928 VALVASORJEVA KNJIŽNICA IN ČITALNICA 68270 KR5K0 OBMOČNA ENOTA KRŠKO u A,FP AFP d.0.0 Dobova Tel.: 0606767-051, tax: 67-655 J ČASOPIS ZA POSAVJE IN OKOLICO ŠT. 37 • LETO XVI •" 15. NOVEMBRA 1995 • Poštnina plačana pri pošti Krško cena: 100 SIT Scvniški občinski praznik Slavnostna seja in podelitev občinskih priznanj Sevnica, 10. novembra -Občinski svet občine Sevnica se je sestal na gradu v Sevnici in s slavnostno sejo počastil praznik občine. Po sklepu občinskega sveta je župan občine Jože Peternel nagrajenim podelil en grb občine Sevnica, dve priznanji Dušana Kvedra Tomaža in petnajst medalj Dušana Kvedra Tomaža. To je bila prva slavnostna seja občinskega sveta občine Sevnica v tem sestavu. Predsednik OS Občine Sevnica Martin Nov-šak je v uvodu zbranim predsta- vil skoraj enoletno delovanje sveta, ko je bilo na 12 rednih sejah OS in eni izredni poleg statuta sprejetih še 172 sklepov in 18 občinskih odlokov. SlaVnos-tni govornik je bil sevniški župan Jože Peternel, ki je na koncu uradnega dela slavnostne seje, ki se je je udeležil tudi župan občine Krško Danilo Siter, nagrajenim podelil občinska priznanja. Več o slavnostni seji in ostalih prireditvah ob sevniškem občinskem prazniku lahko preberete na sevniški strani 3. (dama) hk. Bo misUlaV ^* mačžia žaro po- lds je ^^p- 1 1 \li- ¦L 1\ Cz=žs° p iš,gM> 5M WP$ 7Ž Na sevniškem gradu je bilo prazniku primerno slavnostno vzdušje, nagrajencem in ostalim zbranim pa so pripravili tudi bogat kulturni program. Ko se krog nas najtrši mrak je storil, nekdo je luč prižgal in spregovoril: "Cekinasta se kaplja plemenita ponija nam, prav do -robu nalita; za hip zdaj pozabimo, kaj nas muci, kozarce dvignimo in proti luči skoz nje poglejmo: zlat se dan nam svita." (Oton Župančič, Zdravlca.) Spoštovane občanke, spoštovani občani, čestitam Vam ob prazniku občine Sevnica, 12. novembru. Z najboljšimi željami župan Jože Peternel ¦¦SIVI DIM" zbira star papir Taborniki rodu "SIVI DIM" obveščajo, da bodo v petek, 17. novembra 1995, v popoldanskih urah zbirali star papir na območju Krajevne skupnosti Krško - levi breg (Videm). Denarna sredstva, ki bodo zbrana z akcijo, bodo namenjena za izobraževanje mladih tabornikov in izvedbo rodovih akcij. Taborniki prosijo, da odvečni star papir pustite pred vhodom v stanovanje ali stanovanjsko hišo. Za pomoč se Vam vnaprej zahvaljujejo. KRŠKO CKŽ23 kratkoročna posojila posredovanje pri prodaji in nakupu nepremičnine Tel.: 0608/21 522 Tel.+Fax.: 0608/22 906 068/321 225 i^LPOS 1 TRGOVINA B. Mlavecv 3. Brežice Tel/Tm: 0608 61-629 RAČUNALNIŠKI TEČAJI Windows 95 Windows 3.1 X MS Office 95 MS Office mjWm BReŽKX Trg Izgnanem la *aL 0608 62-236 (K OGOS I t*, oa 33-i-ss. fax oa B3-B-47 OUnaiaka eaata 22 tal oa a-ao-77 MARIBOR (XUe Partizanska c 3-s gurmanska c 3» isx oe zs-teo f»* 063 MW Vpisovanje certifikatov v poslovalnicah od S* do 19* In na vseh enotah poštel J*J3j*__fa POOlLAttBM MVliriCUIlCA OKUtlA r ******************************** m I S i (O&mi občankam. m m m m m m m i I I m m m i m m * * m m m m m m m m m m m m m m m In elwan&4n em ti ta mi) 12. i/umemlmi, pjfazmku oMjum Stmdea. r/fpr< aviiu ttm tu ,-p —»-p "^».P ~^P "*¦¦»•? —i^3 ^-».f3 ^^S ^T=> ^T=> —*>> -^>J ^-^to .—*>J —*>> ^~» ¦ BH ¦ Pf|3H SEJEM 1 Bh2b)2^B^ ¦¦¦1 ¦ Brežice, 11. novembra - Na redni tedenski prašičji sejem v Brežicah so tokrat pripeljali 200 prašičkov, mlajših od treh mesecev, in jih po ceni 310-350 SIT za kilogram žive teže prodali 90. Pripeljali pa so tudi 60 starejših in jih prodali 15. Za kilogram žive teže pa je bilo potrebno odšteti 210-260 SIT. GLASUJEM Kupon št. 6/95 - za našega športnika ................. - za našo športnico ....................... - za ekipo (moško ali žensko) Priimek in ime ..................................... Naslov ....................................................... Kraj .............................................................. PCPI Klub za iskanje zaposlitve že deluje Krško, 6. novembra - V novih prostorih Posavskega centra za permanentno izobraževanje so predstavili delovanje kluba za iskanje zaposlitve, ki smo ga splošno že predstavili. Klub je pomoč dolgotrajno brezposelnim v obliki svetovanja in skupinskega dela. Je ena od možnosti, ki jo iskalcem zaposlitve nudi Zavod za zaposlovanje. V Posavju je koncesijo za to dejavnost dobil PCPI. O priliki so predstavili tudi delovni zvezek, ki ga je Zavod izdal posebej v te namene. V posavskem klubu deluje zaenkrat po starosti in izobrazbi zelo raznolika skupina dvanajstih iskalcev zaposlitve, ki jih vodi Nataša Kršak: "Prvi vtis je dober. Zadovoljna sem, ker smo uspeli realizirati obsežni program prvega dne." Program klu- ba zajema dvotedensko usposabljanje za uspešno iskanje zaposlitve, zatem pa aktivnost v tako imenovani informacijski sobi, kjer so člani kluba dnevno v stikih z delodajalci, na voljo so jim viri prostih delovnih mest, različna literatura, telefon, računalnik in fotokopirni stroj ter administrativna pomoč. V^času iskanja zaposlitve (tri - dvanajst tednov) jim povrnejo tudi potne in poštne stroške. Klub za iskanje zaposlitve ima konkretne cilje, ki zajemajo uza-veščanje zaposlitvenih lastnosti, pridobitev nekaterih komunikacijskih spretnosti in oblikovanje zaposlitvenega cilja. Namen kluba ni iskalcu zaposlitve samo dvigniti motivacijo, temveč ga tudi naučiti, kako jo obdržati in izkoristiti, (nic) Delovanje NEK v oktobru Oktobra je jedrska elektrarna Krško dosegla 100-odstotno razpoložljivost in 99-odstotno izkoriščenost ter proizvedla 456.680 MWh (neto) električne energije. Temperaturni prirastek reke Save je bil pod dovoljenimi tremi stopinjami Celzija: povprečno je znašal 2,2 stopinj C, največ pa 2,9 stopinj C. V tekočih izpustih je koncentracija tritija znašala 2,99 odstotka od največje skupne letne radioktivnosti (20 TBq) in koncentracija ostalih dopustnih radionukleidov 0,014 odstotka od dopustne letne doze (200 GBq). V plinskih izpustih na razdalji 500 m od elektrarne je bil delež radioktivnosti 1,0-odstoten od letno dovoljene doze za NEK (50 mikroSv). V tem mesecu so vskladiščili 67 sodov SRAO in tako komulativa sedaj znaša 10.480 sodov. Zdravstveno-terapevtska kolonija v Božičih— Božiči nad Ankaranom, oktobra - Od 9. do 18. oktobra je v Obalnem rekreacijsko-tera-pevtskem centru Zveze društev za cerebralno paralizo potekala zdravstveno-terapevtska kolonija za otroke s cerebralno paralizo in njihove starše iz občin Krško in Sevnica. Ideja za tako obliko strokovne pomoči staršem in obnovitvene rehabilitacije je nastala že spomladi na in-formativno-svetovalnem dnevu o cerebralni paralizi v Krškem. Organizacijo je prevzel Center za socialno delo Krško. Program kolonije je izvajala strokovna ekipa v sestavi: Olga Gorenc, direktorica Centra, dr. Janja Rošker, pediatrinja - specialistka za razvojno nevrologijo, ZD Krško, Martina Umek, nevro-fizioterapevtka, Lidija Žnideršič, speč. pedagoginja, CSD - VDC Leskovec, Barbara Smolej, psihologinja, OS dr. Mihajla Rosto-harja, Stane Iskra, animator Šole zdravega življenja. Program naj bi starše usposobil za delo z otroki s cerebralno paralizo, otrokom pa omogočil 10-dnevne intenzivne vaje za izboljšanje stanja. Vključilo se je 8 staršev in 9 otrok med 1. in 13. letom. Program so popestrili s hidroterapijo v Krkinem hotelu Strunjan pod vodstvom absolventa defektologije in s hipote-rapijo - terapijo s konji. Otroci in starši so lahko jahali konje in si ob tem popravljali držo. Ugotovili so, da tudi človek s cerebralno paralizo lahko dela marsikaj, kar je bilo do nedavnega nedosegljivo. Starši so sodelovali pri nevrofizioterapiji svojih otrok in ob pomoči fizioterapevtke z njimi sami izvajali vaje. Lepo vreme so izkoristili za sončenje in kopanje v morju in se peljali na izlet z ladjo. Za starše so vsak dan pripravili krajše strokovno predavanje in individualne pogovore s strokovnjakom. Kolonijo je obiskala Zora To-mič, tajnica Zveze društev za cerebralno paralizo, in staršem predstavila delovanje Zveze. Lo-gopedinja Darinka Milek jih je poučila o pravilnem načinu hranjenja otrok s cerebralno paralizo. Stane Iskra je v Šoli zdravega življenja aktiviral predvsem starše, da bi skupaj z otroki odnesli čim več spoznanj in čim bolj prijetne vtise. Lidija Žnideršič je zbrala nekaj misli udeležencev kolonije: Vili Mikolič, Sevnica: "Imeli smo predavanja, uživali v naravi in pridobili znanja in informacije o stanju naših otrok. Zahvaljujem se vsem, ki so organizirali, nas obiskali in delali z našimi otroki." Andrej Nadu, Tržišče: "Mislim, da bi morali tako letovanje organizirati vsako leto. Čeprav se nismo poznali na začetku, smo postali 'družina' in se veliko novega naučili." Jelka Planine, Podsreda: "Terapija in vse dejavnosti so bile zelo koristne za nas in naše otroke. Spoznali smo tudi slovensko Primorje." Cvetka Ferlin, Dol. Leskovec: "Center v Božičih je lep objekt s prelepo okolico in zelo primeren kraj za letovanje naših otrok." Betka Ivnik, Sevnica: "Všeč mi je bila skupina, s katero sem letovala. Veliko sem pridobila in upam, da bomo drugo leto spet lahko prišli." C NAŠ GLAS 37, 15. NOVEMBER 1995 RAZVEDRILO U Predstavitev r salonu Opel Hruno Simon Sernee in grafiino-rizualne komunikacije Nova vedra prinaša napredek na vseh področjih y resničnem svetu Minuli petek in soboto je v salonu Opel Kruno potekala svečana predstavitev nove vectre, poskrbljeno pa je bilo tudi za poskusne vožnje. S predstavitvijo nove vectre želi Opel močno povečati svojo udeležbo na tržišču in v letu 1996 zopet pridobiti vodstvo v srednjem razredu v Zahodni Evropi. Nova vectra ponuja novo obliko, design, veliko udobja in varnosti. Dve obliki, tri vrste opreme (GL, CD in CDX), šest izvedenk motorjev, od 1,6 litra ter 75 KM pa do 2,5 litra ter 170 KM, 12 različnih barv, od tega osem kovinskih, zračni blazini, ABS ter bogata ponudba dodatne opreme so zadostni pokazatelji, da nova vectra prinaša napredek na vseh področjih in da sodi v sam vrh srednjega razreda. ni prostora za neresnice Avtor se že skoraj dvajset let ukvarja z grafičnim oblikovanjem in je eden najprodornejših tovrstnih umetnikov v Sloveniji. V decembru še razstava v galeriji Laškega dvorca Novo vectro je mogoče dobiti že za 32.887 DEM. Pri Oplu načrtujejo, da bodo v letu 1996 prodali kakšnih 400 tisoč novih vozil vectra ter ponovno postali vodilno podjetje po prodaji vozil srednjega razreda. Sodeč po naslednji izjavi potencialnih kupcev, bo Oplu to tudi uspelo: "Vectra, novi opel srednjega razreda, mi daje občutek, da sem superioren. S svojo dina- mično obliko optimalno povezuje moj užitek v vožnji z varnostjo in udobjem, ki si ju zasluži moja družina." (Gaiex) ASTROLOŠKI HOROSKOP ZA OBDOBJE MED 15. IN II. NOVEMBROM 19 ^ OVEN 21.3.-21.4. DVOJČKA 21.5.-21.6. RAK 22.6.-22.7 ^3 ŠKORPIJON 24.10.-22.11. 3 Vil KOZOROG 23.12.