29. štev. V Ljubljani, dne 22. julija 1911. Leto III. Napredno kmetsko glasilo. , ^haja vsako soboto in velja za vse leto za Avstro-Ogrsko 3 krone, za Nemčijo in druge dežele 4 krone, za Ameriko 1 dolar. Posamezne številke veljajo 10 vinarjev. Za oznanila |se računa: tristopna petit-vrsta 14 vin., vsa stran 48 K, pol strani 24 K, četrt strani 12 K, osmina strani 6 K. Pri vseletni inserciji primeren popust. Dopisi se naj frankirajo in pošiljajo na uredništvo »Slovenskega Doma« v Ljubljani, Knaflova ulica št. 5. Rokopisi sc ne vračajo. Naročnina in oglasi se naj pošiljajo na upravniitvo ..Slov. Doma" v Ljubljani Kmet naj kida gnoj. Pred nedolgim časom .je imel dr. Krek shod, na katerem so ga neodvisni, napredni kmetovalci vprašali, zakaj klerikalna stranka nasprotuje samostojnim kmetskim Kandidatom. Dr. Krek je na to odgovoril, da na Dunaju pač ne kidajo gnoja in da morajo biti poslanci le taki ljudje, ki kaj razumejo. To se pravi z eno besedo: dr. Krek in z njim klerikalna stranka je mnenja, da je naš kmet še preneumen, da bi mogel sam na cesarskem Dunaju zastopati zahteve in koristi svojega lastnega interesa, torej kmetskega stanu. Kmet •'•'.i kida gnoj! V teh besedah je več povedno, nego v celi knjigi. Kakor znano, se J' nasa klerikalna stranka vedno in po-\so< izdajala za največjo prijateljico Is ega stanu. Prava kmetska stranka pa nikdai ne bo usiljevala kmetskemu stanu za deželne in državne poslance advokate in duhovnike, ki o težnjah in pot.ro-b.ili kmetskega stanu prav nič ne razumejo in ki nimajo drugega namena, nego da sc na ramenih kmeta povspnejo do visokih in bogato plačanih mest in služb. Kdo je še kdaj slišal, da bi ljubljanski ko-rarji izvolili za svojega zastopnika kakega kmečkega posestnika. In ravnotako nespametno in za naš kmetski stan pogubno je, če morajo naši kmetovalci voliti na ukaz škofa in duhovnikov za državnozborskega poslanca, odvokata, ki je tako dobro poučen o kmetskem delu, da pravi, da so jezice — sejejo. Tak človek, ki meni, da se .ložice sejejo, tudi ne zna ločiti rži od pšenico. in potem naj zagovarja pravice in /-a ltc^e kmetskega stanu. loda večina slovenskih kmetovalcev .1' so \ od no tako kratkovidna, da gre na 1 i-Muniu teh sejalcev ježic in voli klerikalne pos >*ncc: advokate in duhovnike. Naš kmetski stan ima dovolj izobraženih mož, ki so zmožni, da nastopajo tudi v dunajski državni zbornici, da se jim ni ti oba sramovati pred nobenim možem, ki sodi v državni zbornici. Toda teh mož klerikalna stranka ne mara, ker ve, da bodo v prvi vrsti delovali za prospeh kmetskega stanu, ne pa za enostransko klerikalno politiko, ki koristi edinole posameznim klerikalnim voditeljem, nikakor pa ne ljudstvu. In priznamo', A« ti kmetovalci niso v klerikalnem taborju. Ljudi pa, ki se prištevajo klerikalni stranki, mora pa dr. Krek dobro poznati, ker je rekel, da niso za drugega, nego da kidajo gnoj. Naš kmetovalec torej ni za nikako višje delo — v gnoju se valja in gnoj naj kida. Tako še nikdar ni nihče označil našega kmeta, tako ni-s kotno se še nikdo ni o njem izrazil. Toda ušesa naših kmetovalcev so gluha, ne slišijo in nočejo razumeti zasramovanj, s katerimi ga obsipljejo klerikalni voditelji. Naš kmetovalec je vprežna živina v klerikalnem jarmu. Zadnji čas je, da se pri nas razmere iz-premene. Iz verodostojnih virov vemo, da v sami klerikalni stranki vre. Zmernejši klerikalci se upirajo nasilnostim ljubljanskega škofa in dr. Šušteršiča in žele, da bi se ustvarila samostojna kmetska organizacija, ki ne bo imela drugega pred očmi, nego napredek kmetskega stanu. Ta samostojna kmetska organizacija ni in ne more biti protiverska, ker je naš kmet veren in prepričan katolik. C c pa nastopa zoper politikujočo duhovnike, tedaj nastopa zoper nje kot politike, pa ne kot duhovnike. Oe danes kje nastopi kot kandidat kak sodni uradnik, tedaj njegovi politični nasprotniki niso nasprotniki sodnijskega stanu, temveč nasprotniki sodnika kot politika. In največja zlobnost, največja pregreha je, da smatrajo naši duhovniki, naši klerikalci politiko in vero za ono in isto zadevo. In ravno naši samostojni kmetovalci naj bi odločno nastopili proti taki zlorabi ter s svojim nastopom pokazali, po kakšni poti naj se giblje kmetska politika. Naš kmetovalec si mora v deželi priboriti gospodujoče mesto, on mora odločevati o usodi svojega stanu, o usodi dežele. Naš kmetovalec mora pa; obenem tudi dokazati klerikalnim voditeljem, da zna tudi še nekaj več nego gnoj kidati. Novo delo, novo breme. Družba sv. Cirila in Metoda je dobila stavbno dovoljenje za zgradbo nove deške in dekliške šole pri Sv. Jakobu v Trstu na podlagi predloženih načrtov. Zdi se, da občuduje tudi italijanski tržaški magistrat slovensko požrtvovalnost, da ji ni hotel staviti ovir za gradnjo kulturnega narodnega svetišča, kakor prav ob teh vprašanjih sovražno in nečloveško postopajo krivični nam Nemci na Štajerskem in Koroškem. Podrlo se bode torej staro, docela nerabno šolsko poslopje, ki pa je bilo doslej neprecenljive vrednosti za Slovenstvo v Trstu. Tisoči Slovencev so bili obvarovani potujčenja in ohranjeni kot kremeniti značaj svojemu narodu, in mnogih teh ti-sočev so danes možje in žene in pospešujejo dragoceno delovanje družbe sv. Cirila in Metoda po vseh svojih močeh, k čemur jih kliče hvaležnost izza mladih dni v njih gojeno in vzbujano rodoljubje, k čemur jih vleče hvaležnost in ljubezen do druge njihove najboljše vzgojiteljice in matere, do Ciril-Metodove družbe. Da, ta skromna hiša je prerodila Slovenstvo v Trstu, ojačila je je z neupogljivimi, zavednimi slovenskimi sinovi in hčerami, iznenadila je s svojimi sadovi ne le vladajoče tržaške Italijane, marveč celo avstrijsko javnost. Zatirani in prezirani Slovenci, katerih eksistenco v Trstu sc je naravnost tajilo, katerim se ni dalo niti ene enorazrednice ljudske šole, tisti Slovenci, ki v mestu niso smeli nastopiti, tisti brezpravni »ne-eksistujoči« Slovenci, so