PoStnina plaiana v gotovini Leto LM itev. 83. V Ljubljeni, v peteb IZ. aprila 1929. Cenn Din 1* Izhaja vsak dan popoldne, izvzemSi ncdelje In praznike. — Inscrati do 30 petit k Din ?.—, do 100 vrst Din 2.50, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. »Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 144.— Din, za inozemstvo 300.— Din. — Rokopisi se ne vračajo. — Naše telefonske številke so: 3122, 3123, 3124, 3125 In 3126. Davki ne bodo povišani Z novim zakonom o neposrednih davkih bodo deloma spremenjene davčne stopnje. tako da davki v nobeni obliki ne bodo povišani Zagreb« 11. aprila. »Novosti« objavljajo, kakor zatrjujejo, od avtoritativne strani iz Beograda naslednjo brzojavko: »Kakor smo iz poučenih krogov izvedeli, se bodo povodom oved-be novega zakona o neposrednih davkih v vsej državi izpremenile nekatere davčne stopnje, v kolikor je to v skladu s tem zakonom. Vlada niti od dalec ne želi, da bi se v kaki obliki po-višali davki, in do tega povišanja ne bo prišlo. Razume se, da so z ožirom na to tendenčne vesti v poedinih naših krajih, zlasti v Srbiji, kjer se z novim zakonom o izenačenju davkov, ki je bil sprejet še v bivšem parlamentu, uvajajo nekatere nove davčne oblike, izmišljene in ne odgovarjajo pravemu stanju stvari. Veljavni državni proračun je na popolnoma realni pod-lagi in temelii samo na onih rednih dohodkih, ki so bili doslej določeni. Ražen tega bo vlada z reorganizacijo administracije, zlasti s preureditvijo postav, ki zahtevajo večje izdatke, prihranila velike vsote denarja, ki jih bo v glavnem uporabila v pođporo pasivnim krajem in za Javna dela ter za zboljšanje gmotnega stanja državnega uradništva. Ko bo vlada resila vse tekoče posle in spravila državni ustroj v popolen red, bo imela dovolj časa, da napravi nacrte ter prične izvrševati velika investicijska dela: grajenje železnk, čest, meh'oracijska dela Hd.« Denami zavodi in Agrarna banka Konferenca med ministrom pravde in predstavniki bank. Zakon o Agrarni banki bo danes podpisan. — Beograd, 12. aprila. V kabinetu ministra pravdle se je vršila danes dop-oldne najs prvo konferenca med dr. Srskićem in Uzu* novićem, ki je odšel nato v avdijenco, da predloži kralju v podpis zako o Agrarni banki Min iste r pravde je sprejel nato za* stopnike denarnih zavodov, s katerimi je ra/pravljal o prispevanju bunk k osnovni glavnici Agrarne banice. Vsi navzoći pred* stavniki, med katerimi je zastopal sloven* ske dename zavode direktor Ljubljanske kredine banke A. Tvkač, so izjavili svojo prrpravljenost, da prevzamejo odpadajočo kvoto. Subskripcija delnic Agrarne banke bo razpisana že prihodnje dni takoj. ko bo objavljen zakon o Agrarni banki. Trocki bo moral ostati v Carigradu Nemška vlada je odklonila njegovo prošnjo za naselitev v Nemčiji, ker se boji, da se ga ne bi mogla več iznebiti — Berlin, 12. aprila. Na včerajšnji ^en je ožji odbor nemškega raini>trske-sa sveta sklentl od kloniti prošnjo iz-gnanega boljševiškejca voditelja Tro-ckega za do voljenje njegove začasne nastanitve v NemCiji. Kot vzrok temu odklonilnemu stališe u navaja preveliko razburjenie javnost! in možnost komu-nističnih izgredov ob prihodu Trocke- ga. Dajjc naglaša, da ne tnore nuditi Trocki nobenih garancij, da ne bi pri-čel v Nemčiji s političnim propagandnim delom ter i izrabl]anjem gosto-Ijubia nemškega naroda. Ta ne bi ime! v tem slučaju skoraj nobeoih izgledov, da ga odstrani iz NemČije, ker bi ga najbrže nobena evropska država ne l«otela več sprejeti na svoji teritorij. Kako resu je Kumunija manjsinsko vprasanje XA*SEDMOGRAŠKEM NE SMEJO NIKOGAR SILITI, DA GOVORI RUMUNSKO — URADI MORAJO S STRANKAM1 OBČEVATI Vj \7JIHOVEM JEZIKU — Bukarešta, 12. aprila. Rumunsko no* i ran je ministrstvo je izdalo odlok, s kate: rlm odreja, da se morajo na Sedmograškem nemudoma odstraniti vsi napisi po javnih lokalih, v katerih se prebivalstvo pozivlje, naj govori samo rumunsko. Dalje je nara* čilo vsem podrejenim uradnikom, da mora* jo pri obCevanhi s strankami uporabiJati nzih materinŠčinG, ako stranke ne žele jgjo* voriti rumunsko. Ta odlok je izzval veliko zadovoljstvo med sedmograškimi Sasi in sekelskimi Madžari, ki vidijo v tem dokaz, da hoće Rumunija izvrševati napram na* rodnim manjšinam \-se obveznosti, prevze* te po mednarodnih pogodbah. Za šest strelov 7,500.000 Din Odškodninska zahteva za potopitev parnika »Imalone Amerika bo plaćala. — Wa&hiii£tOfi, 1.?. aprila. Po vložitvi kanadske protestne note proti potoprtvi !ad- je »Imalone« se je informira! washinston* ski zmiani ©politični u rad, pod kaki mi pogoji >i bila pripravljena Kanada posredovati pri •kvidaciji tega neprijetne-ga incidenta. Ka- ipdska vlada te neoficijelno sr> oročila, da zahteva predvsem povrnitev uastale škode, ki |e cenjena na 7,500.000 Din. Kakor ra-grotavliajo washinfftonski diplomatski xrogi, bodo Zedinjcne države poravnale to škodo hoteč se tem likvidirati afero, ki bi sicer zamosla še zelo pooštriti odno-šaie med Anglijo in Zedintinimi državami. Ogromen gozdni požar v Franciji SO kv. m. gozdov v platnenih. Dva velika požara v — Pori/, \2. aprila. V goz vse hiše ogrožene. Med prebival* stvora vlada velika panika Skoda, ki jo je požar žc povzročil, je ogromna in se ceni n« mnogo mHijOĐov. — Ogenj se še vedno širi. — Berlinu in na Dtmaju« — Berlin, 12. apiila. \' Iekarni Askania v Span-datru se je včeraj pripetila eksplozi* ja. Lekamarjeva žena je v kopalnici čistila i benzinom razno obleko. Poleg sebe js imela odprto steklenico s 7 litri beneraa. ker je gorel plin v peči kopalnice, se je kmalu vnel izhlapevajoči bencin, zaradi če* sar je eksplodirala ćela steklenica. Učinek je hil strašen. 2ena je dobila opekli-ne po vsem telesu. Eksplozija je bila tako moćna. da je razbila vsa vrata in vsa okna ter uni* čila skoraj vso operno v stanovanju in Iekarni. Povzročena škoda je zelo velika. 2e* na, ki je dobila hudc opekline, je bila pre« peljana v bolnico, kjer pa je podlegla po» §kodbam. — Duruij, 12. aprila. Včeraj opoldne je nastal požar v kleti kavarne Heinricbshof. Gosti oblaki dima, ki so se pričeii valiti iz kleti, so preprečili ves promet na Opern* ringu. Pri gašenju so se zastrupili Stirje og* r.jegasci z zadušljhimi plini. Gašenje jo bilo zelo otežkočeno. Na Opernringu se je zbrala ogromna množiea Iju-di. ki je od da* Iec opazovala akcijo ^asilcev. Promet je bil veC ur ustavljen. Amnestija davčreih prestopkov — Beograd. 12. aprila. \a predio^ fi-nančnejra ministra in po zaslišanju pred-feednika ministrskega sveta generala 2iv-kovića je kralj včeraj podpi©al zakon o amnestifi hi aboliciji prestopkov po zakonu o neposrednih davkih, taksah, troSa-rinali in carinah. Zakon obsa^a pet členov ter stopi v veljavo, ko bo objavljen v i Službenih novinahe Nadalje je kralj na predlog finančnega tninistra podpi«al ta-kon o izpremembah in * iiCpopolnitvah zakona o državni trošarini, taksah in pristojbi-nah od 27. j unija 19*27. Izpremembe so zelo obeežne. Novi zakon, ki obsega 16 cie-nov, bo stopil v veljavo 13. t. m.t raxon določb. o katerih zakon ?ani dingače do-loča. Izvedba pirotskih sklepov — Sofijft, 12. aprila. Včeraj ob 9. dopol-dne se je vršila v vojnem ministrstvu seja delegalov pirotsko. konference. Udeležili eo se je polkovnik Popov, Karadžov, Manoj-lov, kot zastopnik vojnoga ministrstva pod-pclkovnik Cenev, kot zastopnik finančnega ministrstva pa načelnik carinskega oddel-ka Ivanov. Konferenca se je bavila z izđe-lavo pravilnika za izvedbo ?klepov nirot-ske konference. Rekonstrukcija nenške vlade — Berlin, 12. aprila. Državni predsed-nik Hindenburg je odobril predlog kaace-larja Mtillerja za spopolnitev vlade s tremi novimi centrumaškimi ministri in podpisal ukaz, s katerim pre^ema dr. \Virth mini-strstvo za zasedena o^emljsL, poslanec Guer-rard ministrstvo pravde iu poelanec Steger-wald ministrstvo prometa. Istočasno je sprejel državni predsednik ostavko doseda-nnjega ministra pravde dr. Kocha, ki bo prevzel neko drugo važno funkcijo. Borzna porodila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 2^^475, Benka 13^075. Br«$cjj 7.9063, Badim^e&a 9.923S. Ca-rih 1094.4&-.1097.40 (1095.90), Dmwj 7.9817— 8.0117 (7.9967), Loadon 276—276^0 (276.40), Nevy«or3c 56^2, Pariz 22144-^23.44 (222.44), Prasga. 