Poštnina plačana v gotovini. Štev. 21 Ljubljana, petek, 25. maja 1928. Leto III. Posamezna številka Din 1*50 Izhaja vsak petek. Naročnina 6 Din mesečno, 15 Din četrtletno. Za inozemstvo 10 Din mesečno. Uredništvo in uprava Ljubljana, Delavski dom, Karla Marksa trg 2, dvorišče. Čekovni račun 14577. Lastnik in izdajatelj Alojz Kusold, Ljubljana. Odgovorni urednik Albert Hlebec, novinar, Ljubljana, Karla Marxa trg št. 2. Tiska tiskarna »Slovenija«. Za tiskarno odgovoren: Alojzij Hofler v Ljubljani. Vsak obrat, vsaka vas imej dopisnika za „ENOTNOST“. ENOTNOST DELAVSKO-KMEČKI LIST Delavci, kmetje in vsi zatirani narodi, združite se! Kapitalistični režim pripravlja še hujše udarce in delavno ljudstvo se mora odločiti, ali še naprej tiho prenašati vse, kar se pripravlja, ali pa stopiti v obrambo in skleniti: Stoj, do tu in ne dalje. Volitve v Nemčiji. Delavski glasovi naraščalo, buržuazija izgublja. ŠTEVILIČNI REZULTAT PARLAMENTARNIH VOLITEV V NEMČIJI. 20. V. 1928 7. XII. 1924 Pridobili so Izgubili so glasov mandatov glasov mandatov glasov mandatov glasov mandatov Socialisti 9,111.438 152 7,788.250 131 1,400.000 21 18% nacionalisti 4,359.586 73 6,122255 103 1.800.000 30 (monarhisti) centrum 3,705.040 (klerikalci) 62 4,061.593 69 300.000 7 ljudska stranka 2,669.549 44 3,017.132 51 400.000 7 (Stressemann) komunisti 3,232.875 54 2,679.138 45 (30) 600.000 9(24) 22% — — demokrati 1,492.899 25 1,902.646 32 500.000 7 bavarska ljud- ska stranka 936.404 gospodarska str. 16 — 19 3 (brgz progr.!) 1,391.133 narodni socialisti 23 — 17 6 35% *; (Hitler = fašisti = Hakenkreutz) 806.746 nemška kmečka 480.617 katoliško kmečka 770.100 ljudska pravna 480.978 saška kmečka 127.733 12 8 13 2 2 891.676 15 1924. leta še niso nastopile. To iz raznih meščanskih strank. 90.000 3 so nezadovoljneži 18 drugih, manjših strank, ki so dobile skupno okoli 2% milijona glasov, ni dobilo nobenega mandata. Med temi so tako zvani »levi komunisti« (Trotzkisti), ki so dobili 80.757 glasov, krščanski socialisti (klerikalna opozicija) 110.466 glasov itd. Klub komunistične stranke bo imel v sedanjem parlamentu 24 poslancev več, kot v dosedanjem, ker od 45 izvoljenih komunističnih poslancev leta 1924 sta šla 2 k socialpatriotom, 13 pa jih je bilo v klubu »levih komunistov«, tako da je KS Nemčije v resnici imela doslej le 30 poslancev, sedaj pa iih ima 54. VOLITVE V PRUSKI DEŽELNI ZBOR. Istega dne so se vršile tudi volitve v pruski deželni zbor, pri katerih so pridobili socialisti 136 (preje 114), komunisti 56 (44), gospodarska stranka 21 (17), izgubili pa: nacionalisti 82 (preje 109), klerikalci 72 (81), demokrati 21 (27), nemška ljudska stranka 40 (45). DELAVSTVO GRE H KOMUNISTOM, MALOMEŠČANI K SOCIALISTOM. Iz rezultatov volitev je razvidno, da se avantgarda proletariata zbira v komunistični stranki, nezadovoljni meščani in delavci, ki so bili doslej še v meščanskih strankah, pa gredo k socialistom. V Berlinu so komunisti pridobili 130.000 glasov, socialisti 31.000, v Potsdamu I so pridobili komunisti 38.000, socialisti 41.000 glasov, v Potsdamu II so pridobili komunisti 66.000, socialisti pa izgubili 57.000 glasov. V Hamburgu so narastli komunistični glasovi od 90 na 116 tisoč, socialistični od 230 na 255 tisoč, v Chemnitzu komunistični od 96 na 154 tisoč, socialistični od 305 na 319 tisoč, v Leipzigu komunistični od 90 na 121 tisoč, socialistični od 258 na 278 tisoč, v Kasselu komunistični od 33 na 69 tisoč, socialistični od 37 na 38 tisoč, v Dres- denu komunistični od 23 na 42 tisoč, socialistični od 131 na 144 tisoč itd. GIBANJE GLASOV PO PREOBRATU. 19.1. 6.1. 4. V. 7. XII. 20. V. 1919 1920 1924 1924 1928 glasovi v milijonih Socialisti 11.5 6.1 6 7.8 9.1 neodvisni (USPD) 2.3 5.01 0.25 0.9 — komunisti bojkot 0.58 3.60 2.7 3.2 Skupni delavski glasovi 13.8 11.7 9.9 10.6 12.3 Skupni buržuazni glasovi 16.5 16.4 19.3 19.3 18.2 Ne plačujte več davka na ročno delo, kot je predpisano. Kftdar delavci ne vedo, koliko imajo po zakonu plačevati, jih delodajalci neupravičeno pritiskajo. Tak slučaj je danes z novim davkom na ročno delo, ki so ga uvedli klerikalci. Da ne bodo delavci plačevali še več, kot so jim že itak naložili v Bel- vine« od 21. februarja 1928 tabelo o plačevanju davkov, ki ima zakonsko veljavo. Čisti zaslužek Davek Stopnja tedensko Din Din 1. , do 48.— 1.— 2. od 49.— do 72— 1.50 .3. od 73.— do 96— 2— 4. od 97.— do 120— 2.50 5., od 121.— do 145.— 3,— 6. od 146.— do 168.— 4,— 7. od 169.— do 192.— 4.50 8. od 193.— do 216.— 5.50 9. od 217.— do 249.— 6.50 10. od 250.— do 264.— 7.50 11. od 265.— do 288— 8.50 12. od 289.— do 312.— 9.50 13. od 313.— do 336.— 10.50 14. od 337.— do 360.— 11.50 15. od 361.— do 384— 12.50 . 16. od 385.— do 408— 14— 17. od 409.— do 432— 15— 18. od 433.— do 456— 16— 19. od 457,— do 480— 18— 20. od 481.— do 504— 19— 21, od 505.— do 528— 20.50 22. od 529.— do 552— 22— 23. od 553.— do 576— 23.50 24. od 577.— do 600— 25— 25. od 601— do 624— 27— 26. od 625.— do 648— 28.50 27. od 649— do 672— 30— 28. od 673— do 696— 32— 29. od 697.— do 720— 34.50 30. od 721— do 744— 36— 31. od 745— do 768— 38— 32. od 769— do 792— 40— 33. od 793— do 816.— 42.50 34. od 817.— do 840.— 44— 35. od 841.— do 864.— 46— 36. od 865.— do 888— 48— 37. od 889— do 912— 50— 38. od 913— do 936— 53— 39. od 937— do 960— 55— 40. od 961— do 984— 57— 41. od 985— do 1008— 59— Ta tabela se nadaljuje, ker pa pri nas nad 1000 Din tedensko nihče ne zasluži, nadaljnje ne objavljamo. stopnjevanje Davek se ima plačati SAMO OD ČISTEGA ZASLUŽKA, ne od celokupnega zaslužka. Po členu 93 zakona o neposrednih davkih se ima od tedenskega zaslužka ODBITI ZNESEK (PRISPEVEK) ZA BOLNIŠKO BLAGAJNO, EKSISTENČNI MINIMUM (120 DIN TEDENSKO) IN PO 25 DIN TEDENSKO ZA VSAKEGA OTROKA in le OD ČISTEGA (KAR PO TEH ODBITKIH OSTANE), SE PLAČUJE DAVEK PO GORNJI TABELI. PRIMER: Delavec z 2 otrokoma zasluži tedensko 250 Din. Davka ne plača od teh 250 Din, temveč se ima od tega odbiti prispevek za bolniško blagajno n. pr. 9 Din eksistenčni minimum za delavca . . 