dali v samem notranjem mestu 0000 slovenskih glasov slovenskemu državnozborskemu kandidatu, in narod, ki bi bil narod alfabetov, ako bi se sam z lastnimi žrtvami ne izobraževal, je provzročil ožjo volitev med slovenskim državnozborskim kandidatom in med kandidatom vladajočega naroda, naroda, ki razpolaga v izobilju s kulturnimi in gospodarskimi sredstvi. Trditi smemo, kakor često priznavajo naši tržaški rodoljubi, dai je delovanje družbe sv. Cirila in Metoda in delovanje njene ljudske šole pri Sv. Jakobu neprecenljive vrednosti v kulturnem, gospodarskem in političnem oziru za Slovence v Trstu. Stara družbena šola pri Sv. Jakobu v Trstu, temna in zadulila, je naravnost nerabna, pa tudi pretesna in prepričani siiio, da so šolske oblasti le s posebnim ozirom na obstoječe razmere trpele v teh neprimernih prostorih šolski pouk. Učenci in njihovi roditelji ter družbeni učitelji so se gotovo ne brez zavisti ozirali na italijansko vis-a-vis šolo in si želeli vsaj približno podobnih prostorov. Želje po novi družbeni šoli so postajale glasneje in glasneje, tako, da se je odločilo vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda za sklep: postaviti pri Sv. Jakobu novo, moderno, potrebam primerno šolsko stavbo, poslopje, na katero bodemo kazali s ponosom, katero pa bode tudi svedočilo o bivanju Slovencev v Trstu, o njihovi žilavosti, o njihovi narodni zavednosti in požrtvovalnosti. S tem sklepom je ustregla družba sv. Cirila in Metoda najiskreneji zahtevi tržaških Slovencev in silno veliki potrebi slovenskega naroda, ki ve, da je Trst največje slovensko mesto, ki se zaveda neizrečne vrednosti Trsta za Slovenstvo. Družbeno vodstvo ima na srcu skrb za celo Slovenijo. Uvažajoč te prevažne razloge, odločilo se je vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda za zgradbo nove šolske stavbe, ki bo zahtevala po sestavljenem proračunu okroglo 400.000 K z ozirom na to, da je stavbišče že družbena last. Družbeno vodstvo ima na srcu skrb za celo Slovenijo, ima torej v evidenci narodne potrebe raznih ogroženih pokrajin in vsepovsod bi rado blagotvoriteljno vršilo plemenito svoje delo, ako bi razpolagalo z gmotnimi sredstvi. Navzlic težkim razmeram odločilo se je družbeno vodstvo za zgradbo novih šol v Gorici, na Koroškem in na Štajerskem ter treh otroških vrtcev, videč bogate uspehe, ki jih donašajo obstoječi zavodi in upajoč, da bode slovenska zavednost in slovensko rodoljubje vzbudilo med nami tekmo narodne požrtvovalnosti. Javljajoč slovenski javnosti velika dela, za katerai bode potrebovala družba sv. Cirila in Metoda več kot (>00.000 K, katera vsota pa se bode bogato obrestovala z narodnimi, kulturnimi in gospodarskimi našimi uspehi, vabimo in prosimo vse Slovence izvanredne pomoči. Naj se ustanove po celi Sloveniji in med rojaki v tujini posebni stavbni'skladi za zidanje navedenih novih šol, oziroma za posamezno izmed imenovanih poslopij, za katero se krog dotičnih rodoljubov najbolj zanima! Naj se z ozirom na te velike stroške potencira po možnosti rodoljubna požrtvovalnost tako, da prinese na altar domovine vsak Slovenec po svojih razmerah svoj dar in naj se v to uporabi vsaka dana prilika! Veliko je delo, ki se ga je lotilo vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda; bo pa častno izvršeno s pripomočjo slovenske- ga rodoljuba in, narodni naši uspehi bodo požrtvovalni darežljivosti bogato plačilo. Politični razgled Državni zbor. V ponedeljek je imel novi državni zbor svojo prvo sejo. V torek je imel cesar prestolni govor, s katerim je bil pravzaprav slavnostno otvorjen državni zbor. Prestolni govor je bil precej dolg in je navajal vse naloge, ki jih naj reši novi državni zbor s pomočjo vlade. Izmed vseh nalog, ki jih navaja prestolni govor, štrlita venkaj dve točki, ki sta za vlado gotovo najvažnejši in za ljudstvo najmanj veseli. Pomnožitev vojaštva in novi davki, to sta tisti dve nalogi, ki jih postavlja prestolni govor v prvo vrsto. Novi davki — te naša država krvavo potrebuje. Zunanji minister je tako spretno vodil našo državo, da je naša monarhija v največjih denarnih stiskah in da skuša vlada že več let sem napolniti s pomočjo novih davkov prazne državne blagajne. Ogromna bremena nas čakajo, tako ogromna, da se človeku kar tema dela pred očmi, če pomisli, kaj in koliko bo moral davkoplačevalec plačati. Toda vprašanje, kje bo vlada dobila večino, ki bo glasovala za vse to, ki nalaga ljudstvu taka ogromna bremena. Gotovo je, da se naši klerikalci ne bodo dosti branili glasovati za to, saj je dr. Šušteršič v delegacijah že pokazal pot, po kateri naj hodijo klerikalni poslanci. Jugoslovani v državnem zboru. Slovenski in lirvatski, oziroma dalmatinski klerikalci so se pod vodstvom dr. Šušteršiča združili v en klub. Izven tega so ostali napredni dalmatinki, lirvatski in srbski poslanci, primorski, slovenski in lirvatski poslanci in poslanec ljubljanskega mesta dr. Ravnihar. Toda dr. Šušteršič je začel z zapeljivimi glasovi vabiti, da zveča svoj klub — s tem pa svoj vpliv in svojo moč. In posrečilo se mu je zvabiti tržaškega poslanca dr. Ryba?a in na Krasu izvljenega naprednega poslanca dr. Gregorina, da sta zatajila svoje prepričanje ter vstopila v njegov klerikalni klub. Pri tem pridružili so se mu ostali primorski poslanci, dočim je ostal dr. Ravnihar in napredni lirvatski in srbski dalmatinski poslanci izven kluba. V vsi napredni javnosti je vsled tega zavladalo velikansko ogorčenje in prihodnjost bo pokazala, ali naj velja volja volilcev ali trenotna volja posameznih poslancev. Revolucija v Perziji. Leta 1908. so pregnali iz Perzije tedanjega vladarja šaha Mohameda Alija. Pred par dnevi se je pa zopet vrnil in namerava zasesti prestol. Ta povratek se je že dolgo pripravljal. Mohamed Ali je predvsem računal na pomoč Rusije, ki hoče dobiti v Perziji trdna tla. Anglija je pa-podpirala nasprotnika, bivšega šaha Mo-liomcda Alija. Ko je pa dosedanja vlada spoznala, da