-20.1. Kaže, da boste imeli precej težav z denarjem in zato prepire v družini. Nespametno ga boste vložili ali pa boste na kak drug način ostali brez njega. Da bi se pomirili, boste odšli v družbo, ki vam bo dala upanje, vendar je alkoholno upanje le pot v pekel. Spremembe ne morejo mimo vas, zato boste doživljali močne pretrese znotraj družine. Svoj odnos do njenih članov boste morali krepko spremeniti, če hočete imeti mir. Izpadi ljubosumja bodo vsakdanji pojav, posebno, če radi bežite k prijateljem, namesto da bi bili s partnerjem. Imeli boste močan občutek neizpolnjenosti, zato vas bo gnalo v družbo, kjer se boste morda srečali z nekom, ki ima podobne ali še večje težave kot vi. Ko mu boste prisluhnili, boste ugotovili, da imata veliko skupnega in tako bosta postala velika prijatelja. Obremenjevali se boste z denarjem, ki ga morda res nimate ali pa je vas je samo strah, da boste nekoč brez njega. Strah je tisti, ki odpira vrata manifestaciji. To pa pomeni, da se vedno zgodi tisto, česar nas je strah. Žal je tako in k sreči se s tem tudi česa naučimo. Prvo pravilo za vas je: nehajte se pehati za uspehi, ker izgubljate bitko s seboj. Če ste bili nekoč užaljeni zaradi ljubezni, ne nosite tega s seboj celo življenje, temveč poiščite z veseljem drugega. Šele prava ljubezen vam bo dala tisto, po čemer hrepenite. Spet boste zelo aktivni pri delu, vendar pa očitno še niste pomislili na to, da je vaše zanimanje za delo le beg pred samim seboj, pred svojimi strahovi in kompleksi ter nenazadnje pred ljubeznijo in partnerjem. Če tu ne boste nečesa storili, boste propadli. V vas bo kar vrelo od strasti, od želje po ljubezni, vendar je ne boste upali sprostiti, potiskali jo boste in tako boste vedno bolj žalostni. Nič ni lepšega od tega, ko uspeš sam pri sebi rešiti problem obsojanja lastne seksualnosti, kajti tedaj si svoboden. Vaša energija se bo usmerila v več smeri. Denar, uspeh v družbi ter seks. Že po naravi ste zelo zainteresirani za seks, tokrat vas bo še bolj razganjalo. Težava je v tem, da ne poznate ljubezni, skozi katero bi nek odnos naredili mnogo lepši. Storite kaj za to. Čakajo vas prepiri in težave s partnerjem, pravzaprav jih boste imeli sami s seboj, tako kot vedno. Vse tisto, za kar obtožujete partnerja, so samo vaše potlačene lastnosti in vaš partner je samo vaša slika, vaše ogledalo. Treba bo razčistiti s samim seboj in ne z njim. Ne morete pričakovati večjih uspehov pri delu, ravno tako pa tudi ne z denarjem. Se več, kaže, da ga bo vedno manj, kajti krade se na veliko. No, vsakdo bo dobil svojo nagrado. Vi pa rajši poskrbite za to, da se imate lepo in se nehate obremenjevati s samim seboj.' To je čas velikih izzivov in samo od vas je odvisno, ali jih boste sprejeli in premagali ali pa ne. Pri delu in z denarjem boste lahko izredno uspešni, če se boste držali svojih idej in ne boste dovolili, da vam jih kdo spreminja. Če ste trdno odločeni, boste uspeli povsod. Problemi, ki se pojavljajo, niso sveži, ampak stari, vaša naloga pa je, da nekaj napravite v zvezi s tem. Pomagajte si sami in Bog vam bo pomagal. Vi ste tisti, ki mora nekaj storiti, se odločiti, Bog pa vam bo dal moč, da to izpeljete. To je resnica. BONO BARŠEK Poglejmo najprej, kaj zanimivega se nam obeta v tem mesecu na splošno. Na nebu že nekaj dni vlada in bo še vladala do konca meseca zelo zanimiva konstelacija. Mars in Jupiter sta v konjunkciji, torej na isti točki neba, oba pa sta v zelo točnem kvadratu s Saturnom, znanim "zlobnežem", ki to v resnici ni. Kaj naj to pomeni? Mars je planet neposredne akcije, surove energije, ki pa se lahko obnaša negativno, če je njegov vpliv poškodovan, kot v tem primeru. Jupiter je planet religije, politike, filozofije, sreče, potovanj, Saturn pa je strogi učitelj, ki deluje zaviralno, ampak z njegovo pomočjo se v resnici vsega naučimo. V tej močni postavitvi teh treh planetov lahko pričakujemo velike nesreče in katastrofe, tako na zemlji kot v zraku. Med ljudmi bodo ogromne napetosti, večje kot kdajkoli doslej, in bodo povzročile nove in nove spopade ter nasilje med posamezniki in v družinah. Pričakujemo lahko velike potrese, poplave, nesreče vseh vrst in podobno. Vojne, ki že trajajo, se bodo še poglobile, lahko pa pride tudi do novih. Ker bo ta postavitev planetov trajala kar nekaj časa, bodo posledice lahko daljnosežne in bodo trajale še po končanem zloglasnem kvadratu. Prišlo bo do sprememb v družbi, dogajale se bodo velike reči, ne moremo pa zanesljivo reči, ali bodo v tem obdobju že prišle na plan. Dejstvo pa je, da se bo v podzemlju dogajalo veliko nepredvidenih stvari v povezavi z denarjemm, ki obrača svet. Morda bodo te zadeve prišle na dan, kar bo kmalu povzročilo zlome celih držav, da o podjetjih sploh ne govorimo. Veliko bo agresivnosti, najbolj pa se bo to občutilo v odnosih med moškimi in ženskami. Namen vsega tega je, da ljudje svoje odnose postavijo na nove temelje. Nihče nima pravice mučiti drugih in ravno tako mora tisti, ki je mučen, biti do sebe odgovornejši in ne sme dovoliti, da ga kdo muči. Mogoče so spremembe, če sta oba ali vsi v neki družbi pripravljeni to storiti, vsakdo pri samem sebi. Če je eden za in drugi proti, je najbolje, da gresta narazen, sicer se odnos mučenja in izkoriščanja poglablja do končnega obračuna. V vsakem primeru bo, kot smo vam že napovedali, v tem obdobju zelo pestro, zato poskrbite za čim več ljubezni. Če ne zmorete najti poti sami in če ste v stiski, me lahko pokličete na telefon 0608/33-890. Vse rešitve za vse probleme so že znane. Ljubezen je edina, ki nas lahko reši. Zagorje ob Savi, 10. novembra - Otvoritev razstave grafičnih del Simona Sernca, kot jih umetnik vidi in zato tudi tako predstavi širši slovenski javnosti, je kulturni dosežek najvišjega pomena. Poleg kritika in prav tako grafičnega oblikovalca Blaža De Glerie se je otvoritve udeležil tudi župan občine Zagorje Matjaž Švagan ter nekateri kulturni delavci zasavske regije. "Simon Sernee je fanatičen grafični oblikovalec, ki mu je sveta kakršnakoli oblikovalska izrazna forma in tematika. To je tipična lastnost mlajše oblikovalske osebnosti, ki v svojih ustvarjalnih protislovjih in projekcijah zahteva svojo izvirnost in mero. Že debelo desetletje nam avtor dokazuje, da je njegov življenjski slog in njegov kreativni epicenter v območju vizualnih sporočil in uporabe grafike. Simon Sernee snuje na svojem Vlaku, sporoča pa na postajah Ljubljane, Pariza, Radeč, Tokia, Zagorja, Mexico Citvja, Laškega, Krškega, Zagreba ... Njegove zaznave, sodbe, obsodbe, estetike in etike se v potrebnem trenutku izstopa presnovijo v grafične perone, ki jim znamo določiti oblikovno poreklo, izvedbeno brezhibnost in vred- nost. Prav na takšnih grafičnih postajah, kjer vre od ljudi, se dela umetnost in njeno poslanstvo. Zato ga razumejo Japonci, Latinoameričani, Kitajci ali sosedje," je o Simonu Serncu spregovoril Blaž De Gleria. Simon Sernee je po izobrazbi tudi zgodovinar, ki se pogosto oblikovalsko opremi z dokumenti časa in prostora. Njegova dela pogostokrat izžarevajo tisto, kar je ljudem skrito, prikrito ali nevidno. Le jasen, kompleksen pogled in pregled njegovih izdelkov poda naključnemu obiskovalcu približno točno sliko in vedenje o Simonu Serncu in, kot je zaključil Blaž De Gleria, da "tisto, kar je videno z enim pogledom, odgovarja tistemu, kar je obseženo v trenutku koeksi-stence narave in kulture nasploh, ki jo Sernee izrazno okrepi in nam jo predstavi v praktični podobi." Razstavljena dela, med katerimi je veliko kulturnih, političnih in drugih plakatov, celostnih podob podjetij in raznih šol, koledarjev, vizitk, razglednic in čestitk, se bodo v mesecu decembru iz Zagorja preselila v Galerijo Laški dvorec v Laškem, kjer bodo na ogled do novega leta. (dama) OGLAŠUJTE V NAŠEM GLASU Janez Lipec, predsednik nogometne šole Vilija Amerška, Simon Sernee in Blaž De Gleria v avli kulturnega centra Delavski dom Zagorje. Še vedno bre* naslova ponedeljek, 6.11. Čeprav je bilo dogovorjeno, da bo predstavitev nove vectre v petek, 17.11., sem danes čisto slučajno izvedel, da je preložena na petek, 10.11.. To ne bi bilo nič posebnega, če mi Kruno ne bi zaupal skoraj celotne organizacije. Bomo že kako, vsekakor pa mu bom ob prvi priložnosti kupil Sveto pismo, tam namreč lepo piše, da čudeže lahko dela samo Bog. torek, 7.11. Prišel je teden D; tako bi se lahko imenoval glede na to, da ga čakam že dober mesec. Kakor kaže, ga bom čakal še kakšen teden ali dva, kajti ni vse tako, kot bi lahko oz. bi moralo biti. Beseda teče oz. se piše o studiu, ki še ni skompletiran do takšne mere, da bi lahko izvajali kvalitetno produkcijo. sreda, 8.11. Z Biljano, ki za sedaj še vedno uspešno prenaša vse moje izpade, sva odšla v Štajersko metrri-polo - Maribor. Na podelitvi mednarodnega certifikata livarni je glavno vlogo odigral minister Maks Tajnikar; njegova prisotnost je bila do zadnje sekunde negotova, kajti medtem ko so ga eni čakali, bi ga lahko drugi že zaprli; tako se da brati iz časopisov. No, minister je le pri- šel in potem smo vsi skupaj pojedli vse, kar je bilo pripravljeno na veliki mizi, tudi dekoracijo. četrtek, 9.11. "Dober dan, okolica z Ljubljano," tako navadno začnem oddajo na Gami in upam, da se Ljubljančani zaradi tega pošteno jezijo. Kar navadil sem se že te četrtkove poti in postala mi je prav zabavna. Gama ima v svoji hiši tudi založbo, kjer je med 'Nastalimi izšla tudi nova zgoščenka (kako neumen izraz za CD) Magnifika, ki sem jo seveda zaplenil; v zameno sedaj vi prebirate sugestijo, da je zgoščenka zelo v redu in da si jo morate kupit. petek, 10.11. Dan se je začel in končal v znamenju nove vectre, čeprav bi bilo lahko bolje, če bi imeli več časa, upam, da bo jutri na testnih vožnjah veliko bolje. sobota, 11.11. Slovenci imamo zelo radi mar-tinovo; tako da ga opevamo in hvalimo, in v podtonu je lahko razbrati dovoljenje, češ, danes se ga lahko napijemo. Na poti med Boštanjem \n Sevnico sem videl prometno nesrečo s smrtnim izzidom. Pijmo ga, saj je Martin... jebo vas alkohol.' Martinovale in ne vem kakšen še praznik praznovale so tudi tri kolegice. Vsaki sem kupil aparat za britje; sedaj bodo imele gladke noge in morda še kaj. nedelja, 12.11. Prvi nastop Jureta Koširja se je končal z izstopom. A lepo sem ga prosil, naj tega ne počne več. Mislil sem v kino, vendar sem bil predčasno opozorjen, da lahko nekatere scene iz filma negativno vplivajo na intimno življenje gledalca. Živeli nedeljskih 60. (EDI) d RAZVEDRILO NAŠ GLAS 37, 15. NOVEMBER 1995 J • PA SE SLIŠI... 1 f t Še ena policajska. No ja-prometna. Tisti, ki se zjutraj pripeljejo v Brežice z Bizeljskega v službo, so seveda "veseli", ker morajo dolgo čakati, da pridejo skozi križišče pri semaforju. Pravijo.^da imajo zamisel o tem, kako bi se dalo ta prometni zamašek odstraniti in zamisel vključuje tudi prometne policiste, ki običajno dežurajo nedaleč stran. Nejevoljni vozniki menijo, da bi moral najpogumnejši izmed njih tvegati in stopiti v križišče, "razen, če mladih policistov več ne učijo te veščine," pravijo babji jeziki. Dijaki na OŠ Bizeljsko. Na bizeljski osnovni šoli imajo po novem učence posebne vrste. To niso osnovnošolci oz. osnovnošolke, ampak dijaki in dijakinje. Čeprav tega šolsko ministrstvo še ni potrdilo, so bili s svojim novim nazivom že seznanjeni. Tako jih je namreč nagovoril brežiški župan Jože Avšič ob predstavitvi njihove knjige Vinogradništvo na Bizeljskem nekoč in danes. Kako pa bodo dijaki in dijakinje kos osnovnošolskim zahtevam, bodo pokazali rezultati pred poletjem. » Mirno spanje. Ravnateljica bizeljske OS Vida Najger pred 14 dnevi ni imela mirnega sna. Pred samim izidom knjige Vinogradništvo na Bizeljskem nekoč in danes so uredniški odbor pestile še nekatere finančne težave. Danes pa so tudi te že za njimi. Knjiga je zagledala luč sveta in ravnateljica Vida mirno spi. Saj si je to tudi zaslužila. Ahč}. Vidim,da ste lepo praznovati Martine. Zdaj bo« pa pihala.. A, nt, ne kolega. Kjič ne. \x>... hk.. i pihg . Kk... piKanjev*. Zda'] bo\id • V^-O GL K martinovanju so letos vabili kar vsi po vrsti na koncu radijskih in TV poročil. Bi človek rekel, da ni bilo ravno obilja dogodkov. Tudi vino je letos tako-tako, vsaj ponekod. Ampak če že niso imeli o čem poročati, zakaj se uredniki niso lotili opozoril o zmernem pitju in o varnosti v cestnem prometu... Kopalke za miss. Letošnja najlepša Slovenka Teja Boškin, ki bo zastopala našo državo na izboru za Miss sveta v Sun Citvju, se je na dolgo pot odpravila brez kopalk sevniške Lisce, v katerih se bo predstavila na izboru. Danes, ko to prebirate, je slovenska miss že dobila potrebni del garderobe. Prinesla staji jih novinar TV Slovenije Goran Rovan in snemalec Jože Grajžl, ki sta se tudi odpravila v Sun City. Kako se je slovenska miss počutila brez kopalk, bosta povedala ob vrnitvi. Mogoče pa tudi ne. V četrtek je bila na Orehovem otvoritev saniranega plazu, na kateri je direktor Slovenskih železnic podaril dosmrtno brezplačno vozovnico slovenskem