120 Din za 2 otroka po 25 Din......................50 Din Skupaj 179 Din Cisti zaslužek ostane torej 71 Din (250 manj 179 Je 71) in od tega ima plačati davek in sicer po stopnji 2 gornje tabele, t. j. 1.50 Din tedensko. Po tem primeru si lahko vsak izračuna sam, koliko ima plačati. Prot s kapitulanti! (Občinske volitve v Zagorju.) Rdeča proletarska trdnjava Zagorje se pripravlja zopet na volitve. Kakor fašistični PP-režim, se je tudi klerikalni Korošcev režim požvižgal na ljudsko voljo, razpustil od ljudstva izvoljeni občinski svet in proti volji ljudstva postavil svoje proti-delavske, režimske gerente, ki so gospodarili po volji kapitalističnega režima in proti interesom ljudstva. — Pomagali so Korošcu in kapitalistom demokrati, klerikalci (seveda tudi levi »krščanski socialisti«) in ker SSJ nikjer ne manjka, kjer je treba ubogati in služiti režimu, je tudi Cobal šel v protiljudski gerentski svet. zastopati »delavske« interese po komandi režima. Julija bodo zopet volitve in dolžnost in naloga vseh proletarcev je, da tudi pri ponovnih volitvah pokažejo, da jih nasilni razpust izvoljenega občinskega sveta ni omehčal, da vztrajajo še bolj trdno na tem, da mora gospodariti na občini tisti, ki ga ljudstvo hoče in ki mu ljudstvo zaupa, ne pa kapitalistični in režimski podrepniki. Pa so se že našle zajčje duše, žalostne preteklosti in dolgih jezikov, ki s plakati pozivajo delavce na kapitulacijo pred kapitalisti in režimom. »Vsi smo videli, da režim ne pusti levici gospodariti na občini. Če desnica zahteva, da se preveč eksponirani ljudje ne kandidirajo, naj zaenkrat izostanejo.« tako pišejo v letakih kapitulanti, ki bi radi spravili v občinski svet ljudi, ki jim režim zaupa, ne pa ljudi delavskega zaupanja. Tako hlapčevsko izdajalsko kapitulantstvo pred režimom obsojamo in prepričani v revolucionarno vztrajnost ptoletariata vemo, da bo delavstvo te zajčje nature pognalo. SSJ si lahko vtakne za klobuk ta plakat svojih nerodnih »opozicionalcev«, ki že vnaprej naznanjajo, da gre SSJ v volitve po direktivah režima proti dekalistom. Proletarska občina spada v proletarske roke! V skupnem nastopu si hočemo osvojiti občino, toda za proletariat, ne za režim. Kandidirali bomo sodruge, ki jim ljudstvo zaupa, ne pa take, ki so po volji glavnjačarjev. — Pozvali smo socialistično stranko za skupen nastop in Čo-bal-Arhova stranka bo morala pokazati javno svojo barvo: ali z delavstvom proti kapitalističnim reži-movcem, ali pa z režimom proti proletariatu. Kaj se godi z delavskimi vdovami in sirotami? (Dopis iz Jesenic.) Gorje onim starim upokojencem, vdovam in sirotam, ki so navezani na kronsko pokojnino in na podporo od pokrajinskega in pokojninskega sklada. Vse skupaj komaj zadostuje za stanovanje, za hrano in obleko pa ne ostane nič. Kdor se zamisli v življenje teh ljudi, se zgrozi nad trpljenjem teh ljudi, ki so obsojeni, da počasi poginejo gladu. A vkljub vsemu trpljenju, ki ga trpijo, se nihče ne potegne zanje, vse jih prepušča usodi kot včasih v srednjem veku gobavce. Človek, ko čita »Slovenca«, »Jutro« in »Slovenski Narod« in bere o društvih za varstvo psov, ptičev in drugih živali, se zamisli, morda so pa le te živalice več vredne kot pa vdove in sirote! Gospoda se s tako skrbjo zanima za živalice, jih neguje, kopa, pudra, masira in vragsigavedi kaj še vse, a za te stare ljudi se pa nihče ne pobriga, ne vlada, ki je poklicana, ne tovarna in njena gospoda, ki so ji očetje teh vdov in sirot pustili svoje življenje pri stroju, ali pa v jami in ji vstvar-jali ogromne dobičke. Zakaj? Ali zato, da sedaj njihove družine trpijo glad in umirajo gladu? Takoj po vojni, ko je bila zamenjava denarja 4 krone za 1 srbski dinar, se te pokojnine niso pričele plačevati po zlati valuti in se plačuje pokojnina še vedno tako kot pred vojno, ko je bila krona še nekaj vredna in se vkljub temu, da se je dobilo le 16 kron, vendar dalo nekako drugače živeti, kot pa danes, Ko se je po vojni delalo pogodbo med delavstvom in Kranjsko ind. družbo, so se zaupniki zavzeli tudi za staroupokojence, vdove in sirote in se je s strani podjetnikov obljubilo, da se bo tem nesrečnežem dajalo živila po znižani ceni in sicer za osebo 1 kg masti, 1 kg sladkorja in 9 kg moke. Vse to so ti staroupokojenci, vdove in sirote res prejemali do maja meseca. Za mesec maj pa so jim še to odvzeli iz neznanega vzroka in s tem te reveže vrgli v nevzdržno bedo, pomanjkanje in v obup. Čudno se nam zdi, da je podjetje sirotam delavcev odvzelo cenejša živila, ko na drugi strani ni odvzelo aprovizacije ljudem, ki niti v tovarni zaposleni niso in ki nikoli niso ničesar storili za K. I. D. Gotovo je, da morajo to aprovizacijo zaslužiti delavci s svojim težkim delom, da redijo še one, ki so dobro plačani in nič ne delajo, temveč od zgoraj dol gledajo na svoje izmozgane rednike. Delavci, upokojenci, vdove in sirote pa naj se zavedajo, da kapitalisti ne poznajo usmiljenja' in pardona tam, kjer se gre za profite in da bodo od buržuazije, pa naj bo judovska ali krščanska, dosegli to, kar jim gre, le tedaj, ko bodo strnjeni in organizirani v razrednem boju zahtevali in terjali svoje pravice! Opazovalec. Delavec poslancem SLS. KOČEVJE. V nedeljo 13. maja je priredila shod SLS. Govorili so narodni poslanec