se Anglija in Rujija dogovarjata in sta se končno tudi popolnoma sporazumeli, je vladajoča stranka v Perziji spoznala, da ne more zaupati niti Rusiji niti Angliji. Šah Mohamed Ali bo imel precej privržencev, s katerimi bo korakal proti glavnemu perzijskemu mestu, proti Teheranu. Glavna opora, ki nasprotuje bivšemu šahu, je pastirski narod Bahti-jarjev. Glavna opora bivšega šaha so pa takozvani Turkmenci. Ker Rusija brez-dvomno' podpira bivšega šaha Mohameda Alija, tedaj bo imel prav gotovo dobro pri-pomoč, ki mu bo pripomogla do odločilnih korakov. Vse kaže, da bomo imeli v kratkem v Perziji krvavo državljansko vojno. Razgled po Kranjskem r Ježice dr. Šusteršičevc. Kakor znano, se je pri zadnjem državnozborskem gibanju v ljubljanski okolici mnogo govorilo o dr. Šusteršičevih ježicah. Pred leti je prišla namreč neka deputacija iz kraja, ml koder razpošiljajo v velikih množinah ježice, k dr. Šušteršiču ter ga prosila, naj na ta ali oni način pomaga, ker je cena jezicam zelo padla. Dr. Šušteršič je v svoji veliki bistroumnosti kot dober in izkušen kmetski zastopnik odgovoril, naj manj jezic »sejejo«, vsled česar se bo cena zopet zvišala. Kmetje so se prav od srca smejali temu, in tudi vsa ljubljanska okolica se je pri zadnjih volitvah smejala modrosti tega kmetskega zastopnika. Dr. Šušteršič pa v svoji nedotakljivi mogočnosti ni mogel trpeti tega smeha in je širokoustno ponudil tisoč kron tistemu, ki mu dokaže, da je svetoval ježice sejati. Zdaj se pa pripoveduje, da sta šla dva kmeta iz Račne, ki sta bila takrat v dotični deputaciji k dr. Šušteršiču, da ga spomnita na oni pogovor in pa da dobita mastno nagrado v znesku tisoč kron. Toda dr. Šušteršič se je izmuznil in — kakor se pripoveduje — rekel, da on ni odgovoren za to, kaj njegov »šribar« v »Slovencu« piše. In tako je dr. Šušteršič dolžan že dve nagradi: eno za žlindro, drugo za ježice. r Ciril-Metodova podružnica za Škof-Ijivo je imela prav lepo veselico preteklo nedeljo v gostilni g. Jesiha navzlic neugodnemu vremenu. Udeležili so se je poleg prijaznih Ljubljančanov mnogoštevilno zavedni rodoljubi domačini in okoličani. Družba sv. Cirila in Metoda je prejela 209 K čistega dohodka. Hvala marljivim prirediteljem, hvala rodoljubnim udeležencem. r Družbi sv. Cirila in Metoda je poslala Kolinska tovarna 900 K kot običajni prispevek od prodane kavne primesi. — Kavna primes Kolinske tovarne je po svoji pohvalni kakovosti in vsled zmernih cen ^ašla odjemalcev povsod med Slovenci. To nas veseli tembolj, ker podpira Kolinska tovarna našo prepotrebno družbo sv. Ci-rila in Metoda. Hvala! r Gosp. Friderik Hans, rečni nadzornik v pokoju v Ljubljani, je storil družbi sv. Cirila in Metoda prav lepo dobroto. Darovi ji je raznih predmetov šolske oprave, modernih, dobro ohranjenih, in prihodnje eolsko leto' bodeta dva razreda na družbenih zavodih v Trstu prejela s tem veleduš-111111 darom velik del svoje potrebne opra-V(‘. Plemenitemu gosp. darovalcu iskrena zahvala! r Skoro brezpotrebno bi bilo opozarjati slovenske gospodinje na izvrstno Kolinsko kavno primes, kajti po ogromni večini jo rabijo že slovenske gospodinje in so z njo tako zadovoljne, kakor z nobenim kavnim Pridatkom doslej še niso bile. Je pa morda se semtertja kaka slovenska gospodinja, ki še ne rabi Kolinske kavne primesi, no, ieh je že silno malo, in tem moramo spet ^nova povedati, da je njih dolžnost kot dobrih gospodinj in zavednih Slovenk, da se oprimejo Kolinske kavne primesi. Kajti ta kavna primes je najboljše blago te vrste 111 je nobeden kavni pridatek ne doseza v kakovosti, in poleg tega je Kolinska kavna Primes tudi pristno domače blago, edino te vrste na celem slovanskem jugu. Naj bi Preje izginile še one maloštevilne izjeme med slovenskimi gospodinjami, kar jih je 1,1 vse brez izjeme kupovale edino • U° domačo in izborno Kolinsko kavno ve v. I \ °(* lvf*tere dobiva redne izdatne ' o e ne piispevke tudi naša prekoristna o izvolitvi v občinski odbor odpovedal tej časti, pri volitvi v cestni odbor je pa propadel. Toliko v vednost lažnjivemu dopisniku »Domoljuba«, ki naj v prihodnje pokaže svoj pogum ter se podpiše s polnim imenom. Sicer pa: Sršen ostane, kar je bil. I Dol pri Ljubljani. »Domoljubov« dopisnik je že zopet pokazal svojo oliko in sovražnost do kmetskega stanu ter jasno dokazal, da ne živi od kmetije, pač pa od kmetskih žuljev. Pokazal je pa tudi, da se ravno njega prijemlje ona zarukanost, ki jo očita v »Domoljubu« bralcu »Slovenskega Doma« in da ne čita drugega, nego samo enostranske klerikalne časopise. Ne mislite, gospod dopisnik, da so dandanes ljudje še vedno tako nespametni. Govoru dr. Kreka so se celo verne tercijalke smejale in se povpraševale, s čim bo kmet živel, če bo živila po ceni prodajal in če bo živina draga, moso pa ]K> ceni. Najbolj je pa čudno, da klerikalna stranka tako hitro pozablja, kar je sama priznala in sama storila. Vedno bobnajo po svojih časopisih, češ, mi smo napravili volilno svobodo, in najprej smo čitali v »Domoljubu«, da naj kmet voli kmeta. Zdaj pa, ko so bolj zavedni kmetovalci volili moža iz svoje srede, iz svojega stanu, pa vpijejo klerikalci, da je to največja neumnost, da kmet ni za drugega nego da kida gnoj, in da so vsi tisti kmetovalci, ki ne volijo klerikalno, osli, barabe, lumpi. Oe bi bil dopisnik le količkaj pošten, bi bil tudi poročal, da so oni Sršenovci, na katere misli, na shodu dokazali gorostasne »Domoljubove« laži in da je dr. Krek priznal te laži ter ee zahvalil za dostojno opozoritev. Končno pa povemo, da imajo »sršeni« dovolj zalege in da bodo začeli pikati, da bo dopisnika zaskelelo. 1 Pance pri Lipoglavu. Poleg drugih žrtev je nevihta v soboto zahtevala še eno človeško. V soboto zvečer je strela sredi polja udarila v dežnik,ki ga je nesel tukajšnji posestnik Valentin Železnik, katerega je strela ubila. Zapušča ženo ter dva nedoletna otroka. 