bilo slabo, čc bi znali ccniti, kar irratc. Včasih sc zdi, kol da se obnašate, da bo vse, kar imate, večno, če hočete ohraniti dobre odnose doma, bo treba vanje tudi kaj vložiti. Začnite lakoj, obresti bodo prav tako takojšnje. Škorpiion od 23.10. do 22.11. ^ N Imeli boste občutek, kol da greste nekomu od predpostavljenih f^ precej na živce. Predvsem zato, ker bosle uspešni. In ker si bo-ste upali na glas povedali prav vse, karvas moti. Pa nikar ne mis-lite, da bodo listi, ki jim bodo vaše besede in misli namenje-y ne, čisto ravnodušni, čeprav bodo verjetno le modro molčali, boste že v nekaj dneh ugotovili, da se poskušajo spremsnili. Vsaj malo. Kar bo že velik uspeh. Strelec od 23.11. do 21.12. ^ Posel in delo vam bosta jemala energijo, ker se boste počasi flfc začeli utapljati v rutini, ki vam nikoli ni godila. Zato pa bosle v domačem okolju vse bolj zadovoljni in srečni. Delali bosle veli-^ř ko stvari, ki vas resnično veselijo, kar bo pripomoglo k temu, da se bosle notranje umirili, S partnerjem bosta delila občutja in drobne pozornosti, kar vaju bo po krajšem zatišju spel močno povezalo. Nikar ne dovolite, da bosle zaradi povoda za ljubosumje porušili to harmonijo. Kozorog od 22.12. do 20.1. v Razmišljali boste o nekom, ki se vam že dolgo zdi izjemno pri-VV jelen. Vendar boste poskušali naredili vse, da se ne bosta po-^^m novno srečala, ker se naravnost bojite, kaj bi bilo, če bi bila čust-Ip va obojestranska. Čudno početje, ker ssvojim ljubezenskim živ-—^ ljenjem niste zadovoljni, bi človek pričakoval da se boste potrudili prav obratno. Sicer pa že veste, zakaj to počnete, kajne? Polem se ne Irudite preveč, da bi to skrili pred prijatelji. Vodnar od 21.1. do 19.2. ^^^ Vodile vas bodo lepe in srečne zvezde, zato lahko za prihodnji J teden rečemo, da bo več kol lep. Nikar se ne trudite ugajati nekomu, ki vam očitno kaže, da vas ne mara. raje se več ukvarjajte s tistimi, ki jih imate radi ob sebi. Ker bodo občutki oboje-stranski, boste naravnost uživali v vsem, kar vam bo v naslednjih dneh na pol prineslo življenje. Pri tem ne pozabite na skrb za lastno teio, Zadnje čase se izgovarjale na vročino, vendar se vašemu počutji manj gibanja že pozna. Ribi od 20.2. do 20.3. Vaši strahovi se ksreči ne bodo uresničili. Čeprav bo kazalo, da se neka stvar ne bo najbolje izšla, se bo izteklo mnogo bolje, kot ste si lahko sploh zamislili. Pred vami je nekaj družabnih dogodkov, ki se jih boste z veseljem udeležili, vendar morate ob lem vedeti, da vas v naslednjih dneh čaka tudi zelo veliko dela, zato nikar ne pretiravajte. Zvezde vas opozarjajo, da nikar ne kažite ljubosumja, ftrtner bo na to naravnost alergičen, saj pravega povoda ne bosie imeli. Čebelarsko društvo Mlinšek iz Velenja je pred nekaj dnevi v Vinski (lori, v zaselku Lipjc, odprlo na novo zgrajen čebelnjak, v spomin na prvega in najbolj vnetega čebelarja v Šaleški dolini, Frana Mlinska. Čebelnjak, ki je namenjen predvsem za vzgojo mladih čebelarjev osnovnih .šol Vinska (iora, Cioriea in Salek.je po.stavljcn na zemlji Marije Gril, ki jo je po svoji smrti zapustila MO Velenje, ta pa jo je podarila ČD Mlinšek, Ideja o čebelnjaku se je porodila predsedniku ČD Mlinšek. Maninu Mešku, pred štirimi leli. koje društvo praznovalo 7()-lelnico. Prav lako gre zahvala predsedniku. da .so zbrali vsa potrebna .sredstva in material. Na slavnostnem odprtju se je zbralo veliko ljubiteljev čebelarstva, članov in povabljenih gosio. Med .slednjimi so bili tudi piidžupan MO Velenje Bojan Konlič, pred.sed-nik KS Vinska Gora Franc Sever, pred.scdniki ČD Šmartno ob Paki, Raven pri Šoštanju in Vinske (»ore 1er član Čebelar- Takšen je spominski čebelnjak "Mlinšek« ske zveze Slovenije, Edvard Slavnostni govornik, predsed- Slropnik. Zelo ganljivo pa je bi- nikČD Mlin.šek. Martin Meško, lo srečanje z vsemi štirimi otro- je med drugim dejal: »Fran ki in vnuki Frana Mlinska. Mlinšek: kol učitelj, pedagog z veliko začetnico, cinolog, knjižničar, čebelar, človek s pe.s-niško dušo. in rodoljub. Rodil seje leia IH'iOv Gornjem Doliču. Kmalu po rojstvu se je njegova družina preselila v Velenje, kjer je njegov oče do bil delovvelenjskem premogovniku. Po končani šoli v Velenju je obiskoval gimnazijo v Celju, nato pa šolanje nadaljeval v Ljubljani, Leta l'JIH je bi! nameščen za šolskega vodjov Šmiklavžu pri Slovenj (îradeu. Od tu je bil premeščen na Ponikvo. Po poroki, leta 1925, je dobil mesto stalnega učitelja na Velenjski šoli. Kol velik Ijubiielj čebel jevlelihl928-iy2y ustanovil Velenjsko podružnico čebelarskega društva in knjižnico.« Vzporedno z odprtjem čebelnjaka je ves dopoldan polekal tudi kullurni program. v katerem so nastopili Fantje z (iraške (iore, učenci OŠ Vinska (rora, Me.