1«.!O—168.90 (168.50), Tnst 296.03. Efekti: Cel&a 158 đea., Ljubijanska kre-dfftna 133 deo.. PraStcdaoca 850 den.. Kreditni zavod 170 d*n., Vcvčc 120 den., Raše 250—J60, Kranjsfca Lnremaihen. deloma pa tixJ: iz železniško tehničnih ozirov neprikladeru Prevladalo je mnenje, da bi bilo baš zaradi železniško-tehničnih ozirov naj-lx»lj pripra\"no. ako bi se carinarnica zgradila za kolodvorom na Dovozni cesti, kjer je dana večja možnost za preureditev železniŠkih tirov v svrlio premikanja in sortiranja vagonov. Do uresnicenja tozadevnih načrtov zaradi raznili ovir ni prišlo in se ;e končna rešitev zuvlačevala do zađnde-ga časa. Na včera^nji konfererKl za-stopnikov gospoda rskiii krogov ter železnišTce in>rave z zastopniki mestne o>bčine ni generaJnkni direktorjean carin dr. Smidam pa je bil dosežen konč-ni sporazum o zgraditvj nove carmar- nice na Dovozni cesti. Nova carinarnica se bo po tein dogovoru zsrad'la na Dovoz.rii cesti bolj prot; jugu. kakor je bilo prvotno nameravam), \ blizini Zii;;)an-Čičeve jrramozne ::,me. Tam, kjer se konca strmi Je! s^danje l>o-vozne ceste, bo stalo carinsko poslop-ic, nekoliko proti Doiaa.Kki cesti pa se bojo zgradila sklaJ'Šča za car.usko blago. Carinarnica bo segala od vrh onienjenega klanca tvi do \ agon>ke delavnice. ki se naha.ia ob l\o\ o/ni cesti. Ta s.porariim je bil dosežen z ori-nom na železniško prometne rdtmtrc :n potrebe in z o/.irom na potrebi) lo-čitve carinskega blagu od oftalega. V tem oziru se smatra omcTreni pro^tt r knt naipripravne^ . Na včera^snji konferciK.*: ie ffla v tem podedM ureaena situacija, sedai pa se imaio izdela»ti še podrobni nacrt'. Naravno je, da se podrobni nacrti nišo nK)gli izdelati pre;, dokler n-i bi dosežen načelni sporazum med prizade-timi činitelji. Kakor otmenjeno, je s tom sporazumom dana nn eni strani nv"1?-nost lazje preureditve železniške postaje, na dmgi pa bo ornogočer*) :e-o vi rano carinjeinte prhađajočeza b!n-Zd, ker bo imela carinarnica i>>\ ^cm svoje železniške tire. Seveda se bo Do vozna cesta i>r-inerno preure-dila in tlakovala. Dela ^e bodo Izvrsevala posto'pnjema in se bo ž njimi pričelo tak oj. ko bodo izvršen! podro-bn: nacrti. Za prva dela je dolo-čenih že 10 milijomn d:narje\r. Ker je vprasanje cirmarnice serepotret>nc rxnrc ct-rinarn ce, ki bo ođ&vvzTlala. v«em n-htovdm prorn«ta :ti u )^pojar^ki1i kro-ffov. Koin ogrožajo strupeni plini Iz starih zalog nemške vojske so začeli uhajati strupeni nfini, ki ogrožajo vse mesto - Panika med prebrvalstvom — Kdln, 12. aprila. Tu vlada velikansko raiburjenje zaradi od krit ja velike zalose še izza časa svetovne vojne spravljenih sJrapenin plinov. ki so pričeii uhajati iz plinskih gazometrov. Kolnskl župan se je brzojavno obrnil na ministrstvo za narodno obrambo v Berlin ter zahteval, da posije takoj tehnične čete, ki bodo odstranile zaloge plina ter jih prepeljale na morje in uničile. V svojem brzojavu opozarja na \elikan-sko nevarnost, ki preti Kolnu pred zaplinjenjem s strupenimi plini in se sklicuje na lansko plinsko katastrofo v Hamburgu, kjer je bilo v sličnem primeru zastrupljenih preko 100 oseb m je obstojala najveCia nevarnost, da bi pokrili oblaki strupenega plina >e> Hamburg iz zadubili v par trenutkih na desettisoče prebivalcev. Ministrstvo za narodno obrambo je takoj doposlalo specijelne čete ter je priča kov a ti, da ho v teku dneva glavna nevarnost že odstranjena. Med prebivalsttom .Uida veliko razburjenje. Mnogi so pobegnili iz mesta. Revolucijonarno gibanje v sovjetski Rusiji Naraščafoče nacifonalistično - separatistično gibanje muslima-nov. — Upor proti sovjetskim oblastetn. — Carigrad, \2. aprila. Iz Baiuma poro-čaio, da se vedno bolj širi nacijonalistično separatično gibanje muslimanov v so^jct-ski trsTiskavkaški repuMiki Atvšaziji. To sr-banje prehaja že v d;rekten oborožen od-por prati bovjetskih emisarjem in fu-nkcijo-narjeni v posameznih sovjctili. \'cdno pus;n-steje se čuje o atentatili, pobojih in umorili sovjetskih iunkcijonariev. Kmctje, ki iih vodiio turski asitatarii, kateri prcn>o\'cdu- jejo med iujttm potrebu zUruiiue \ \eh muslimanov s Turpijo, se oNvožu.^eio \cr jjVTio napađajo boljševike. Posebno i,;^r-čenje vlada proti m!a!-jle%'iko;n. ki poskušajo širiti med pravo\ern'-* ...... ' —.i- n; brezvcr?»k(> jJ>an'e. Soviet^^ , ,• v ve&frih skrbeh in >• odredila kondiiJ^n-fn tifli^kc sarnizije, d* /, \scrt;i vrcjs:\i uduš; uporrjiJko cibaire t*- imV^or; nex^-dovoline AMnd :c. Bolgarija in manjsinski problem Zascrto narodnih manjšin naj bi prevzelo Društvo narodor. Posebna spomenica makfedonstvufušcih — Sotija, 12. aprila. Bolgarska vlada ;c azdelala spomenico, o vprašanij narodu:!i manjšin, ki jo bo izročila 15. trn. odboru tioiice Društva rurodov. V tei spoiTjeiLci se govori samo načelno o narodnih man'-šinah, omeniajo pa s« vse dosedanje sro-.r.enice, ki jih ic bolsarska \ladu Že pos!a;a Diustvu narodov. X s-pomenid se izr^ia obžalovafiie. da se Bolgarska ne more reJ-nim potom obraćati na Društvo narodov u. zaštito svolih pravic, vendar pa bi bila zadovoljna, če b; Društvo narodov vrelo v pretres njene zahteve. Đolsmrska vlada piedla&a, na.i nc skrb za narodnent dam,** ne po\eri Društvu n^iodo\. ter izr*/i mnenje, da bi hita taka re&fev tega vpr:*. sanja nijpr^\i ncisj. Bo!^ar>kj smatra, tU predstavlja to vpraianje stalno nevarno^r, ker se ne nudi taka pravična rešitev. k bi \>eviran.vko xado\ ohevata. Posebne >po~ menioe so izJe!a'i ;iU. riakedonski uaciio-r^Ini Af>mite ter di't>rušk4 in tracii^ku <»r-w..-m/ad a. I^epuraciie ten organi/* „> ^o 2e odpotvale v 2enevo. da izroče tvoje posebne spomenice Društvu narodov. Stran * »SLOVENSKI NAROD, dne 1? aprila 1P?9. Stev 83 ZKD priredi začetkom maja prosvetni dan Namcnjen je predrsent poročilom o reformi prosretacg« ckla, debati o njej ter resotacijaoi* Direktor Jug, predsednik ZKD Ljubljana. 12. aprila. Doscdanie izkušnje in> pokazale, da je treba -prosvetno de!o v naSili drustviii vr vsch panogah racionalizirati. Društva naj bi se poslu^evala tistih prosvetnih sredstev, ki so najuspcšnejsa (<-kioptičiia predavanja), m tistih me tad deki, ki obetalo naivce učinka. Dosedaj so živela društva prcvej vaše zaključeno življenje in so ■posvečala premalo pažnje izkustvom, ki so si jih pridobila druga društva, ter izsledkom znanosti Ijudsko-prosvetnesa dela. Nemci 11. pr. ima-jo posebno zavode, ki se bavijo s proučavanjem knjižništva in obširne monografije o vseJi panogah ljudske prosvete. Potreba po racionalizaciji prosvetnesM dela se kace pri vseh narođih. Ljudsko-prosvetno delo se ruzmotriva s psihološke^a in s čisto tclinl.