1 Spodnja Zadobrava. V nedeljo je treščilo v kozolec Franje Kalan št. 10. Kozolec je bil napolnjen z žitom in deteljo. Kozolec je pogorel do tal. Prihiteli sta gasit požarni hrambi iz Zaloga in Kašlja ter omejili ogenj v toliko, da se ni razširil na sosednja poslopja. Vlekel je cel čas ugoden nasproten veter. Vrlim ognjegascem, ki so prihiteli pol ure daleč na pogorišče in obvarovali večje nesreče, zahvala. Škoda se deloma krije z zavarovalnino. o Dolenjske novice o d Škocjan pri Mokronogu. Telovadno društvo »Sokol« v Novem mestu priredi v nedeljo, dne 23. julija, v Škocjanu veliko sokolsko slavnost s prijaznim sodelovanjem bratskih sokolskih društev Kostanje-vica-Sv. Križ, Mokronog, Št. Janž in Trebnje. Spored: Ob pol 4. popoldne prihod društev in obhod. Ob 5. popoldne javna telovadba. — Ljudska veselica. — Pri javni telovadbi in ljudski veselici svira godba sl. novomeške meščanske garde. V slučaju trajnega deževja se preloži veselica na nedoločen čas. Na zdar! d Škocjan. Neko' klerikalno revše se zaletuje v zadnji številki »Lažiljuba« tudi v mojo malenkost. Ne bi reagiral na take in enake budalosti vsiljivega dopisuna, ki gotovo nima resnejšega posla kot po klerikalnih cunjah pod krinko poslanske imunitete obirati ljudi, ki ne gredo slepo v boj za njegove falitne ideale; a da ne bo mislil pisec, da bom pred njegovo surovostjo stisnil rep med noge, naj ta pot zadostuje enkrat za vselej sledeče: »Jako se motiš, ako nameravaš s tem, da me po časopisju napadaš, da bom nehal agitirati za napredno časopisje ali pa slednje prenehal čitati itd. Čeprav sem še mlad (kar si v cunji blagohotno omenil), sem že sedaj spoznal in občutil na lastni koži klerikalno ljubezen do bližnjega! In ravno vsled tega ti gospodine priporočam, da me še vnaprej blatiš po listih, ki jih noben pošten človek ne čita, samo drži se pregovora: ,Ce bolj drega — bolj smrdi.’« — Škocjan pri Mokronogu dne 18. julija 1911. — Lud. Urbančič. d Iz Vač. Naša sl. čukarija je srečno dočakala dan 16. julija t. L Govorilo se je, da take slavnosti in takih priredb še ni videlo Vače, kakor na ravno omenjeni dan, ko se ima blagosloviti čukarska fana. S sveto nestrpnostjo pričakovali so pobožni backi tega zanje pomembnega dneva. Kaplan Majdič je v potu svojega obraza obleta! vse sosedne hribe in doline, ter razpošiljala vabila na vse dele sveta. Na-počil je tedaj slavnostni dan. Zvonovi naše farne cerkve so že ob 2. zjutraj s poter-kavanjem naznanjali, da se ima ta dan na Vačah vršiti nekaj posebnega. Toda kakšno razočaranje! Ura prihoda tujih gostov je odbila. Kaplan se ozira na levo in desno, kajti svojim očem ni verjel, da je izbobnal iz cele Kranjske komaj (5(5 kla-vernih postav v kroju. Ob 10. je moravski dekan žegnal čukarsko' fano, katera se je nabavila z denarjem, izprešanim iz žepov starih vdov in devic. Po vsi ti ceremoniji je bil odhod po trgu, katerega so se udeležili čuki in nekaj marinaric, kajti vsemu priganjanju Majdiča, naj se ljudje udeležijo te tihe in žalostne procesije, se ni nihče ganil, pač pa so se mu v obraz smejali. Popoldne po litanijah je bil izlet v Zabše in napovedana pojedina, za katero so Francljnov očka pobili enega najlepših bikov in tudi mamica so kruh" za to pojedino posebno dobro zažmahali. Program veselice so predrugačili v toliko, da so se šaljivi, oziroma smešni prizori Odigrali naj-prvo, namreč pri nastopu čukov pred ka-planijo To je bilo suvanja in kričanja, predno jih je šmartinski načelnik spravil v vrsti v cerkev. Po enournem razveseljevanju v Žabšali jim je tudi bog poslal svoj blagoslov s tem, da .je vlil nanje celo ploho dežja ter so pricapljali nazaj v Vače mokri kakor poparjene miši. Omeniti tudi moramo, da je Majdič z zastavami okrasil klerikalne hiše. Najbolje se je odlikovala Bušlnova. Pilo je videti, kakor bi visela zastava v odprtem dimniku. Ali bi ne bilo za mladega Bušlna lepše, da izbriše preje sledove požara na svoji hiši, predno se postavlja s posojeno zastavo. Pri ti priliki so tudi v cerkvenem stolpu streljali, kakor pravijo z umetnim streljivom, nakar se je vžgala zastava in malo je manjkalo, da so niso vresničile besede žužemberškega dekana g. Tavčarja, ki je rekel, da bodo Vače čez sedem let zopet pogorele. Tako je minul dan proslave tega bandera pod varstvom orožnikov, ki bo ostal zlasti tujim udeležnikom v spominu, da Vače niso tla za klerikalne prismodarije. d Iz vaške okolice. Vera peša, pravijo naši prečastiti. Da so pa temu edino sami krivi, tega seveda nočejo priznati. Je-li poslal prevzvišeni kaplana Majdiča v našo faro, da hujska, ob volitvah agitira in ustanavlja nepotrebna društva, ali da bi pasel izročene mu ovčice po izgledu našega Odrešenika, tega ne vemo? Vemo pa, da se briga za vse bolj nego za duše svojih faranov. Da je to resnica, naj služi v dokaz sledeče: V neki ultra klerikalni hiši je stanoval priletni starček. Dne (5. julija zjutraj postalo mu je nenadoma slabo in se je želel spovedati svojih grehov. Gospodar je prišel v kaplanijo, a reklo se mu je, gospoda ni doma. Šel je v župnišče. Župnik mu odgovori, da ga bolijo noge, kar je tu- di resnica, in da ne more iti. Ker je bolniku le slabše postajalo, so popoldne zopet poslali v kaplanijo, toda zgodilo se je kakor zjutraj, in tako je bolnik ob 10. zvečer izdihnil, četudi je srčno hrepenel po tolažilih naše vere. Kaplan je pa hodil po mo-ravški dolini in agitiral za nedeljsko ču-karsko slavnost. Za njega je torej postranska stvar spravljati grešne duše očiščene pred božji tron, glavno je politika. Klan-čarjeva mama in desna roka kaplana, kaj pa vi pravite k temu dogodku, ki se je pripetil v vaši hiši? Ja, ja, vera peša! d Iz Vač. Vrtnar katoliškega izobraževalnega društva v Vačah je svoje »ler-pohe« že tako daleč izučil, da sadijo svoje duhteče cvetlice okoli naprednih hiš, najraje pa na vežni prag, in to najčešče od sobote na nedeljo. Zato pa volijo klerikalci take župane, da gredo z lepim izgledom naprej, kakor je to storil litijski novoizvoljeni župan, ki je prvi večer županovanja dobil zasluženo medaljo, nagrade pa še pričakuje. d Semič. 