šani pevski zbor upokojencev Šoštanj, tajnik ČD Mlinšek pa je prav za lo priložno.sl napisal in tudi prebral pesem o Mlinsku, ■ Bogdan Mugerle Oženjeni so jim dali lekcijo, oženjene pa ne podpirajo tri hišne vogale, menda so prav zalo izgubile. Pa nič hudega, so si dejale, saj tudi dekleta čaka prej ali slej skrb za moža, kuhinjo, otroke ,.. in polem bo tudi njihov tek z žogo počasnejši. Nadvse so se tisti, ki niso brcali. na.smejali ob tekmi žensk 1er moških z zavezanimi nogami. Najpomembneje pa je seveda bilo, da so se zabavali ob igranju (Jolobovih mladih »muzikanlov« dolgo v noč. ■ Foto: l'os Smeha je bilo na pretek V KS Cirkovce slavijo krajevni praznik vsako letov avgustu. Tudi letos bo menda tako. Nadvse veselo pa je bilo v središču kraja, na igrišču, ob njihovi brunarici, prejšnjo soboto. Niso odpirali kakšne pridobitve, ampak je novi predsednik Silvo Avberšek povabil vse krajane na bogračev piknik. Prišlo jih je veliko. Menda še nikoli toliko doslej. Tudi velenjski župan Srečko Meh je nekaj časa preživel med njimi pod velikim šotorom, s katerim so sc izognili veliki pripeki. Toplo jim je bilo tudi zaradi koUa, iz katerega je ves večer dišalo. Na družabno srečanje jih je zvabilo ludi domače športno društvo, ki je pripravilo tradicionalni tekmi med "oženjeni-mi" in "ledik". Moški in fantje .so se pomerili že 28. Žogo so bolje vrteli med nogami poročeni. Morda so mladi pogoreli ludi zalo, ker je bil nasprotnik v zelenih dresih. Nasprotna slika je bila pri ženski tekmi, Poznalo se je, da poročene So oženjenim pomagali zeleni dresi? (Foto: vos^ Pusti me pri miru! Mladiči srnam sledijo šele. ko dopolnijo tri ledne starosti. Ves la čas jih srne skrivajo. Če mati slučajno premine, ga po štirih lednih starosti prevzame druga srna. Odzove se na njen klic, ko je lačen. Zato jih pustimo pri miril! Niso sirole, kol najpogosteje mislimo, kojih najdemo tako same in nebogljene. ■ Tekst in foto: P. ŠkalskI ^ y J/ 12. junija 2003 TV SPORED 21 ČETRTEK, 12. junija SLOVENIJA 1 07.00 Dobro lutre 09.00 Poročila 09.05 Pod klobukom 09.40 Zgodbe iz školjke 10.15 Odpeti pesniki 10.25 Lepotna kinjrglia 11,15 Kaj pa zdaj?, 8/8 11.40 Zgradimo jim âolo» dobrodelni končen 13.00 Poroiila, šport, vreme 13.15 Orion, finale 14.55 Samo en cvet portret 15.55 Mostovi 16.30 Porožila, šport, vreme 16.50 Na liniji 17.25 Petiťek,3/26 17.40 City folk 18.10 Resnična resničnost 18.45 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme 19.45 Šport, vreme, magnet 20.00 Tednik 21.00 PrviindfLgi 21.20 Osmi dan 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.50 Iz klasičnega art^iva 23.00 Orkester slovenske filharmonije 23.45 DftevMik zarnejske tv 00.05 Resnična resničnost 00.35 Osmi dan 01.05 Tednik 02.00 Lepljivi prsti časa, amer. lilm 03.20 Šport SLOVENIJA 2 07.30 Videostrani 08.30 Mostovi 09.05 Dobro jutro 11.05 Tv prodaja 15.10 Pomagajmo si 15.40 Zgodba o drtieok>giji. 3/6 16.40 Videospotnice 17.25 Naša dmž^ica, 3/8 18.00 Iz naših krajev 18.15 Šok 18.45 Primorska kronika 19.00 Dnevnik, vreme 19.45 Šport vreme, magnet 20.00 Swinging bactt, posnetek Iz Leipziga 22.20 Ljubezen na llen< franc, film 00.20 Videospotnice 01.05 Videoslrani 07.00 07.30 07.55 08.45 09.40 10.30 11.00 11.50 12.45 13.40 14.10 15.00 15.55 16.55 17,55 18.00 19.00 20.00 21.30 22.00 22.55 23.00 23.55 00.55 09.00 10.15 10.20 11.20 14.00 18.05 18.10 18.15 18.55 19.00 19.55 20.00 21.20 21.25 21.30 22.45 22.50 22.55 Dragon Bali. ris. serija Super punce, ris. serija Rk^ki Lake Ko boš moja, nad. Nezaželena, nan. Tv prodaja Grda račka, nad. Vonj ljubezni, nad. Na kra|u zločina, nad. Tv pr^aja Ricki lake Vonf ljubezni, nad. Grda račka, nad. Nezaželena, nad. 24 ur • vreme Ko boš moja, nad. 24 ur Trenia Prijatelji, nan. Zahodno krilo, nan. XXL premiere Raztresena Aily, nan. 24 ur Nočna panorama <•11 27 46 S2 P(P CORN, ponovitev glasbene oddaje Vabimo k ogled u Odprta tema, ponovitev oddaje Naj spot dneva Videostrani Vabimo k ogled u Regknalne novice Mladi upi. otroška oddaja. 3. TV mreža Naj spol dneva Video^ni Vabimo k ogled u Mednarodni letalski miting 'Aerodrom Maribor, posnetek Regionalne novice Vabimo k ogledu Bell planino, glasbena oddaja Vabimo k ogled u Naj spol dneva Videostrani PETEK, 13. junija SLOVENIJA 1 07.00 Dobro jUfrO 09.00 Poročila 0S.O5 PelřCek,3/26 09.15 Glasbena šala 09.35 Na liniji 10.15 Resnična resničnost 10 .45 Zmenek z Avsenikl 11.15 Avtoportret: Štefka Kućan 12.05 Nenadoma Susan, 6/22 12.25 Carolinevve(emestu,6/22 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Dokumentarna oddaja 13.35 OžívaHíiinijuúeh, tv Manbor 14.05 Vsakdaniik in praznik 15,00 Prviindrugi 15,20 Osmi dan 15 55 Mostovi 16.30 Poročila, Sport, vreme 16.50 Ranč pri Kraguljčkovl sedmici, 8/14 1715 Iz popolne tort» 17.40 Oko viharja, 4/4 18.30 Žrebanje deteljňe 18.45 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme 19.45 Šport, vreme, magnet 20.00 Praksa, 33. del 20.50 Lepa naša domovina 21.25 Homo turisticus 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.50 Polnočni klub 00.05 Dnevnik zamejske tv 00.25 Oko viharja, 4/4 01,15 Lepa naša domovina 01.K Homo turisticus 02.15 Vagonarka Berta, amer, f. 03.40 Orion, ffnale 05.20 Športni film SLOVENIJA 2 07.10 Tetetekst 08.30 Mostovi 09.05 Dobro jutro 11.05 Tvprodaja 11.35 Videostrani 14.00 Tvprodaja 14.30 Sveto in svet 15.30 Iskanjesmislavnorih šestdesetih, 5/6 16.40 Videospotnce 17.25 Naša dru^lnica, 4/8 18.00 Iznašibkj^iev 18.15 Vlczajuna 18.35 Miniature 18.45 Primorska kronika 1900 Dnevnik, vreme 19.45 Šport, vreme, magnet 20.00 Konkvistadorp, 1/3 20.50 FederačHilLčbfllm 22.