šikejta stališea, dalje se vrednoti s širokih kulturnih perspektiv, skratka. vodi se račiMi o prosvetnem delu na sodobni, kulturni stopnji ustrezajoči način. Pri nas se vse to vrši v zelo skromnern obsegu. Sistem in metode nasesa prosvet-nega dela se ne razlikuiejo dosti od tistih pred ?0 ali 30 leti. Se vedno imamo v nai-ve-Oji časti tradicijonalne društvene veselice ter priloinostue večere; re-đka so predavanja. Podana je torej živa potreba po uved-bi novih sredstev in ine-tod v naše prosvetno đclo, kar zahteva končno tuđi dosti tečji in bt>ij komplicirani ku-lturni položaj, kaleor je bi! oni pred desetletji. ZKD bo radi tega zbrala v Liubljani začetkom maja zastopnike vseh na&h kulturnih društev in vse ljudsko prosvetne delav-cc na obširen razgovor o vseli perečih ijudsko-pTOSvetnih vprašanjih. »Prosvetn: dan«, kakor imenuje 23KL> to svi>jo prire-d:-tev, ne bo imel manifesiacijskega značaja, ker bo namenjen pred vsem poročilom o reformi prosvetneiu dela, debati o njej m resolucijam. Program prosvemesa dne ic v y,!avnem nasleduji: Na občnem zboru ZKD se bosta vršili dve veliki predavanji. in sicer o pomenu narodne prosvete in o problemu naše knji-j;>\ ki mu bo prosvetni dan posveti! posebno pozornost. Ostali čas bo posvećen delu v strokovnili ods^kih, kl bodo obravnuvali na-slednje feferure: I. Splošnl odsek. a) deloviil program in sistem ZKI> v Ni/uii bodočnosti; b) gospodarska stran našega dela. Sanacija naših domov; c) vprašanje našega tiska (Prosvetni glas-ni a) ; d) ZKI> in Sokolstvo. II. Dramski odsek. a) problemi podečelskiii udruv: b) kaj naj igramo v prihodnji sezoni: c) telmična vprašurt.ia malih rdrov; d) dramatski tečaj i. IH. Umetniški odsek. a) v!oj;a sla^be v prosvetnem dtlu; b) naloge kulturnih društev glede upo-dabljajoče umetnosti in njih organizatorična oblika; c) potujoče umetniške razstave. IV. Mladinski odsek. a) vloga mladine v prosvetnem delu; b> naša mladinska društva, nii-li cifii, delo in reforma; c) organizacija kmetske, dciavske in obrtniške mladine. V. Knjižnlčin* odsek. a) enotna organizacija nabili krnžtrc: b) naso podcželske knjižnice: c) problem naše knjige. VI. Tehnični odsek. a) Izpopolniiev filmske centrale: b) naši kinematograf:: c) tehnična izpopolnitev našega prosve*-nega dela; J) ZKD in radio. Za prusvetni dan vlada posebno na deče-': veliko zanimanje in razumevanie. Besedo imajo naši čitatelji Pasja nadlega l'iš^jo nam: V veerajšujeiu NarodiK čitamo po ročilo o zdravstveneni stanju Ljnb-l.,ane v zadnjih desetih letih. \' lem {»or>-eihi je izražena skrb. na k:i!< način a:ij 1»I »e odpraviia |»:i.-ja nadlega, ki ogroza ljubljanske prebivtilc«* ml dne tlo dne bolj. — Nir lažje^a k')t to. Evo nasveta: Mestni magistrat na] že od 1. juuija t. 1. jK>viša pasjj ti*k*o t>d letnih ](K) Din na letnih 1200 l*in. roklieni lovci naj tuivajo prinierno olaj^a-vo, |>«i euvajli na verigi pa naj bodo takse prosti. Vsi pritepeni p>i in oni brez pastu bi bilo treba raz-deliti v **|>losneni v dve kategoriji, v eni bi bili lovski psi, cu-v;iji in psi plemenitih pasem, ki jih iniMjo la-,tniki veilno pri »ebi in ki uikogar ne liiullp^ujej«, v Uru^i pa psi, ki se klatijo vecinom;i hrri gospodarja po mestu, ki (»nd-lejfLijejo ljudi in t« kuterimi ima niestna ob-čitia samo nepotrebne stroške, ker širijo nesuMiiO. Za pse ilruge kategorije bi bilo treba poviSnti pasjo takso tako, da bi last-niki bolj pu/ili na uje ali pa bi jih opustili. Ako niauistrut to fitori. bo pasje navili1^ takoj kouec. *"'e si pa magistrat zaradi par ljubitelje v psov ne u pa tega storiti, naj izda veliki župan tako naredbo za vsa m^i-ia. trp*3 in vaši svojega podrocja, saj .ije ra^ja nadknza na kmetih se večja, kot v Ljubljani. Skrajna narodna mlačnost I riiover in industrijalec /, Ciorenj^k^a \\a\\\ piše: Da smo v z-uuanjeni svetu t*»ko malo upoštevani. da se smalra se ilanes na* narod mnnj vrtMlen kot druin. stno v |H}glavJtneui krivi sami. Kako na« bo upo-steval svet. ko smo nezavedni in niti Joma ne upaino zahtevati. a zaf-rdi raz.vijati razni \)i>~ lilicrti prepiri, so fte tujci, ki so bili še pred vojno in med vojno naši najvecj« nasprot-niki /.opel sneli krinko iu pričeli pač tako. J^akor pred preobratom, ko smo še jačali pod t uji ni jarmom. Nišo se vec brigali, >eli so dopisovati vsem našim trgovcem samo v nemščini in ćelo madžarska piema priha-jajo v naše kraje. Posebno židovski trgovci iz Bačke in Baranje redno dopisujejo v naše kraje samo nemško. Navadno je na kuverti nemSku firma in seveda tuđi vsebina pisma je nem^ka. Slovenski je označen samo naslov, v čas ih pa še ćelo to ne. Nifc ni redke-£», da čitamo na pismih prihajajočih iz omenjenili krajev kot namembno niosto Krainburg, Kronau, Assling itd. To je bre/-obrirnost, ki mora žaliti vsakega zavedne-ga Slovenca, posebno že zaraditega, ker so ćelo ponudbe, od katerih gotovo nismo c^d- visni, pijane v nam tujeni je/.iku. Vevina naših Ijudr pa jo danes še vedno nuvaJL'iia hlarn'evat! iu si steje t-elo v tast, ako mora » takimi Ijudmi dopi^ovati v tujem jeziku. Naši Ijudje si najamejo eolo tuje uradntke. ako nišo sami sposobni nemske^a jezika, ki odjedajo našim zavednim Ijudem vsakiiit'ji kruh. Skrajoi eas je, da se to neha. Bila bi to dolžnost tuđi državnih oblasti, da tnko omalovažavanje našeiia jezika prepreci,\t. še bolj srmotno pa je dejstvo, ki smo ca uizotovili pri raznih naših slovenskih pod-jeljih, tako n. pr. ćelo v Kranju, da nek.-i firma korespondira z \semi odjemalci !/ven Slovenije in to tuđi v naši državi, ere, posebno pa operete, mi dovolite, g. urednik, da napišem nekaj vrst v rubriki »Besedo imajo naši čitatelji«, o kritiki napram g. lličiću kot gostu naše opere. Prvo gostovanje g. Ilicića je bilo v 0}->eri »Manon*. Že tani je pokasal, da ni tenor baš velikega formata, kot ?© tuđi ni izkazal. Kritika mu prizjiava lep glas, posebno £a pa še hvali v visini, katero da ima >mo-gočno: iu jo >. jemlje « sigurnostjo:. Ne onionja \m tu, kako mučno deluje na ubčin-stvo, njegovo s^ibanje«; £ telesom ko >jem-ljec to >siuurno visino ! Iako tuđi v >Or-men in >Tosci . S tem večjim zanimanjem smo uato pri-cakovali nastop gosta v opereti. »Poljska kri ; kritika . . . j>oka&al nam je nekaj veleniestuega. Kritika tu ni pravilna. Že v 1. dejauju nam je pokazaI. da pretirava, a v drugem, nas je pa vse skozi dolgofoeil. Nato >Grof Luksemburški«. Ta partija je njegova najboljša od vseh njegovih dosedanjih nastopov, sicer nam |^a tuđi tu ni pokaza I nič >po5ebnega* oziroma sve-lemoptnegac. ^edaj pa »Uajadera<. Tu j« bila kritika uajmanj pravilna, že samo kot pojava je nnpravil neugoden vtt*. Pevski bi še uga-i»U nikakor pa ne igralski. Med drusrim pravi kritika, da je izvrsten igralec, o če-raur pa selo dvomimo. Je to, da kaie »nekako lenobno prezirljivost« ne bo v redu, najmanj pa za takega-le princa, katereinu so dali priliko »spoznati evropsko kulturo*! Da je pa post a vi 1 kakšno > figuro, vroSega temperamenta, velikomettnega štrma< pa še ćelo ne drži. In da je publika po pred-ntavi prirejala tako >£ivthn#< ovaoij«, pa tuđi ne drii, vsaj nj«mu ne, paj$ pa vsein drugim io posebno ge. Poli€evi, ki je to tuđi v polni meri zaslužila! 