Škulj, oblastni poslanec Peterlin in še druga dva. Najprej je povedal, kako grdo in ostudno blatijo kočevski komunisti SLS. Pa draga gospoda, prejmite na znanje: ko boste kaj dobrega ukrenili za delavstvo, Vas bomo tudi pohvalili, dokler pa boste grdo in ostudno delavstvo izkoriščali, tako dolgo Vas bomo zmiraj ostudno kritizirali. Poglejte si Tekstilno v Kočevju, pa če si upate, vpeljite 8urno delo, brez da bi se plače znižale. Dokler pa tega ne storite, Vam ne moremo nič zaupati, ker dosedaj niste še nič za delavstvo ukrenili, čeprav se hvalite, da ste že dosti. Zakaj ne zarežite nad upravo »Tekstilne«, da uvede 8urnik in da se plače zboljšajo? Ker se bojite zamere vaših pristašev,. ki imajo vso oblast pri tem podjetju. Nadalje oblastnemu poslancu Peterlinu na znanje in odgovor na govor, ki je nas proletarce dobro okrepil: Vi, gospod poslanec, očitate delavstvu, da pijančuje in da troši brez potrebe denar za pijačo. Pravite, da naj si pogledamo naše otroke, kako so slabotni in revni, posebno šolski otroci, ki jedo krompirček in pa regrat (mleček). Kako bodo otroci po taki hrani močni in kaj bo iz takih otrok po tako slabi hrani? Vi pravite, da so očetje krivi, ker denar zapijejo. Pa to ni res, dragi gospod! Vi ste krivi in vaša stranka SLS, ki ima podjetja v svojih rokah. Primer: Tekstilana v Kočevju je v rokah SLS. Vzrok, da otroci stradajo, je slaba plača. Poglejte: moja žena dela tudi v tej tovarni že dva meseca, DELA DNEVNO PO 12 UR, PA JE DOBILA ZA CELA DVA MESECA PLAČE DIN 412.—. Imamo tudi dva otroka, kakšni bodo ti otroci, oskrbljeni po omenjeni plači? Gospod poslanec, še krompirčka za to plačo ne morejo imeti za dva meseca, ker ga je treba tudi osoliti, a za regrat treba pa olja in jesiha. Pri omenjeni plači si še tega ne moremo privoščiti, ker treba za dva meseca plačati tudi stanovanje in mleko najmanj 150 Din. Potem ste rekli, da tisti denar, ki ga delavstvo troši za pijačo, naj bi se rajši zbral skupaj, in bi se gradile lepe ceste! Zdaj ste pa lepo povedali, vprašam Vas pa, kam pa mislite potem s tistim denarjem, s katerim bi se morale po pravici graditi ceste? Ali je to plača, kar jo delavstvo prejema v »Tekstilani«, to je tako rekoč »trinkgeld«, ali bolje rečeno »salzgeld«, a od »brotgelda« ali pa od kakšne goveje župce ni niti govora. Farizeji, to uredite v prvi vrsti, ker je dosti ostudno, potem se hvalite, ko ste kaj ukrenili. Pa za šolsko kuhinjo skrbite, da bodo revni otroci dobivali v redu kosilce, kakor se človeku spodobi. Seveda, sedaj ste vse obljubili, ko se bližaio občinske volitve! Storili itak nič ne boste, kar bi bilo delavstvu v korist. Nič se ne hvalite, kaj ste ukrenili za delavstvo, ker predobro sami vemo in dobro čutimo na plečih in tudi 24. april 1920 ne bomo pozabili, dan krvopre-litja na Zaloški cesti! Gospoda, ostudno sem napisal zoper Vas, ali Vaša dejanja so še ostudnejša! Delu čast in oblast! D. Sch. POD DR. KOROŠCEM SE PREGANJANJA PO-OSTRUJEJO. Dne 11. aprila se je v Zagrebu vršil proces proti ss. Simeniju, Filipiniju, Šnidariču in Konradu. Obtoženi so bili napada na »štrajkbreherje«. Na razpravi so ss. izpovedali, da jih je policija mučila čisto po znanih metodah glavnjače. Obsojeni so bili: Šimeni na 8 mesecev, Filipini na 3 mesece in Žnidarič na dva. Ivan Konrad, ki je vsled mučenja v zaporu mislil izvršiti samomor, je bil oproščen. Istega dne so v Novi Kaniži v Vojvodini zaprli 10 sodrugov. Buržuazni tisk je ob tej priliki priobčil bajko o odkritju komunistične centrale. Istega dne so se v Cačku in v Splitu vršile razprave proti našim sodrugom radi komunistične propagande. V noči med 31. marcem in 1. aprilom je bil v Prilepu umorjen trgovec Ivan Bojadžijevič. Uboj se je izvršil pred vrati oficirskega doma, v neposredni bližini žandarmerijske Staniče, sreskega poglavarstva in občinskega urada, a vendar se je morilcu »posrečilo« pobegniti. 4. aprila je bil umorjen v Kičevu Jurij Nikolič, trgovec. Tudi temu morilcu se je »posrečilo« umakniti. V začetku aprila je bil v Štipu proces proti trgovcu Šekeranovu in njegovem pomočniku Dinku, ker so pri njih našli številko lista »Makedonsko Delo« in volilni lepak »Makedonskemu Narodu«. Vsakega so obsodili na štiri leta ječe. Dne 23. aprila se je nadaljeval proces po zakonu o zaščiti države proti dr. Tatarčevu in sodrugom. O mukah, ki so jih sodrugi pretrpeli v preiskovalnem zaporu, smo že pisali. Danes priobčujemo samo obsodbo. Obsojeni so bili skupaj na 18 let ječe. To je samo nekaj najmarkantnejših slučajev. Vsa preganjanja pa so razvidna iz sledečih podatkov. V aprilu je bilo aretiranih 163 sodrugov. Prej jih je bilo zaprtih že 83; torej skupno 246 z 304 člani rodbine. Teh 246 sodrugov je v aprilu skupno presedelo 8 let, 1 mesec in 22 dni. Sodb je bilo izrečeno v aprilu 40 na 105 let in 8 mesecev. Izpuščeni so bili štirje. Političnih ubojev je bilo 6. — Izgnali so 40 ljudi skupno na 200 let. V zaporih je radi slabega postopanja stavkalo z gladom 19 sodrugov skupaj 69 dni. V 16 različnih procesih je bilo obsojenih 148 političnih obsojencev skupaj na 697 let; eden ie obsojen na dosmrtno ječo. Mezdno gibanje kovinarjev v Kamniku. Črez 300 moških, ženskih in mladoletnih se nahaja v hudem boju z upravo tovarne »Titan« v Kamniku. »Enotnost« je že v obeh zadnjih številkah o tem pisala in prinesla dokaz, s kako ogromnimi profiti podjetje obratuje. Gospod ravnatelj Winkler se razburja, kako da je to prišlo v vednost delavstvu in pravi, da je to tiskovna napaka, mi mu pa povemo, da je pomota v tem, da se iz bilance, podane za javnost ne vidi, koliko so gospodje upravni svetniki, ravnatelj in mogoče še kdo, dobili na nagradah