olimpijcu Leonu Štuklju, ki bo v teh dneh praznoval svoj 97. rojstni dan. Zaželel mu je še nadaljnjih sto let življenja. Leon Štukelj ga je takoj potolažil rekoč, da Slovenskih železnic že ne bo preveč oškodoval ... Plaz na Orehovem je resnično ogrožal varni promet na železnici in na cesti. Tudi bližnji stanovalci skoraj dve leti niso mirno spali. Nekateri so od silnih skrbi tudi predčasno osiveli. Zakaj? Mnogi se sprašujejo, kako to, da dokaj zahtevna sanacijska dela vedno prevzame Cestno podjetje Novo mesto? Ljudje radi ugibajo. Morda je Cestno podjetje najprimernejše za takšna dela, morda je po sredi kaj drugega? Tudi cesti Radeče-Loka in Impoljca-Zavratec bodo obnovili delavci Cestnega podjetja. Kdaj? Enkrat že, pravijo, verjetno pa takrat, ko bo na voljo dovolj denarja. Bliža pa se zadrega, ki ji bodo v podjetju le stežka kos. V naslednjih letih naj bi zgradili in obnovili tudi cesto Sevnica-Planina ter prišli tudi do te, veliko krajše povezave s Celjem, če bo tudi ta dela prevzelo Cestno podjetje Novo mesto, se ljudje bojijo, da bo povezava zgrajena takrat, ko cest ne bomo več potrebovali, saj naj bi avtomobile zamenjali raketomobili, prevozna sredstva, ki jim ne bo mar, kakšne ceste nam takšna in podobna podjetja gradijo. Organizacija dela pa takšna. Napis, ki krasi vsaka vrata zobozdravnikov v zdravstvenem domu Krško - "Paciente prosimo, da se zaradi boljše organizacije dela držijo določenega časa" - se nanaša na točnost pacientov. Ti se točnosti seveda držijo, žal pa jim to ne pomaga veliko, saj velikokrat čakajo in čakajo na vrsto. Medtem ko se iz ordinacij razlega smeh, pa v čakalnico vstopa čedalje več ljudi. Zato bi se lahko napis glasil tudi takole: "Zobozdravnike prosimo, da se zaradi boljše organizacije čakanja držijo obljubljene ure ordiniranja pri določenem pacientu". Na delovni čas gostiln se pač ni zanašati. Ko se človek v soboto zjutraj ves neprespan zbudi in ima določene obveznosti že ob 8. uri zjutraj si prej vsekakor zaželi kavo. Tako se ob pol osmih odpravi v najbližji kafič, ki se odpre ob sedmih. Presenečenje: zaprto, in to ne prvič. Zato dober nasvet. Ali spi malo delj, ali pa tako želeno kavo spij doma! Po dveh koncertih v krškem kulturnem domu je že jasno, da raven zelenega abonmaja ni od muh, hkrati pa je izbor izjemno privlačen za obiskovalce (visitor-friendlv). Vsi nastopajoči se predstavljajo z ne čisto običajnim izborom, kar je posladek za poznavalce in dobro vabilo za laike. Ondan je navdušil kvartet godal Rožmarin: od Tartinijeve sonate do Pinkpanterja. Mladine je vedno več - pohvalno! Posavske skupine v ljubljanskem H<* Demolition Group« ...A je to! in Spiritual Pyrotehnics. spremljal še nastop dveh posavskih skupin:... A je to! in Spiritual Pvrotehnics. Ob skupini ...A je to!, ki so v jeseni presenetili s samostojno CD ploščo "Juriš v Svobodo" ter odličnim nastopom na Novem Rocku, se bo predstavila še skupina Spiritual Pvrotehnics, ki igra svojo verzijo duhovnega grungea. Ne zamudite ogleda koncerta v ljubljanskem Klubu K4. ki bo 21. novembra ob 21. uri! (Galex) K.u.t. GAS dela neumorno ... A JE TO! Iz njihovega tabora prihaja presenetljiva novica: nastop v K4 bo njihov zadnji nastop v sedanji zasedbi. Zaradi glasbenih nesoglasij skupino namreč zapušča kitarist Frenk Les, ki bo kariero nadaljeval pri skupini Spiritual Pvrotehnics. Demolition Group so letošnje leto v največji možni meri izrabili za učvrstitev statusa najmočnejše slovenske neodvisne skupine. Februarja so dokončali glasbo za predstavo Butterendflv, marca s pre-miero izdali ploščo in kaseto Deep True Love, v aprilu s pomočjo KUT Gas-a in SMG-ja izvedli presenetljivo promocijsko prireditev, maja in junija koncertirali, julija in avgusta snemali video spote, s septembrom obnovili koncertno dejavnost in v oktobru predstavili prvi spot "U tvojim očima". V Ljubljani so letos nastopili kar dvakrat: v skrajšani obliki že na omenjeni interni promociji, dva meseca pozneje pa v begunskem centru na Viču. Zato je koncert v Klubu K4 prva priložnost za predstavitev plošče Deep True Love širšemu občinstvu v živo v slovenski prestolnici (tudi materialov s prejšnjih plošč ne bo manjkalo). Ker v glasbene sposobnosti članov Demolition Group nihče ne dvomi, bo koncert, kot se za tako priložnost spodobi, spremljal tudi poseben dogodek, in sicer premierna projekcija drugega video spota "You Never Cry" (režija Sašo Podgoršek, montaža Studio Kobe, produkcija Demolition Group), ki bo na TV Slovenija šele v začetku decembra. Za te- priložnost bo koncert Krško, 12. novembra - Skupino K.u.t. GAS smo tokrat obiskali kar na vajah, kjer smo imeli priložnost slišati, kako pilijo novo verzijo Erotike. Kot smo že pisali, so Gasovci posneli 4 komade v studiu KIF KIF, a s posnetki niso bili preveč zadovoljni. Od zadnjega nastopa na krškem stadionu je minilo že kar nekaj časa. Gasovci in Gasovke pa so vmes nastopili še na koncertu v Mariboru, kjer je bila mednarodna konferenca študentov, in na Oglaševalskem festivalu v Portorožu. Pravijo, da je koncert obakrat zelo dobro uspel Zdaj pa pridno vadijo (dvakrat tedensko) in se pripravljajo na snemanje CD-ja, ki bo potekalo na nacionalnem radiu v studiu 26. Radio Slovenija jim je generalni sponzor in so od njih kot sponzorsko darilo dobili sto (100) snemalnih ur. "Erotika, ki smo jo že posneli, bo zdaj drugačna in bo hit na CD-ju". pravi vodja skupine Rudi Strnad. En komad na kompaktni plošči bo posnet z Vladom Kreslinom. ostali pa bodo avtorski. Pomagali jim bodo še glasbeniki iz Big banda RTV Slovenija. Kdo pa ne more počakati do izida CD-ja, ki bo predvidoma v trgovinah nek|e po novem letu, si lahko Kut GAS ogleda v oddaji Roka ročka v torek, 21. novembra. Če pa vam tudi to ni dovolj, se lahko 12. decembra odpravite v Ljubljano, natančneje v K4, kjer bodo nastopili v živo. (Cole) Nagradna križanka KOPITARNE SENICA Sponzor tokratne križanke je Kopitarna Sevnica d.o.o. Njihova proizvodnja je razdeljena v naslednje programe: kopita, obutev, napenjači, raz-tezači in ostali leseni programi. Na leto naredijo 150.000 parov obutve in od tega jih četrtino izvozijo. Nekateri izdelki pa so skoraj popolnoma namenjeni izvozu. Tako izvozijo kar 95 odstotkov vseh na-penjačev in raztezačev ter nujnih pripomočkov za vzdrževanje oblike obutve. Že zaradi dolgoletne tradicije ne zanemarjajo inovacij: za cokle na pregibnem podplatu imajo prijavljen patent v Sloveniji, Hrvaški in Nemčiji. Sledijo želji po stiku z naravo, saj so njihovi izdelki po večini narejeni iz naravnih materialov, iz bukovega in topolovega lesa, ki raste v teh krajih, pa tudi iz usnja in plute, ki preprečujeta potenje. Za boljši stik z nogo skrbijo anatomsko oblikovani podplati, ki varujejo stopala in zmanjšujejo utrujenost. Pokrivajo različna področja, od modne do ortopedske obutve, od obutve za prosti čas do delovne obutve, od elegance novega do preizkušene tradicije. Izdelki Kopitarne Sevnica vas spremljajo od otroštva do zrelih let. Več kot stoletna tradicija se pozna pri slehernem koraku. Za pravilno rešeno križanko bo Kopitarna Sevnica podarila tri nagrade: 1. obutev GALLA (en par), 2. obutev CLOGS (en par), 3. obutev WINTER TIME (en par). Rešitve pošljite najkasneje do sobote, 25. novembra, na naslov NAŠ GLAS, CKŽ 23, gradna križanka Kopitarne", ti rešene križanke, izrezane iz 68270 Krško, s pripisom "Na- Upoštevali bomo samo v celo- časopisa. • S MAŠ GLAS Dtfova na ArcbslBm dc'.oIc!;l Žleb v tiaš.i RlblžlrJ IcavsIJ Ruska drsalka Inna Organ vi ca K 4P 1 Prvi del ineva 4 Dele • P* aHi laK % Okrogla greda 2 \ Vrsta qrma Radto Po'!č ::>.. '..¦::. . , ' . Terltor obramba SESTAVIL BOJAN MACUR Redkost, posebnosl Kaoi si vzame tujo posest UllCna ovira Ivo Daneu Amer. moško Ime Tantai Vrsla Perzi|ski kralj i Angleški kemik Robert 7 5 Reka na Poljslem Frecibg Uradni spisi Grški Junak 9 Am. fizik Rabi 16 Kdor vse ve Čaptova drama Slov., slikar Maiko o o luči S!oven opai.^ci ps\!l: Meirali Nsventa fopalovlč Mesto na Kitajske rr n FJumen. bulica v toži Obzir 6 Umberto Eco Osebni zaimek Gora na Kreti 10 Čistilo Grška črka David Nlven Mesto v Ukrajini 13 12 Športe to novosll •:y1vK j 1 cJor Ameriški tertsač Martin 3 Veletok v Sibiriji 14 3toč|e ot zah. Irski obali Piva človeka 15 1 2 3 4 5 6 7 1 8 5 9 10 11 7 12 3 10 8 10 13 2 10 9 12 11 1 6 10 7 2 14 0 14 15 2 1 6 i vJ j C NAŠ GLAS 37, 15. NOVEMBER 1995 D Vodovodni sistem Rore Nepravilnosti pri projektiranju in izgradnji? Na eni zadnjih sej krškega občinskega sveta je bila podana pobuda, da posebno, neodvisno strokovno telo ugotovi stvarna dejstva o nepravilnostih pri projektiranju in izgradnji vodovodnega sistema Rore, na katere opozarjajo tako občani kot strokovnjaki. Zaradi velike ogroženosti podtalnice na Krškem polju ter zaradi dejstva, da na območju krške občine ni bilo nobenih virov kakovostne pitne vode, so se leta 1986 pričele izvajati širše raziskave za pridobitev globinske pitne vode. Rezultati so bili uspešni na Senovem in v Brestanici, pozneje tudi v Podbočju in Kostanjevici, v Krškem pa so bile že leta 1990 v Rorah narejene tri vrtine, iz katerih je bilo mogoče črpati 57 l/s neoporečne pitne vode. V letu 1990 je bila naročena projektna dokumentacija, s katero bi se aktivirala ena vrtina z izdatnostjo 30 l/s vode. Z manjšo količino te vode bi lah- ko oskrbovali območje Gore, ostalo vodo pa bi preko Trške gore dovajali v obstoječi vodo-hran Narpelj. Ob novembrskih poplavah leta 1990 je bilo poplavljeno črpališče Brege. Z nepovratnimi sredstvi za vso mehansko opremo ter 50 odstotki za gradbena dela, ki jih je odobrila Svetovna banka, je bil projekt razširjen na vse vrtine v Rorah in izgradnjo 600 m3 velikega vodohrana na Trški gori, pozneje pa še na izgradnjo drugega vodohrana na Narplju, prostornine 250 m3, vključitev v sistem dodatno izvedene vrtine R7 z izdatnostjo 30 l/s vode in zamenjavo avtomatike iz zaprtega sistema s procesnim vodenjem. Izboljšana je bila tudi kvaliteta cevovodov za traso Rore-Narpelj ter dovodni priključki v Rorah. Z deli so pričeli konec leta 1991, v avgustu 1992 je bil opravljen tehnični pregled za objekte v Rorah, razen vrtine R7, cevovod Rore- Narpelj in vodohran Trška gora. Za naselja Čretež, Gora, Dunaj, Cesta in Gunte je bil tehnični pregled opravljen marca 1993, za vodohran Narpelj ter vrtino R7 pa aprila 1994. Za vse objekte in opremo je bilo pridobljeno uporabno dovoljenje. Z vodo iz Ror se od maja 1993 oskrbuje območje Gor, od poletja 1994 pa tudi zgornja cona Leskovec. V krški vodovodni sistem pa so dotekale znatne količine vode v poletnih sušnih obdobjih 1993 in 1994 ter letos ob povečani količini nitratov v črpališčih na Krškem polju. Ob začetku obratovanja so se pojavile določene težave, predvsem zaradi nepravilno montira-nega merilca pretoka, vendar pa so bile v sklopu investicije odpravljene. Tudi danes so na vodovodnem sistemu Rore znane nekatere okvare oziroma napake. Strela, ki je lani udarila v vo- dovodni sistem, je uničila velik del opreme za procesno vodenje in od takrat deluje vodovod v okviru zaprte avtomatike, kar pomeni, da se kontrola obratovanja lahko izvaja le na osnovi ogledov v posameznih objektih. Letos v avgustu je strela udarila v trafo postajo v Rorah. Škode je za preko 500 tisoč tolarjev, poškodba pa tudi še ni sanirana. Po besedah Franca Glinška, načelnika občinskega oddelka za gospodarsko infrastrukturo, je vodovodni sistem Rore grajen po dobrih projektih. Uporabljeni so bili kakovostni materiali in oprema, kar dokazujejo izvedeniška mnenja, izjave, kontrole in atesti, predloženi za uporabno dovoljenje. "Strinjamo se s predlogom, da nevtralna komisija prouči celotno investicijo, od zasnove, projektov, gradnje ter obratovanja oziroma neobrato-vanja," še dodaja Glinšek. (Ga-lex) NAŠ GLAS VSAKO SREDO HU VASEM PRODAJALCU ČASOPISOV SLAŠČIČARNA 3 IVANKA KOŠAK C / TRUBARJEVA 3 ŠENTJERNEJ \ ; V TEL:(068) 81 860 V IZDELUJEMO VSE VRSTE