3>Bajadero< kot tako, niifliin, da j« ua« novo naitudiral. Uavuo pri tem je p« po-kazati, da *o za nj. le klasične vloge. ne pa moderne operete! S tem te mi zdi pop*»lrioma odveč, (l# j# ie ravno g. ^o»t na razpolago) l'm migazi-rati, tako la opereto, kar je pa v gtavn»*niT tem manj za opero! Zakaj •• iiledališl^a uprava in kritik^ tako potegujeta zauj. mi tuđi ni razumljivo. Na primer: Prvo gostovanje jr. Hi?i^a so nam oznanjali po>ebtii rdtt'i letaki, ko je pa pred kratkim gostoval ruski tenori>t g. Vitine, ki je napram g. IliČiću ntravo^t svetovna klaaa. >o pa omenili samo po ča* sopisih in običajnih letakfb in *p to tako površno, da smo komaj opoxili, dn inwmo gOciU. Ravno tako hladna napram njemu ^e bila tuđi kritika. £ak*j. u« *enn a iema v»e to tuđi ne. Tako «e mi z*ii tuđi neumitno, da Li se uprava dogovorila x »J. llifićem gl^i« an^aimana. Zakaj bi ravno pri na$ .mo. rali« imeti nekoga, ki je taž^l svojo karijero, rivno pri uae. pa je puatil -voja naj-bc»]j*a umetniika l^ta. v tujini; moria ix usmiljenja ali ir hval^inosti? Jasno se pa vidi da ^rf* upruvi, kot kritik;, mnogo leieče tu tem, da bi pridobila publiko saui, kar *•» jima utegiit* potrwiti, toda \t larasoo. ^aj vh vemo, da v*»'ia nova meli; *«hk» n^kaj ča»ii dobro y*o-m**ta! E'len \ itu*nu nuiugih. Zagonetka umora šoferja Miatovića Moritoc Lerinc yt psihopat in veruje, da tfa usoda preganja Tajinstrena vloga številke 9. Senzacionalni umor ^oferj.i Mialovi<:a [** žr vedno nepoja^njen. Preiskava se naUn-ljuv<\ toda doslej ni odkrila nobenih noviii momentov. Glavnu vprasanje, ki bi poj,<<-nilo, zakaj ,p niorilec svojo irtev na lako nenavadrn način umoril, je £e velika zagonetka. Tuđi zasliševanje morilca Enivrika Loreura ni pojasnilo motivov loga ^tra^ne-ga zločina. Po aretactjj je moriler Lerinr prebil prvo noc v naporu novosadske policije. Na-»lednje jutro ga J<* za5lišal ^<*f defektiv»ke-ga oddelka Uadin. Policijski organi to tim deloma odvz,eli okove in ea daUtilo^kopi-rali. Naredili m* dve daktilografiji, cuo za novosadsko policijo, družio pa za beograj-sko. Psihopat Y*e podrobnosti in preteklo^t morilca Miatovića priča, da je psihopat. Ko je hi val v Senti, je bolehal ua huderu pljučueiu ka-tarju. Njegova »tara mati ga je zelo ne;jo-vala. Lani se je sam javil v podoficirske letaUko Jolo v Petrovaradinu. liil je ipr^jet. toda dvakrat je pobegnil iz čete. a. t. ui. je pravil svoji stari materi, da je sanjat o tren crnih pticab. ki >o ga obletavale v sobi, kar pomeni, da se um bo v kratkem uekaj pri-petilo. Imel je fantastične nacrte. Hotel je v AFriko, da bi kopal zlato, potem v Am^-riko. da bi postal co\vboy. Po svojem jtn-rrjn ooetu je podeaktiloyraNki policijski seznam. v katerega so vpitali l-^rinca. ima Številko 4e vnaprej ucanem. Kako je bil umor izrTŠen Ko )c šoter avto pt>pra\ il. se je pripc? Ijal iz Novoga Sada šef policije in po/val &oferja, naj se vrne z morilcem na kraj. kjer je bil umor izvršen Na dotičnem kra* ju je Ltnnc natiiuno poka/dl. kje in kako je umorii Miatovića. Corić je sedcl ni sofe rski prostor avta. Detektiv je i*prazml samnkres in ga da! morilcu, češ. naj poka» ic. k.iko je umuri! Miatovića. Lerinc je mir* no p kaza), kako je streljal s svojega se* dc/a na ^oferia. Po prvem s: rtiu je Miatt>* vic umahnil na sede/. Natu je mnrilcc ^e trikrat ustrelil nanj. A\ to je \o/i! kriiern kra/cm po cesti tn bi se kmalu prevrnil. T©dai je morilec prijel ?a volan in avfo zopet spravil v red. Ko je ugetovi!. da le žrtev mrtva, jo je zavlekel \ iarek in »e odpeljal v avtu naprej. Prva noc v čelici Prvo noČ je morilec prebi I v čelici novo« sj»d*ke policije »kupno / nekim mladim de* linkventom, s katerim se je pogovarjal po* polnoma indiferentno. Po tem je apatično prepcval pesmi in konvtio je /aspal. Od -. ure zjutraj je trdno spal. Ko so ga zjutraj fotografirali, si je popravi! krtvato in rekel polica ju, na i mu irprasrni iepe. da bo imel leno linijo. Po fotografiranju ga je zasli»*e» val šef novosadske policije nad d^ e uri. Lerinc se je vedel TK>polnomt apatičnon Ko je sedel k mizi, je v/el nekaj »vinčenih krojjlic. ki so bile na mui, in se je t njitni igral. Ko so >id noviiiarji vprašali, kako je pre* stal prvo noć v čelici, je odjjovoril, da relo dobro. Na vprasanje, če ga tie peče ve^t, je odgovoril pn> kratkem pretnišljevanju: Zakaj bi me pekla vest. sai sem moral to storiti. Ko <£\ je detektiv vpratet. fakaj je izvrril umor v bli/ini mesta in ne kje daleč v okolici, kjer bi 7loćina ne odkrili tako hitro, je odgovoril: — Sa i >em komaj ča* kal, da sem streljal. Oddal »em prvi stre! in pogodil »oferj'a v jilavo. l'strelil sem na* to nanj Se trikrat Pri tem s« je morilee smejal. Duševno abnormalen Policijski zdra\nik dr. Čremov je takoj ugotovil. da ima zločinec nenavadno moćno utripanje 2ile. če se delj ča«a povori r njim, se Jbbi takoj vtis, da Lcrenc ni du* stvno normalcn. Ko je pripovedaoval, kiko je vlekel umorjenega ioferja i avtomobila, je rekcl, da je bila njegova irtev zelo te/* ka. Takoj nato je vpraSal detektiva: Saj so velrkonočni prazniki že za nami; kako to, tla 5e $ne/i? Morilec je pri prvem zukše-\anju tuđi izja>i. da ga je nekdo podkuptl /a umor. Policija pa drži v največji tajno* sti podrobnosti te i/ia^c v interesu pre* iskave. Pros ve ta Repertotr Narodnetfa gledalisča v LjubHmni. Draat: Pctcii, 12.: j«pr:!iercd- P^i *™ž- eenaJi. ob 20. Tbeodore & Comp., premijera. Premi- crski abonroa. Opera: Pete*. 12.: zapnv. Soliota, 13.: Oed'Tms rci. U kemične opere. B- Nede'ja, 14.: ob 15. Niko'.a Sabic 4:w>:aki. L>ud. P-rad. pri ini. eeflah. lzven. Uh pol ?0.: Grcf Liiksemlwiršk:. (Je»Mre C-l!ičx. lzven. Ljud. pred, p-ri ?nix. ccn*\\. I\)nede!}ck. 15.: za-p-rtc. Faust Gounodovo najbolj popularno opero i.nc-nuje.io »Faust* ali pa Murgareta«. To pot bi se morala predstava vsekako imenovati »Margareta-, /akaj iia. Kune -Vilfanova je suvercusko kraljevala nad vsemi. Sljšal t.eni jo bi! prej v tej partiji na radio ter bil ob njeni nakitni ariji izredno zadovoljen. Sinoči sem jo videl in sli* šal prvić kot Margarcto na odru. Zelo ob-ialujem. da je imela tako pičtoStevilna publika priložnost uživati njeno v vsakem po-tledu odlično kreacijo. Ta pevka resnično zaahiići ponosno ime umetnice, šakaj njeno ivredno telinično znanje se kraano zdmiu* je x izjemno lepim, aodntsi jlasoin ter tu« ret neizogibne. a v operi neprijetne. ^al mi ic, da \Vagnerja ne pvje več g. Perko, ki je imel lep organ in se je vrlo razvijat. G. Jsnku je kot Valentin ugajal in je iel za svojo anjo v 2. sliki zasluženo pri« znanje. Mefista je podajal g. Rumptlj učinkovito rn zape! svoji dve anii ter podoknico prav dobro. V cerkvenem prizoru pa je bil zm odrom tak hrap in $o cvilili ikripc; ter se pričktli delavci tako glasna, da sem obču* doval Margareto in Mefista, kako tta sploh mogla peti. Balet z gdč, Moharjeva m g. Gotovinom je bil /onet r>f«v ?animiv te-r je žel aplavr. Fr G. Trubadur Sinoćnje p>rcds-ivo »Trubaviu:^« pj l>, k*r sc:n vl'udfrti kritik-, rad pcltriB $ pUičem ro-»abijensja. Ako bi ne bila jsodclo^ala r»> Kiinc-Vi'iancva v svoji imeflitni Leooorr in b^ ne nast»pi!a vrvič v ve^ii partui nova mezzo-s^>.>raTi-s!,ka f*. §tarVJ*r*Koie}o prv. i »!ik.i. • l>i*badT*TMi€ ie nu^no treba nanovo i*r*li* ra:i. Ta predstava pa ic b:!* sj>loh brti reii-»oria in menda docela nef>Tiw*v4i)«na. Zbor ne ve več. kaj poje rVnundo :cr *e vvbče vecic kafcor 6rcda bre* pasiirja. Sjefovo peUe je b;!o vse^koz di'.etantovarke. Gosra z- Marija ^imenca imam iako rad. A na.j nikar ue ru:»!i, da sm-e uio z!orab!jiii!i svojo popularnost v Ljubijan:! Zdi se. V^Jtor da wa partL>o truba-durja jedva Je a?po!; v v«eh du-e:':h. tercetih n ansarr*bl:.h T>a je plaval ter ondi hj4o kviril. Sp!oh "c b-la tud; Bjeec^a fjra olvorc!a in nrokrctn« htir v*a kreaoi'a abao!irt-no aezadovo!i:va. Horda ie bi »?ab<5 ra*9oio4«n. In »Lunat! Meni ptiv n;5 ne ;mrxu:ra, ako US«; a ttrorda t*k'c »Luoa« Mad]*rof« ali Hc-vatom; v Ljubljani o-minja deloma na ml ine na veter, deloma t» na viteške karikature parodis*ičfi;h oper, h) votto patetični način njefoveva. veimoma K>k>b ne-«mtjiv-eca p«tja Vit Čioveku na ilvce. Oc- Š^mmk: io Prlnecie *% U ve&rat do-kazala, da &:a umetniki. če le ho^cta. Nova meiiosopranrstka j». $tacQar-Kofai«-»a je irne!a »icer i", vse rnal&t »aC«tm'5tva, bi'a ie vSasib nervoiiia. v in*onac:;i t»irkra< ne».-ka;ala !e. da ime Vras-cn, sočin, izđaten jlas, dobro Soio, jiite»-feaco ki oiucikajtiost. t*ieo 4* i« ee*4ra«Itavi t a^i.cpko o-- N tM As*.cna ** ^ iovt.: 4rAtwu'.