1(5. t. m. meseca je strela užgala vinsko klet trgovca Ivana Cerarja. Pogorelo je vse razun praznih sodov, ki so jih pravočasno rešili. Kmalu nato pa je udarila strela zopet v velik kozolec Ivana Želka, ga užgala in mu uničila vse tam spravljene poljske pridelke. Škoda znaša v prvem slučaju 1100 kron, v drugem pa 2000 kron. d Toplice pri Novem mestu. Tu je padala pretečeni teden debela toča ter napravila za 11 tisoč kron škode. d Vinja vas v Gorjancih. V petek, dne 15. julija po kosilu je začel goreti neki kozolec. Ogenj je uničil tri kozolce, ker je kmalu prihitela na pomoč novomeška požarna hramba in omejila požar. Konje je dal na razpolago gosp. E. Kastelic, trgovec v Kandiji. Da se ni ogenj razširil še naprej, se je poleg požarni hrambi zahvalili tudi temu, da so poslopja raztresena in oddaljena drugo od drugega. Ravno pogosti požari v zadnjem času bi morali dati sicer verni občini Šmihel - Stopiče pomisliti, kako krvavo je za kraje v Podgori jjotrebna požarna hramba z več podružnicami. Za vse se pobrigajo umni možje, da le konkurirajo z mestom, prirejajo semnje brez ljudi in živine, kurje razstave, zbirajo mladeniče iz cele dekanije v Šmihelu za polomljeni pomp katoliške mladine v Ljubljani, le na požarno hrambo se ne spomni živa duša. d Male Lipljene pri Turjaku. Tukajšnji posestnik Ivan Gorjup in njegov 14-letni sin sta dne 15. t. m. peljala zvečer z dvema kravama vprežen voz sena domov. Na potu ju dohiti nevihta. Prišedši do enega ob poti stoječega drevesa, udari v istem hipu strela v drevo ter ubije Gorjupu obe kravi. Tudi sin, ki je vodil kravi, pade nezavesten na tla ter se je pri padcu na obrazu poškodoval. Očetu se ni nič pripetilo. Gorjupa zadene občutna škoda), ker ste bili kravi vredni približno 500 kron, Pa še tembolj, ker si je eno kravo od soseda izposodil, kateremu jo' bode najbrže moral tudi plačati. Gorenjske novice o g Železniki. Slovensko telovadno društvo »Sokol« v Železnikih priredi v nedeljo, dne 23. julija 1911 javno telovadbo ob Pol 4. popoldne. Po telovadbi javna veselica na vrtu brata Gabrijela Thalerja z godbo, plesom, šaljivo pošto, korijandoli itd. Veselica se vrši nepreklicno ob vsakem vremenu. Vstopnina k telovadbi prosta. Vstopnina na veselico 40 vin. To obvestilo služi hkratu kot vabilo, ker se posebna vabila ne bodo razpošiljala. Na zdav! g Žminec pri Škofji Loki. 43 let stara postrežnica Frančiška Šubic je pred štiri-mi tedni prišla iz Trsta domov na počitnice. Te dni je njen brat Anton Šubic prišel vinjen domov ter je od sestre zahteval denarja. To je Frančiško tako razjezilo, da je zagrabila za gnojne vile in dvakrat brata tako udarila po glavi, da se je nezavesten zgrudil, povrh ga je pa še obdela-vala z vilami tudi po drugih delili telesa, da je bil Šubic večkrat ranjen. Govorilo bo sodišče. g Moravče. Agent kaplanijske »špar-kase«, kaplan Demšar, se joka. — Po novem letu je začel v »Domoljubu« napadati z vaznimi lažmi in obrekovanji »Tomanovo posojilnico« Ljudstvo se je v prvem lnpu prestrašilo, ker je verjelo temu napadalcu in neslo nekaj knjižic v kaplanij-sko hranilnico, da pri nas dvigne denar Nekaj se jih je že izplačalo, nekaj pa se je vzelo na odpoved. Razume se, da se je pri teh razmerah moralo odpovedati nekaj posojil. Dolžniki sedaj prosijo posojila v ka-planiji, toda zaman. Denarja ne dobe. Na-lavna posledica je tožba, posestvo pride marsikje zaradi majhne vsote na dražbo in ljudem se dela ogromne stroške. Sedaj vprašamo: »Kdo je tega kriv?« — Vsak, kdor pametno presodi, bo rekel: »Nikdo drugi, nego tisti duhovniki, ki jim ni mar za to, če imajo ljudje stroške, samo da se polni njih nenasitljiva bisaga, samo da jim ljudstvo donaša težko prihranjen denar, katerega nalože v raznih falitnih klerikalnih zavodih, mesto da ga posodi ljudem in jim tako prihrani stroške.« — Cerkev in spovednica že ne služita več svojemu na-menu. Hujskarija in spodbujanje do so-vras va je glavni predmet spovedi in pri-' d.ge. Kdor krade, eo]j„fa, „bija> la.2e in prinese denar v kaplanijo, dobi odvezo, kdor pa bere »Slovenski Dom« ali shrani svoj denar v »Tomanovi posojilnici«, dobi brco in vzel ga bo — hudič. — Le hujskajte, le obrekujte, čim l>olj boste hujskali, tem slabše se vam bo godilo. V hranilnici vam itak prede slaba. Nam pa se prav dobro godi — denarja dovolj, da po potrebi ustrezamo vlagateljem in še tudi za silo kaj posodimo. In vi? Zakaj so se v zadnjem času vrnili vaši vlagatelji suhi? Zakaj ne dovolite varnih posojil svojim somišljenikom, katerim smo odpovedali posojila. »Svoji k svojim« ste vedno vpili v »Domoljubu«. Zakaj jih ne sprejmete? — Ali niste pred kratkim rekli, da »pridejo še hujši časi«? In sedaj so tu tisti hudi časi, za vas namreč. Ob kratkim pripravite kakih 100.000, sicer se bode uresničilo naše prorokovanje, da bo šel marsikdo prej v »luft«, kakor »Tomanova, posojilnica«. — Ubogi ljudje! Nam se smilite, a zahvalite se gospodom v kaplani ji, kajti oni so s svojim obrekovanjem provzročili vse to. — Grabil bi vsak hudič, izplačal pa nič. g Moravče. V »Domoljubu« je kaplan Demšar zagnal strašansko glorijo, ker sta dva pevca naprednega pevskega društva izgubila čepice. Najditelj je mislil, da so »čukarske«, zato jih je nesel v kaplanijo. Ako bi bil Demšar poštenjak, vrnil bi čepice, ker pa vedno in povsod misli na svojo izpraznjeno »kasco«, je v »Domoljubu« zahteval 2 K najdenine. Zadovoljiti pa se je moral s 60 vinarji. Kam je teli šest grošev poslal, ne vemo. Ali »Zadružni zvezi«, ali pa je kupil zanje črešnje. — Na kak način sta pevca izgubila čepice, ne bomo pojasnjevali, Demšarju pa priporočamo, naj raje ošvrka tistega duhovnika, ki je izgubil »boga«, ko je šel obhajat, naj bere levite tistemu »fajhtnemu« posvečenemu možu, ki je izgubil baret in naj napeljuje k poboljšan ju tistega svojega stanovskega kolego, ki je izgubil štolo, da se je po blatu valjala. — Mnogokrat se naši kaplani ne sramujejo lagati, če si s tem prihrani kak groš. — Nedavno je kaplan Lovšin - ki se prav gotovo nikdar ne laže — vozniku rekel: »Dons vam ne morem dat’ »tringelt«, ker sem »priftošl« ’zgubu.