TORT PO NAROČILU. SLAŠČICE, DOMAČ SIADOLF.D. SADNE. KUPE IN OSTALE DOBROTE. Dll ( AS VSAK DAN 6-19 OB PONEDELJKIH ZAPRTO SE PRIPOROČAMO! Taborniški odred Tiha dolina Potrebujejo mlade vodnike s« rt<# xo\ 4* e*t 69 »0' t AUTMKVfTiCprv MUSTANG J E A N kolekcija MED VODILNIMI NA ZAHODU, SEDAJ TUDI PRI NASH! Do 31.12.1995 40% nižje cene kot v tujini. LAN c- 4-iu,iia> Krško prodajalna 9h-18b tekstila sob. VA& SEVNICA frekvenca: 96,7 MHz 105,2 MHz Naše oddaje lahko poslušate vsak dan med 15. in 19. uro, ob sobotah med 15. in 24. in ob nedeljah od 10. ure dalje. Ob slovesni otvoritvi novih prostorov na OŠ Raka konec oktobra so učenci pripravili tudi razstave rezultatov svojega dela. Tako je bilo srečati tudi razstavo taborniškega rodu Tiha dolina: v novem večnamenskem prostoru so pokazali različne vrste ognjev, uniforme, totem, šotor in taborniško literaturo. Še posebej zanimivi so bili razstavljeni taborniški vozli. Odred Tiha dolina deluje že tri leta po vsej krški občini: na osnovnih šolah na Raki, v Le-skovcu, Koprivnici in Podbočju. Vsako leto imajo večji skupni tabor ali dva in skupne nastope, sicer pa so po šolah skupine samostojne. Starešina odreda je Roman Pleterski, ki občasno poskrbi tudi za podboške tabornike, v Koprivnici jih vodi ravnatelj šole Jože Ivačič, v Leskovcu Helena Bizjak, na Raki pa Lidija Stranjšak in Kristina Resnik. Kadri so po besedah Romana Ple-terskega poseben problem, saj ni dovolj ljudi, ki bi se bili pripravljeni posvetiti mladim, ali pa za to nimajo časa. Z njimi se večinoma ukvarjajo njihovi učitelji. Nekaj mladih tabornikov nameravajo poslati na tečaj za vodnike, ki ga pripravlja novomeška taborniška organizacija. To bo delo v marsičem olajšalo, saj bodo mladi lahko sami vodili svoje aktivnosti. Mentorji se sicer tedensko srečujejo in pripravljajo krajše izlete, srečanja in akcije, udeležujejo se tudi skupnih posvetov v Novem mestu ter v širšem Posavju, vendar bi bili radi v prihodnje še bolj aktivni ter imeli tudi nekaj sekcij. Roman Pleterski si želi, da bi taborništvo zaživelo na vseh šolah v občini. Meni, da je taborništvo ena redkih dejavnosti, ki mladim še nudi življenje s pozitivnimi vrednostami. "Dandanes je mladini na voljo vse, televizija, šport, filmi, gostilne... - le časa zanje imajo vsi bolj malo. Taborništvo pa uči nek drug način življenja, bolj pozitivnega..." (nic) Jubilejno srečanje izgnancev Sevnica, 9. novembra - Krajevna organizacija Društva izgnancev Slovenije 1941-1945 je pripravila jubilejno srečanje vseh, ki so bili med drugo svetovno vojno pregnani s svojih domov. Srečanje je bilo posvečeno srečni vrnitvi pred 50 leti, spregovorili in predstavili pa so Zakon o žrtvah vojnega nasilja, pravice in pričakovanja, ki iz tega izhajajo. Srečanje je popestril tudi kulturni program in ogled razstave o medvojnih izgnancih, (dama) STUDIO IviieA -Silvia CESTA KRŠKIH ŽRTEV 58 0827O KRŠKO TEL : 0008/2 1-781 FITNESS - TURŠKA KOPEL - SOLARIJ - TETOVAŽA KOZMETIČNI SALON ZA OBRAZ IN TELO PON.-PET. 9-21 URE, SOB. 9-13 URE. Najbolj naravne so ______Skarpe______ "Rad jih izdelujem zaradi lepega videza, vesel pa sem, ker pod mojimi rokami vedno nekaj nastaja" bolj poravnati. Škarpa mora biti nagnjena proti hribu, da se ne podre. Čelna stran naj bo ravna, zadnja pa ni tako pomembna, ker jo zasipljemo z zemljo. Beton mora biti srednje močan; v mešalec damo 3-5 lopat cementa in okoli 15 litrov vode, najboljši pesek pa je savska stena." (Lea) Nič ni lepšega in bolj naravnega od lepo izdelane škarpe, ki jo lahko postavimo kamor koli. Lahko služi kot mejnik ob poti, zidu, mnogi pa jo imajo le zaradi estetskega videza. Vanjo lahko namestimo betonske sohe, potem pa zasadimo trte in razpeljemo braj-do. Včasih so jih postavljali predvsem k zidanicam, danes pa jih zidajo pri hišah, garažah in oblikujejo na mnoge različne načine. Silvi Škedelj z Dob pri Kostanjevici z veseljem polaga kame- nje, pod njegovimi rokami nastajajo prave umetnije: "Za škarpo potrebujemo kamne vseh velikosti in macolo za razbijanje. V tleh naredimo majhen temelj in zalijemo z betonom. Nanj polagamo kamenje, lahko vodoravno, v vrsto. Spodaj naj bo širše, zgoraj ožje, saj bo tako škarpa bolj močna. Med vsako vrsto kamenja damo plast betona. Ko je gotova (ima zaželeno obliko in velikost), jo na vrhu zaključimo s 15 centimetri betona. Bolj naraven pa je videz "venca" iz kamenja, le da ga moramo malo Kamnolom Šonovo na razpotju Kozje, 30. oktobra - Svetniki OS Kozje so razpravljali o problemu, ki se mu reče kamnolom Šonovo. Predvsem v zadnjem času dela sive lase upravljalcu KOP Rogaška Slatina in tudi ekološko vse bolj osveščenim občanom Kozjega. Za KOP je edina rešitev oddaja kamnoloma v zakup, svetniki in še posebej obe matični komisiji pa bi ga najraje zaprli. Kamnolom Šonovo leži na desni strani reke Bistrice, med Kozjim in Lesičnim. Od leta 1979 ga upravlja KOP. V času makadamskih cest je bil zlata jama, ki je omogočala dobro urejene ceste in dober zaslužek za upravljalca. Samo leta 1979 so v njem nakopali 41.000 kubičnih metrov gramoza. Zadnji dve leti dela kamnolom izgubo, saj eks-ploatacija 9.000 do 10.000 kubičnih metrov gramoza ne pokriva osnovnih stroškov, ki jih ustvarjajo najeti stroji in delavci. Upravljalec je ravnal v skladu z ekonomsko logiko in predlaga, da se sklene zakupna pogodba, s katero bi privatnik prevzel kamnolom in KOP-u plačeval 1 DEM za kubični meter gramoza. Pogodba naj bi veljala 15 do 20 let, nakar bi kamnolom zaprli. O predlogu sta razpravljala kar dva odbora: odbor za gospodarstvo in razvoj ter odbor za komunalo, urejanje prostora in varstvo okolja. Do predloga sta bila zelo kritična. Pogodbe ne podpirata in se nagibata bolj v smeri zaprtja, saj je kamnolom moteč za okolico, zaradi neurejenega dostopa je vir onesnaževanja Bistrice - ker ni mostu, tovornjaki vozijo kar čez strugo. Vsi ti problemi zahtevajo ukrepanje in več investicij, ki so spričo cen in rentabilnosti zelo vprašljive. Enakega mnenja so bili tudi svetniki. Žal pa tudi zapiranje ne bo poceni, zato bo odpe-Ijanih še kar veliko kubikov gramoza, preden bo razvozlan problem in rešena tudi dolina in struga reke Bistrice. (Toni) ^ee©epL<* Tovarniška 10 Tel.:0608/62-109 pbodaja vozn. BREŽICE fax: 0608/62-644 POOBLAŠČENI PRODAJALEC VOZIL DAEVVOO RACER, NEMA, ESPERO Možnost nakupa staro za novo. Krediti, leasing Nekaj novosti v rlercator-Preskrbi Kostanjevica, septembra - V trgovino Mercator Preskrba, Market 13, kjer je zaposlenih devet oseb in je odprta vsak dan od 7. do 19. ure, razen nedelje, so trgovke vnesle spet nekaj novosti in svežine, ki še posebej privablja kupce, saj so spremembe in večji pregled nad policami vedno dobrodošli. Anica Tršelič, poslovodja: "Naša glavna naloga je, da oskrbujemo potrošnike in jih čim bolj zadovoljimo. Sedaj, ko smo dobili hladilnik za delikatesne proizvode, je vsaka stvar na svojem mestu, kar se odraža tudi v večji prodaji. Z notranjostjo trgovine smo kar zadovoljni, nekaj obnove in svežine pa bi bilo potrebno vnesti tudi v zunanjost stavbe in dvorišče." Ker je v Kostanjevici še nekaj manjših, privatnih trgovinic, to občutijo seveda tudi v Mercator Preskrbi. (Lea) V Kozjem dražji vrtec Kozje, 30. oktobra * Poviševanje cen je nepopularen ukrep, je pa v določenih primerih nujen, zato se je znašel tudi na dnevnem redu OS Kozje. Vzgojno-izobraževalni zavod Kozje je županu in svetnikom poslal predlog za povečanje ekonomskih cen v organizacijski enoti vrtec. Svoje zahteve in poslani predlog utemeljujejo z naslednjim: Sedanja ekonomska cena ni več realna, saj so porasle cene na drobno, življenski stroški in izhodiščne plače, kar vse skupaj zahteva več denarja. Kolektivna pogodba in Zakon o plačah vzgojno-izobraževalnih delavcev v javnih vzgojno-izobraževalnih zavodih vplivata na večji odtok sredstev za plače. Z januarjem 1995 so tudi vzgojiteljice napredovale v nazive mentor in svetovalec in dobile dodatek v višini 0,50 in 0,70 koeficienta izhodiščne plače, tako da so se- daj izenačene z nagrajevanjem učiteljev. Predlagano je bilo, da se ekonomska cena poveča za 8,1% in znaša 25.640,00 SIT, prispevek staršev pa se dvigne za 12,9% in najvišji prispevek znaša 12.810,00 SIT. Cene veljajo od 1. oktobra. Po živahni razpravi so svetniki sprejeli predlagano povečanje. (Toni) .//CPOt L-RAVA in "RGOVINA B Mi lave« v 3 B'e2ice Tftl /Fax fJ606 6--629 RAČUNALNIŠKA TRGOVINA RAČUNALNIKI TISKALNIKI SOFTVVARE VVindovvs 95 upgrade 17.990,00 SIT VVindovvs 95 35.990,00 SIT 00 NAŠ GLAS 37, 15. NOVEMBER 1995 J NA KRATKO: Otvoritev ceste Log-Orle Log, 11. novembra - Z otvoritvijo ceste Log-Orle so krajani KS Boštanj na svoj način proslavili občinski praznik. Zbrane je pozdravil Jure Šlogar, slavnostni trak pa je prerezal član gradbenega odbora Jože Selak. Z deli na 1.650 metrih glavne trase ter okoli 750 metrih priključkov so pričeli že marca letos ter jih končali konec maja. Izvajalec zemeljskih del, v katerih so premaknili 7.000 m3 zemlje ter na cesto nasuli gramoz, ki se je na srečo nahajal na sami trasi, je bilo podjetje Gradnje Boštanj, ki je delo opravilo korektno in pošteno. Cesto je preplastilo Cestno podjetje Novo mesto. Denar je bil zbran s 50 odstotki vložkov KS Boštanj - vaški odbor Log, 50 odstotkov pa so zbrali krajani sami, kar je v povprečju 1.300 DEM na gospodinjstvo. (Pagliuca) Plazovi - naša vsakdanjost Mali Kamen, 12. novembra - Kar šest velikih zemeljski plazov je previhralo cestno površino na relaciji Senovo-Veliki Kamen. Magistralna cesta, ki gre naprej proti Posredi, Kozjemu in Trebčam, je še na več mestih ogrožena, na srečo pa manjkrat kot na prej omenjenem odseku. Dobrih 15 let že sanirajo plazišča in postopoma to pomembno cestno povezavo spravljajo v normalno stanje. Sanirani so že plazovi: Hribšek, Vrh, ob gostilni Kozole, Bukovinski. Trenutno je v delu plazišče na Griču. Tako ostane še plaz pri Margonu in najhujše ovire bodo sanirane. (Toni) Tradicionalni Mai Kostanjevica, 11. novembra - Člani Lovske družine Kostanjevica so tudi letos obeležili Martinovo soboto z lovom, ki se ga je udeležilo 93 lovcev iz vse Slovenije, nekaj pa tudi iz sosednje Hrvaške, saj imajo tudi z drugimi lovskimi družinami dobre odnose. Zjutraj so imeli zborno mesto v Zavodah, nato pa dveurni lovni pogon. Lovili so predvsem zajce, ki so jim najljubši, saj so pri lovu zelo navihani, pa tudi lisice. Ustavili so se v Jablancah pri Colaričevih, kjer so pomalicali, nato pa so jo ubrali čez vinske gorice in izvršili drugi pogon. Zaključek so imeli pri Jeleničevih v Zavodah. In ker je bil to Martinov lov, so seveda tudi lovci spremljali spreminjanje mošta v vino. (Lea) Izlet v Prago Praga, novembra - Kmetijsko-svetovalna služba iz Brežic je za podeželsko mladino 4. in 5. novembra organizirala dvodnevni izlet v češko glavno mesto. Pravijo, da moraš storiti tri stvari, ko prideš v Prago: obiskati Zlato uličko, se sprehoditi po Karlovem mostu in piti češko pivo (kar smo storili v najbolj znani praški pivnici - v Fleku). Vse tri naloge smo "dosledno" izpolnili in si ogledali tudi mnoge druge znamenitosti tega bogatega kulturnozgodovinskega mesta. Če se dotakneš kipa sv. Nepomuka na Karlovem mostu, to prinaša srečo. Večina pa si jih je najbrž zaželela, da ne bi bilo tako presneto mrzlo. Na povratku smo se ustavili v Retzu, kjer imajo največjo vinsko klet v Avstriji in si iz avtobusa ogledali center Dunaja. (Bojan Balon) 14. razstava malih iivali Brežice, novembra - Od petka do nedelje je v telovadnici brežiške gimnazije potekala 14. društvena razstava malih živali, ki jo vsako leto organizira brežiško društvo rejcev pasem-skih malih živali. Razstavljenih je bilo preko 530 živali, od tega največ golobov. Okrog 60 gojiteljev je predstavilo svoje varovance, ki jim skozi vse leto posvečajo posebno skrb in nego, vsakdo po svojih najboljših močeh in znanju. Vrste rejcev malih živali se nenehno širijo, in to prav po zaslugi že