*•«. aftf ±e±t9 §t ae »pttm!i*io *?rd*tvwo be*td. j U«*o,a x ta nčštmco v *c4eve:n a . ^ jsva t«r i$ tt * t«*lj-: ino \ «> dbuut. »., - .i* .::e. O Lecfioa te ce tom ^ou*-**J. Ci- %wm* VUfaaova je K>-inca cd !«:•«■ Kar d.a v«Crr« z^rvv-eri e ~*y ga\n, vhkl par!'■".: Mar«*ff-*o «i Let-flofo. h vefldjp vi«>koi £uj©vjto &^ ž*. v arevia 4wr>rnc, v igri p» «!♦$•»* fc r čj*;v©«n i*v»Wvo- K'o^ak gol; P'»« t*Wv pn-n^dooo! f?ai Ntmi a pojKiilM*--i^rinh ;e v Ju»e»1tvin waki *'i nerd« fm-htne ve!! »rantf« li »rrvbid-ttr«! ToLkc s:* f« vb/46-***•, da t% n« fr« >etlaAat v*C n*j Q«*« ?» bl-rtoa. VtlLc »o&r«« -9 ce'e \i!:c f»j. 2de-ok Viffmcvi! N'a ]*4 torff f a>mta ta par umi' _ Tr. Ci. N*4*U« v tfabUaa^kl o^«rt V oedc'o« *-po\4m* ob 1S. u-- »e rv;« v tub^a«*U cp«*' Zaldrva ^'.od'ntr.n onera »Mfto!a Sufe;c Zx;n-iJd« z f. Robertom Primol :«rn v fl«vtij r* ««*5\fM \Aom. Zvečer oh pel K5. ** a?Ku:r g. Piić kot Rent ajrot LuiUemb^riki v Lfchar.cKi opereti »(jrvi l'Jk+mribmrtki*. Obt or«dt*»vi wa Majski. Tk*O4j(ir &. Co*p.. r4bavfii fraaccsfca hi k«t *e v]>r!/..r: wvi: v nedeJ.« 14, ♦. m. k<-fcebr«4sa J:rtra aa«topMta gff. Km?J -.o Zelet-mk. Glavno itn^n vlog pa kre#a ft. Nablocka. V osta'ih v'orah n»sto«va'c zt Cetjsr, Lcvar. Upah, ti t. rn. ko! zafj»4J draiui. %tr t« t« Hud^a pred«f«v«, v*)J«k> tnUant dramske •fffVC. V m*4^\i>, 4m* 14. t. m. imi^o1*i« ob II. ori &« *jk\9ot, po*kdi^ilora< v letoIrM **u*» pasijonsrit« isra »INRN kot Mak* !>rtd*tav* pri miitjiii cenab. Ha k ?Tedt*^ o r^iar*-mc twed v*em i»\Tol^Aj«ii«ko ob&*i>r.o. Z\ra ir^meotkt kemedi« »TJkc-*or & Cojth).« P'^mnert st vrii ta rw«mi€r«in ae \pri/r>ri kot ijucUka predstava ▼ ljubljan« iki drami jutri 13. t. m. v običajni ?*• aedbt. Cetie vnitane dramske. šBeležnica KOLCDAJt. l>a.a«»: Petek, 12. aprila 1»»; katohta* ni; Zrnon; r»raTt»larni: »). »arrn T.jubi^ mir. DANAŠNJE PRIKED1TVE l>rauia: Zaprto Opera: Zaprto. Kia« Matira: Vrt Eden. Kia« loVal: CloTtk, ki n^ ^ne ljubiti DE2UKXB LSMAMSE. Daa#.: Sulnik, Martjia trj; Kuralt, 4*«-ipotvHsVa c««ta. *********.....r*TT"t1tttltltlHH|MM|n Pri revnatiuiu v glavi. l«dlUi, i»kčl)i ijvčfjih boleOnah v korxth usedu (Henen-vcMjss) se uDoraJblta naravna »fratic Josef* ova vo4a< z velikim Drldoni on vsakda. njem izp raitiu prebavnega kgnitU. Univer-litetnc klinike izpričuieio. da ic ^Franc Jo-sviova voda« sosebno v »redniMi !etih n ^taro*tjii dobi. iiihorno Cistiino sredstvo /a želodec in 6reva. Dobi se v vseh lekarrjah. droi*ri!i!) in s.Dece>ri)ikih uzovmah. HMIMMMIHMMMIIIHMMMIMMIIMMI Okrastmo s cveticami okna in balkone Zadnj# Ca*e ** j** tafelj mcWno pcujar-jati, da j<* Ljubljana valno trediftfo tu)«k«*-ga prometa. Tujt^m. ki prihajajo t nalo d«-ielo in ob^udujejo »loT«n«ke krn-fk« no-mov-, kjer w*pc*mo»n«»-uiu vabUu ter »« po mjboljiib oaofrb potrudili i« s »pomUdniru okraievaojera iu vtt> do jeseni. Ako bo mogoče dobiti pa* treboa sredstva, bo tne^tua občina morda U lttog dala * ta oameo nekaj t#kmoril«ih nagrad ta najlepia okna, balkon«, t-m*e itd. in xa vrti?*. Natvete glede okralevanjfc id ?lede otta I ih TpraiaDJ ix vrtnarske stroke iahko dobr iutereaenti na mettnem magiitratu, ?oba ^t. 40 (ini. Jegltf), v dopoMantkih urainih urah. Kupujte sam pri tvrdkah. ki insemjo v ,M Narodu"* Stev 83 »SLOVENSKI NAROD« dne 1.'. aprila I9J9. r.rri 1 Dnevne vesti. — Vtliki župan ljubljanske oblasti dr. Fran Vodopivec je nastopil kraiši Uaj>ust ter sa zastopa najstarejši pravni referent dr. Rudolf Andrejka. Sprejemni dnevi in ure ostanefa fcakor sedaj. — U driavne službe. Zu pripravnika \t imenovan zvaflidiik pri sreskem poglavari^ v Gornjem gradu Grca Pukon. — Oddaja državnih lovlšč v zakup. \X-rekcija šum je sklenila od&d'A v zakup vsa drZavna loviSča in sicer za dobo od maja do konca teta -~ Zslžanje vojaškega roka za dijakc. V vojnem ministrstvu izddulejo osnutek no-vesa zakona, po kuterem bode služili dijaki v bodoče namesto 9 samo b mesecev pri vojakih. —Kongres železničarjev v Zagrebu. V nedeljo 14. t. m. se bo vršil v prostonh Dc lavslie zbornice v Zagrebu kongres želez-n:£arjev, kateresa se udelc/i nad 100 de!c-gatov \t vseh večjih kra ev države. Kongres bo traJal tri dni. Proslava Jakopičevega "mbileja v Beogradu. O naSem mojstni Jakopiču prj-dbčafelo povodom n.'egnve fcfuietnice d3lj§? članke mnogi srbski in hrvaski listi. Udruženje cbliujočih umetnikov v Beogradu ]c sklenilo proslaviti jubilej svojc»a odlićne-fia tovarila s skromno svečanostio, združeno s predavanjem o jubilarnu. Proslava se bo vrš.ia dre vi oi> 19. v mali dvorani umetniJkesa paviljona na Kaiimejrdanu. 0 Jakopiču bo predavat akađemični slikar M. Petrov. — Sodaikj in odvetniki dobe službene obleke. Pravosudni minister je v siniblu novih odredb o oblek? sodnikov iu odvetiii-kov med obravnavami po veri! načelniku Pejiću. da. sestavf posebno uredbo o službeni obleki sodnikov fti odvetnikov. Svoj č«s je pravosodno ministrstvo razposlalo vsern kasacijskirn sodiščem posebno okrož-nico, v kateri jili naproSa, naj stavijo konkretne predloge o ob'iki in ka&ovosti službenih oblek sodnikov in odvetnikov. Odgovore je rninistrstvo žc dobilo. V glavnem se vm dogovori strinjaio v tem, da bi se kasalo odločiti za eno onih obick. ki jili nosi->o fmneoski sndnnki in odvettiiki. Kasacij-s^a sodišvu so mnenja, da bi kalalo pri nas uvesti samo plašč, ne pa posebne kape, K'afcor »e to v Franciii, NeinčM: :n Angliii. — O Kogojevi operi »Crne maske« po* rečajo slovenski ameriški list} in izražajo želio, da bi ]o fcmaht čuli v inozemstvu. — Pristojnost obrtnih oblasti v poslovnih sporih. Trgovinski minister je izdal navodila glede pristojnosti obrtnih oblasti v poslovnih sporih. Obrtne oblasti so pristojne obravnavali poslovne spore med obrtrrki in njihovim pomožnfm osobjem. Pristojnost obrtnih oblasti je nesporna za vsc osobe, nastetc v paragrafu 92. obrtnega zakona in to postopanie se ima omejiti fzkb'učno na te ose.be, V nobenem primeru se ne more perstopanie pri obrtnh obUstih raztegnitt na ■prokuriste, tTjjovski pomočniki in ravnatelje podjetii, za katere so nristojtia samo tTgovska sodišča. — Uvoz avtomobilov v naSo državo. Leta 19?3 smo uvozili 230\ osebn; avtomobil v vrednosti 92 miliionov Din, teta 1926 2068 v vrednosti 79 miliionov Din, leta 1927 1715 v vrednosti 69 mHiionov Din. lani pa 2164 v vrednosti 90 miliionov Din. Tovornih avto* mobilov srno uvozili prcdlanskini 194 v vrednosti 5.200.000 Din. Jani pa 212 s vrednosti 9 milijr>nov Din. — Vinski sejem v Bel| Krajini, ki je bii preložeu radi mrazu, se vrši tiepreklicno dne 24. aprila 1929 (na Jurjevo) pri Treh Parah, železniska postaja Rosalnicc pr! Meiliki. Otvoritov bo *akoi po prihodu lju/b-Ijsndskesa vlaka ob 12. uri. Vsi interesent! se vliudno vabijo na ta vinski seiem, *i!