« — »Priftošl« pa se je v kaplaniji takoj našel v Lovšinovem žepu. Demšar je iz previdnosti to pozabil naznaniti v »Domoljubu«. — Mesto naših čepic, naj postavi na javno dražbo onega postopača, ki sedaj pri Mertinku, sedaj pri U-čukarju podpira »hangarje«, in stavimo, da v moravški fari ne dobi zanj počenega groša, ker tak lenuh spada v prisilno delavnico. — Zapomni naj si pa tudi, da pevci »Moravške-ga pevskega društva« niti najmanj ne mislijo izgubiti svojih glav, medtem ko se »Cuki« izgubljajo kar z dušo in telesom in se streljajo ter samomorijo prav po krščansko - katoliških načelih. g Jama pri Kranju. Posestniku Ivanu Novaku je zgorel pretečeno sredo hlev in skedenj, v katerem je imel spravljene velike množine krme. Ogenj so zanetili otroci, ki so se igrali v hlevu z vžigalicami. Škoda znaša 2000 kron in je le deloma pokrita z zavarovalnino. g Siti raž pri Cerkljah. Osemletni kaj-žarjev sin Franc Anžič je dobil v stanovanju nekaj smodnika. Zažgal ga je z vžigalico in zadobil pri močnem razgorenju smodnika precejšne opekline na obrazu. g Iz Gorič nad Kranjem se nam poroča: V živem spominu je še vsem grozna tragedija Neže Konc v Goričah. Duhovske sleparije so Nežo Konc spravile v versko daznost in žena je sama sebe na grmadi živo sežgala. To je pretreslo daleč naokoli vse ljudstvo. Kjerkoli se pa na deželi kaj zgodi, kar bi znalo klerikalizmu škodovati in ljudstvu oči odpreti, tja pošlje škof vselej kakega človeka, da bi ljudstvo premotil in spet vse spravil v stari tir. Tako je prišel tudi preteklo nedeljo v Gorice iz Ljubljane neki mašnik S. Kalan — kakor ču-jemo, je zaposlen v uredništvu »Slovenca« kot generalni inšpektor vseli kranjskih Marijinih devic — popravljat in »flikat« ta žalosten konec, da bi uničil posledice iz verske blaznosti storjenega samomora Neže Konc. V svojih pridigah — zjutraj ob 6., dopoldne in ob 10. in popoldne od 2. do 4. je opetovano poudarjal, da je glavni nadzornik vseh kranjskih Marijinih družb. Hvalil je na vse pretege obe Marijini družbi goriške fare, rotil marinarice in niari-narje, naj hodijo kar najbolj mogoče po-gostoma k spovedi in med drugim poudarjal : Tu pod gorami — osobito pa še gori-ška fara — je srečen kot — zlata luknja pri vas se da živeti. Žal le, da ste preblizu Kranja, preblizu Tržiča. — Podgorci ! Ali slišite katoliškega farizeja, poslanega od najvišjega duhovnika v deželi, da zaseje v vaša srca nasprotstvo, da ne rečem, sovraštvo proti meščanstvu Kranja in Tržiča. Fej! Zadrl se je nadalje ta katoliški farizej na gospoda Alojzija Omana, trgovskega sotrudnika. v Tonetiših, češ, da se je drznil na dan volitve dne 13. julija priti na volišče v Preddvor, ob nadučitelja g. Grosa se pa ni upal obregniti, ker ima ta baje preostre zobe. Koliko kalinov inšpektorja marinaric in marinarjev je šlo na limanice in koliko enakih farizejev je vzgojil s tremi pridigami, o tem prihodnjič. o Notranjske novice o n Vrhnika. V sredo, dne 12. t. m. ponoči, je izbruhnil ogenj v podstrešju skladišča trgovca Rainerja. Kljub takojšnji pomoči z Vrhnike in okolice je pogorelo celo skladišče in le s težavo so ogenj omejili in rešili sosedne hiše. Škoda znaša 40 do 50 tisoč kron, ki pa je pokrita z zavarovalnino. n Logatec. Pretečeno soboto in nede-deljo je tudi pri nas deževalo in treskalo. V soboto ponoči je treščilo v Zgor. Logatcu v nanovo zidano hišo posestnika Mezeta ter razbila samo nekaj opeke na strehi. Hujše je pa gospodarila strela v nedeljo opoldne v Dol. Logatcu na Mandrgah. Strela je udarila najprej v jesenovo drevo, ki stoji pred hišo vdove Ostermanove, šla do korenine, od tam je švignila v goveji hlev, kjer je ubila 4 glave goveje živine, eno pa nevarno ranila, iz hleva je šla v svinjak ter tam ubila staro svinjo. Iz svinjaka je pa udarila v liišo, kjer je zelo ranila gospodinjo in sina, katerega so le težko k zavesti spravili. n Postojna. Sokolska slavnost v Postojni je v nedeljo popoldne prav dobro uspela. Ploha je pač odvrnila dokaj zunanjih gostov, ki so se bili namenili na veselico, dasi ni bilo izven Postojne nič reklame. Mnogobrojno občinstvp iz vseli slojev je z zanimanjem sledilo' najprej telovadbi postojnskih Sokolic pod vodstvom sestre Stane Kraigherjeve. Vaje s kiji so jako ugajale. Nato so nastopili Sokoli, pomnoženi po telovdcili iz Št. Petra in Logatca. Pod vodstvom brata Vinka Z a 1 e 11 j a so izvajali točno in elegantno zagrebške proste vaje, potem pa se izkazali na bradlji in drogu tako krasno, da se je vse radovalo izvrstnih telovadcev in navduševalo, da se mora tem telovadcem čim prej zgraditi lastni dom, kjer bo trajen in navdušen napredek zagotovljen. Pri veselici jc pod vodstvom g. J u v a n c a zapel mešan zbor »Postojna« dve skladbi prav dovršeno. Juvančevo prelepo in originalno »Na goro« so morali ponoviti, občinstvo pa je pozdravljalo skladatelja. Nastopil je tudi salonski orkester, ki je z dobrim nastopom vzbudil željo, da bi številni diletant je nudili večkrat postojnskemu občinstvu kaj višjega glasbenega užitka. Postojnska domača godba je igrala x»rav dobro, posebne plesne komade. Okrog paviljonov, kjer so stregle domače dame, se je kmalu razvila živahna zabava, ki je trajala pozno v noč, dokler ni dež razgnal občinstva. Vsled velike požrtvovalnosti prirediteljev in občinstva bode gmoten uspeh prav zadovoljiv. Spet je zbranih nekaj ka-menov za zgradbo sokolskega doma. n Hraše pri Postojni. Pred par dnevi sta so vračala ob 10. zvečer posestnika Anton Fajdiga in Franc Špilar iz neke tukajšnje gostilne domov. Na cesti ju sreča nek kolesar. Ko je pripeljal do nju, je zadel s kolesom ob Fajdigo, ki je padel. Prekucnil pa se je tudi kolesar. Uverjen, da ga je Fajdiga nalašč ustavil, in