^ EP v vaterpolu; polfinale, posnetek iz Kranja 23.25 Slovenska jaz: scena 00.30 Videospotnce 01,15 Videostrani 06.35 07.00 07.25 08.15 09.10 10.00 10.30 11.20 12.15 13.40 14.10 15.00 15.55 16.55 17.55 18.00 19.00 20.00 22.05 23.00 23.05 01.00 02.00 Dngon 8al. ris. serija Super punce, ris, serija RkM Lake Ko boš moja Nezaželena, nad. Tv prodaia Grda račka. nad. Vorq ljubezni, nad. Trenja Tv prodaja Ricki Lake Vori ljubemi, nad. Grda račka, nad Nezaželjena, nad. 24 ur • vreme Ko boš moia, nad. 24 ur Dosjeji X. amer, film Tre^a izmena, nan. XXL premiere Skrivališče, amer, film 24 ur. ponovitev Nočna panorama kanali S7 4« ss SOBOTA, 14. junija SLOVENIJA 1 06,25 Kulturna kronika 08,00 Zgodbe iz školjke 08,30 Medvedek sladkosnedek 08,35 Pod klobukom 09,10 Petrček, 2/26 09.25 Marsupilami, 18/26 09,45 Odpeti pesniki 10.00 Gimnazija sťtíhsn:, 23/26 10.45 Polnočni klub 12.00 Tednrk 13,00 Ponsčild, šport, vreme 13.40 Nekaj dni v slov. vojski 14.10 Mestece Peyton. 10/114 14.35 Nenadoma Suzan, 8/22 15,00 Caroline v velemestu. 8/22 15,25 Sledi 15,55 Slovenski utrinki 16,30 Poročila, šport, vreme 16,45 RoNpolioli.2/13 17,15 Na vrtu 17.35 Ozare 17,40 Domače vlže 18,10 Alpe, Donava, Jadran 18,45 Risanka 19,00 Dnevnik, vreme 19.30 Šport, vreme, magnet 20.00 Čez planke: Kuba 21,05 Avtoportret Radko Polič Rac 21.55 Trend, oddaja o modi 22,25 Poročila, šport, vreme 23,00 Za vsako ceno, 2/3 23,50 Beliatigator, amer, lilm 01.25 Dnevnik zamejske tv 01,45 Na vrtu 02,10 69.tai^nim 04,00 EP v vaterpolu, finale 2enske. posnetek 04.55 Šport SLOVENIJA 2 07.10 Teletekst 08.30 Mostovi 09.20 Tvprodaja 09,50 Frasier, 20, del 10.10 Ljubezen v hladnem podnebju, 3/3 11,05 Carobnedežele, 13/13 11,15 Nenavadne prigode Twistovih, 5/26 11.40 Jasno in glasno 12.30 Tvprodaja 13.00 Videostrani 14.50 Euromusica 2002 15,45 Rajske ptce. nem. f . 1, del 17.25 EP v vaterpolu, finale ženske, prenos 19,15 VkSeospotnice 20,00 Made in Amerk:a, arr^er. f, 21.45 Daleč od doma, 3/3 22.45 Sobotna noč 01.15 Videospotnice 02.00 Vkieostranf 08.00 08.10 08.20 08.30 08.55 09.10 09.45 09.55 10.05 Î0.3Û 11.20 11.35 12.30 13.30 14.25 14.55 16.30 18.25 18.30 19.00 20.00 21.55 22,55 01.00 02.00 Bučke, ris. serija Doktor Oto, ris. senia Pujsek Zlatko, ris serija Bobek in Cini, ris. senja Katka in Ort)i, ris. seriia Slonček Beniamin, ris. ser. Malir)jidoi, rts. serija Moi prijatelj f^oki, ris. serija Rudijevo moštvo, ris. senla Klic divjine, ris. film Mali helikopter, ris. serija Ne izpusti )e, 3/4 Lepo ie biti milijonar Preverjeno Resnični svet, dok odd. Mladi Indiana Jones, am. f. Bitka z mamili, amer, film 24 ur - vreme Pazi, kamera!, ponovitev 24 ur Naravne sile, amer, film Poiïnuial, posn. treninga Hrana za dušo, amer, film 24 ur Nočna panorama kaatf 27 4« 58 09.00 Dobro julro, informativno • 1 09.00 Miš maš, olr. oddaja, pon. razvedrilna oddaja i 09.40 Vat)imokogledu 10.00 Vabimo k ogledu 1 09.45 V harmoniji z naravo. 10.05 Mednarodni letalski miting kmetijska oddaja -Aerodrom Marit)or. posn. i 10.15 Nai spot dneva 11.25 Nai spot dneva 1 12.00 Videostrani 14.00 Videostrani i 18.55 Vabimokogledu 18.05 Vabimo k ogledu j 19.00 LIstvarjajamo skupai, 18.10 Regionalne novice ponovitev 23. oddaje 18.15 Mis maš, otroška oddaja : 19.40 Naj spot dneva 18.55 Ustvarjajamo skupaj, pon. i 19.45 Pravijtea za lahko noč 19.40 Naj spot dneva 1 19.55 Vabimokogledu 19.45 Videostrani I 20.00 1187,VTV magazin, reg. 1Ô.55 Vabimo k ogledu Informativni program 20.00 Znani obrazi I 20.30 Potovanja. Brazilrjâ In 20.35 VabiiTK) k ogledu Ekvador 20.40 Vharmonijiznaravo, : 21.20 Vabimokogledu kmetijska oddaja 1 21.25 Na spot dneva 21,10 Regtonalne novice 1 21.30 Koncert ans. Goter z gosti. 21.15 Nai spot dneva posnetek! In2 dela 21.30 Tradidja kovaltva v Lokovcu 1 23,30 Vabimokogledu 21.55 Iz oddaje Dobro jutro 1 23.40 Nai dneva 22.45 Videostrani 1 23.45 Videostrani NEDEUA, 15. junija SLOVENIJA i 07.40 Tetetekst 08.00 Živžav 09.55 Mismo,.,Slovenci, 16/16 10,25 Medvak^vl 10,55 Nâsledniival..lV13 11,20 Ozare 11,30 Obzoriâduha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Porodila, šport, vreme 13.15 Tistega lepega po pokineva sledi Nemogoče 13,20 Čtovekinpol 13.30 Nedeljsko oko 13.40 Kulinarika 14.00 Gravitacija 14,55 Motoring 15.00 Privlačna naspro^a 15.20 Kislojabolko 15,35 Šport 15,45 Avantura 15,55 Petminutslave 16.00 Simpsonovi. 12. del 16,30 Poročila, šport, vreme 16.45 Pop-poldne 17.05 Dnjzâbna kn:>nika 17.15 Predmet poželenja 17.35 Vsakdanjik ^ praznik 18.35 Žrebanje lota 18.45 Rteanka 19,00 Dnevnik vreme 19.30 ^rt. vreme 20,00 Moja soseska, posnetek 21,35 Večerni gosi prof, dr. Jože Balažic 22,30 Pon^čita, Šport, vreme 23,05 Marius in Jeannette, fr, f. 00,50 Dnevnik zam^ske ^ 01.15 Na$lednjivaUl/13 01.40 Zgodba o arheologiji, 4/6 02.30 Toživ|enie,5/21 03.15 /Upe, Donava, Jadran 03,45 Vsakdanjik in praznik 04.45 EP v vaterpolu, finale moški, po^Ktek SLOVENIJA 2 07,10 Teletekst 10,05 Tv prodaia 10.35 Rad imam Luca. 128, del 11.00 Šoferja, 8. del 11.50 23. srečanje tamburaških in mandolinskih skupin 12.20 Tvprodaja 12.50 Rajske ptice, nemški film 14,25 ^edway-dirka za svetovno prvenstvo, posn. 15.55 DP v košarki (M), četrta tekma finala končnice, UnionOilmplja- Krka, pren. 17,55 EP v vaterpolu, finale molki, prenos 19,15 VideospotnRe 20.00 Zgodba o atheologiji. 