za svoje velike sposobnosti v izkoriščanju proletariata. Danes hočemo pokazati, kako mizerno je delavstvo plačano in kako kruto so izkoriščane predvsem ženske in mladoletni. Od črez 300 zaposlenih je nad 150 žensk. Pri delu na uro je najvišji tedenski zaslužek 151 Din. Ogromna večina teh pa mora delati v akordu in navadno zasluži tedensko od 50—150 Din. Izjemni so slučaji, da delavka v akordu zasluži več kot je temeljna plača v delu na uro. To je očitno in grobo kršenje prej obstoječe kolektivne pogodbe, katera določa: da se mora dati akordantu možnost, da v akordu zasluži 20 odstotkov več kot v plači na uro. Ako bi akordant ne prišel na svojo temeljno plačo v delu na akord, se mu ista mora izplačati. Povsod je to v veljavi in povsod se smatra, da mora akordant več zaslužiti kot v delu na uro ali šiht, le v tovarni »Titan« je drugače. Plače moških pomožnih delavcev se gibljejo med 169—181 Din, kvalificirani zaslužijo do 217 Din na teden. Oni so izloženi vsem mogočim neprilikam (delo na prostem v dežju in blatu), tudi njim se vsiljuje delo v akord. Profesijonistov je zaposlenih okrog 65, plače teh so izredno nizke, od 65 jih je črez 30, ki sprejemajo tedensko po 252 Din, 20, ki dobivajo od 250—302 Din, plače ostalih so izmed 300—400 Din. le en sam zasluži 453 Din in le eden po 528 Din. V vsem so torej le 2—3 delavci (od črez 300), ki dobivajo za svoje delo toliko, da zadostuje za najnujnejše. Vajenci v podjetju tvorijo posebno poglavje. Podjetje noče priznati strokovnim organizacijam pravico zavzemati se in zagovarjati interese vajencev, ki jih je 50 po številu. Vajenci v podjetju »Titan« se uporabljajo za hlapčevska dela in kot pomožna delovna sila. Odvzeta jim je vsaka možnost, da se za čas učne dobe, ki traja 3 leta, nekaj nauče. Dokaz za to je, da tovarna noče uporabljati pri njej izučenih ključavničarjev in veliko je število mladih sodrugov, ki postanejo po končani učni dobi brezposelni, ker drugod kot ključavničarji ne morejo dobiti dela vsled neznanja v svoji stroki. Pod- jetje »Titan« jih noče. plačati po tarifi za ključavničarje in tako so prisiljeni delati po končani učni dobi kot pomožni delavci na montažah in sprejemati škandalozno nizko plačani akord. Kakor se podjetje zaveda važnosti vajeniškega vprašanja in poskuša si pridržati izključno pravico neomejene eksploatacije vajencev, tako naj tudi Zveza kovinskih delavcev spozna, da se mora organizirati vse vajence, da je dolžnost vseh starih sodrugov in cele Zveze, da se borijo za zaščito vajencev. Vedeti moramo, kakšno vlogo bi igrali vajenci v stavki in da je celo uspeh stavke brez vajencev dvomljiv. Kakor smo čitali v zadnji »Enotnosti« v dopisu s podpisom mladi boljševik, je bila pogreška v tem, da je vodstvo Zveze kovinarjev predolgo čakalo na odgovor tovarne. Cas med prvim pismom in drugim (28. IV. dva dni pred potekom kolektivne pogodbe), ki ga je Zveza sprejela od ravnateljstva tovarne, se ni izkoristil, to je nepopravljiva napaka, katero plačajo delavci. To je napaka, zaradi katere so sedaj delavci že nad tri tedne brez kolektivne pogodbe. Za uspeh pokreta je nadalje potrebno, da se pogajanja in intervencije vrše v prisotnosti obratnih zaupnikov in funkcionarjev podružnice, ne pa brez njih in samolastno. Delavci so zapazili, da je delegat Delavske zbornice Kopač prišel v torek dne 22. maja iz pisarne g. direktora Winklerja. O njegovem obisku g. ravnatelju ni bilo znano delavcem ničesar in ta delegat ni smatral za potrebno, da vsaj po končanem obisku zaupnikom, odnosno delavcem, o tem poroča. Tajnik oblastnega odbora kovinarjev, interpeliran od zaupnikov, je na seji istega dne tako postopanje delegata DZ Kopača zagovarjal s tem, češ to je potrebna taktika. Toda mi smo prepričani, da delavci, ki so volili delegate DZ in katero s svojimi prispevki vzdržujejo, take taktike ne odobravajo in jo odločno obsojajo. Javno mnenje in ves proletariat je na strani borečih se sodrugov kovinarjev v Kamniku. Proletariat bo in mora podpreti mezdni boj in boj za kolektivno pogodbo delavcev tovarne »Titan«. Delavci bodo v tem boju zmagali, ako bodo složno pokazali svojo moč in ako bo strokovna organizacija vztrajala na svojem stališču, ki ga je začetkom gibanja zavzela. Kadar se preti s stavko, se mora imeti tudi voljo in pogum, da se z njo prične, ako treba. Od kapitala s prošnjami in samo pretnjo ne bomo dosegli ničesar. Preidimo torej na delo z voljo in odločnostjo, da pod vsako ceno izidemo kot zmagovalci v započetem pokretu kovinarjev v Kamniku. M. B. Zveza delavskih iena in deklet v zvezi sTonetom Kristanom. Z. D. 2. D. je sklicala dne 17. t. m. shod v mestnem domu, na katerem je poročala tajnica mednarodnih zadružnih ženskih gildov Honora Einfildova iz Londona o mednarodnem ženskem gibanju za osvoboditev žene. Shod je bil precej dobro obiskan. Videlo se ie, da se proletarska žena zanima za proletarsko gibanje, primanjkuje le vodilnih moči, ki bi dale ženski masi ini-cijative. H. Einfildova je poročala o zadružnem gibanju v Angliji in kakšno mesto zavzamejo pri tem angleške žene. Naštevala je, v kakšni meri se vsled tega gleda na žene-članice: Skupne pralnice ji bodo olajšale trpljenje pri pranju perila, v dečjih domovih ji varujejo deco, v otročje kolonije pošilja otroke, ki so slabega zdravja, na razpolago so ji zadružne bolnice itd. itd. Mnogo je povedala predavateljica o angleškem zadružnem gibanju in žela je odobravanje poslušalk. Po končanem predavanju je predavateljica izjavila, da je pripravljena dati pojasnila na vprašanja, ki naj ji iih stavijo poslušalke. Ker se ni nihče javil k besedi, je izrabil priliko g. Anton Kristan, ker