trdno prepričan, da ga hočeta Fajdiga in Špilar oropati, se je neznani kolesar hitro pobral, udaril z revolverjem Špilarja po glavi in dvakrat ustrelil. Z drugim strelom je zadel Špilarja v vrat in ga lahko ranil. Med tem sta mu pa izvila posestnika orožje iz rok, nakar je zbežal kolesar v gozd in pustil tudi kolo na cesti. Bežal je proti Razdrtemu, kjer se je potem zglasil pri orož-ništvu. Napravil je ovadbo, da sta ga napadla dva neznanca na cesti pri Postojni. Legitimiral se je kot užitninski uradnik iz tržaške okolice. n Novažice. Dne 13. julija so potegnili iz vode pri mlinu tukajšnjega posestnika Matije Ambrožiča 591etnega hlapca in mlinarja Antona Oepirlo. Odšel je od doma v ponedeljek dne 9. julija. Gospodarju Ambrožiču je rekel, da gre v Postojno, kjer si kupi obleko. Na truplu niso našli nobenih sledov kakega nasilja. Ker je bil Cepirlo alkoholik, je mogoče, da je padel v, vodo v pijanosti, možno pa je tudi, da je izvršil samomor. n Novažica pri Postojni. Tukajšnji posestnik Andrej Požar je nalagal na travniku seno na voz. Poleg se je igral njegov 41etni sinček z malim psom. Ko je Požar voz naložil, ji pognal konje in ni pogledal, kje je njegov sin, ki je prišel pod voz tako, da mu je šlo zadnje kolo čez prša. Otrok je umrl v dveh in pol urah. n Iz Rovt. Ko sem se pred volitvami slučajno mudil v tej zapuščeni gorski vasi, vprašam nekega starejšega moža: »No, oče, kako bomo pa volili?« — »Kakor bodo g. fajmošter rekli« — dobim za odgovor. Jaz sem si pa mislil: »Blagor ubogim na duhu, ker njih je nebeško kraljestvo.« Oj presrečni Rovtarji, ki nosijo pamet v župnikovi glavi! n Sinožeče. 54 let stari zidar Karel Škrlj iz Trsta je padel raz strehe hiše tukajšnje posestnice Helene Križaj in se ubil. n Št. Peter na Krasu. Strela je ubila v soboto popoldne okrog 6. zvečer 121etne-ga dečka Alojzija Požarja. Po slovenskih deželah p Sv. Križ pri Trstu. Naši tako imenovani klerikalci so res čudni ljudje. Oni bi hoteli, da bi vsi čitali samo klerikalne liste. Pravijo, da se otroci pohujšajo, če berejo napredne liste, kjer se piše večkrat proti duhovnikom. Taki ljudje ne pomislijo, da so klerikalni listi še hujši mojstri v napadanju neljubih oseb. Le poglejmo, kako ti poštenjaki črnijo razne stanove, posebno pa učitelje. In vendar, zamera gori, zamera doli, so ravno razni dobri učitelji največji dobrotniki ljudstva. Potemtakem ne bi smeli otroci tudi klerikalnih listov citati in vendar se dobijo hiše, kjer otroci razne klerikalne liste naprej čitajo. Kje je tu doslednost, kje zdrav razum? Tudi se dobe taki možje, ki zamerijo enemu ali drugemu, če čita ali agitira za kak napreden list. Povedano bodi jasno, da če list ni zaplenjen, ga sme vsakdo čitati. Ne dajte se premotiti in begati od nikogar. Vsak, kdor vam brani čitati ta ali oni list, dola to iz sebičnih in samopašnih namenov. Trese se za svoj košček kruha . . . Noben napreden list no brani ljudem, čitati liste drugih strank. Samo klerikalci se boje luči, se boje, da bi se čula oba zvona. — Kar se pa tiče otrok, je to stvar staršev. Oni so gospodarji, da otrokom lahko kaj zapovejo, ali prepovejo. Treba je pri tem samo stroge doslednosti, t. j. ne smejo reči otrokom, da naj le čitajo liste, kjer se blatijo n. pr. učitelji, da ne smejo pa vzeti v roko takega lista, kjer se ožigosa po zaslu-ženju netaktno postopanje kakega fana- tičnega božjega namestnika. — Iz vsega navedenega vsakdo lahko razvidi, da gre gotovim krogom samo za komando in bisago. p Na Proseku pri Trstu sta umrla tragične smrti zakonska Ivan in Jožefa Godina. Pred dvema letoma je namreč peljal prvi svojega konja v Trst k štetvi. Domov grede ga zajaha in pade z njega tako nesrečno, da jc obležal mrtev na licu mesta. Dne 8. julija so pa našli vdovo Jožefo Godino v zaklenjeni sobi mrtvo. Nesrečnica je izdihnila že 3. julija. Zdravniško je bilo konstatirano, da je umrla zadeta od kapi. Zapustila je edino mladoletno hčerko, kateri so z veliko previdnostjo naznanili materino smrt. Revica je vsa iz sebe in hoče tudi ona za ljubo mamico. Seveda jo tolažijo sorodniki na vse mogoče načine, a brez uspeha. — Te vrstice utenejo zanimati marsikaterega gostilničarja iz Kranjskega, ki se je časih ustavljal v do-broznani gostilni pokojnih na Proseku, imenovani »Al Cavallino«. Ameriške novice a Utonil je v Saginansu 281etni Slovenec Jakob Oman, doma z Vrhnike. Lovil je ribe; pri tem se mu je prekucnil čoln in padel .je v globoko vodo, iz katere se ni mogel rešiti, ker ni znal plavati. V Ameriki je bil že 8 let. a Podsulo je v premogokopu v Madridu la. rojaka 331etnega Ivana Kuralta iz Škofje Loke. Ko so ga odkopali izpod mir sipine, je bil že mrtev. a Umrl je v Clevelandu rojak GOletni Josip S 1 a n a. Delal je v neki tovarni. Vsled hude vročine je omedlel in umrl med potjo v bolnico. Bil je v Ameriki že nad 25 let, doma je nekje na Dolenjskem. a Umrla je v Clevelandu ena najstarejših naselnikov 871etna Uršula Pečjak, ki se je naselila v Clevelandu pred 25. leti. Doma je iz Gradenca pri Hinjah na Dolenjskem. Pokojna zapuša v Ameriki 10 otrok. a Umrla je v Forrest City 301etna rojakinja Cecilija Berzek, doma iz cerkniške okolice. Umrla je na porodu. Tudi dete je mrtvo. a V železniškem rovu je ubilo v Char-levoitu 291etnega Slovenca Franca Ferlana, ki je doma iz Bržinai na Štajerskem. Padla je nanj velika plast podkopane zemlje, ki ga je zadušila, predno so ga mogli odkopati. a Ponesrečeni Slovence. Blaž Hauptman, doma iz Šmartna pri Litiji je padel v neko globoko jamo v okolici Forrest City in utonil. Jama leži v jako močvirnem, ilovnem svetu. Hauptmanu se je vdrla iz-podjedena zemlja, ker je stopil preblizo na rob jame, ki je jako globoka in napolnjena z vodo. Hauptman je bil v Ameriki 6 let. Doma je v Šmartnem in ima ženo in pet otrok. Cementne cevi v vseh merah, barvaste plošče za tlak, cementna opeka 1. t. d. Kranjska betonska tvornica I | vrata (bangerji), Tribuč & K® Ljubljana