4/8 20.50 Frasier, 21.del 21.15 Toživyenje.5/21 22.00 Sk)venski sodobni ples, 5/5 22.10 Brezčasna zvočnoslduse 23.10 Videospotnice 23,55 Videostrani . ■ ^ ^J 07,30 Tvprodaja 08.00 Bučke, ris. seriia 08,10 DoktorOto, ris serqa 08.20 PujsekZlatko, ris. serija 08.30 BobekinCiri). ris. serija 08.50 KatkainOrbi, ris. serija 09,05 Slonček Benjamin, ris. ser 09.40 Malinji dol, ris. seri[a 09.50 Moj prijatelj Roki, ris. serija 10.00 Rudijevo moštvo, ris. ser. 10,30 Pepelka, ris, film 11.25 Ne ig)usii je, 4/4 12.20 Lepo je biti milijonar 13.40 Resnični svet, dok odd. 14,10 Umor. nan. 15,05 Na deželi je lepo, nan. 16.00 Besede morja, 2/2 17.45 24 ur-vreme 17,50 Triki Jamlejd ONverja 18.30 Formulai, prenosdirke 21.00 24 ur 21,30 Športna scena 22.25 Tuiebojiiče, amer, film 00,05 24 ur, ponovitev 01.05 Nočna panorama kanali 27 4« U PONOVn EV ODDAi T£D. SPOREDA 09.00 Miš maš 09.40 Iz pon. odd. Dobro iutro 10,30 1186 VTVmagazin 10.50 Športnttorek 10,10 Iz olimpiiskiti krogov 11.15 ^ortnigost 12.00 Vabimo k ogledu 12.05 Posl. pisarna, gosL Franc Lenko, poslanec DESUS 13.05 V harmoniji z naravo 13.35 Izsred.oddajeOobn^jutro 14.25 Videostrani 18,00 Vabimo k ogledu 18,(K 1187,VTVmagazin 18,^ Iz pet, oddaje Dobn:^ jutro 19,25 Pop com; B£ POP in TINKARA KOVAÛ 20.25 Mednarodni letalski miting - Aerodrom Maribor, posn 21.55 Vabimo k ogledu 22.00 Videostrani PONEDEUEK, 16. junija SLOVENIJA 1 06.45 Zrcalo tedna 07,00 Dobro lUtro 09,00 Poročila 09.05 Izpopotnetort» 09.25 Ranč pri KraguljČkovi sedmKi. 87/14 09,50 Oddaja za otroke 10.05 Naslednjival.11/13 10,30 Na vrtu 11.00 Tistega lepega popoklneva 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 T [Stega lepega pcpoklnevâ 15,30 Mladi virtuozi 15.55 Dober dan. košartQ 18.30 Poročila, šport, vreme 16,50 Radovedni Taček 17,05 Dogodivščine v veseli hosti. 14/25 17.40 Sinji planet dokum. oddaja 13.30 Žrebanje3y3plu$6 1B,35 Žrebanje Astra 18.45 Risani 19.00 Dnevnik, vreme 19,45 Šport vreme, magnet 20.00 Tamojadnižina. 20,50 Svetovni islvl 21.20 (Ne)znani oder 22,00 Odmevi, šport, vreme 22.50 Knjiga mene briga 23,10 Gostija pri matert miši 23.35 Sinji planet dokum. oddala 00,10 Dnevnik zamejske TV 01.00 Sv^ovni izzivi 01,30 Trend, oddaja o iïiodl 01,55 ShJdioclty 03.10 Končnica 04.10 Šport SLOVENIJA 2 08.30 Sk) venski utrinki 09,05 Dobro julro 11,05 Tvprodaja 12,25 Sobotna noč 14.25 Konkvistadorji, 1/3 15.15 Živeti v pozabi, amer, lilm 16.50 Vkleospotnk^ 17.40 Nenavadne prigode Twistovih. 6/26 18,00 štafeta mladosti 19.00 Dnevnik, vreme 19,45 Šport, vreme, magnet 20,00 Končnica 21.05 ShJdIocKy 22,00 Iskanja smlsla v norfti šestdesetih, 6/6 23.00 Brane Rončei izza odra 00.25 Vkleospotnee 01,10 VkleoshanI 07,00 Dragon 8all.r^. serija 07.30 Supef punce, ris. serija 07.55 Ricki Lake 0B.45 Ko boš moja, nad. 09.40 Nezaželena, nad, 10.30 Tvprodaja 11,00 Grda račka, nad. 11.50 Vonj IjuDezr)!, nad, 12,45 Športna scena 13.40 Tv prodaia 14.10 Ricki Uke 15,00 Vonj ljubezni, nad, 15.55 Gidaračka. nad. 16.55 Nezaželena, nad, 17,55 24 ur-vrerie 18,00 Ko boš moja, nad, 19.00 24 ur 20,00 Naša sodnica, nad. 20.55 Bolnišnica Presidio, nan. 21.50 Vnemllo5y,2/4 22.45 X)1 premiere 22,50 Raaresena Ally, nan 23,40 24 ur. ponovitev 00,40 Nočna panorama kanafl «7 4« »s 09,00 Dobro jutro. Infonnativno • razvedrilna oddap 10.00 Vabimo k ogledu 10.05 1187.VTVmagazin,fegi. Infomiativni program 10,^ Mednarodni letalski mding - Aerodrom Maribor, posnetek prireditve 12,05 Nai spot dneva 14,00 Videostrani 18,05 Vabimo k ogledu 18,10 Regionalne novce 13.15 Potovanja: Brazilija m Ekvador 19,15 Videostnim 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Pogledi na pofitično in gospodarsko dogajanje v MO Velenje, kontaktna oddaja: gost FRANC SEVER, vodja svetniške skupine SOS 21.00 Regionalne novee 21.05 Iz zakladnice slovenske dediščine: črna kuhinja 21.30 Naj spot dneva 21,35 IzoddajeDobrojutro 22,30 Vkleostrani TOREK, 17. junija SLOVENIJA 1 07.00 Dobro jutro 09,00 Poročila 09,05 Radovedni Taček 09,20 Dogodivščine v ves^i hosti, 14/26 09.40 čarobni šolski avtobus, 10,10 Nekaj dni v sk^venskl vojski, dokum. serija 10,40 Sinji planet, dokum. oddaja 11.30 Obzorjaduha 12,00 Ta moja družina, 3/B 13,00 Pon:}čiia, šport, vreme 13,15 Sledi 13,45 Ljudje in zem l)a 14.40 Polnočniklub 15,55 Mostovi 1B,30 Pon:}čiia, šport, vreme 16,50 Medvedek sladkosnedek 16,55 Zlatkozakfadko 17.10 Oddaja za otroke 17,25 Knjiga mene briga 17,45 Skrivnosti 17,55 Za naše goste čz tujine 18,20 Duhovniulnp 18,45 Risanka 19,00 Dnevnik, vreme 19.45 Šport, vreme, magnet 20,00 Jemen, dokum. meseca 20,55 AlOualno 22.00 Odmevi, kulturna kronika, šport 22,50 Očetove besede, a, drama 00.15 Dnevnik zamejske tv 0D.35 Za naše goste iz tujine 01.20 Jemen, dokum. meseca 02.10 Aktualno 03.05 Očetove besede. It. drama 04,45 Šport SLOVENIJA 2 08.30 Dober dan. Koroška 09.05 Dobro iutro 11.05 Tvprodaja 11.35 Videostrani 14.05 Tvprodaja 14.35 SHidiocItv 16.40 Videospotnice 17.25 N3šadru2lnkia.5/S 18.00 Iz naših krajev 18.15 Primorski mozaik 18.45 Primorska kronika 19.00 Dnevnik, vr^e 19.45 šport, vreme, magnet 20.00 Tretie življenje, tv igra 21.20 Nicholas Nckleby, 1/2 23,00 Milan Kundera, dok. odd, 23.45 Detektor, norveški ftim 01.25 Videospotnice 02.10 Videostrani 07.00 07.30 07.55 08.45 09.40 10.30 11.00 11.50 12.45 13.40 14.10 15.00 15.55 16.55 17.55 18.00 19.00 20.00 21.00 22.45 22.50 23.40 OD.40 09.00 TV^ Dragon Ball, ris. serija Super punce. ris. serija Ricki Lake Ko bos moja, nad. Nezaželena, nad. Tv prodaja Grda račka. nad. Vonj ljubezni, nad. Naša sodnKa, nan. Tv prodaja Ricki Lake Vonj