-Tteca društva Libeličc je prdoženo na 28. juliia 1929. — Samuiuor votne^a invalida, V svojem bednern s:anovanju na Hici v Zagrebu se je včera.i usmrti! vojni invalkl Fran MeStrić. Trpi! je srrnp. ki ?e deloval ze!o hitro, fnva-Ifđ je med prevozonr v bolnico umri. MeStrić ie živci v veliki bsdl, kakor marsika-teri nfesovih tovarISev. Strad^l je. foda P»ro-sjačiti ni hotel. Raje grein v smrt. kakor da bi posfal berač, je dejal večttrat svoji go-sfod'nii Nedavno se je hotc! ustreliti. Untreli! se je v prsa. pa se je Ic lahko Taui! in je kmalu akreva). Zdravnikom je rekel, da so i;« /aenkrat reSili. dru^ič ua pa ne bodo vej. Ko Je priSei iz bolnice, je zaman iskal sh:/tie, d:j bt se poSteno prcživljul. Koparski napad v trgovini, h Vinkovce v poročaio. da je pri§e! včeraj neki cj^an v »rjovino s Kolonijalnim biagom A. •Ta.in^. V trgovini je Mla samo mat' trgovca itt x cisanu postreffla. Ko se ie obrn'Ma. Jo fe ci^an uerudoma u-darH s palico po gl*vi. Tr^fA-čeva mati ic začela klicati na pornoč. na-padalcc ic pa pc*egnil. Potniki na cesti so 2a zasledovali in ujeli. Množica je horfeia napadaja Mnčati. Policiia ga Je s teiavo spravila na varno. Cisran se pi^e Pa-vel Mištrović in ga je policiia f.c dotgx> iskala — Napad na policijskega asenta. Iz Su-botice poročaio, da je bil včeraj rzvrSen drzen napad na nekega policiiskega asen-ta. Asent fe srečal skirpino fantov in Jili vprašal, kaj počeTijajo. Fantje so se zaceli detektivu smejati in so ga Ža!;!i. Ko ;e detektiv hotel Zaljfrce aretirati, je neki mla-deitiC pategnU nož in zdboćtl agentu v levo 9tr*n. A««Dt j« imej k srečt na. te* strani v kožni torbi samukres. v katerega se je zapičil no2. Napudalec je še enkrat za-mahnil, toda agent mu je :zbil iz roke nož in sa aretiral. — Nevarett poiar na Beliu. \/. Osi.cku poroćajo. du je vC'craj nastal nevarcn požar na dr2avnein posestvu Belju v liiSi kovača £:nida. Kako je požar nastal, ni bilo mogojc ugotoviii. V kratkem je bila hi^a v platnenih in veter, k: je tedaj močno piiial. :e odna-SaJ osorke tako. da je obstoiala nevarnost, d:i &c vnamejo Je sosedne hise. Poklicali so gasilvC \z Osijeka na poinoč. Ko so prišli gaxilci, so gordi rudi 2e hlevi. Po napornom Sušenju se je posrećilo s pomoCio delavstva požar lokalizirati. &korogi I?plit-Zagreb pri kolodvoru Kosovo blizu Knina. Tovorui vlak, ki je odšel iz Splita, jne %atiel v tovom© vagone, ki ?o stali na progi. Karambol je bil preeej silen. ker so se razbili tri je vagoni in je tud i lokomotiva tovorne-ga vlaka prečoj po^ko<1ovana. CIoveških ir-tpv nejrefa ni zahtevala. Tuđi prosa je oa kraju nesreće precej poškodovana. \V» promet na tej f^rogi je bil ustavij>n. I/. Spli-tii so poslali na pomoČ delavce, ki sa progo očistili. Vlaki >o pribajali zaradi ovire v Split in v Zagreb z velikim i zaniuđaml. — Prebri«aoi tihotapei. h Konjic porn-Ca;o, da >o tibotapri hercegovskega tobataa vrdno bofj iznajdljivi v novih metodah tihe*-tapljen,p. Na kolodvoru Brdjani »o pre«J dnevi opazili, da je pokvarjena ploniba na tovornem vagonu. Trij« tihotapci so se »kriva j splazili v vagon in ee skrili med zaboje. ZelezniCarji so jih pa opazili in poklicali ornfuike. Med tem je eden tibo*apcev po-bpj:*!, dva sta pa ostala v vagonu, katerega so ielea^arjj raprli. Na kolodvoru Bradina so oroiniki tihotar«'3 aretirali in našli pri njima 26 kg tobaka. — Posku^en ►»niomor iene n* smrt f>b-9ojen«gs Groša Iz Sarajeva poroSajo, dn se je včeraj hotela usmrtiti Pavla Jelen* ki ja nezakonita žena oa smrt obsojenega GroBa, kl je umoril slugo srezkega poglavarja Mi-lutinovića. Groš je napiidel ilugo z nožem in ga smrtno ranil, ker j© ta Jelenovo vrgel iz urada. Jelenova je včeraj irpila rečfo količino Itiola. Ker je za^la klicati na po-mo?, go prihiteli sosedje in reSilnj voz. Vi jo je odpeljii] v bolnico, kjer so n izprali želoino na.ipozne'c do 30. apr:!a r. ! pri tn-stuf hlaaj'pl. ker bo v nas-protnem >>!u!:aju mejstna obćiim prosto rizpoiagala z grobovi in na mili $!oic£im! n_grobnim! kaimi'. ograjami itd. —c Iz policijske kronike. Radi prehirrc v-.in'c je b! ovaden §ofer -ickc^a osebne-Zd avtornobila, rari!iite!: \.t rresrj r.-j yc:xi kmečka ženica, doma neke z Sa\in'ske d>> line. 'i sicer tik preJ odhodom popold^n-skega ^avliijskega vl.ika. V cnijeci urno \T?raša železni>ke;a t:*!uzbenc3. katerf vlak pelje v Sav'njsTco dol'no. 2elezni*ar ii pokaže Dravi vlak in ženica ie odhitela k vagonu, ker je bil res že zadmi £a«. kajti dan ic bi! že znak za odlnJ. Mesto, Ja bi ženica vstopila, se je vrniU na peron in dejala že'eznićarju. ki ji je pokazal vlak: »Ste misli!!. Ja me bnste pote^nili. pa se ne dam. Ta že ni pravi vlak, ker ima »mašino« zi^daj. Jaz sem se pa pr!pelja!a s tištim, ki je imel maSino spreda:.* Sfrota se ni spom-nila, da so v!ak obrn.l:. MeJ tein \\ je pa vlak pred no>om odpilul uroti Zatcu. —c Celjska lovska dritiba razg!a§a, da je raxli leio^nje hude zime primoran* vlati svojim lovski:n čuvajein na!os, usircliti vsa-kega psa, ki bi se ga zalotilo boJis;, da sam lovi ali du s.1 klati v Imiiću brez gospo« darja. Obenem ie druiba sklenila, izp'ačatl vsakemu. ki bi sodnij&ko dokazan« na/nanil la\'skega tatu, o/iroma divjega lovt;i, nagrado v znesku -50 dinaricv. Dunajski telepat pred češkim sodišcem Te dni se pričoe pred sodišcem v Litomericah obravnava proti lažnemti telepatu Hanussenu, ki ima na vesti 34 sleparij. Z velikim zannnanjejn pri Čak uje l>rebiraiSstvo zapadno čeških kra je v obravnavo proti d«miajs!keinu telepatu Krku ffanusseru. kaferesra pravo ime ic Herman Steiiischneider. Državno pra\-dn"štvo je obtožilo Hantrssena. da je izrablja-1 ^voje dordevn© telepatione zmožnosti :olicija prepavedala. ker so bili Uudein ne\-anii. ? policijo je prfšel v koniflikt hrđi zato, ker si je prisvajal nedokazane ti^p^rie na kri-minalističnom po»l;u in ker je s svoii-mi predavani: oniaiovaževa! policijo. Korvno so Ka za 10 let izffrral: iz Av-striie. Začetkom 1. 1927 ^e je po^javiJ v Pragi. kjer so nm pa tuđi knialu pre-povedal" eksperiTnente. Napotil se je v zapadnočeške industrijske kraie. kjer je prir©jal intimne s^piritistične seance, ki so vzhujale veliko zanimanje. Pred vsa kim na stopom je naprosil cbčin-stvo, naj nm stavi pismeno razna vprašanja, na katera je po kon-čani se<3nci pravilno odsf>varja!. KmalČe, ki so sa potresali že od leta 1923. Plačal je telepatu 500 Kč !n Hanussen mu je odffo-voril, da leži njegov oče ubit in zakopan v nekein sozdu. Točno bi inu označil kraj samo. če mu plača 3000 Kč. Sin pa ni imel toliko denaria in zato se tetepatovc vsevednosti ni poslu-žil. Od dveh sester, k: sta hoteli iz-stediii morile a svojecra očeta. je za-htcvafl Hanrussen 10.000 Kč. 4zjavl je, da ie tnorilec zapr.^Ien v neki tovarni. toda ker mu sestri ništa mosli plaćati tako visokesa honorarja, ni hotel po-veda ti, kj€ je dotičn-a tovarna. Dva praška vseučiliška profesor ja sta izjavila, da je treba u<;pehe obtn-ženega telepata presojati kot navadne varijeterne tr:r. sliranjcn pod kupolo orlean-ske katedrale rn en las, ki se je r>rijel pečatne^a voska. To je vse. kar je ostalo Francii: rx) njeni slavni nina-kiruji. _______ Borba za južni tečaj Začetkom Ietošnjega lefa se je raz-S'rila vzst, da sta se naipotili na juž-n: tečaj istočasno dve ekspediciji, Byrdo-va in VVilkinsova. Byrd Je ^nan kot eden najbotSih amerišfcih letalcev. Za operacijsko bazo si je izbral Rossovo morie in hotel je prodre ti daleč proti mžnemu tečaju. \Vilkins :e rodom ?z Avstralije :n kot kaprtan letalstva ;e dosegel veči: uspeh nego njegov ame-riški tekmec. Njegovo izliodišče je bila Graihamova zemlja in Wedelovo mor-jc. \Vnklnsu se j© posrećilo usotoviti, da Grahamova ze^rilja ni spojena s ce-lino, marve^ da ie to od an*tarktike lo-čen otok. Tak je bi! položaj v jarruanu, ko ie ve^ znanstveni svet s smpatijajTi: spremijal rovn proučevanje neznanih antarktičnih kralev. Čcz tri mesfce se je pa položaj nekoliko izpremen-ii. borba za juini tečaj je dobi!a politična ozadje in prvfavi! se je stari antagnn;-zwn med Aiiglijo in Ame-rko pri od-krivanju novih delov ^veta. Nedavno je namreč prisjela vest. Ja ie Byrd med svoiimi ooleti oku'piral del ozemlja okrog fužneza tečaja. Arglija je pa «-Javila, da teh ameriskih aspiradj ne prizna, češ. da so hoteli Amerčani okupirati rokra'ine okrog iiižnega tečaja že i IS40. toda okupacija ni bila priznana. Bvrd nadaliuje polete nad juinimi polurnimi kraji, da bi dokazal, da ima Amerika pravico do njih. Toda > ic»n se je p '■?:'' 5j pnOMaT. Nt» Mopila te namreč Norvfik«. ki doka« rn e, da ie dose«el f»f«: tečaj prvi •\irt:r.Jsen. ki je rrmral p'ačari svojo p.enienitost v zvex z ifjl itnsko ekspedicijo na severr:. trčai s imrtjo. Borba za ':i/n: tcZ.