tradicionalnih razstav, kjer se posamezni obiskovalci "zaljubijo" v posamezne živalske vrste in tako postanejo gojitelji ter člani društva. Razstavo si je v treh dneh ogledalo kar lepo število obiskovalcev, med katerimi pa je bilo zagotovo največ otrok in mladine. (Galex) i. Poslovni in športni objekt za hotelom Sremič: Dvorana bo imela osemsto kvadratov, v nekdanji diskoteki bo vinoteka, namenjena prodaji in degustaciji, pred hotelom bo poleti t.i. sladoledni ___________________________bar, do pomladi pa bodo uredili tudi pizzerijo Krško, oktobra - Tam, kjer je bila nekoč gradbena jama, namenjena garažni hiši, bo hotel Sremič postavil dvorano, dolgo štirideset in široko dvajset metrov. Od tega bo sedemsto petdeset kvadratnih metrov namenjenih igriščem za košarko, tenis, odbojko, rokomet in (ali) še kaj, v preostalem prostoru pa bodo igrišče za squash, del fittness centra in savna. Peter Markovič, direktor hotela: "Objekt bo primeren tudi za različne javne prireditve, sejme, razstave, srečanja in tekmovanja. Krško in hotel bosta tako dobila poslovno-športni objekt, ki ga v tem mestu doslej ni bilo. Hotel bo lahko popestril izven-pensionsko ponudbo, tako za naše goste kot za krajane. Pričakujemo, da bo objekt zgrajen v razmeroma kratkem času in relativno poceni. Veliko dela je na- mreč bilo že opravljenega ob pripravah na gradnjo garažne hiše. Od novega objekta si obetamo tudi možnost širitve ponudbe in nove goste, ob sedanjem štiristeznem avtomatskem kegljišču bomo lahko uredili tudi bistro, savno pa bomo prestavili s sedanjega mesta (pod recepcijo) v športno-rekreacijski kom- Terme Čatež Osvojen zeleni Delov list Pred dnevi se je v Atomskih toplicah s podelitvijo Delovih priznanj končata letošnja, četrta poletna akcija časnika Delo, v kateri so bralci izbirali najboljše turistične kraje. Najvišje priznanje - Delov zlati list je tako kot lani osvojilo zdravilišče Atomske toplice, zelene Delo ve liste pa so osvojiti Čateške in Šmarješke toplice ter Simonov zaliv. "Oaza toplih voda 365 dni v fetu", kol imenujemo Terme Čatež, je s priznanjem potrdila, da so bila njena vlaganja v turizem pravilna. V čateških Termah so z letošnjimi vlaganj {hotel Toplice, bazen z valovi in Club Termopolisj zaokrožili tisto, kar so si pred petimi leti tudi zastavili. Gostu nudijo ob zdravljenju še vrsto programov za aktivno preživljanje dopusta in prostega čas oz. nabiranje novih moči. V turizmu veliko pomenijo različne aktivnosti, čista voda, privlačni objekt). To je segment, ki se mora nujno razvijati. Kot je povedala vodja marketinga v Termah Čatež Tina Sav-ntk, si vsakdo žeti osvojiti zlati delov list, ter dodala: "Potrebno je povedati, da tako Atomske kot čateške in šmarješke toplice, navsezadnje pa vsa slovenska zdravilišča, prednjačijo v tekmovanju v Delovi poletni turistični akciji. To tekmovanje je potrebno gledati tudi v luči razvoja. Navsezadnje je vseeno, kdo zmaga. Pomembno se je razvijati in gostu, tako domačemu kot tujemu, ponuditi čim več. Na podelitvi Delovih zlatih in zelenih listov se zberejo vsi tisti, ki v turizmu nekaj pomenijo. To je postala akcija, ki je združila vso Slovenijo ter vse spodbudila k razvoju v turizmu," je še dodala Savnikova. * <^a, > Valantičevo17, 68000 Novo mesto Telefon:+386 68/23 174, 323 300 Telefax: +386 68/342 094 ^r^^rK. čas oddajanja: ^\^ M^ Ob sobotah oddaja- /-<> *M mo dokler nas bosta m ° Široka ponudba igrač in daril za obdaritev otrok. Lego, Barbie, dojenčki iz TV reklam, avtomobili, pliš, didaktične igrače, puzzle - sestavljanke, vozički za otroke in lutke, itd... -\j~ r. Ugodni pogoji plačila za vrtce, šole, sindikate, itd.. C NAŠ GLAS 37, 15. NOVEMBER 1995 ŠOLA - KRONIKA ]D Drugi kulturni dan na OŠ Senovo Pa bi iT drevesca zraslo drevo Senovo, 26. oktobra - Program dela Senovo vključuje različne oblike dela in udejstvovanja učencev. Poleg športnih dni imajo tudi kulturne dneve, ki jih različno izrabijo - za obisk kulturnih ustanov ali kulturno prireditev na šoli, za učence, pa tudi za krajane. Kulturni dan je bil nekaj posebnega, saj je poleg učencev vključeval tudi njihove starše. Prišlo jih je res veliko in vsi so sodelovali v programu. Kviz "Varujmo naSe Okolje M Olga Košir, ravnateljica: "Današnji kulturni dan je podrejen vzgojni temi pod naslovom: DA BI IZ DREVESCA ZRASLO DREVO (iz malega raste veliko), vezano na kulturno obnašanje učencev in vseh ljudi. V tem izhodišču so imele osnovo teme, ki so jih obdelovali posamezni razredi. Skupaj smo pripravili, predstavili in sprejeli PRAVILA SENOVŠKEGA ŠOLARJA kot nekakšen kodeks obnašanja v šoli, na cesti in v vsakdanjem življenju. Zdi se mi pomembno, da se otroci tega nauče v najbolj zgodnji mladosti, saj je to garancija, da bodo tudi kasneje delali v skladu s temi pravili. Preprosto gre za obljubo, da bodo: točno prihajali v šolo, s seboj prinašali opremo, skrbeli za garderobo in jo ustrezno shranjevali, kulturno hodili po šoli, mirno pričakali učitelja, z dovoljenjem zapuščali razred in šolo, zbrano in tiho sodelovali pri pouku, delali domače naloge, opravljali svoje dolžnosti, skrbeli za red v šoli in okoli nje, pri odhodu iz šole spoštovali prometne predpise, pozdravljali in se kulturno obnašali, da bodo vzor mlajšim, skratka, da bodo upoštevali pravila in bodo zato povsod priljubljeni. To obljubo so slišali starši in upam, da bodo svoje otroke tudi sami učili v tem duhu. Mislim, da se je kulturni dan posrečil, za mi, ki sedaj krasijo šolo. Peti razredi so dramatizirali zgodbico o drevesu, pred kulturnim domom je vsak razred izdelal svoje drevo, vsak učenec ima ali svojo vejo ali del na tej veji. Šesti razredi so obravnavali bonton, pregledali dosedanje izdaje bonto-na in ugotavljali razvoj in spremembe skozi družbene razmere ter vse to upodobili v obliki stripa. Tema sedmih razredov je bila gozdna učna pot, tudi sami kar jamči tudi številna udeležba staršev." V aktivnosti so bili vključeni vsi razredi, ki so imeli na pobudo založbe EPTA za izhodišče zgodbico o drevesu. Prvi razredi so pod drevesom prebrali zgodbico, jo dramatizirali, se naučili pesmico, starši so postavili varovalno ograjo, skupaj so prebrali pravila. Drugi razredi so obravnavali zgodbico, se pogovarjali o lepem obnašanju - Košek lepih besed. Tretji razredi so izdelali knjigo o pravilih lepega obnašanja in jo ilustrirali, četrti pa so obravnavali odnos do narave, do cvetja, pod vodstvom cvetličarke Kerinove so zasadili cvetlična korita z različnimi roža- so pod strokovnim vodstvom gozdarjev pripravili krajšo učno gozdno pot, ki bo pripomoček drugim in četrtim razredom pri pouku (pripravili so tudi pisno gradivo o poti), osmošolci pa so iskali pregovore o lepem vedenju, opravili anketo med Senov-čani, jih spraševali o obnašanju učencev in v sklepnem delu ugotovili, da krajani ocenjujejo, da se šolarji kar lepo obnašajo. (Toni) Vljudnost Dve učenki OŠ XIV. divizije Senovo sva se odločili, da povprašava, kako smo senovski otroci vljudni. Dobili sva naslednje odgovore: • štirje so menili, da se pretepamo ¦ da zafrkavamo, jih je menilo pet • kar petnajst jih je menilo, da ne pozdravljamo • deset jih je menilo, da smo vljudni • eden pa nas je ocenil s trojko Jasna, Sonja dopisniški krožek Oš Senovo Telovadnica in okolica dobivata novo podobo Koprivnica, 12. novembra -Novozgrajena telovadnica z vsakim dnem dobiva pravo podobo. Po začetnih zapletih je v grobem zgrajena. To pomeni, da je sezidana, pokrita, dobiva fasado, da se ureja okolica, skratka, dela tečejo. V okviru zunanjih del je v grobem urejeno novo parkirišče za učitelje, za asfaltiranje pripravljen tudi novi pločnik, ki naj bi povečal varnost na najbolj nevarnem delu ceste mimo šole. Že res, da je tam hitrost omejena na drastičnih 30 km, je pa res tudi to, da omejitve ne upošteva niti trideset mimovozečih. Ver- jetno gre pripisati dobri vzgoji in veliki sreči, da ni bilo hujših nesreč na tem in podobnih ozkih grlih, ki jih je na tem koncu občine še nekaj. Upajmo, da bodo otroci kljub pločniku še naprej previdni. S fasado in zunanjo ureditvijo pa telovadnica še ne bo končana, saj je potrebno urediti tudi notranjost in jo potem opremiti. Koprivniški šolarji s svojim vodstvom upajo, da bosta soinvestitorja našla skupni jezik in držala obljubo, da telovadnico dokončata in predata v uporabo tistim, ki jo že toliko let nestrpno čakajo. (Toni) Napadel policista Spet vlom v trgovino Na regionalni cesti Raka-Drnovo sta 12. novembra ob pol enih ponoči, policista PP Krško nadzorovala promet. Iz smeri Drnovega so se z osebnim avtomobilom pripeljali R.D., B.D. in B.B. Ravno ko je policist z voznikom R.D. opravljal razgovor, sta iz avtomobila izstopila oba sopotnika, B.D. pa je skočil proti policistu in ga začel potiskati. Policistu je na pomoč priskočil drugi policist, fiakar se je v prerivanje vključil še drugi sopotnik. Policista sta B.D. in B.B. opozorila, da naj prenehata z nasiljem. Ker to ni zaleglo, je policist uporabil plinski razpršilec, potem pa sta kršitelja odpeljala na PP Krško. Na policijski postaji sta bila nasilneža preizkušena z alkotestom, ta pa je pokazal, da ima B.B. 1,67 g/kg, B.D. pa 1,99 g/kg alkohola v izdihanem zraku. Oba sta bila pridržana, srečala pa se bosta s sodnikom in sodnikom za prekrške. Neznani storilec je 8. novembra ponoči vlomil v trgovino Po-savja Diskont Brežice, na Cesti bratov Milavcev 4 v Brežicah. V trgovino je prišel skozi okno, ki ga je prej seveda razbil. Ko je prišel v notranjost skladišča, kjer je na policah opazil večjo količino kave, cigaret in več steklenic z viskijem, je vse to tudi odtujil. Okoli 20 paketov kave v kg embalaži, 910 zavojčkov mlete kave, 8 steklenic viskija in več kot 3.000 zavojčkov najrazličnejših cigaret. Neznanec je diskont oškodoval za okoli 800.000 SIT. Umrl v prometni nesreči Na magistralni cesti Vrhovo-Drnovo, v naselju Log, se je 11. novembra pripetila prometna nesreča zaradi neprimerne hitrosti, v kateri je življenje izgubil M.S. (1954) iz Novega mesta. M.S. je vozil z osebnim avto- mobilom iz smeri Sevnice proti Krškemu. Ko je pripeljal v naselje Log, ni prilagodil hitrosti cestišču, zaradi česar ga je zaneslo na travnato bankino. Po ban-kini je vozil v dolžini 18,90 m, nakar je sunkovito zavil levo. Vozilo je začelo obračati, nato pa je bočno drselo, tako da je M.S. z desnim bočnim delom avtomobila silovito trčil v gospodarsko poslopje stanovanjske hiše Log 7. Pri trčenju je voznik zadobil . tako hude poškodbe, da je na kraju nesreče podlegel. Poiar v Nalem Mrasevem 8. novembra zjutraj je zagorelo na gospodarskem poslopju, last K.R. (1951) iz Malega Mraševa. Zagorel je leseni del gospodarskega poslopja, kjer je bilo shranjeno seno. Prvi je požar opazil T.J. (1950), ki se je peljal mimo po bližnji cesti. V požaru je v celoti zgorel leseni del in ostrešje zidanega dela poslopja. Požar so gasili gasilci PGE Krško, PGD Podbočje, Malega Mraševa in Kostanjevice na Krki ter domačini. Skupno je v gašenju sodelovalo preko trideset gasilcev in domačinov, vzrok požara pa še ni znan. Vlom tudi v trgovino Tehno Trade Tudi v trgovino Tehno Trade v Brežicah je v noči na 6. november vlomil neznani storilec in odnesel barvni televizor, dve sobni anteni z ojačevalnikom, likalnik na paro in 23-delni komplet posode znamke Concerto. Trgovino je oškodoval za cca. 150.000 SIT. S teleti kar čez mejo I.J. (1951), hrvaški državljan, se je s tovornim avtomobilom po lokalni cesti iz smeri Hrvaške preko betonskega mostu čez reko Sotlo odpravil v Slovenijo. Pot je nadaljeval do naselja Ra-kovec ter v križišču zavil proti Malemu Obrežu. V neposredni bližini stanovanjske hiše Majj Obrez 42 so ga zaustavili policisti PP Brežice. Pri postopku je bilo ugotovljeno, da ima hjf. na tovornem prostoru pet telet in da se je pri prehodu državne meje izognil carinski kontroli. I.J. se bo za prekršek seveda moral zagovarjati pred sodnimi organi R Slovenije. ¦m bi Mm «i *sJ^P