se je nadejal, da se mu ni bati medklicev med ženskimi poslušalci. Pojasnjeval je pomen konzumnih zadrug in njih bodočnost pri nas. Predsednica Z. D. 2. D. in z njo vse ostale odbornice so mirna pustile g. Kristanu, da govori za svoj žep, namesto, da bi mu odvzele besedo in ga pognale iz dvorane. Tako pa so pokazale, kako prijateljski odno-šaji vladajo med g. Kristanom in Z. D. Ž. D. in da vodi Z. D. 2. D. g. Kristan ravno tako na špagci, kakor SSJ- Lepo je govoril g. Kristan o razvoju zadružnega gibanja pri nas in poudarjal, da bo tudi pri nas tako kot na Angleškem, če bodo delavske žene hodile kupovat v konzum. Ni pa povedal tega, da pri nas ne bo nikdar zadružnih pralnic, dečjih kolonij, otročjih zavetišč, pa magari, če kupujejo vse proletarske žene v konzumu, dokler bo dobiček konzumnih društev požirala Kristanova banka, ki delavske konzume in tudi druge delavske institucije odira z velikanskimi obrestmi. Kako se naj pri nas razvija zadružno gibanje pod takimi pogoji, kako naj mislimo na vse ono, kar imajo žene na Angleškem? Tudi angleške zadruge so se morale boriti za vse to, in po dolgem boju jim je to uspelo, ker niso bile njih zadruge odvisne od takih pijavk in profitarjev, kakor so pri nas. Angleške zadružne organizacije dajejo in skrbijo za članstvo, pri nas pa so doslej od konzumnih in enakih »delavskih« institucij imeli koristi samo vodilni »delavci«, ki si postavljajo po par letih »dela« v konzumu svoje lastne trgovine, ki si postavljajo in kupujejo vile in potujejo na luksuznih ladjah po svetu. Vsi ti vodilni »delavci« so kristanovci in Kristan sam. Proletariat Slovenije je obračunal s Kristanom, zato je poskusil pri ženah, ker računa z njih nevednostjo. Toda zavedne proletarke ne verjamemo bankirjevim obljubam, samo preko bankirjev bo šlo zadružno gibanje naprej. Z. D. 2. D. pa naj si zapomni, da ne bo imela uspeha in simpatičnega odziva pri proletarkah, če bo šla po tej kristanovski poti naprej. Zvezala se je s slabo firmo, katera ji ne bo prinesla uspehov. V Z. D. 2. D. smo danes organizirane žene obeh struj v delavskem gibanju, socialistinje in komunistinje. Vprašamo vodstvo Z. D. 2. D. in ga pozivamo, da jasno odgovori: ali hoče z delavstvom proti kristanovstvu ali pa s Kristanom proti delavstvu. Od jasnega odgovora v junijskem »Zenskem listu« je odvisno naše nadaljnje zadržanje, ker slepomišenja v Z. D. 2. D. mora biti sedaj konec. Delavka V. PRVI JUNIJ. Kakor vsako leto, se tudi letos podajo delavci in delavke Trbovelj, Zagorja in Hrastnika na trboveljsko pokopališče, da na grobovih ss. Fakina, Frica, Zupanca i. dr. pokažejo svojo bojevno voljo proti fašizmu in reakciji. Ni še pozabljena prelila proletarska kri, niso še najdeni fašistični morilci in požigalci Rudarski proletariat nosi v sebi enako sovraštvo proti demokratom kakor proti klerikalcem. Na Zaloški cesti in Prvega junija so pokazali eni in drugi svoje »prijateljstvo« do delavstva. Vesti in beležke. = Zveza delavcev in kmetov se v Srbiji že vstvarja. Na kmečkih shodih v Valjevu in v Ralji, katerih so se udeležile velike množice kmetov brez razlike na strankarsko pripadnost, so kmetje z velikim navdušenjem pozdravljali naše sodruge govornike, ki so nastopili za bojevno zvezo delavcev in kmetov. Raznim poslancem ni bilo prav, da so na shod prišli naši govorniki in na vse mogoče načine so skušali preprečiti nastop govornikov DKRB. Toda kmetje se niso dali preplašiti in proti volji buržuaznih levičarskih voditeljev so jim dali besedo. = Na Kitajskem nastopajo ponovno rdeče revolucionarne trupe. Rdeče revolucionarne trupe so se pojavile v provincijah Hunana in Ninguana. Zavzele so že več mest, razorožile policijo in osvobodile politične jetnike. = S. Bela Kun v nevarnosti. Angleška vlada zahteva od Seipla, da s. Bela Kuna ne izpusti nazaj v Rusijo, temveč da ga deportira na kak oddaljen in utrjen otok. Tej zahtevi se je pridružil tudi Mussolini. Avstrijska vlada je stražo pred celico s. Bela Kuna podvojila, na sprehodih ga straži 8 žandarjev, ker s-e bojijo, da bi ga dunajski komunisti osvobodili. Akcija internacionalnega proletariata za osvoboditev s. Kuna dobiva vedno večji obseg. — Nova zverstva v zaporih. V zaporu »Ada Ciganlija« ni nič boljše kot v Glavnjači. Sodruga Šnajderja in Rade Vujoviča, ki sta obsojena vsak po 5 let, so pred nekaj dnevi krvavo pretepli, ker sta protestirala proti pretepanju drugih kaznjencev. = Obsojeni osiješki omladinci. Na razpravi 16. maja je bilo sojeno 12 mladim sodrugom in so-družicam, ki so bili obtoženi, da so člani Saveza Komunistične omladine Jugoslavije. 7 jih je bilo obsojenih po 1 leto ječe, 5 pa oproščenih. Proti sodrugom je pričal neki vrangelovec. Sodrugi so se na razpravi pritoževali, da so jih v zaporu pretepali. = Zdravnik »Glavnjače« dr. Popovič je bil obsojen na 10 dni zapora in 1000 Din globe, ker je v svojem odgovoru poslanca Kosanoviča razžalil. Na razpravi se je dognalo, da zdravnik v Glavnjači obolele res ne pregleduje, kakor je trdil sodrug Sima Markovič-. = »Plonkarstvo.