}> ?c dolgo ne bo končana, kan- kliub \ el kemu napred-ka moderne tehniVc *e ie nofeeni državi ni posrećio rarikgU z veC'J m ^negom in 'ei^ni j>okni;lj pokrajin. '**• ter h uovrS'na ie \eČja nego vsa f\-rona. Hrina je prišla \i Kifajske Letoiii^ urc \*U \xtic£ drvzih nalerljjvtli bo'.czM tuđi na^ hrir>o. k; je zahtv\ aia mnogu žrtev. um ^e je prib'^ala p je tuđi. da je pred in med vojno pobirala veffinorna ljudi v Maro*ti 15 do 4.S let. zdaj se je pa k>-tila stanlL in umi i ral i *o v^ino-ma inid 50 let stari liudje. Zanirmvo ie. tvdkod je prišla ta tie-vcLrna bolezen k nam. Mrlpa se je pojavila začetkom 'anskcffa leta n.i Ki-taiskem in kmalu je obiela MandŽurUo in province severne oba!e. V tretjem četrtletju bnskeza leta se je pojavila na večini otokov Tihega oceana, v oktobru v San Frartciscu in takoj nato v Los An-jrelesu. Pozneje se e širila proti vzhodu Zedinjenih držav. kjer je za-htevala ve5 2rte\\ ne^ro vse epldemi.'e od leta 19J0. Bolezen je dosega vrhtt-nec sredi dec-embra. v državaii vzhod-ne obale pa začetkom januar ja. Koii-cciu dccenibra I9JS se je pojavila v epid-cmi^ni obliki v Vratislavi, zaCet-ko^n leto^njeg:a leta pa v Berlinu, od koder >e je raz§iri!j v baltiSke države in pristanišne Sevemesa moria. Skoro istočasno se Je pojavila v Qlaseowu, kjer je znasala umrl.'ivost 55 pro nuli*. Teden drri pozneje se je pojavila v Bel-fastu, od koder se je razSirila v Spa-nijo, na Dansko. \Torve§ko. rin»k<» Mstonsko in Latvijo. Potem je objela Lancas!iire in južni del Anclije. Razsa-ja!a je ttidi na Nizozemskim, v severn! Fra ne j i in sev-erni Italiji. Najboli ie i>ri-zadeđa An^lijo, kier ie dosegla um riti-vosf 50—70 pro Trrfllc. NOGAVICE z ŽIGOM 13 Dajceoefie! Šport — Službene objave LHP (\x seje u. o. duc 11. aprila 15»Jy). Na znanje se vu'iic ostavka k N'irjak M. (podprcd^ednik), Kreć M. (II. Tajnik), ^vara (odbornik). Od-borniikih dol^nu^ti &e razreSita r»di uepo-sfčanja sei zič. Oeicer C. in e. Letnar St. Na izprartiiena mesu se kooptiralo: 2. Po-schl II. tajnik. £dC. KoS/melt V. btai^juičar-ka, na mestt oJbomilcov pa ga. Svetličeva in sdć. Ciuha. Na znanje se vzame fuzija SK. Slivuicc 1 SK JavorniVom 4n s ten v zvezi izpremernbj naziva ktuf»a v SK Ja-vernik Ce-rivnica-Rakek. V svrho preverifi-kad je iD"a!k ra novo itne kluba *e poiiva 5K Ja^vorn^, di predk>2i v roku cntgj tcd-na vse izfcarrr'ce verificiranih igrafk. Cita-30 se za SK I!iri.'o PustiSc-k Manja, Urba* Irena in I'erri^ Mara vse s Dravom nas'orvj dne 19. apr:':i- - Tainica. — Sekcija ZNS (shiibcno). Delcgndiu se k te4tmaTn duc 14. :. rn. n.i .^r'*ču Ilirije ob 14.30 uri Slovan rez. : Jadran re«. t. JesLh, ob 16.15 uri Štovan I. : Jadran I. z. Schaellcr; na igri&u Primorja ob 14..*) uri Primorje rez. : Mermcs rez. z Mikb\Čiv. ub 16.15 uri Primorje I. : Herratt 1. g. Vo-d:šek; v elju Amateur ; Celje Z. W*gncr, v Mariboru Rapid : Maribor j;. PerlfaJ- — SK Ilirija (U odbora za ot^oritev ki>-palli^a). Prvi sčrsiaoek ckJN-i.i /u »-Ijmi-m-v.o otvoritev sportnega ko'P-'^Ca ^K Ihf.ia se vrii v sofeoro dne 11. t. :n. i>b 1*. u-ii v klubovi sofci kaverne Tvropa. \'U v ta odbor delegirani ts. ve rianro^jio. da se \tgj sestanki sisrurnn ndelele. — SK Olle. — Ttiiis fkcU* \ > in oajno vabim \>e interesente Ten.?> *v>>■• ta, ki žele rudi !eto« jrrMftf tenis zm na po-večanem tenisaču SK Ce!ja v Mestnt-m vrtu. da to tako . naipoeft«]« pa do ifl. tnt. iavijo. IstoČa«no na] pertvniir radevne prfstojbine pri c- T<»netu Kopfvfar'u v trpo-vini Fischer & drug ni Kralja Petra cesti. Javiti se morajo tuđi v*l. k1 so fe lanstlo !eto Igrali radi razdclftve ur !n *VCneca, iffTi^Če poseduie /daj 3 prostore tn «e sprejmejo tuđi Se navi ČJani fn neilan! Na pozneiSe prijave >e nacflstvo ne bo mogla uzirati. torej nikar ne camudite roka Igra*. ni red bo stroj in igranje brez legitimtcij nodovoljeno. — Načelnfk Tcnis-sekcijc. Stran 4 ^LUVKNbKI NAROD* dre 12. aprila 1929. štcv 83 August tfifancAe; ° SVa valovih strasti Jioman III. ' Jardin des Plantes Pustili smo Armanda Canitocna na trgu Bastille z bankovcem v roki. To-cla on ni mogel stati tain večno in ogledavati bartkovec, kajti mimoidoči bi utegnili misliti, da stoji tam samo zato, da bi se bahal s svojim boga-stvom. Pet frankov v delavčevi roki je namreč vedno bagastvo, čeprav jih ne da baš dražcstn-o dekle. Cambon je bil bolj zadovoljen, ne-%o bi bil, če bi bil prodal vso svojo robo, kajti sporninjal se je dražastne dame, ki je z rojim tako doteo govorila in ki s:a je končno po vabila v rue d* Anjou - St. Honore št. 55. GamJbon je krenil slednjic proti ju-xu k Pont d* Austerlitz, k enomu ena-indvajsetih mostov, z-grajenili čez Sei-no. Pont d* Aus-terlitz, sestavljen iz petih železnih obokov, je dobil ime po velrki bitki, v kateri so Francozi 2. decembra 1805 pod Napoleonom premazali Ruse in Avstrilce. Ne da bi se spomnil Nar>o'eona ali Austerlitza, je prekorači' Camibon most in že je hotel zav;ti na bulvar T Hos-pital, ko je za-klical njegove ime glas, po dobe n bob-nenju topa, drdrajočega čez lesen most. Ca-rnbop. je skečil v strati in se ozrl. So glasovi, ki jih lahko slišimo stokrat, pa nas ve'Tf'ar pretresejo, ko jili sliSi-nio stop r vi j. Postava, ki jo je zagledal Carmbon, je docela odgovarjala temu glasu. Mož, star okrocr štirideset let, se je imenoval S'mo'i. Prefivljal se ie s tem, da je pretakal vino in valil iz kleti sode. Znan je b'\ tuđi po imenu Beli Medved, delorna radi svoje izredne moči, de-loma na, ke** je vedno nosil svetio ob-leko, bel klobuk s Sirokim-i krajevci in čevbe te ,c;robes:a usnja. Po postavi je btl pravi orak iz pariških misterij Eugcna Suca. Toda obraz je imel lep in izradit, kakor Francozi sptoh. Crne oči. zakrivljen nos, velika usta z m-oč-rmri belim; zobmi, crne, koša te brke, toda redke lase na glavi, kakor je pač pri većini Francozov te starosti. Nejako tako je opisal Belega Medveda pisatelj, ki ic obdelal posebni del po-znejše revolucije v Parizu, v kateri je bil on zagrizen in nevaren borec. Že od mladih let je bil priljubljen v ljud-skem okraju, kajti naravno je, da zna-jo nižji sloji. do katerih more prodre-ti ie nekaj žarkov moderne izobrazbe, ceniti telesno moč in premoč pri svojah sodrugih bolje nego drugi sloji, kar ni nic posebnega, saj tuđi franeoski mar-kiz često zelo visoko cemi psa, ki ima najmočnejše zobe, arcgleški lord pa ce-ni najbolj cnega konija, ki zna najbolje skakati. — Dragi Armand! — ie zaklical or-jak mlađemu ćelavcu, — kaj ti pa ie danes, da ne vidiš in ne sKšiš? Pa ti vendar ka»ka grizeta v St. Antoine ni zmešala glave? A morda ti je pobegmi-la v ka'brijoletu kaka vikonta? Ni vredno govoriti o St. Antoine z onim, ki misli samo na St. Hono-re. Zato je tud; Armand molčal ko grob. — Kaj imaš kaj drugega kakor usta, v kar se moraš tigrizniti, ubogi dečko? — je vprašal Beli Medved in iztegnK proti Tiietrru široko dlan, polno £orke-ga pečenega koštanja. Pečen kostanj je najboljša zakuska siromašnih Parižartov. Težko se najde tuđi hiša v ljudskem okraju, kjer bi ne bilo v veži male pećice, v kateri neprestano peko kostanj za mimoidoče. __ rivala, Simon! Nisem laeen, -~ je odgovoril Armand in uljudno odrinil široko dlan. — Torej si zaljubljen ali pa te je ljubica zapustila, kakor sem že dejal, dragi Armand, — je zarentačil Beli Medved in začel jesti kostanj. ki ga ni imel kdaj olupiti, ker se mu je preveč