ljubezni, nad. Grda račka, nad. Nezaželena, nad. 24 ur-vreme Ko boš moja, nad. 24 ur Prevedeno Srečno dekle, kanad, film premiere Razstresena Ally, nan. 24 ur, ponovitev Nočna panorama kanali ti U Pogledi na politično in gospodarsko dogajanje v MO Velenje, kontaktna oddaja: gost: FRANC SEVER, vodja svetniške skupine SDS Vabimokogtedu Iz zakladnice slovenske dediščine: Cma kuhinia Naj spot dneva Znani obrazi, ponovitev Videostrani Vabimo k ogled u Koncert Anite Kralj, pon. Naj spot dneva Videostrani Vabimokogledu 1188.VTV magazin, reg,-informativni program Športni torek, športna informativna oddaja Iz olimpijskiri krogov Športni gost, kontaktna 10,00 10,05 10,30 10.35 14,00 18,10 18,15 19,05 19.10 19,55 20,00 20.20 20.40 20,45 21,30 Vlvaturistlca 22.00 Dokumentarna oddaja 22,30 Naj spol dneva 22.35 Videostrani SREDA, 18. junija SLOVENIJA 1 06.30 Odmevi 07,00 Oobn? jutro 09.00 Poročila 09,05 Medvedek slad kosnedek 09,15 Troičice. 7/26 09,40 ZlatkoZakJadko 10.00 Sanjska dežela, &11 10.20 Knjiga mene briga 10,40 Skrivnosti 10.45 Rad k) aktivnost, 20/26 11.10 Za naše goste iz tujine 11,35 Ouhovniutrip 11,55 Alpe, Donava, Jadran 12.25 Hčina. nan. 23.05 XXL premiere 23.10 Raztresena Ally, nan. 00,00 24 ur, ponovitev 01,00 Nočna panorama kanaJI S7 4é SS 09.00 Dobro julro, informativno • nizvedrilna oddaja 10,00 Vabimokogledu 10.05 Športni gost, ponovitev 10,50 Naj spol dneva 14.00 VkleostninI 18,05 Vabimokogledu 18.10 Regionalne novice 18.15 V mojem košku je pa mavrica, otroška oddaja, 3. TV mreža 18.55 Naj spot dneva 19.00 1188. VTV magazin, ponovitev 19.20 Športnitorek 19,40 Iz olimpijskih krogov 19,45 Vkleostrani 19,55 Vabimokogledu 20.00 Naobisku,., 21.15 Regionalne novice 21.20 Najspoldneva 21,25 Vabimokogledu 21.30 Odprta tema. kontaktna oddaja, 3. TV mreža 22.30 )z oddaje Dobro julro 2330 Vabimokogledu 2335 Najspotdneva 23.40 Vkleostrani KINO VELENJE v hotelu paka ^HtUŘ Á lii;S IM>I> KONTROLO l(on>ex)wiak Vloge Jetu,DMX.KetlvHu DoUina: 101 minuta Torek, 17.8. ob 20.30-premiera pred slovenskim startom Knminalec Tony in njegova kJapa v drznem ropu ukradejo dr3gul|S. Id jih želijo pfodati kupcu. pa je 2e mrtev. Rit jim prelja tu-ditaivanskivojniobveèàevalecSu Kolo-r^yju dragoceni pfen id^/adejo ter ugrabijo osemletrto hči Vanneso mora karizmatični vodja tolpe vzaveznétvo z moičedim a žilavim Sujem. 5 skupnimi močmi ugotovtQ. da r^ v nevarnosti le r^uni življenj], temeč vse svetovne velesle. .. PRWKAR IM)RO(;iíl\A romanlična komedija Rezija: Sfuwrn Levy Vloge' AstitOT Kutctier, Brittany Murphy Dolžina; 95 minut Sreda. 18.6. ob 20.30- p/emiera pred slovenskim startom Zgodba o mladem paru, ki se tmdl ostali skupaj pa čeprav mu gre vse nan^be. Tom in Sarafi se srečata na plaži, zaljubita in filro pomčita. SaraNni bogati s^rëi so zgrožara toda vtem ne vklita problemov. Toda takoj po poroki gre vse narobe, tako v stanovanju kot na letalu in v hotelu v Franciii. Doživita vse različce Murphijevih zakonov. Je ločitev edino smiselne stvari Ko se v Benetkah pc^a-vi še njen bivS fant se stvar konča v zaporu. Vendar to še rti vse... MWM\R V \1 KIkl drama Petek. 13.6. ob 21.00 Sobota. 146.,ob 19.00 In ob 22.00 Ned&id. 15.6.. ob 19.00 Ti;ij;ior\sh\ (iOVOKILMCA triler Petek. 13.8. ob 19.00 SCOOKV 1)00 pu5řok)V5kl film Nedelja. 15.6,,ob 17.00 (Otrtókama-tíneja) I ílniskí dkliis OKOLI SVIÍT\ V ;{0 1)I\IÍH INIkJIlK V AFRIKI dfama Ponedeljek. 16.6.. ob20M0 Torek. 17. 6.. ob 20.00 Cena vstopnice: redne pred^ve 700 Siï, premiere 600 SIT, otroêke matineje 400 SIT. řnfonnacije ingrcd prodaja vstopnic tudi za teden dni naprej: 896 24 91 vsak dan pol ure pred prvo predstavo in dalje Ni rezervacij vstopnic! (fftp://www.kinovelenje.conV KORUZO prodam. Telefon: 5881-936. ŠE NEfUBUEN klasičen družinski šotor Induplati z dvema soajnica-ma, velikim predprostoroni In baldahinom prodam. GSM 041 432 210 po 20. uii. UREJENEMU SLOVEf^SKEfVlU paru ali dvema dekletoma oddam sobo v centru mesta. Gsm: 041/969-210. OPREfvILJENO dvosobno stanovanje v Velenju oddamo po zelo ugodni ceni. Gsm: 040^32-570. ZDRAVNICA najame opremljeno dvosobno ali enosobno stanovanje vVelenju.Gsm: 041/274-091.«®» VELENJE, Kersnikova, dvosobno stanovanje. 51 m2,1. nadsl,, balkon, vsi prikliLičtó, takoj vseljivo. prodamza 11,700.000,00 SIT Gsm: 041 /356-897. Telefon: 5871-597. PRODAJA NESNIC, ki že nesejo, 15. junija od 8. do 8.30 ure všaieku. Telefon: 02/876-1202. OČIŠČENE kunce prodam. Gsm: 041/268-244. (78) BURSKE kozle z redovnikom prodam. Gsm: 031/860-667. (80) RJAVE KOKOŠI za nadaljnjo rejo in pujske, odojke, 25 kg, prodam. Telefon: 5885-056. ®® SIVO teličko, brejo 7 mesecev, prodam. Gsm: 041/393-278. ** OŽILA RENAULT 5 (campus), 1.90, prodam. Ssm: 031/865-552. VALI Í1 KRAVO simenlaJko, brejo drugega teleta v sedmem mesecu, prodam. DELFIN CEUE, Ljuďj^Ska 14 N«v«ri«tno ugodn» okmttiftt GtITOVINSKA POSOJILA Qaranclja: plaća, pokojnina GSM: 0d1/S62-140< tel.: 0a^492-Sd-S6 [Najmanj&e obresti v mestu za INSKAPOSOJILAj G vmcija: pla^, pokojnina, hartcs SoliS^ Spomladansko-poletna pocenitev malih oglasov Mali oglasi po 500 SIT (razen v rubriki PRODAM: nepremičnine In avtomobile). Za naročnilce Natega časa (s plačano naročnino) S0% popusta. v časopisu NaS čas, dne: ime priimek telefon ulica kraj poŠta podpis vsebina malega oglasa Vsebino oglasa