« Poznani ljubljanski soc. patrio-tični žurnalist, ki pošilja ameriški »Prosveti« poročila iz Slovenije, je kot »izviren« dopis poslal »Prosveti« članek »Velika noč rudarjev v Sloveniji«, ki ga je prepisal iz 16. št. »Enotnosti«. Članek je dobesedno prepisal, samo na nekaterih mestih ga je po socialpatriot-sko prikrojil. CENZURA NAD POŠTO DELAVCEV TOV. »TITAN«. Delavci omenjene tovarne nam pišejo, da so pisma, ki jih sprejemajo, vedno poškodovana. Kot dokaz so nam poslali nekaj kuvert, ki so vse na enem vogalu odtrgane v dolžini od 1 do 2 centimetra. Vprašamo ravnateljstvo tovarne, kje se trgajo vogali? Na pošti, ali pa uslužbencih tovarne? Prizadeti. LASTNINSKA PRAVICA. Ker je »Enotnost« najboljši delavski časopis, smo tudi tukaj nanj naročeni. Ravnatelj tovarne si lasti pravico, da čita naše časopise, ker, kolikor nam je znano, sam ni nanj naročen. »Enotnost« št. 19 je jJrinesla izkaz o ogromnih profitih tovarne »Titan« za leto 1927. Še isti dan, ko pride »Enotnost« v Kamnik, je prišel g. ravnatelj v oddelek za izdelovanje orodja s časopisom v roi (ki ni njegov, ker ni nanj naročen) in začel praviti, da je to tiskovna pomota in da so imeli samo 1000 dinarjev profita. Pustite našo pošto v miru, ako pa želite citati naše delavske časopise, pa si jih naročite gospodje. Orodničar. ipLOŠNA GOSPODARSKA ZADRUGA »DELAVSKI DOM« V ZAGORJU OB SAVI sklicuje za nedeljo, dne 3. junija ob 9. uri dopoldne, svoj REDNI OBČNI ZBOR v rudniški restavraciji. — Dnevni red: 1. Či-tanie zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo predsedstva. 3. Računski zaključek za leto 1927. 4. Dopolnilne volitve načelstva. 5. Razno. — Načelstvo. ------ Potreba močnih in enotnih strokovnih organizacij. (Konec.) V zadnjem četrtletju 1926 je znašal povprečni mesečni zaslužek slovenskega delavca 960 Din. Za hrano (ne družinsko, marveč le za svojo), za samo hrano pa je moral potrošiti najmanj 356 Din mesečno. V teh dveh skromnih številkah je zapopa-dena visoka stopnja izkoriščanja, kateremu je slovenski delavec podvržen. V letu 1927 se je povprečna mesečna mezda še znižala, medtem ko se je mesečni potrošek za hrano, vsled rastoče draginje, zvišal. So pa še druga dejstva, ki jasno govore, da se bo izkoriščanje poostrilo. Iz poročila Delavske zbornice za Slovenijo (1925—1926), posnamem sledeče podatke, ki so dokaj poučni: »V Sloveniji se v poljedelstvu prebivalstvo ne množi. Ves prirastek prebivalstva sil! v industrijo in mesta, ki se pri nas počasi razvijajo. Letni prirastek prebivalstva, ki stopa vsako leto na delovni trg, znaša nad 6000 novih sil. Večji del tega prirastka se je pred vojno izseljeval. Po vojni je izseljevanje otežkočeno in v gotovih ozirih naravnost onemogočeno. Med tem se pa gospodarske razmere niso mnogo izpremenile. Nade o nagli industrializaciji Slovenije se niso uresničile. Vsled tega je na delovnem trgu prenapolnjenost, kakršne pred vojno ni bilo.« Možnost, da pride pri nas do kakšnega razmaha v industriji, je minimalna. Tak razmah je mogoč le v deželi, ki razpolaga s samostojnimi kapitali in z bogatimi inozemskimi tržišči, kjer svoje pridelke lahko prodaja in ki je tudi sama dober konzument industrijskih izdelkov. Takih tržišč Jugoslavija nima. Posest takih trgov je danes odvisna le od vojne. Ostali bomo, po vseh prilikah, v razmerah, ki se danes v njih gibljemo. Prirastek prebivalstva bo še naprej silil v industrijo; delovni trg bo prenapolnjen; konkurenca med delavci prvovrstna in imeli bomo najvišjo stopnjo izkoriščanja. Taka je prilično perspektiva za bodočnost. Da se ubrani največjega izkoriščanja, bo delavstvo prisiljeno prej ali slej stvoriti enotno strokovno organizacijo. Vse razmere, vsi delovni in življenski pogoji silijo delavstvo v tako smer. Ker je čisto naravno, da delavstvo stremi, četudi le podzavestno, po enotnih strokovnih organizacijah, ker se mora enotni izkoriščevalni organizaciji postaviti uspešno v bran le enotna organizacija izkoriščanih, ne moremo odobravati prakse, ki hoče strokovne organizacije usužnjiti gotovi politični stranki, ker je to v nasprotju z interesi enotnega strokovnega gibanja. Kadar govorimo o potrebi enotnega delavskega gibanja na strokovnem polju, imamo pred očmi sicer v prvi vrsti obstoječe organizacije, ki slone na razrednem boju, pa tudi vse ostale delavske in uradniške organizacije, ki služijo danes najnižjim potrebam meščanskih strank. Vse, kar je izkoriščano, se mora združiti. V to usmerjena akcija mora biti izvršena na način, da bo zmogla objeti vse proletarce brez ozira na versko in politično prepričanje. Taka akcija se mora izvesti in se bo izvedla. Pri tem pa ostane jasno, da kakorkoli hočemo doseči enotnost strokovnega gibanja, nimamo nobenega namena se ukloniti neproletarskim zahtevam reformistične birokracije. Enotnost strokovnega . gibanja je važna reč, ni pa za nas nikak fetiš. Boj za enotnost strokovnega gibanja je boj, ki stremi za tem, da spravi vse proletarske množice v okvir razrednega gibanja, da delavske množice mobilizira na polju razrednega boja. Kdor bi razumel gibanje za enotne strokovne organizacije drugače, bi razumel napačno. Take enotne strokovne organizacije, ki bi se zgradile zato, da služijo tej ali oni politični stranki in ki bi tej službi žrtvovale vse svoje poglavitne dolžnosti, take niso v naših načrtih. Pred seboj imamo položaj našega delavstva, ki je nad vse žalosten, ki zamore vkljub vsemu postati še žalostnejši. Ta položaj se da zboljšati le z resno akcijo vsega proletariata, združenega v enotnih strokovnih organizacijah. Tej potrebi in zahtevi se sme in mora žrtvovati vse, kar zamore biti temu gibanju na škodo. In če se izkaže, da na podlagi politike in prakse dosedanjih strokovnih organizacij ni mogoče doseči enotnega strokovnega gibanja, moramo biti pripravljeni, da zgradimo drugo podlago. Bilo bi nerazumljivo in skrajno škodljivo vztrajati na zahtevi, da se mora enotnost zgraditi na obstoječih organizacijah in obenem imeti dokaze, da je to nemogoče. Razume se, da te besede niso napisane samo za naše sodruge, marveč za vse, ki kakorkoli in kjerkoli delujejo na strokovnem polju. Kaj nam pomagajo liberalne, krščansko-socialne in tudi dosedanje organizacije, ako niti vsaka zase niti vse skupaj niso sposobne, da