Ja^liA . * ¦P* k i | f»"""'""*"f 5 %! M | •^w^w* Zmagovalke - učenke OŠ Tržišče Sevnica, 10. novembra - Prostovoljno gasilsko društvo Sevnica je ob občinskem prazniku in mesecu požarne varnosti na Osnovni šoli Savo Kladnik v Sevnici organiziralo tradicionalni kviz "Varujmo naše okolje". Kviza, ki je bil namenjen širjenju in utrjevanju požarne kulture in seznanjanju s požarno preventivo, so se udeležili učenci osnovnih šol sevniške občine, in sicer: OŠ Blanca, Oš Boštanj, OŠ Krmelj, OŠ Sevnica, OŠ Šentjanž in OŠ Tržišče. Prvo mesto so z brezhibnimi odgovori osvojile učenke iz Tržišča, malo so za njimi zaostajale Sevničanke, po treh krogih dodatnih vprašanj pa je tretje mesto osvojila OŠ Boštanj. Kviz sta popestrila tudi učenca glasbene šole Sevnica. (Pagliuca) Tudi v šoli so se pripravljali na možnost požara Učenci disciplinirani, gasilci preskusili sistem lastne zaščite Artiče, 10. novembra - Na mesec požarne varrlbsti so se spomnili tudi na Osnovni šoli Artiče, kjer so učenci poleg teoretičnih znanj dobili tudi malo realnejšo predstavo o požaru, saj so v akciji sami sodelovali. V drugem nadstropju stavbe je namreč prišlo zaradi elektrike do namišljenega požara. V vaji so se preskusili tudi gasilci. Ti so pripravljeni tudi na rešitve objektov, kjer so večje koncentracije ljudi, kar je nekaj povsem dru-„ gačnega kot pri gašenju hiš, hlebov ali kozolcev. Gasilci sektorj'a 4, ki so skupaj z reševalci vzeli nastalo situacijo za povsem re- sno, saj so tako preskusili tudi sistem lastne zaščite, so pri reševanju otrok iz stavbe osnovne šole uporabljali gasilsko lestev ter vrečo - ponjavo za spuščanje z višjih nadstropij. Pobudo za to vajo je podal ravnatelj osnovne šole, Miha Haler, ki je dejal, da so med drugim želeli preveriti, kako deluje njihova oprema protipožarne varnosti. Ugotovili so, da so dosti dobro oskrbovani. Vaja je uspela, saj so bili učenci zelo disciplinirani, na kar so jih že predhodno opozarjali - gasilci se morajo namreč pri reševanju osredotočiti na tiste, ki so v večji nevarnosti. (Lea) BREŽIŠKA PORODNIŠNICA V času od 6. pa do 13. novembra so v brežiški porodnišnici rodile: Mira Kuhar iz Zidanega mosta - Jožeta, Jožica Preskar s Senovega - Danijelo, Galina Dvoršak iz Brežic - Nevio, Irena Čudič iz Ribnice - Žigo, Vesna Davidovič iz Velikega Obreza - Ivo, Vesna Martini iz Kapel - Gregorja. Vsem iskreno čestitamo! CH ŠPORT IN REKREACIJA NAŠ GLAS 37, 15. NOVEMBER 1995 J ROKOMET RK AFP Dobova : RK Fructal 1* Z lO (11:7) Športna dvorana Dobova, gledalcev 250, sodnika Dolanc (Kranj) in Svoljšak (Škofja Loka). V Dobovi so gledalci videli eno najslabših predstav v letošnji sezoni. Dvoboj je bil izenačen do 11. minute, ko so gostje vodili s 4:3, nato pa se je razigral domači vratar Denič in gostitelji so si do konca polčasa priigrali precejšnjo prednost. V nadaljevanju je bila tekma izenačena, Dobovčani so vseskozi ohranjali razliko iz prvega dela. Ajdovci so se sicer trudili, vendar se nikakor niso mogli znebiti "kompleksa" vratarja Deniča, ki jih je z odličnimi obrambami spravljal v obup. Omeniti je potrebno tudi sodnika, ki nista imela najboljše roke pri sojenju in sta s svojimi odločitvami vplivala na rezultat. RK AFP Dobova: Kostevc, Džapo 5, Begovič 2, Mijačinovič 7, Voglar, Ocvirk 6, Češnovar, Žibert, Glaser 3, Kranjc, Denič, Stojakovič 3. (J.A.) RK Ahripol : RK Interier II : 11 (IO:l3) Športna dvorana OŠ Trebnje, gledalcev 800, sodnika Juratovec (Vrhnika) in Puntarič (Logatec). *>t V uvodnih minutah so gostitelji igrali zelo zbrano in si priigrali štiri gole prednosti, vendar pa je v 17. minuti v vodstvo že prišlo gostujoče moštvo. Interier je tudi v drugem delu igral odlično in vodil že s petimi zadetki razlike, tako da tudi odličen zaključek domačih igralcev ni bil dovolj za presenečenje. V ekipi Interierja so odlično zaigrali vsi igralci, še posebej pa sta se izkazala vratar Imperl in Urbanč, ki je z odličnimi streli povsem nadomestil poškodovanega Spendeta. Trener Zovko bo moral odslej na Urbanča resno računati, kajti do sedaj je večji del tekem presedel rja klopi. V srečanju z igralci iz Trebnjega so Krčani nastopili brez Spendeta in Cvijiča. RK Interier: Imperl, Deržič I., Iskra 4, Mašič 3, Martinčič, Bogovič 2, Urbanč 8, Kukavica 4, Škof, Dragar 1, Deržič S. 1, Cvijič. (J.A.) 1. SRL Piv. Laško 5 5 0 0 147:106 10 AFP Dobova 6 4 1 1 147:129 9 Gorenje 6 4 1 1 138:128 9 Kodeljevo 6 4 0 2 138:132 8 AMC Slovan 5 3 0 ? 105:102 6 Interier 6 2 2 2 138:141 6 P. nov.Promak 6 3 0 3 134:146 6 Prevent 6 2 0 4 143:145 4 Akripol 6 2 0 4 112:114 4 Inž. Šarbek 6 2 0 4 130:130 4 Fructal 6 1 1 4 119:137 3 Rudis Rudar 6 1 1 4 132:171 3 Odslej spe« rokometni klub Krško V prihodnjih dneh bo v Krškem skupščina rokometnega kluba, na kateri bodo izvolili novo vodstvo, spremenili pa naj bi tudi njegovo ime. Z odstopom predsednika kluba Draga Radeja naj b) se tudi Interier umaknit kot generalni sponzor. O novih imenih, ki na j bi odslej vodila RK Krško, nam Se ni uspelo nič izvedeti Rokometaši so s svojimi igrami dokazali, da si zaslužijo dobro klubsko upravo, ki bo skrbela za klub še naprej. (J.A.) RK Interier - RK Pivovarna ie v torek Zaradi tekme evropskega pokala Celjanov z Zagrebčani bo prvoliga-ško srečanje med RK Interier Krško in RK Pivovarna Laško Celje že v torek, 21. novembra, ob 19. uri v športni dvorani Leskovec. Ljubitelji dobrega rokometa, vabljeni. Podbocje - Medvode 3 : 5 Konec dktobra so se na stadionu Matije Gubca v Krškem pomerili stari športni prijatelji - veterani Podbočja in Medvod. Zmagali so gostje, ki so imeli v svojih vrstah legendo slovenskega nogometa Danila Popivodo. Kljub temu so Podbočjani dokazali, da še niso za v staro železo. Izkazala sta se predvsem Tine Grame in Joško Kuntarič. Ekipa Podbocje (veterani): Stritar, Lajkovič, Žugič, Kerin, Colarič, Kuntarič, Grame T., Grame J., Zupančič, Direnda, Vujakovič. (Pilip) Odred Kozje - Krško 1:1 V predtekmi članskih vrst so se pomerili kozjanski in krški veterani. Neodločen rezultat je bil najbolj pravičen, saj so bili gostje boljši v prvem, gostitelji pa v drugem polčasu. Strelec za Kozjane je bil Haložan, za Krčane pa Račič. Ekipa Kozjega (veterani): Kastelic, Zupane I., Zupane D., Kovačič, Hartl, Preskar, Gracer, Turk, Haložan, Obrez, Lojen, Bračun, Bašič. Ekipa Krškega (veterani): Kuzmanovič, Soldat, Bublica, Pilipovič, Kranjc, Škrabar, Rusič, Jelič, Budna, Pire, Berič, Račič. (Pilip) RK Odred Kozje - RK Krško 1: 1 (0:1) Kozjanski in krški nogometaši, ki so že končali jesenski del prvenstva, so se pomerili v prijateljskem srečanju v Kozjem. V tekmi, kjer rezultat ni bil najbolj pomemben, je zmagal nogomet. Razbremenjeni igralci obeh ekip so prikazali vse, kar zmorejo. Strelca za Krčane sta bila Molan V. in Brdik, za Kozjane pa Žlender. NK Odred: Žičkar, Alič, Jost, Zaje, Cepin, Bevc, Lesnika, Ivačič, Žlender, Kukovičič, Pečnik, Posteržin, Mohorko, Bračun. NK Krško: Stritar, Šerbec, Rabič, Molan M., Zorko, Matic, Stopar, Pire, Brdik, Molan V., Petrič. (Pilip) savourez AVEC LIMONADA S PIVOM "pwdte '4tt *•* • TEL.: 0608/22-446; FAX: 0608/22-447 RHD HršHo Ustanovljeno novo kolesarsko društvo Drnovo, 10. novembra - V začetku oktobra je zasedal izvršilni odbor rekreativcev Kolesarskega društva Master Team Krško. Na seji je bilo ugotovljeno, da so rekreativci do sedaj uspešno delovali ob pomoči številnih pokroviteljev, sponzorjev in do-natorjev iz Krškega in Posavja. V pretekli sezoni so organizirali tretji kolesarski sejem, tradicionalni kolesarski maraton - 3. Rudijev memorial ter vsakoletno ekipno promocijsko vožnjo po Sloveniji. Ta je bila letos dolga več kot 500 km in je vodila iz Krškega preko Vršiča do Mosta na Soči in skozi Kočevje ter Novo mesto v Jesenice na Dolenjskem, kjer so jih pričakali in pogostili tamkajšnji gasilci na tradicionalni magdalenski veselici. Zaradi kvalitetnejšega dela rekrea- tivcev kakor tudi zaradi tekmovalne sekcije, ki deluje v društvu že dve leti, so na seji izvršilnega odbora rekreativci sprejeli sklep, da ustanovijo novo samostojno društvo z imenom Rekreativno kolesarsko društvo Krško (RKDK), ki bo združevalo rekreativne kolesarje, ljubitelje kolesarskih maratonov, cestnega in gorskega kolesarjenja. Na ustanovnem občnem zboru RKDK, ki je potekal na predvečer sv. Martina, so bili imenovani organi društva, za predsednika pa je bil izvoljen Matjaž Gomilšek. V letošnjem letu nameravajo obseg dela še povečati, zato vabijo vse ljubitelje cestnega in gorskega kolesarjenja, da se jim pridružijo oziroma včlanijo v Rekreativno kolesarsko društvo Krško. (Galex) Državni plesni kvalifikacijski turnir Senovo, 12. novembra - Posavski plesni klub Lukec je v nedeljo organiziral državni plesni kvalifikacijski turnir v standardnih in latinskoameriških plesih. Med plesnimi pari iz vse Slovenije in Hrvaške je tekmovalo tudi 13 plesnih parov PPK Lukec. Najboljši med njimi so dosegli naslednje rezultate: pionirji D - Mitja Puntar in Jasmina Zakšek 2. mesto v ST plesih in 3. mesto v LA plesih. Marko Babic in Sanja Antolič 9. mesto v LA plesih in 11. mesto v ST plesih. Uroš Rogič in Darja Albreht 11. mesto v LA plesih. Bogdan Špoler in Staša Puntar 14. mesto v LA plesih: pionirji C - Jaka Piltaver in Tina Korber 8. mesto v ST plesih in 13. mesto v LA plesih: mlajši mladinci B - Sebastjan Vodlan in Urška Klakočar 1. mesto v ST plesih in 2. mesto v LA plesih: mladinci C - Boštjan Lipar in Barbara Sotošek 12. mesto v LA plesih. (Galex) Rezultati Plesnega kluba Rolero Na državnem kvalifikacijskem plesnem turnirju v standardnih in latinskoameriških plesih, ki je potekal na Senovem, je pionirski plesni par Mitja Stanič in Anja Žvab zasedel 4. mesto v LA plesih in 5. mesto v ST plesih. Mlajša mladinca Mitja Prah in Mateja Gane pa sta osvojila 6. mesto tako v LA kot v ST plesih. Mirjana Žvab PK Vitacel Celulozar Drugič osvaja slovenski vrh Krško, 7. novembra - Plavalni klub Celulozar Krško, ki deluje natanko štirideset let, sodi med najstarejša športna društva v krški občini, nedvomno pa tudi med najbolj uspešna. V štirih desetletjih dela je bilo vzgojeno veliko število izvrstnih plavalcev, ki so posegali po državnih naslovih, uspešno pa so nastopali tudi v tujini. V zadnjih letih so klub pestile mnoge težave, kar je v veliki meri vplivalo na manjše nazadovanje krškega plavanja. Največji problem je predstavljala oskrba bazena s toplo vodo, problematika pa se je še posebej stopnjevala v lanskem letu. V klubu upajo, da je s podpisom pogodbe z generalnim sponzorjem -družbo Vitacel d.d. konec omenjenih težav. Podpis pogodbe naj bi zago- ¦ tovil nemoteno treniranje plavalcev v 50-metrskem bazenu pri tovarni Vitacel skozi vse leto. S sponzorstvom so tako plavalci kot trenerji sprejeli obvezo, da po najboljših močeh zastopajo družbo Vitacel na vseh državnih in mednarodnih tekmovanjih ter nosijo ime PK Vitacel Celulozar. , Jože Klemenčič, direktor Vitace-la d.d.: "S podpisom sponzorske pogodbe se je družba Vitacel obvezala nositi enega največjih stroškov plavalnega kluba. S tem želimo omogočiti novi generaciji krških športnikov doseganje še boljših rezultatov tako v slovenskem kot tudi širšem okolju. Uspešen plavalni klub pomeni pro-moviranje Krškega in družbe Vitacel." (Galex) Ponovno vrhunski karate v Krškem? Karate klub Krško je bil leta 1968 prvi registrirani karate klub v Sloveniji, predvsem po zaslugi bratov Iskra, Stane je bil tudi prvi slovenski mojster. Klub je zabeležil dve desetletji uspešnega delovanja. Vedno je kakšen tekmovalec krškega kluba zastopal barve slovenske reprezentance (Ljubo Bo-žovič, Stane Iskra), uspešno pa so nastopali tudi na državni prvenstvih takratne Jugoslavije, kjer so posegali po najvišjih mestih. V svojih vrstah je imel Karate klub Krško tudi večletnega predsednika Karate zveze Slovenije in tudi jugoslovanske ter mediteranske karate zveze. Spomnimo se lahko tudi generacije, ki je osvojila naslov viceprva-kov