mudilo spraviti sra pod streiio. — V naših čas:h, ko ljudje nimajo kaj jesti, bi morali biti vsi zaljubljeni. Dokler je bila živa Madelona, ta uboga Madelona, Ki bi počivala zdaj na Pere-Lacliaise pod tako lepira »nagro-bnim spoanenikom, kakor je oni Casimira P^riera, da imam dovolj denarja, so bili dnevi, ko sem se preživljal za en su dne\no. Madelona ni vedela, kaj je prevara in kabriolet -- je pripornnil smeje, — uboga Madelona, in bila je nesreča za v&ake-ga, kdor se ji je pri'bližal. Neki častnik ;e bil tako predrzen, da jo Je ogledoval z Iorgnetom, toda jaz sem udaril po lorgnetu njegovega desnega očeša in takoj se je moral učiti gledati z levim očešam, pa naj je že škilil na nioske ali na ženske. Neki pisar iz Palads de Ia Justice si je drznil nekoć stisniti ji ro-ko, toda jaz sem rrru ziriečkal prste tako, da ni mogel več pisati, ne stiskati rok. Ubo-ga Madelona je bila kot rečeno nesreća za vsakega__tada kaj zato? Zame je bila sreća in ne najmanj-Sa, kajti zadostovalo je, da sem jo vide 1 ali posluša!, pa stm takoj pozabil na jed in pijaco. — Ste imeli Madelono zeio radi, dragi Simone? — je vprašal Armand za*misljejio. — Da sem jo imel rad, lahko dokaže ne Ie Častnik z k>ngriK)iK>ni, mar-ve^ tuđi pisar s svojima prsrti. Dve priči ^adostujeta, a tri po-men-ijo še \ eć. — Tri? — Da, tri! — je od»govoril Be!i Medsved z glasorn, ki se je skoro iz®u-bil v škripanju njegovih zdravh. moC*-nih zcxb. — Dve sta že znanu a tretjo spoznaš prav kmalu, — je nadatieval Simon zaničUjivo. — Kam si bil pa na-menjen, dragi Anmajid? — V Bisetre, — je odgovori 1 Armand zamišliieno. — Kau hočeš tam pojesti dnevno porcijo za očerta? ■— Prodal sem njegove verizice in moram mu izročiti denar. — Koliko si pa izkupil? — Od šest do sedem frankov. — V enem dne\"u? — Da. — Glej, glej, stari se pa ros dabro drži. Zasluži v enem dtievu več, ne-ffo trerovec v Palais Royal v enem tedn'U. Toda meni sta oba d-eveta briga. — Zbogom, dragi Simort! — Že? Počakai še malo, Armand-ček! Do Bicetra že priđeš pravočas-iio... do večera je še daleč. Predno prizmo l'uči, ki bođo ožaja. Pa tuđi dckle ne Sfovori o tem in sicer zavolio napačno pojmovanesra ponosa ali pa tuđi zato ne, ker pomeni za mnoge možitev po-slabšanje gmotnega položaja. Moški si z ženitvijo zapre vrata v s\ett kar pa velja zdai tuđi za ckkleta. V prej$n.nh časih se »c s poroko za žensko še -e imela dostopa v dru±bo. Zdaj pa ie ravno narobe. I>okl«T se dekle ne poroci, uživa vse sladkosti iivtienja m skrbi z njo ima samo njena mati. Ko se pa poroci, mora nrevzeti \"se skrbi sama. To je menda praM razlog, zakij se moderna dekleta resiv> ne pobrija-h. da hi se omožiJa. odnosno, da se jim z možit\'ijo nikamor ne tmidi. V nekaterih rodbmah startna ko\ a rujdemo še o:ie vrste dekleta. kate-rim praviio Francozi »une ^eunc V\t *e-rieuse . to je serLioziw> mlado dekle. Taka dekleta se nikoli ne pomžajo đo navadnih ljubavnih razmeri'. Ce se fant zaljubi v tako dekle in oc i: fe vSeč, se razvije med mirna prijateljstvo, ki pa je zek> kratko, kajti kmalu vprašaio roditelji ali pa ona sama kavalira. Če Jo namerava vzeti. In fant mora t bar-vo na dan. Če nim-a ramena zlesti v zakonski jarem. mu dekle pokaže vrata, čeprav x> morda srce malo boli. Ce se že ne more oženiti, se mora \ saj zaročiti. To je edini način, k; vadi zd~ nesljivo v zakonski jarem. Vsa drujra sredstva navadno odpovedo. Posebno nezanesljivo 'c v takih prtmerih /a-upa nje dekkta. Zdaj se torej mo2c samo taka de-kleta, ki se res hočejo možiti in ki tuđi delaio na to, da se onx>že. Zdaj mora skrbeti za to dekle. Fant ic paviven. Ona močna sila. ki je snala rnMkc v starih časih v zakonski jarem. *c od-pad'a, kajti moški najdejo zdai tuđi i/-ve:i zakona vse. kar potrebujemo. In moti se, kdor misli, da je kri\a ^atno lahkomiselnost in kori stol ju bje, da 'f zdaj toliko starih devic in starih sam-oev. Med trdo\Tatnrmi stanmi dc\ica-mi in starim] samci je tuđi mnogo idca-listov, ki jim Ijubezen ni prinesla teca. o čemur so sanjali. \rsi ideab-sti. kt ^e nišo znali sprijazniti z rcalnost_R> r»i skleniti kompromisa z vsakdanjtm življenjem, ostanejo samci. In prav store. kajti v povprecTiem zakonu bi ne bili srečni.______________________________ Kdor oglašuje. ta napreduje! Čisto Albus ročno milo varale neiiio kožo. Albus ročno milo uspešno očisti kožo. Mefaka pena prođi ra v najiinejše celice ter odstrani nesnago. ne da bi dražila kožo ali škodo-vala. AJft>us milo za roke je inehko, iz čistih masti izde-lano toaletno milo in ne vsobuje nikakih jcdkih do-datkov. ATbus ročno milo se od-iikuje po svoji vedno ena-ki vrlini in izdatnosti. AlbU'S ročno milo se dobiva v vseh y str oko spa-dajocih trgovinah. Albus ročno milo Izdeluje: Albus tcvarna mila d d, Novi Sad. >%kiaK o£iasi< Vsaka beseda 5O par. Plača se lahko tuđi v znamkah. Za odgovor znamko! - Na vprašanja brez znamk* ne +gmmm odčovarjamo. - Najmanjši o&tas Din 5*-^ —^~ Mmm Dvor m^Z Gramofon (kovčeg) nov, s ploščami, zelo ugodno naprodaj. Ogleda se: Postojnska ulica 22, »Stan in dom«. 761 Kot sostanovatko sprejmem solidno ž«a$ko. Istotain se proda tuđi dobro ohranđen otroški voziček Voraia se ođ 6. nr« rvečer napxej na Caakaijevem oabfegu 3/iIl. Kupujemo ifuto, srebro, platia. trebrse kro-«e. Prev2aJD€mo ▼ po«tat«ok * posrebreak. Toran* » loženje jraph kovto- S* S«ka. Sv. Jer-t»-Ja cesta 8. 241- Kavarno in restauracijo v Zagrebu 200.000 Din. Pdnuđbe na naslov: Kavaira »Park«, Zagreb, Zriofevac 770 OtroSka vrtnarica perfektno vešča neniščin«, z iz-■virartnirnd »ptf-ičevali, že5 eluibc. Dopis« na naslov: D. Webec, Čr-oa tvd Prevatiah, Stovenoja. 769 Krmilno peso (r.uokel) pol^adkonno, do 2 vo«co-nz, zdravo, pmsto vasoo Koatr.-Podplat, oddam no 45 Din 100 les. Tirane KttpntJc, Fod-pflat. 768 Maieki! Zopet neka} lepega za Vas Izšla je lepa knjiga Krali Debeluh in sinko Debelinko s 120 risbami o vprav čudežnih prigodah teh dveb popotnikov - junakov. Mnogo od vas je te velezanimive prigodbe že čitalo iz »Jutra«. Sedaj bo pa branje še vse bolj prijetno, ko boste lahko brali kar naprej, brez presledka. Oni pa, ki teh prigodb še nišo čitali, naj pa kar hitro prosijo svoje mamice, da naročijo knjige, da ne boste prikrajšani za to čudovito tstorijo. Knjiga stane Din 12" — in se dobi v Ogiasnem oddelku „JUTRA" v Ljubljani, Prežernova ulica itev. 4. — Po pošti stane Din I3a— ter v podružnicah „Jutra" v Celju in Mariboru V zalogi je tuđi še knjiga o prigodah take Mi Kdor boce imeti zbrano vso našo mladinsko knjižnico, naj si naroči tuđi to knjigo. Spalne divane, otomane iimnice n vse tapetoiđee izdeOce tmxite na Je eseje ki nalbofte pfi FRAN JAGER. tapetnik Uobdaca. Sv. Petra nasip St. 29. 34/L mh»h«»i«.....««»«......»* L Mikuš L3UBUAMA Mestnl trg 15 pnporoča svojo zalogo dežnikov in solnćnikov ter sprehajalnin palic Popravila se izvršujejo — točno in solidno — Z najboljšim uspehom se aad 23 \H cporabljajo Laoricio tcrozfice sa ozdrivljcojo spolsih t>o4ezo4 (tripef bek) kapanje). V vsald lekanrf poSGea Din 25. S yclto po§lje leJctna Blunu Sabo-tica. - »-L Malinska na otoka Krka •HOTEL ORAGA. v neposredai blizini kopaUšča, zrd-ven borovez* eozđa. krasna terasa« sob« x razeleđom na mor}e. izvrstoa toter. kuhinja, ceoe 60— 65 Dk ta dao lo osebo. 690 Želodčoo tinktnro »rafclnfeao, proti saprU« to dr>-dn ležkočam felodoa prlporoCa te Q PiccoH. lekarnat « U«b- Inseriraite u „Slov. Narodu"! Zanesliiu oomoček za neoo b s Z rabo na novo iznajdenc franeoske pomadc »MISEL« se u&tavi izpadanje in sivenje las, povrnejo se i/gubljeni lasje, odstranijo *c vsi pojavi, ki zaradi njih Usje irpaddjo in sive. Uspeh je zanesljiv