bi se lotile večjega gibanja. Niso sposobne vsled svoje šibkosti v številu članov in vsled še večje šibkosti, ki izvira iz pomanjkanja jasnih razredno-bojevnih načel, iz nerazumevanja razredno-bojevnih metod, iz politične komodnosti in iz duševne lenobe voditeljev. Strokovne organizacije zamorejo postati enotne in močne le, ako se vsi in voditelji še posebej zavedajo, da so za delavce, namenjene delavcem in da morajo v prvi vrsti služiti delavcem na polju njihovih gospodarskih zahtev napram delodajalcem, t. j. na polju razrednega boja. Organizacije, ki ne poznajo razmer, v katerih se gibljejo, ki ne vedo, kako in kam, niso nikdar bile in nikdar ne bodo za nobeno rabo. — Organizacije, ki iz svoje srede izključujejo levičarske delavce, t. j. najbolj požrtvovalne in najzavednejše elemente, so protide-lavske, ker kažejo, da se izogibajo posledicam razrednega boja. Vztrajati pa v obstoječih strokovnih organizacijah na dosedanji praksi, pomeni se boriti proti gibanju^za enotne organizacije, pomeni biti nasprotnik enotnega strokovnega gibanja. Enotnih strokovnih organizacij se ne sme šamo zahtevati, mora se tudi zanje z resničnim hotenjem delati, pripravljati jim teren, gladiti pot, da pride prej in lažje do njih. Pri tem se mora vsak zavedati, da organizacija ni sama sebi namen, marveč je le sredstvo delavskega boja, sredstvo delavskega razrednega boja, kateremu morajo proletarski organizmi žrtvovati tudi sebe, ako so v proletarskem gibanju balast. Med tem ko je velika potreba in ko se godi to gibanje za enotne strokovne organizacije, se na kongresih sklepa, da mora iz strokovnih organizacij vse, kar diši po levici. Kdor dela te sklepe in one, ki hoče strokovno gibanje prikleniti recimo socialistični stranki, ta se sam prostovoljno izloča iz enotnega strokovnega gibanja, sam ustvarja separatizem in razcepljenost in s tem jasno pove, da mu je enotnost tega gibanja prazen humbug. Z enotnim, močnim strokovnim gibanjem stopa v ospredje tudi odnos delavcev in njegovih organizacij do Delavske zbornice in obratno. (Uradniki Delavskih zbornic, kadar nasto-pajo v imenu teh poslednjih, naj ne nastopajo kot zastopniki političnih strank in če niso sposobni, da bi prenesli brez težav posledice banketov, naj ostanejo doma.) Ako bi imeli močne organizacije, bi bile intervencije Delavskih zbornic, delavskih in obrtnih inšpekcij, odveč in Delavske zbornice, ki danes pomagajo vzdrževati razcepljenost v delavskem strokovnem pokretu. bi morda krenile tudi v drugih ozirih na boljšo pot. Delavstvu se torej obeta še intenzivnejše izkoriščanje. Izkoriščanja se bo deloma ubranilo, ako si zgradi svoje enotne in močne strokovne organizacije. Delo za te poslednje je vsled tega nujno in mora premagati vse ovire. Toda delo za enotni strokovni pokret je boj, boj v vseh ozirih. V imenu tega boja pojdimo mirno na delo. Kosirnik. L. K.: v* Što gore, to bo!Je.“ (»Čim slabše, tem bolje.«) Sodrug urednik »Enotnosti«! V članku »Odkod mrtvilo in ravnodušnost med proletariatom« (3. del v štev. 14) si razložil lepo, kako je napačno naziranje »Što gore, to bolje«. Razgovarjal sem se o tem zadnje čase z delavci, ki se smatrajo za dekalistične pristaše, po raznih krajih, in videl, kako je to napačno naziranje »Čim slabše, tem boljše« v nekaterih še zelo ukoreninjeno. Pripovedujejo, da mora slovenskega delavca kapital še mnogo bolj tepsti, potem da se bo šele zavedal in da bo postal revolucionaren. Jaz sem to napačno mnenje pobijal in tolmačil tako-le: Če po razrednozavednem delavstvu udari kapitalist, oziroma reakcija, bo dalo tak odpor, kot se spodobi. Na primer reakcionarni režim prepove prvomajsko manifestacijo.* Kjer je delavstvo zavedno, kaj bo storilo? Ravno zato, ker je prepoved, bodo napeli vse sile, da bo shod čimbolj obiskan, da bo čimveč dosedaj še nezavednih delavcev in delavk nanj prišlo! Tako bodo storili zavedni proletarci. Kjer pa so nezavedni in nepoučeni, jim bo padlo srce v hlače, rekli bodo, da se ne da nič storiti in režim bo s prepovedjo dosegel svoj namen. In tako kot v tem primeru, je tudi drugod. Od zavednosti in bojevnosti delavcev je odvisno, ali udarec kapitala in reakcije proletarski duh dviga, oziroma ali ga tlači k tlom! Tako sem razložil svojo misel o tem vprašanju. Spoznal sem pa iz teh razgovorov še to, da naziranje »Čim slabše, tem boljše!« ni samo napačno, ampak zelo, zelo škodljivo. Kajti tak proletarec, ki misli, da je zavednost delavstva odvisna samo od tega, kako slabo se delavstvu godi, pride do zaključka, da bo že kapital s svojim bičem pripeljal delavce do razredne zavednosti in da zato nam ni treba čisto nič delati, ampak kar čakati in roke križem držati! In reči moram iz svojih izkušenj, da ravno tisti, ki najbolj govore, da je treba slovenskega delavca še bolj tepsti, da bo postal revolucionaren, najbolj roke križem držijo in so najbolj pasivni pri vsakem propagandističnem iti organizacijskem delu. To so ponavadi prave coksje pri našem delu; ponašajo se, da so dekalistf, pa ne delajo čisto nič med maso za našo bojevito proletarsko stranko in tudi v drugih delavskih organizacijah so pasivni; namesto da bj vršili potrpežljivo propagandno delo za dekalizem. celo očitajo delavcem, da ničesar ne razumejo. Jaz pa mislim, da ravno oni ne Razumejo, kaj je treba delati, da postane proletariat bolj močan! Naš pokret od njih nima nobene koristi. To razpoloženje pasivnosti, ki se prikriva z besedo »Čim slabše, tem boljše!