vpiâdtô tako, da vsako črko, presledek all lo&ilo vnesete v svoj okvirček. Osebne podatke potrebujenno za preverjanje verodostojnosti naročnika. Pridržjjemo si pravico do slovničniti sprememb. Nerodilo mora brti prejeto do ponedeljka, do 16. ure. Pošljete ga latiKo po poâtJ na naslov: Nadčas, đ.o.o.. Mall OQlaai, Kidričeva 2a, 3320 Velenje, po e-podtl prees@nascas.8i, po faksu 03/8974643 ali pokličite 03/ 89617 51. I i I I I I I I I J I I I I I I Spomladansko^ďstna pocenitev moJih oglasovvetje do konca avgusta 2003. Velja leza fizična osebe. Mail oglas za rubriko PRODAM: r>eprefTiičnlrw ali avtomobile je 1000 Srr. Za naročnike NaSega časas plačano naročnino 50% popusta. Spomladansko'poletna pocenitev malih oglasov velja za do SO znakov. amEKJl^unii 6.00 Dobrt) jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji daji; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne infonnacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo Policijsko upravo Celje; 9.00 Zanimivosti in vedeževanje; 9.30 Poročila; Novosti olimpijskega komiteja-športazavse; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,tój; 16.30 Poročila;17.00Zdravniškinasveti;18.00Kvazikviz; 19.00 Na svidenje. 6.00 Pozdrav; 6.30 Poročila; 6,45 Na današnji dan: 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10,00 Na svidenje, 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; IS.OOAktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,tój; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Mladinski bum; 19.00 Na svidenje. S080ÎAJ4. }uni|: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne intormacije • poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7,30 Poročila; 8.00 Polepšajmo si sobotno julro; 8.30 Poročila; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila: Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Vimenu Sove - študentska oddaja; 17.45 Rock šok; 19.00 Na svidenje. NEDÍUA, IS.jufiij 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - po* ročilo Avto moto zveze Slovenije; 6.00 Duhovrta iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, Kaj; 9.30 Porročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 17.00 Namine čestitke; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. P0N£DEL)EKJ6. 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - po* ročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Ponedeljkov nasvet za racionalno rabo energije; 8.30 Poničila; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šporl; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. rOR», 17. lunii: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Sfovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Radijski džuboks; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila: 15.00Aktualno; 15.30 Poročila; 16,00 Kdaj,kje,k3j; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SRÍDA.18. iunii 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne infom^acije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.50 Strokovnjak svetuje - pokroviteljica Era velenje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila: 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,lqe,kaj; Vi in mi;18.30 Poročila; 19,00 Na svidenje. onesnaženost zraka V tednu od 2. junija 2003 do 8. iunija 2003 so povprečne dnevne kon-ccnlracije S02, izmeqene v avtomatskit^ postajah JAMP) na območju Mestne občine Velenje, Občine Šošlanj in Občine Šmartno ob Raki, presegale meiie 24-ume koncentracije 125 mlkro-g S02/m3 zraka v následný h dneh: 5. junija 2003 AMP ŠOŠTANJ 154 mikro-g S02/ni3 MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE $02 od 2. junija 2003 do 8. junija 2003 (v mikro-g S02/m3 zraka) MBSTNA OBČINA VELENJE. URAD ZA OKOLJE IN PROSTOR mejna vrMnosi 3S0 /riltjo-g S02/Tn3 ir aIo. s^eiemi^u prw^jin}» v Isu 2003: CO rniî>ç SO^niS zraka 12. junija 2003 ««Hias OBVESCEVALEC 23 GIBANJE PREBIVALSTVA Upravna enota Velenje I^^S^S Tomaž Jurčič» Velenje, Stantetova ul. 20inT[na Vizo-višck, Šalek 11 a, Velenje: F^er Horvat, Mali vrti 52 in Karmen Primožič, Smrtis Jožef Kralj, roj, 1926, Hrastnik. Cesta padlih borcev 9; Angela Golob. roj. 1930, Velenje. Ul. Janka Llln'ha44; Ivan Levovnlk, roj. 1912, Rove 20; Jože Pečnik. roj. 1938. Varpolje 9; Manja Ovčak roj. 1932, Čmova 48; Branko RogISek, ro). 1955. Zavodnje 35; Štefanija Redfko, roj. 1925, Rečica ob Savinji 15; Frančišek Melanšek, roj. 1928, Stenje, Jenkova c, 43; Marija Pesjak, roi. 1922. Lipje 4/a Upravno enota Žolec Poroke: Matjaž Bntovšek Iz Pongracain Ksenija Barač iz ŽaJca; Toma^ Peršin Iz Ljubljane in Karmen Behčič Iz Pariželj; tgor Cetina in Marijana Vodušek oba Iz Žalca, Aleksander Pavčnik iz Celja In Mateja Rakun (Z Založ. Z zlatimi porokami pa sta p(4rdila50 let skupnega življenja dva para in sicer OLGA in UOPOLD PAPI- NLTTTI iz Locice pri Vamskem ter ANGELA In JANEZ VIOENŠEK iz Galicije. Smrti; Antonija Zupane Iz Pariželj. 79 iet; Ana Petek iz Pongraca, 80 let; Ludmila Ramšak \z Malih Bras-fovč, 95 lel; Anton Štahl iz Zaloga pri Šempetru, 59 let; Mihael Oobriiek iz Malih Braslovi, 58 let; Mari|a TumŠek iz Ločice ob Savinji, 66 let, Josip Šlo-Oarlz Vrbja, 63 let; Amonija Veber Iz Sv. Lovrenca, 96 let. DEŽURSTVA Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoètovsflezavsrovânke, spo&omi zavarovana. obveščamo vas, da /e tel.: 112 rezerviiBfB za službo nujne medicinske pomoči. Na to f&efonsko številko pomte SAMO V NUJNIH PRm-RIH. ko {€ zaradi boieznt ali poškodbe ogroženo Življenje in je potrebno ta- Kdiiar nas ne bodv već. 77 ne bn.