Evrope. To je bila znamenita ženska mladinska ekipa, ki je zastopala Slovenijo (Irena Kokotec/ poročena Jankovič, Sonja Pislak/poročena Ve-hovar, Franja Pavlin). Dekleta so dvakrat osvojila drugo mesto v Evropi, trikrat pa so bile najboljše v državi (Jugoslavija). V obdobju od leta 1985 do 1990 je bil krški karate klub najboljši klub v Sloveniji, saj so z največjih tekmovanj prinašali najžlahtnejše medalje. Omeniti velja predvsem uspešna domačina Bojana Arha in Dušana Rogi-ča. To so bili vidni premiki krškega karateja k vrhunski kvaliteti, saj je bilo Krško v omenjenem obdobju center slovenskega karateja. Tu se misli predvsem na stroko in tudi na tekmovalce. V Krškem so potekala tudi velika mednarodna tekmovanja, saj je slovenska reprezentanca večino meddržavnih tekem opravila prav v Krškem. Na področju promocije karateja je bilo veliko narejenega, saj so v Krškem gostovale avstrijska, ita- lijanska in tudi jugoslovanska reprezentanca, Hrvati pa so bili celo redni gostje. Ob razpadu Jugoslavije so trije tekmovalci zapustili krški klub in se odselili v bivše jugoslovanske republike. Zaradi preobremenjenosti z delom je bil Ljubo Božovič prisiljen odstopiti od vodenja kluba, žal pa je v tem času klub začel vidno nazadovati. Do leta 1995 se je nazadovanje samo še stopnjevalo, zato je bilo na področju karateja v Krškem potrebno nekaj storiti, saj je veliko število ambicioznih, predvsem mladih tekmovalcev prestopilo v ostale posavske klube. Po besedah Ljuba Božoviča so se v začetku letošnjega septembra odločili, da z dvema izkušenima trenerjema klub resno pristopi k delu. Ambicije imajo velike, kljub skromnim materialnim in prostorskim pogojem. "Želimo, da kadre iz drugih klubov vključimo nazaj v krški karate klub, predvsem tu mislim na mladino. Po svojem znanju in izkušnjah lahko v Krškem še vedno delamo vrhunski karate," je še dodal Božovič. S sistemskim delom ter izkušnjami je krški karate klub na pravi poti, da prepreči "umiranje" tega športa v Krškem. Na potezi so predvsem mladi tekmovalci, ki se bodo želeli vrniti v Krško, vodstvo kluba pa bo moralo načrtno vzgajati podmladek, ki bo kasneje nosil glavno breme kluba. Če bo Ljubo Božovič dobil pravi "material" ob vseh izkušnjah in znanju o karateju, ki ga ima, se za perspektivo te športne panoge v Krškem ni bati. To pa ne pomeni, da želijo iz mladih narediti borce, ampak le trenirati vrhunski karate. Božovič poudarja: "Za vsakim resnim delom so tudi rezultati." (Galex) Državno prvenstvo raketnih modelarjev Mladinec Igor Štricelj premagal vse člane reprezentance Krško, 11. novembra - V soboto je v Krškem potekalo člansko državno prvenstvo raketnih modelarjev v kategoriji raket s padalom in raketopla-nov ter tekmovanje v nacionalni kategoriji raket s padalom. Nov državni prvak je postal Sevničan Igor Štricelj, ki je kot mladinec premagal vse člane državne reprezentance. V kategoriji raket s padalom je prvo mesto osvojil Igor Štricelj (ARK "Vega" Sevnica), drugo mesto je osvojil Matevž Dular, tretje pa Marjan Čuden (oba ARK Komarov Ljubljana). Med ekipami je prvo mesto osvojil ARK Komarov, drugo ARK Apollo iz Novega mesta in tretje ARK "Vega" Sevnica. V kategoriji raketoplanov je prvo mesto osvojil Miha Kozjek. drugi je bil Egon Engelsberger (oba ARK Komarov), tretji pa je bil Drago Pere. V ekipni konkurenci je prvo mesto osvojil ARK Komarov 1. ekipa, drugo mesto ARK "Vega" in tretje mesto ARK Komarov 2. ekipa. V nacionalni kategoriji je prvo mesto osvojil Blaž Grgič (ARK Komarov), drugi je bil Gregor šterk (ARK Apollo), tretji pa Drago Pere. Med ekipami je prvo mesto osvojil ARK Komarov, drugo ARK Apollo in tretje ARK "Vega". (Galex) KEGLJANJE Sevnica - Krško 1:7 V drugem kolu zasavsko-posavske lige sta se v posavskem derbiju pomerili ekipi Sevnice in Krškega. Sevničani so kot domačini na krškem kegljišču izgubili proti Krčanom. Za Sevničane je bil uspešen Koprivnik, pri Krčanih pa so točke dosegli Macur, Kocjan, Skalickv, Soldat in kombinacija Šukunda-Go-Ija. (Pilip) Krško - Litus (Litija) 8 : O V četrtem kolu zasavsko-posavske lige so Krčani z maksimalnim rezultatom ugnali ekipo Litije. Tokrat so točke prispevali Kocjan, Skalickv, Šukunda, Jačmenjak, Planine in Soldat. (Pilip) Rreiice - Krško 4 : 4 V drugem velikem posavskem derbiju so se Brežičani in Krčani razšli brez zmagovalca. Za Krčane so točke prinesli Macur, Čosič, Pešec in kombinacija Šukunda-Soldat. Za Brežičane sta zmagala Zorič in Lapuh J. Obe ekipi ostajata neporaženi in sta glavna kandidata za prvaka. V soboto, 11. novembra, so kegljači Sevnice na kegljišču v Krškem gostili ekipo Čateža in izgubili z rezultatom 2 : 6. (Pilip) ŠAHOVSKI KOTIČEK Krčani prvaki I. slovenske lige- vzhod Ob 50-letnici svojega obstoja je ŠK Triglav Krško osvojil prvo mesto v I. slovenski šahovski ligi - vzhod in se tako uvrstil v super ligo - med osem najboljših klubov v državi. Ekipa ŠK Triglav Krško je šele v zadnjem kolu osvojila prvo mesto in obranila vodstvo pred zasledovalci. Za Krčane so nastopili naslednji šahisti in šahistke: Goran Dizdar, Zvonimir Meštrovič, Toni Kos, Igor Šitnik, Marjan Božič, Andrej Cerjak, Tomaž Žnideršič, Hilmija Ahrnatovič, Suzana Orthaber, Ingrid Mihelič, Andrej Grilc, Robert Volčanšek, Želimir Pavlovič in Razija Ahrnatovič. Zagotovo je to največji uspeh krškega šaha, pa tudi obveza vseh za nadaljnje delo in tekmovanje. Končni vrstni red: 1. ŠK Triglav Krško, 2. ŠK Rokada Lendava, 3. ŠK Spodnja Polskava, 4. CŠK Cetje, 5. ŠD Lipa Šentjur, 6. ŠK Žalec, 7. ŠK Slovenec Polčane, 8. ŠK Kontrast Hoče. (T.Ž.) Božič zmagal v oktobru Na hitropoteznem mesečnem turnirju Krškega je zmagal Božič z desetimi točkami pred Ahmatovičem, Rokvičem, Pavlovičem in Župevcem. Presenetljiva je slaba uvrstitev Volčanška J., ki se je uvrstil za nekaterimi pionirji. Sodelovalo je 15 šahistov. (T.Ž.) EKipno in posamezno najboljši Krčani Sevnica, novembra - V okviru praznika občine Sevnica je šK.Milan Majcen Sevnica organiziral ekipni in posamični hitropotezni šahovski turnir za pokal Milana Majcna. Sodelovalo je šest ekip In 27 posameznikov. Ekipno in posamezno so bili najboljši Krčani, ki so osvojili oba pokala. Končni vrstni red ekipno: 1. ŠK Triglav Krško, 2. ŠK Milan Majcen Sevnica, 3. DKŠDSvoboda Krmelj, 4. ŠK Brestanica, 5. Društvo Invalidov Sevnica, 6. ŠK Blanca. Končni vrstni red posamezno: 1. Božič, 2. Grilc (oba ŠK Triglav), 3. Mesojedec (ŠK Milan Majcen), 4. Gmajner (ŠK Brestanica), 5. Der-stvenšek (ŠK Milan Majcen). 6. Ahrnatovič (ŠK Triglav), 7. Smerdel, 8. Kranjec (oba ŠK Milan Majcen), 9. šorli (Društvo invalidov Sevnica), 10. Novak (ŠK Triglav) itd. (J.B.) NAŠ GLAS 37, 15. NOVEMBER 1995 ŠPORT IN OBVESTILA w ŠO Policist Krško Izvrstni dosežki ie v prvem letu športno društvo Policist Krško je bilo ustanovljeno 23. septembra 1994 na pobudo fantov iz aktivne sestave policije, ki se veliko ukvarjajo s športom. Društvo ima sedež v Krškem, deluje pa na območju vsega Posavja. Vanj je vključenih 110 članov in deluje v treh sekcijah. To so sekcija za borilne veščine, sekcija za strelstvo in sekcija za rekreativne športe. Društvo vodi predsednik Dušan Kerin. Sekcija za borilne veščine vključuje štirideset članov - zaposlenih v organih za notranje zadeve ter podmladek, ki šteje 24 osnovnošolcev in srednješolcev. Sekcijo vodi Stane Preskar, trener pa je Damir Urek, ki tudi tekmuje. Na OS Globoko so poskusno uvedli treninge za podmladek, da pa je bila odločitev pravilna, že potrjujejo rezultati. V tem mesecu pričenjajo tudi z novim vpisom na vseh osnovnih šolah v brežiški občini, naslednje leto pa tudi v obeh ostalih občinah. JU-JITS (samoobramba) združuje vse najboljše elemente juda, karateja in a i kida. Vendar to ne pomeni, da tekmovalec postane borec, ampak dober človek. Treningi samoobrambe pomenijo vzgojo du-ševnosti, učenje koncentracije, prilagajanje prostoru. To je šport z obilo gibanja, ne pa raz-bijaštvo. Povejmo še, daje JU-JITS tako v Evropi kot v Sloveniji v velikem porastu. Slovenci se lahko pohvalimo, da imamo svetovnega prvaka v borbah, prvaka v duo sistemu (prikaz tehnik v paru) ter najboljšega sodnika na svetu. Ekipa podmladka ŠD Policist Krško na DP v Slovenski Bistrici z osvojenimi priznanji. ŽD Policist je vključeno v JU-JITS zvezo Slovenije, ki je bila ustanovljena lansko leto na pobudo MNZ, ki je tudi njen organizacijski pokrovitelj. Članska ekipa ŠD Policist Krško v sestavi Preskar, Zupane, Jevtič, Novak in Urek je na DP organov za notranje zadeve RS v prikazovanju tehnik zasedla četrto mesto, med upravami za notranje zadeve pa prvo mesto. Ob državnih prvenstvih se tekmovalci srečujejo na obveznih turnirjih, raz- mišlja pa se tudi o organizaciji lige. Konec septembra je v Gornjem Gradu potekalo člansko DP v borbah, ki se ga je prvič udeležila štiričlanska ekipa ŠD Policist. Damir Urek je v kategoriji nad 95 kg osvojil bronasto medaljo, prav tako pa je tretje mesto osvojil Igor Zupane. Na petem mestu sta pristala Dušan Jevtič in Brane Novak. Podmladek društva vadi dvakrat tedensko v telovadnici OŠ Globoko, pred tekmovanji pa tudi vsak dan. Na treningih je potrebna obvezna zaščitna oprema, ki preprečuje morebitne poškodbe. Podmladek ŠD Policist je v prvem letu obstoja dosegel lepe, če ne že odlične rezultate. Konec oktobra je v Slovenski Bistrici potekalo DP v borbah za otroke in kadete - podmladek do 15 let. Naslova državnih prvakov v kadetski konkurenci sta osvojila Anita Strgar in Klemen Krajnčič. Gorazd Kostev je osvojil drugo, Vanja Preskar pa tretje mesto. Na odlično peto mesto sta se uvrstili tudi Mojca Škof in Maja Hotko. V lahki kategoriji dečkov do 12 let je Ivan Sotlšek osvojil 3. mesto, v srednji kategoriji dečkov do 12 let je Sandi Lepšina zasedel drugo mesto, v težki kategoriji pa Davor Kos peto mesto. Med kadeti od 13 do 15 let v srednji kategoriji je Marko Radanovič osvojil tretje mesto in Matej Krajnčič peto. Tako se je 11 -članska ekipa vrnila z državnega prvenstva s sedmimi medaljami in velikim pokalom za osvojeno ekipno drugo mesto. Tekmovalce in tekmovalke čaka v začetku decembra novoletni turnir v Celju, ki bo štel za izbor v državno reprezentanco. Za cilj v prihodnjem letu so si zastavili nastop vsaj enega tekmovalca, ki bo branil slovenske barve na evropskem prvenstvu. Velik poudarek bodo posvetili povečanju članstva, opravili polaganje pasov ter se udeleževali turnirjev in državnih prvenstev. (Galex) SevnišM Haratoisti ponovno najboljši Stopar najboljši tekmovalec pokalne tekme vi Lisec. Črepinšek in Tabak pa je osvojila srebrno medaljo. V športnih borbah posamezno je pri mlajših dečkih v težki kategoriji 1. mesto osvojil Rok Črepinšek, Darijan Tabak pa je v lahki kategoriji med stareišimi dečki osvojil 2. mesto. V srednji kategoriji, kjer je imela Sevnica kar tri predstavnike, so vsi trije posegli po odličjih. Prvo mesto je osvojil Marko Stopar. drugo Denis Orač in tretje Danilo Lisec. Druge pokalne tekme za mlajše starostne kategorije, ki je potekala ' konec oktobra v Idriji, se je udeležila tudi 16-članska selekcija mladih sev-niških karateistov. Med 200 tekmovalci iz 18 najboljših slovenskih klubov so bili več kot odlični, saj so po medaljah posegli kar 14-krat. Osvojili so šest zlatih, štiri srebrne in štiri bronaste kolajne. Najboljši karateisti so bili prav tako iz vrst sevniškega kluba, saj je Marko Stopar osvojil tri medalje (v katah posamezno in ekipno ter v športnih borbah posamezno) in bil izbran za najboljšega tekmovalca pokalne tekme. Takoj za njim pa sta se uvrstila Denis Orač in Rok Črepinšek, ki sta osvojila po dve zlati in eno srebrno medaljo. V katah posamezno - malčki 1.88/ 87: 2. Kump, 7. Kerin; malčki I.86: 6. Špilar; dečki I.85: 3. Oštir, 6. Stojano-vič, 7. Selak; dečki I.83:1. Črepinšek, 11. Arh; starejši dečki I.82: 1. Orač, 4. Lisec, 9. Tabak; dečki I.80; 1. Stopar, 4. Busar. V ekipni konkurenci so sevniški malčki (Kerin, Kump in