« je treba pobijati in ga čim-prej iztrebiti. KDOR TAKO MISLI, TA NI DEKA-LIST! Prosim te, sodrug urednik, da te moje misli priobčiš, k njim zavzameš svoje stališče in po možnosti otvoriš diskusijo, ki bi še bolj razjasnila vprašanje, kaj nam je danes treba delati. Š. D. * Pisano še pred Prvim majem. Op. ur. * PRIPOMBA UREDNIŠTVA. Z veseljem smo sprejeli gornji dopis in z veseljem ga priobčujemo. Stališče, ki ga zavzema dopisnik napram teoriji »što gore, to bolje!«, je popolnoma pravilno. In v resnici: Naloge, ki danes. stojijo pred nami dekalisti, bomo mogli uspešno izvršiti le, če to napačno in škodljivo teorijo v naših vrstah popolnoma premagamo. Ravno zato, da se razčisti teoretična zmeda, ki vlada med našim delavstvom- v tem vprašanju, smo objavili razpravo »Odkod mrtvilo in ravnodušnost med proletariatom?« (E. štev. 12, 13, 14.) V tej razpravi je bilo rečeno, če hočemo našo nalogo zrevolucioniranja proletarskih mas dobro vršiti, moramo vedeti, zakaj so danes široke mase tako pasivne in apatične. Nato je bil v glavnih potezah očrtan poraz in upad revolucionarnega vala po svetovni vojni ter prehod k novemu oživ-Ijenju delavskega (delavskokinečkega) gibanja: karakterizirane so bile tri razvojne stopnje povojnega delavskega gibanja. Potem je biia v članku pokazana nevarnost nezaupanja v proletariat, ki vodi v oportunizem in nevarnost teorije »što gore,, to bolje!«, ki vodi v pasivnost. In zaključek je bik I ». . . mi moramo proti tem nevarnostim že [. v naprej mobilizirati mase; jih odvračati od na- I pačnili poti in jim kazati yravo pot. Čimbolj bomo f to svojo nalogo izvajali dau^Si. tembolj bodo iti tri mase sposobne za boj.« In: »Od našega dela med masami je torej v veliki meri odvisno, da se pospeši hitrost novega oživljanja delavskokmečkega gibanja, da bo proletariat zamogel dati uspešnejši odpor vedno hujši ofenzivi kapitala, terorju, reakciji in vojnim nakanam imperialistov, Zato: na delo med mase za dekalizem!« Sodrug dopisnik je sedaj tecnnja »što gore, to bolje!« še ostreje zagrabil in pokazal njeno škodljivost v še bolj svetli luči. In to je potrebno, kajti to teorijo moramo čimprej izlrebitf iz naših vrst. Sleherni dekalist se mora zavedati, da je njegova naloga vzgajati in učiti (t. j. revolucionirati) druge proletarce k razredni zavednosti. Ne bič kapitala, ampak mi, proletarska avantgarda, moramo revolucionirati delavstvo. Zato moramo zgraditi svojo bojevito proletarsko stranko iz najboljšega dela delavskega razreda! Zato morama aktivno delati v obratih na strokovnem,- polju, v »Svobodi« in vsepovsod, kjer se organizirajo delavci in kmetje. Nezavedne in zaostala proletarce moramo potrpežljivo in vztrajno prepričevati ter pridobivati za dekalizem KDOR TEGA NE DELA, NIMA PRAVICE IMENOVATI SE DEKALIST! Splošna Delavska Gospodarska zadru ga »Železničarski dom« r. z. z o. ‘z. v Lj nbljani. VABILO* Tem potom se vabijo vsi. člani eaxSruge na VII. REDNI OBČNI 2BOR, ki se vrši dne 10. junija 1928 v sa^ružni hiši, Marksov trg 2, s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva; 2. Poročilo nadzorstva; _ 3. Čitanje zapisnika zadnjega otičnega zbora; 4. Čitanje poročila revizorja »Z* veze slovenskih zadrug«; 5. Blagajniško poročilo. 6. Odobritev računskega zaključkj i za 1. 1927. 7. Razno. Ker je občni zbor te delavske us tanove zelo važer.', je dolžnost vsakega člana, da >. se istega udeleži. p* ačelstvo. Kapitalisti in.pokojninski zavod za nameščence. 16. aprila t. 1. se je vršil izredni občni zbor te vele-važne socijalne inštitucije. Na dnevnem redu sta bili dve izredno važni točki: 1. Razprava o načrtu zakona o pokojninskem zavarovanju nameščencev. 2. Izprememba statuta. S prvo točko se je hotelo načeti rešitev perečega vprašanja novega pokojninskega zakona. Kakor znano je v veljavi dosedaj avstrijski pokojninski zakon iz leta 1906. Razmere v novi državi pa kričijo po novem zakonu, posebno, če pomislimo, da se zavarovanje izvaja le na ozemlju Slovenije in,; Dalmacije. Tovariši nameščenci v ostalem delu države ugodnosti tega zavarovanja ne uživajo. Predmet druge točke je prav za prav zvezan z osnutkom zakona. Predlagana je bila sprememba člena 25, točka 7 veljavnega štatuta, da se število strokovnih edinic zniža na tri. Nimam namena spuščati se danes v razpravo predloženega in vzvojenega osnutka novega zakona, ki je plod posebne komisije, katera je rabila več let, da je sestavila ta elaborat. Nameščenci se ne moremo v naših bistvenih zahtevah zadovoljiti z novim zakonom, ki bo še daleč od naših elementarnih zahtev. V glavnem pa moramo poudariti, da je nameščenska delegacija dosegla, kolikor je mogla. Označbe vredna ugodnost je znižanje službene dobe od 40 na 35 let. Starostna meja se je znižala pri moških zavarovancih kakor tudi pri ženskih zavarovankah za 5 let. Ocena zakona, njegovih materijalnih vrednot in koristi za nameščence, posebej z razrednega stališča, potrebuje daljše razprave. Poudariti moramo danes le to, da so delodajalci lahko zadovoljni, ako se novi osnutek uzakoni. Povprečna premija je znašala dosedaj 12 odstotkov, po novem osnutku le 10- odstotkov, prispevki podjetniški dosedaj 55.35%, odslej 51.50%, nameščenski dosedaj 44.65%, odslej 48.50%. Sanacija zavarovanja nameščencev se torej le vrši formalno v številkah na račun in breme nameščencev. Posebnost osnutka je, da se premije izstopivšim članom ne bodo povračevale. S tem se hoče uvesti poklicno zavarovanje in preprečiti zlorabe s strani na-meščence v-zavarovance v. Pojm takih »zlorab« ne bo vedno na mestu. Posebno pri onih nesrečnežih, ki so vsled vedno hujše gospodarske krize v industriji in trgovini 'obsojeni na brezposelnost ne po lastni krivdi. Tudi to je sanacija zavarovanja na račun nameščencev. Ženske zavarovanke bodo prejemale povračila premij tudi odslej, ako se bodo možile. Značilno pa je,