^ sa mela, plos otťoŘki vedno lx)š fXHl .s-fVííí/ Uncln^ Rastí. rtisíi. lipica. čvťsto in Široko, da zarastcš nam v srce. moćno in ^oboko. ZAHVALA Ob ne nad om es Uj ivi izdubi naše ljube mame, ome in prababice MARUE OVČAK roj, Sušec IL 9.1932 - 5. 6.2003 se islcreno zahvaljujemo vsem sonxJnikom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki sle v teh težkih trenutkih sočustvovali z nami in nam nudili pomoč. Zahvala vsem, ki ste jo pospremili aa njeni 7adnji poti. Vsi njeni ZAHVALA Umrla jc naša NEŽIKA KROFLIČ iz Prelske 7.12.1915 . 5. 6. 2003 Iskreno se zahvaljujemo Hribarjevi, cir. med., za dolgoletno zdravljenje, sestri Ireni, palronairni službi Zdravstvenega doma Velenje, [ravmalolo^kemu oddelku SploSnc txílnišnice Slovenj (iradec, gospodu župniku 'n>ncîu Krasovcu, govorniku gospodu Jevšniku, Sandiju Oolav^ku za odigrano Tišino, pevcem, cerkvenim pevcem, družini Javornik, družini Golavj^ck, sosedom in prijateljem iz Prelske za izkazano pomoč in izrečena sožalja. Zahvala vetja tudi pogrebni službi Usar za dobro opravljeno delo. K« njeni Ne jočito oh moiom ^vhu. ie Lúin k njemu prislopile. ie six}mnito sc. hika trpala scin in većni mir mi /.aželite. ZAHVALA Zapustil nas je dragi sin, bral in stric BR4NKO ROGLŠEK iz Zavodenj 26.3.1955 . 4. 6. 2003 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorcxlnikom, sosedom, znancem in prijaleljem, ki sle ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poú, darovali cvetje, sveče ùî za sve te maoj. edini ki se ne ray.biic. r« i i- i» » • . • i . ,. , 1 ,. ' Hvala vsem, ki otiiskuiete netíov grob, mu prižigate odina Inč. h no iii^i^ne. . . . - , . . y , . svccke in obujale spomine, kojc bu se med nami. Tako zelo ko pogrešamo Kiavdija, Žr^đ, Al jat IVOTU v slovo Mar pmv zaivs odšel si tja v nox na no? Kako si mogol. ko smo mi šc tu ...? Nositi moramo vnok svojo rano. molće, da /nu ne'/motimo miru. Twjí: Ahnka, Dejan, Tomaž in Rtuli UhanM v Vslenjv: Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nuinih zdravil in zdrahi na recepte, predpisane I5te9a dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880, Vetefiivskfl posteja Soitoaj: Od 13. do 20. junija-Ivo Zagožen, dr. vet. med., gsm 041/633-677. Kamnoseštvo PODPEČAN talek 20, tel.: 03/897 03 00 Zaman /s bil Tvoj lyoj, ■/aman vsi dnevi up(mja. trpljenja, Ixiloy.en je inia močnejša od življenja. ZAHVALA Zapuslil nas je dragi mož, oče in dedi IVO HRANJEC 16.9.1934 - 26.5. 2003 ] Ivala v.sem ii>orod nikom, prijaleljem. sosedom, pevcem in gcxlbi, hvala za tople besede sožalja, darovano cvetje in sveče. Iskreno zahvalo i/rekamu ludi častni straži Premogovnika Velenje in gtwpodu župniku za opravl jen obred. ÝMujoíi: žena Slava, hčerka Alenka in sin Zoran z družinama ter astalo sorttd-sivo ZAHVALA P ob hdleii i/gubi naie drage i^enc, mame in ome ANGELE GOLOB ^m- - - 5.9.1930-1.6.2003 Življonjeje pot • Iskrena hvala VSEM, ki sle jo imeli radi \Mlna razpotij in odločanj... in ki skupaj z nami žalujete za njo. 'IVoje angelsko srco Hvala VSEM, ki ste jo pospremili na zadnji je znalo liref)enet, • ^, spi^mïiw, m najU mw. i j llvaJa. ker si nas spwjela v svoje ř.ivljenje y ' ' ' in nas bogatila z modivstjo. fijeni Ži v//cj)/e 7 dnlon\ si zn^l. iivljmij^ z d\jlom si kančol. le kdo Te pozaluti bi mogel, ko nam si iolih' if^pega do! Gletloi nikdar t-ei rje {)oš iioidove. /*>ó7i;áj/pesem polj. poljiV! Mmanja. ijsodû kruto je prctT^cilo nit l\'ojcgu .si sledove ptidnih wJc. ki jih pomnil i)0 sfe poy.ni rofi ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očela, brala in strica FRANCA J A VORNIKA 15,1.1942^31.5. 2003 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedtim, prijateljem in znancem, ki sle ga v lako velikem Številu pospremili na njegovi prerani zadnji poli. mu darovali îoliko cvelja, sveč in vsem, ki sle v teh dncii sočustvovali z (^anii in nam izrekli usino in pisno .«ožalje ter darovali za svete maše. J^elimo se zahvaliti številnim Članom Z.^AM Velenje, gasilcem PCiD Vinska Gora, sodelavcem Gorenja I. P. (X, d. o. o., veteranom NK Vinska Gora. pevcem, godbi, govornikom za ganljive besede (g. VidcmŠkoj, g. Krajsku, g. Osetiču, g. Lesjaku. g. Kugicrju), praporščakom raznih dniStev, g. župniku Ibnetii Kra.^ovcu za opravljen obred, pogrebni službi Usar in Gorenje CřOstJnsivu. d- o. o. Pa<«bcj se želimo zahvalili družinam SeSel. Klančnik, Bezt^vSck, Lesjak in Jožici Štravs. iskreno se zahvaljujemo tudi g. GroSlju, dr- med.. 7i\ dolg:>letno zdravljenje in g. Breznikarju. dr. med., iz Spl^^ne bolnišnice Sbvenj Gradec 1er osebju reševalne postaje ZD Velenje. Vsem in vsakomu še enkrat hvala. Vghhoki Tfliosii in s praznino v .srcu ivojti žena Marija^ sin liojan, hrai Milan z dnizirto ur ostalo sorodstvo Pravilnik za enega pajica in nekaj lisic Pajek in lisicc^ na| t)i v nu\sU) prišli iifKsl(Hlnj(^ 1(1,0 - doprav njihov prihod sc ni iiHlancno (lo^jovorjdK so pravila po katerih HV l)otu pajka ni bilo. Ni še (udi znaiio, kdo bo izva-jaJccpredvidenih ukrepcw. llidi o tem ínC bo iivba fe odloćiii. Ki>i ena t»d možnosii se ponuja