Gorenc) osvojili 3. mesto, prav tako pa je 3. mesto osvojila ekipa Sevnice v kategoriji mlajših dečkov (Špilar, Oštir in Selak). naslov prvakov so v kategoriji starejših dečkov ekipno osvojili sevniški karateisti v postavi Stopar. Orač in Busar. Druaa sevniška ekipa v posta- Karate zveza Slovenije je razglasila najboljše posameznike v skupni razvrstitvi obeh pokalnih tekem. V kategoriji malčkov je Kump v končni razvrstitvi osvojil 4. mesto, v kategoriji mlajših dečkov je naslov pokalnega zmagovalca osvojil Črepinšek, v ka-* tegoriji starejših dečkov pa je naslov pokalnega zmagovalca osvojil Stopar, pred Oračem in Liscem. V kategoriji dečkov |e bil sevniški klub najuspešnejši, saj je z obeh pokalnih tekem prinesel skupno 28 medalj, od tega 12 zlatih, 9 srebrnih in 7 bronastih. V končni razvrstitvi je bil za najboljši klub pokalnih tekem razglašen KK Kolektor iz Idrije (predvsem na račun osvojenih medalj v ženski konkurenci, v kateri Sevničani nimajo predstavnic), drugo mesto in pokal ie osvojil KK Sevnica, 3. mesto pa je pripadlo KK Ilirska Bistrica. (Galex) Limonada s pivom PANACHE Panache je evropska pijača, mešanica limonade s pivom. Polnijo jo v Franciji, pijejo pa skoraj po vsej Evropi, še posebej v Franciji, Švici in Nemčiji. Osvežilna pijača v četr-tlitrski steklenički se je pred dobrima dvema mesecema pojavila tudi v Sloveniji. Generalni zastopnik in distributer za Panache v Sloveniji je krško podjetje Panache d.o.o., ki ga vodita Jože Žičkar in Andrej Jeršič. Sistem distribucije po Sloveniji je v naglem razvoju, saj se je pijača "prijela" že v dolenjski in spodnještajerski regiji, zagotovo pa prednjači v Posavju. Distribucijski centri za Panache so sedaj v Krškem, Ljubljani in Mariboru, v kratkem pa bo odprt tudi v Kopru. V zelo kratkem času se je Panache pojavil skoraj v vsaki gostilni, okrepčevalnici in bifeju. Sto tisoč prodanih steklenic v dveh mesecih je zavidanja vreden podatek ob dejstvu, da gre za novo pijačo v mrtvi sezoni. V podjetju Panache d.o.o za prihodnje leto načrtujejo prodajo štirih milijonov stekleničk te osvežujoče pijače s samo enim odstotkom alkohola. Promocijske aktivnosti za pijačo Panache so v polnem teku: generalno pokroviteljstvo letošnjega polfinalnega izbora za miss Slovenije, vrsta Panache partyjev po diskotekah in še bi lahko naštevali. Najbolje bo, da sami poskusite Panache in se prepričate. Cena: od 120 do 150 tolarjev. Na zdravje! ZA NAROČNIKE SO MALI OGLASI BREZPLAČNI TUKAJ BI BIL LAHKO VAŠ OGLAS! FILMSKI SPORED "Kino servis** Brežice 16., 17., 18. in 19. XI. ob 18. in 20.15 uri in 20. XI. ob 20. uri: POTOPLJENI SVET (dts), avanturistični 21. XI.: ni predstav {dts}; 6-KANALNI DIGITALNI TON Kulturni dom Krike 15. XI. ob 19. uri in 16. XI. ob 20. uri: HITRI IN MRTVI, »vestem 17. XI. ob 20. uri in 19. XI. ob 18. uri: ZASEBNI DETEKTIV SHAME, kriminalka Kine Kostanjevica 15. XI. ob 19. uri: PRET-A-PORTER, parodija 18. XI. ob 18. uri: DEKLICA IN SMRT, drama 18. XI. ob 20. uri: ŠKRLATNA PLIMA, akcijski 19. XI. ob 20. uri: DOLORES CLAIBORNE, psihološka drama TELEVIZIJA NOVO MESTO idSftan s Trdinovega vrha na kanalu vsak ponedeljek ob 18. uri OTROŠKA ODDAJA in po NOVICAH ŠPORTNI PREGLED vsak torek ob 20. uri CELOVEČERNI FILM in NOVICE ob 21.30 vsako soboto tedenski pregled OD SOBOTE DO SOBOTE in mladinska oddaja MKCTV vsak dan ob 19. in 21. uri NOVICE Prodam .1 ha bukovega gozda v okolici Šentjerneja. Tel.: 068/25- 670. Peč niče (ploščice) za sobni kamin, dobro ohranjene, prodam za 200 DEM. Tel.: 068/341-747. V Krškem kupim ali najamem dvosobno stanovanje. Tel.: 31-154. Prodam ali oddam v najem obnovljen klavir. Pri nakupu možnost plačila na obroke. Tel.: 33-608. Ugodno prodam starejšo hišo v Sevnici, na Ftorjanski 18 (1.200 m* zemljišča). Tel.: 061/876-123. Yamaho DT 125 RE enduro letnik 1992, registrirano do oktobra 1996, v odličhem stanju, zamenjam za cestni od letnik 1992 da)je ali prodam. Tel.: 78-365 (p015. uri). Prodam pritlikave zajčke, črne in bele. čarodej NI KO, tel. 81-340. mm vabi k sodelovanju Ste inteligentni, nadarjeni, prodorni, ustvarjalni, duhoviti, neizmerno delovni, vedoželjni? Imate čut za tisto "nekaj" in ste povrhu še nadarjen pisatelj ali fotograf? Če ste vse to hkrati ali pa vsaj nekaj od tega, potem vas vabimo, da postanete sodelavec Našega glasa. Naš glas še vedno išče sodelavce: novinarje, zunanje, honorarne in redne, korektorje, fotoreporterje... Potrebujemo poročevalce iz vseh treh posavskih občin, še najbolj pa iz Sevnice. Se vam je letos zataknilo pri študiju oziroma imate izobrazbo, pa ste ostali brezposelni ali pa so vas uvrstili med tehnološke presežke? Ne zanŠšajte se na podporo, ki vam trenutno pripada, kajti prej ali slej se bo iztekla. Pridite v Naš glas, na CKŽ 23 v Krškem ali pa nas pokličite na telefonsko številko 0608/21-868, 22-791. Sprva bodo vsi kandidati dobili status zunanjega sodelavca, najboljši pa po poskusni dobi tudi redno zaposlitev. Po potrebi bomo za novince organizirali tudi usposabljanje. P. S.: Če nimate lastnosti, ki smo jih zapisali v prvem odstavku, vzamemo tudi takšne, kakršni smo sami. <*rLl TfiT^-TlTncR Časopis za Posavje in okolico V JJU^HiUfc uredništvo: CKŽ 23, 68270 Krško Naročam ..................izvod(ov) Našega glasa. Pošljite mi ga (jih) na naslov: ................................................................................................................. (poln naslov in podatki o naročniku, pravni ali fizični osebi) Telefon:.............................................................................................................. Kraj, datum: ............................................... (podpis naročnika in žig) fj4 ZADNJA NAŠ GLAS 37, 15. NOVEMBER 1995 D Na evropski ravni po vsej Sloveniji! . OTVORITEV NOVEGA BENCINSKEGA SERVISA OMV. BENCINSKI SERVIS, MINI MARKET, BISTRO, ROČNA AVTOPRALNICA, VULKANIZERSKA DELAVNICA, GOSPODINJSKI PLIN IN KURILNO OUE! VSAK DAN OD 6. DO 22. URE. SKUPINA ISTRABEN2 KDS: Potrebovali bi lasten »živ« program Krško, novembra - Kabel-sko-distribucijski sistem Krško se vzdržuje s pomočjo mesečne vzdrževalnine in sredstev od internega kanala. V etru je namreč 21 različnih kanalov in interni kanal. KDS Krško začasno deluje pri KS Krško, saj organizacijsko še ni zakonsko oblikovan. Za nemoteno delovanje sistema in vse potrebne ukrepe skrbi upravni odbor, ki je gonilna sila KDS, predseduje pa mu Pavel Krošelj. Stanje na področju krškega kabelsko-distribucijskega sistema ni povsem zadovoljivo. Potrebovali bi lasten "živ"program, ki bi ga 3.393 uporabnikov z veseljem sprejelo. Skoraj vsak dan ga srečam. Stanuje v naši ulici. Vedno je urejen gospod z belo srajco in kravato. Ko ga pozdravim, se mi prijazno nasmeje. Črni, že osiveli lasje, temna očala dajejo temu šarmantnemu gospodu poseben čar. Ko smo dobili v šoli nalogo INTERVJU, sem se ga takoj spomnil. Prosil sem ga za pogovor in prijazno me je sprejel v svoji hiši v Prešernovi ulici. Gospod Šalih Tubeishat, od kod ste prišli na Senovo? "Prišel sem iz Jordanije, države na Bližnjem vzhodu. Rojen sem bil v Erbetu, ki je drugo največje mesto moje domovine. Izhajam iz kmečko-trgovske družine. Bili smo štirje otroci, trije Mesečna vzdrževalnina znaša 400 tolarjev, ki jo plačuje 3.092 uporabnikov. Večji del sredstev se nameni za vzdrževanje oz. normalno funkcioniranje sistema, ostala sredstva pa so namenjena za plačilo uslug KS, članarine ipd. Upravni odbor KDS Krško pozdravlja pobudo svetnika Staneta Dvorska, ki je na 8. seji občinskega sveta Krško povprašal po trenutnem stanju kabelsko-distribucijskega sistema. Z uvrstitvijo omenjene problematike na dnevni red ene od prihodnjih sej občinskega sveta bodo uresničena dosedanja prizadevanja upravnega odbora, da se KDS Krško obravnava pri najvišjem občinskem organu. (Gaiex) Komedija ljubezni v krškem kulturnem domu Po nekajletnem premoru zopet v Kulturnem domu Krško gostuje dramska skupina KUD Fran jo Stiplovšek z Gimnazije Brežice. Vabljeni v soboto, 18. novembra 1995, ob 19. uri na ogled predstave Komedija ljubezni Noela Cowarda, v režiji prof. Marije Lelič in prof. Alenke Šet Predstava je za izven, vstopnina samo 500 SIT. Pričakujejo vas igralci - dijaki Gimnazije Brežice. Gremo kožehat KUD "Oton Župančič" in Turistično društvo Artiče bosta v soboto, 18. novemra 1995, ob 19. uri prikazala prireditev Kako smo "kožehai" nekoč (brez traktorjev). Na "kožeha-nju" ni Slo brez raznih iger, harmonike, plesa, domače hrane In pijače. Tudi v soboto ne bo šlo brez zabavnega ansambla, dobre postrežbe in bogatega srečolova. Vse to so pripravili samo za vas. Pokrovitelj - Zveza kulturnih organizacij Brežice. Ob kofetku ¦ ¦ so ga bratj e Tel.: 0608/62-905,62-906 Cesta svoboda 37, Brežice Xbunor d.o.o. Člani odbora za infrastrukturo NEK sodi med najvarnejše objekte v svetu Krško, 9. novembra - Člani državnozborskega odbora za infrastrukturo in okolje so opravili 72. sejo odbora kar v Krškem. Na programu je bilo namreč poročilo o jedrski varnosti v letu 1994, poslanci pa so se v nuklearki tudi sami prepričali o njeni varnosti. Odbor za infrastrukturo in okolje je ugotovil, da je bila v lanskem letu v Sloveniji zagotovljena ustrezna varnost vseh jedrskih objektov in naprav, kar so pokazali tudi razni inšpekcijski pregledi. Meritve niso nikjer presegle zakonsko dovoljenih meja. Po besedah mag. Miroslava Gregoriča, direktorja uprave za jedrsko varnost, sodi NEK v zgornjo tretjino najvarnejših jedrskih objektov v svetu. (Galex) S* fantje in dekle. Starši so mi že umrli." Kdaj ste šli od doma? "Želja po izobrazbi je bila velika. Avgusta 1960 sem z devetimi prijatelji prišel v Beograd, kjer smo ostali sedemnajst dni. Nameraval sem v Sarajevo na fakulteto, a je bilo prosto mesto v Ljubljani. V Slovenijo sem prišel 9. septembra 1960." Kako ste se počutili v začetku? "Bilo je zelo težko. Nisem znal slovenskega jezika in imel sem veliko domotožje. Najhuje je bilo prvi dve leti. Prvo leto sem obiskoval tečaj slovenščine, potem pa sem se vpisal na strojno fakulteto." Ali ste imeli stike z družino? "Prvič sem odšel na obisk domov kot študent. Z vlakom sem se vozil šest dni." Pozorno opazujem gospoda Saliha in pogled mi vsake toliko časa ujame pramen sivih las. In kdaj ste prišli prvič na Senovo? Gospod se nasmehne. "Triindvajsetega avgusta 1963. V Študentskem naselju sem spoznal Senovčanko Anico, s katero sva postala prijatelja. Po nekaj letih je postala moja življenjska sopotnica." In kako ste se počutili prvič na Senovem? "Prijetno. Lepo so me sprejeli." Kje ste bili zaposleni in kaj delate danes? "Po študiju sem bil pripravnik v Litostroju. Zaposlil sem se v Metalni. Kot predstavnik sem službeno potoval v Kuvajt, Irak, Egipt, Sirijo, kjer so kupovali žerjave. Sodeloval sem tudi pri gradnji Metalne na Senovem. Pred tremi leti pa sem odprl okrepčevalnico in trgovino Oaza na Senovem. Rad bi delal kot uvoznik in izvoznik arabske de-žele-Slovenija." Ali so bili vaši domači na Senovem? "Obiskali so me starši, sestra z družino, brat in drugi sorodniki. Všeč jim je bila Slovenija. Leta 1977 sem s svojo družino obiskal domače v Jordaniji." Zelo radi imate otroke? Povejte nekaj o hčerki in sinu! "Hčerka Jasmina je prvoro-jenka, stara dvaintrideset let. Srečno je poročena in veliko prijetnih uric preživim ob vnukinji in vnuku, ki ju imam zelo rad. Sin Halid je star sedemindvajset let in še ni poročen." Ob besedi vnuki se gospodu Salihu razneži srce. Tudi sam sem čutil njegovo ljubezen in skrb ob očetovi smrti. Ste srečni? Kaj je za vas sreča? "Sem srečen človek. Sreča je zame v družini, srečo najdem pri ljudeh, ki me imajo radi in s katerimi živim. Sreča je, da znamo prisluhniti ljudem. V Sloveniji sem že petintrideset let in je moje druga domovina. Tu je moj dom. In moja družina. Rad imam Senovo, ljudi, ki jih srečujem." Gospod Šalih, prisrčno se vam zahvaljujem za pogovor in prijaznost. Aljaž, 8.a razred, OŠ Senovo