kt^n-ecsionar. »Razniiiljamo pa ludi o lem, da bi z lisicami rokovali t>bO(nski redarji ali pazniki,-» pravijo v nieslni obCini in dodajajo, dit bívprinieru, daseodliKijoza konce.sionarja, lega treba najti na p<'idiagi po»;bnega odl(>ka. ki pase ni sprejel-Glede na postopke. ki jih je treba speljali prej. je torej realno pričakovati uvcdl>o oiK^zavozilspajkont ali lisicenje iele v naslednjem letu. Zaenkral ima mesto torej le pravilnik, ki doU>Ca, kako se bodo pajek in lisice obnašale, ko bodo prišle. Kar se mene iiČe. pa lahko ostanejo kar tam, kjer so. Nikjer, kjer so jih uvedli, niso priljubljene. V naravnem oki^lju lisice lisiCijo v gt>zdu. tu in Rudi FideJ, Danica PintariČ, Cvijetin Maksimovič. Nezir Mujakovič, Aima četikovié (Foto: S. Vovk) lam tudi v kakšnem kurniku. pajki pa pletejo mreže, v katere ujame kaka muha tam. kjer jim to pustimo, v naravi je oboje naravno. Tam je naivnost že ^leta vceno, v mestu jo bo treba posebej plačati. Kaj menijo Ijinljc? Rudi l''kJcj, Velenje: '>AbsoIm-tio pc^zdravljacn njiiiov prihod. ÝjC pred t.ksetimi leti hi jih morali uvesti- Ljudi je treba naučili obnai>anja. Kar poglejte, kaj vse poCnol Sanio nekaj metrov od tukaj je prazno parkirišče (pogovor je lekelob Cankarjevi, op- pisc3),pa ti pridejo in parkirajo pred blok. Zakaj? Ker je tukaj seneal 'lo jc nemogoče- Del naroda je pop^Unoma nev/^ijen.« Danic» Pinlaric. Soslanj: >»Pa-metno se odločale. Velikokrat pridem vVíílcnjein poznam razmere. Premalo parkirnih meiii imate in preveč neohzirnih voznikih. Eni se obnašajo tako. kot bi bila cela parkirišča njihova. Sama vozilo zmeraj poravnam tako. da lahko ob meni še kdo parkira. Bi pa predlagala, da denar, kise bo liaiekel na ta račun vobčfnsko blagajno, porabite Zii kaj pametnega. Recimo za iz- gradnjo kake parkirne hiloTâ. pa avto kam stisnem. A. če boni tlrugače mislil, ko mi bt> pajek odpeljal avu>? Nc. ne bom! Kazen mora biti vzgojna in poučna, ne pa pretirana kot pravim.« Alnw Cťlikwit \íílenjc: »»Zdi se mi v reilu, ljudje dane« parkirajo povsíxL Tudi sama kdaj pa kdaj prekršim pravila, če ne gre ^iru^c. ÍVítem bo pač treba bolj paziti. Pa-jek bi bil najbi'>lj poirelwn na parki • ri<ču pred zdravstvenim dt«mom. Atnpak kaj. ko bi tam težko priác I zraven.« Motor je lahko nevaren užitek Preventiva vedno bofjŠa kot kurativa. Zato preventivne ak' ctje niso "k'r neki", ampak so dobrodošla popestritev doga- Janja v mestu, pa še koristijo! PoN^lJii iiu^seci SO cas moloi1slov - Kak«) mladini (lo[)ovc(iali, kaj jc varna vo/nja? - Morda prav s pixn^enlix niiiii akcijami Vclunjc - Svet za vzgt%jo in preventivo v cestnem prometu Velenje (SP V) sc je odloČil, da sk'u-paj z velenj.^kimi policisii in in^lurklorji izceljske prometne p<^licije pripravi prav poseben preventivni dan. namenjen prikazu varne vožnje z tnotorji, Pri pripravi več kol /^nimivega dt>-poldneva na velenjskem Tito vem trgu so jim pimiagali tudi člarii motorističnega kluba Netopir iz Sošlanja in ZŠAM-ov-ci. Zanimanje Vclenjčanov za dogodek je kljub pasji vrcvini preseglo pričakovanja. KiM nant je povedal Kari Seme, predsednik velenjskega SPV-ja, sose za akcijo odločili, ker so želeli v času, ko se vsaki) leto na naših ccslah zgodi veliko primietnili nesreč, v katerih so udeleženi vozniki enoslednih vo7jl-"?^lelj smo, da kvamostj In vami vožnji po naiih cestah dodamo vsaj droben kamenček." je dodal k temu Seme- Veseli so bili. ker so motoristi iz motokluba Netopir priSli v velikem ilevilu. s sabo pa .so pripeljali tudi prijatelje iz drugih n:otorisličnih klubov, otroci so sedali na njihove motorje in se pogovarjali z njimi- Prav tako so si čas za mlade vzeli policisti in oba inSiruktorja varne vožnje, ki sta s prikazom spretnosti resnično navdušila, tudi tiste, ki so do sobote mislili, da o varni vožnji vedo že vse, Policisti so razdelili ludi veliko zlo?enk. m lade pa so za .sixJeb-vanje v manjšení kvizu nagrajevali z majicajni in dnighni dnH)-nimi darili. Prikazali so ludi lîLn 7. resničnimi posnetki posledic prometnili nesreč, ki je bil ^e posebej pretresljiv. In niorda tudi zalo poučen. "Zanimiva je bilťi ludi molorí.stičjic c)|>rc- me, predvsem pa -sc mi zdi po-mcmbnu, (hi so mladi hihku v spro^'nvm pii^rivoru s pcilkisti dohiti olx'utck. da se piHIciji' ni (reba Imli. In dsije njihova vlo- Prlkaz vame vožnje z motory/, k/ sta izsfedla po//cfsta Inštruktorja, Je bli prava paša za oči. Titov trg je tU poln raztičnih motorjev. Člani Moto kluba Netopir iz Šoštanja sose še posebej potrudili, da so svoje jeklene konjičke pokazati tudi mladim, ki so tudi sedil nanje. U» v prometu ludi prcnetivna, nc k represivna," je ob koncu dodal Seme. ki je obljubil áe več podijbnih preventfvjîih akcij, saj imajo člani sveta za preveiitiv<^ in VTgojovceslnem prometu še veliko idej. ■ bš. foto: vos Postanit naročni Za naročnike kar 9 številk zastoni! Izkoristile ugodnosti, ki ]lh imajo naročniki tednika Na§ Cos. Ne vabi le dostavo no dom, ompokludi nižja cena. Plačilo celoletne naročnine vam prinaSo kar devet šte^lk zastonj. Zo naročnike pa so ugodnejše tudi cene malih oglasov in zahval. Izkoristite dobro ponudbo. In kako se lahko naročite na Naš čas? Pokličite 03/898 17 51. Naročilo lahko poillete tudi po e-poiti: pres$@n8scas.sl, po faksu 03/ 897 46 43 ali na naslovu. Kidričeva 2a, 3320 Velenle.