pisarna, Delavnice in skladišča na Jržaški cesti. Jele/on št. 296. | balkoni l t. &, Izdajatelj in odgovorni urednik: Rudolf Šeg a. Za živinorejce priporoča Majno apno, redilni prašek za konje, 9ovejo živino in svinje. fluiD za Konje, grenko sol, zmlet kolmoš, encijan i. t. D. 99 ADRIJA“ drogarija. konces. prodaja zdravilnih zelišč in strupov za Jovske in tehnične namene v Ljubljani, Šelenburgova ul. št. 5. Naročila se izvršujejo z obratno pošto. Nihče se še m pokesal, ki je kupil pri meni namreč mnoga pismena priznanja dokazujejo, da SO moji aparati najboljši. Velika zaloga gramofonov, plošč, šivank i. t. d. ■ ■H A. RASBERGER, Ljubljana, Sodna ul. S. (Zraven c. kr. sodnije.) posojilnica in , ■ hranilnica v Moravčah obrestuje hranilne vloge po ■ 4*75 °/, - —— ln daje posojila po ——— Sr S °/» B9MM Uraduje v lastnem .Zadružnem domu' SS2™vsako nedeljo od 1 do 5 in vsako sredo od 4 do 6 ure. 51 ■ IflHI ■ 9IIIIIIIIHIII in dober zajutrk dosežejo odrasli in otroci, bolni inz dravi. Polovico stroškov prihranite v gospodinjstvu na kavi, sladkorju in mleku, ako pije SLADIM, 7r|ni|in I to je dr. pl. Trnk6czyja LllluJjtj! SLADNl ČAJ. En zavoj velja 50 vin. Dobiva se povsod. Po pošti se naroča najmanj pet zavojev po povzetju pod naslovom v glavni zalogi. Lekarna pl. Trnk6czy v Ljubljani zraven rotovža. .*. 10 zapovedi za kmetovalca in 10 zapovedi za zdravje, vsake posebej na papirju tiskane, dobi vsak človek zastonj, tudi po pošti, ako po nje piše v lekarno Trnkoczy zraven rotovža v Ljubljani. tl) tl) .o C U O 0 c ■■ Ml C • v ■■ ■a «o .s R ■■ #o N 0) ■■ o ■■ ■■ o > u 0 "r cz> R C cd >o N »tfl 0 o U. ■■ O ■■ ■■ s O *C cx ■ ■ ■ ■ ■■ £■ (1) ■■ ■■ £ 'n Qi a s o c- . «■* rt rf ■ m rzi,mm ■■> •*-* g »■o «s-S* o n;^ o s o O-J £ 0) S. Jt > O) ® “'a,- s *= e £ g; oj £ 4) N Q).r '£ L O) d» as N (!) > f* ja. rr o. o Jr c Loterijske številke. Dvignjene v soboto, dne 15. julija 1911. Trst: 17, 12, 41, 84, 21. Line: 84, 11, 49, 64, 62. Dvignjene v sredo, dne 19. julija 1911. Praga: 80, 62, 39, 53, 35. £ržne cene v Ljubljani 1 kg govejega mesa I. vrste . . 1 i> n i» 11* n • 1 „ „ „ III. ,, 1 „ telečjega mesa..................... 1 „ prašičjega mesa (svežega) . 1 „ „ „ (prekajenega) 1 „ koštrunovega mesa . . . 1 i> jagnjetovega mesa .... 1 „ kozličevega mesa .... 1 kg masla............................. 1 „ masla surovega..................... 1 „ masti prašičje..................... 1 „ slanine (Špeha) sveže. . . 1 „ slanine prekajene .... 1 „ sala............................... 1 „ surov, margarlnskega masla 1 „ kuhan, margarinskega masla 1 jajce ............................... 1 l mleka.............................. 1 „ „ posnetega.................. 1 „ smetane sladke..................... 1 „ „ kisle.................. 1 kg medu.............................. 1 „ čajnega surovega masla . . 1 piščanec............................. 1 golob................................ 1 raca ................................ 1 gos.................................. 1 Kapun ............................... 1 puran................................ 100 kg pšenične moke št 0 . . »i i» n 1 • • 2 II II II • ii ii ii 3 . . 4 ii »i i, * • n ii ii 5 • . ii ii n ® ■ 7 ii ii n * • • a ii n ii ° • 1 koruzne moke . . . . 100 „ ajdove moke . . . . 1. 100 „ ajdove moke . . . .11. 100 . ržene moke....................... 1 l fižola............................. 1 i, graha............................. 1 „ leče .............................. 1 „ kaše............................... 1 „ ričeta............................. 100 kg pšenice......................... 100 „ rži.............................. 100 „ ječmena.......................... 100 „ ovsa............................. 100 „ ajde.......................... 100 „ prosa belega. . . . 100 „ „ navadnega . . 100 „ koruze, nove . . . . 100 „ krompirja..................... Cena od K h 80 60 90 80 00 40 1 160 80 70 50 16 80 90 90 90 05 20 8 do K h Lasni trg. Cena trdemu lesu 9 do 9*50 K. Cena mehkemu les 8 do 8 00 K. Trg za seno slamo, in steljo. Na trgu je bilo voz sena .................... „ slame.................... „ atelje.................... „ detelja................... 08 90 72 40 20 20 50 80 76 60 20 10 06 10 90 60 60 40 44 2 20 50 30 42 36 22 20 jtfestno tržno nadzorništvo. Ustanovljena 1882. Fošt. hranilnični račun št. 828.406. Telefon štev. 185. §•1 • n i n registrovana zadruga z neomejeno zavezo n v Ljubljani, na Dunajski cesti št. 18, v Ljubljani v lastnem zadružnem domu v lastnem zadružnem ur- domu je imela koncem leta 1909 denarnega prometa 81,116.121 kron 11 vin. ){}• MT upravnega premoženja 20,775.510 kron 59 vinarjev. aw V\ Obrestuje hranilne vloge po 4/s% brez vsakega odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama za vložnike. Sprejema tudi vloge v tekočem računu v zvezi s Čekovnim prometom ter jili obrestuje od dne vloge do dne dviga. Stanje hranilnih visi nad kron 20,000.000. Posojuje na zemljišča po 574% s 7-2% na amortizacijo ali pa po 574% brez amortizacije. Na menice pa po 6"/o« Posojilnica sprejema tudi vsak drugi načrt glede amortizacije dolga. Uradne ure vsak dan od 8.—12. in od 3.-4. 09 Proti vsema. (Dalje.) Vso pot, ko je spremljal ubežnike, ni padla niti ena beseda med njim in njo. Najprej je jahal naprej, potem ob vozu. Redov-nica pa je napol sedela, napol ležala v vozu in je imela roke kakor k molitvi sklenjene. Glavo je povesila. Stari cerkovnik je čepel za njo v slami. Radovedno jo je ogledoval mladi plemič <>d strani. Dvakrat sta se vjela njuna pogleda. Potem pa je jahal Prošt ob njegovi strani in začel z njim pogovor. To pa ni bilo 11‘1 ude mu plemiču po volji in je zopet jahal pred njim. Hitro •1° minila njih pot. Prej, kakor bi mislil, je ležala pred njimi ''udoniška trdnjava. Vladike ni bilo doma. Njegova soproga pa je ubežnike rada sprejela, že svojemu svaku, menihu iz Zeliv, na ljubo, potem pa tudi zaradi tega, ker jih je pošiljal vladika z Gvozd-ll(‘ga. Tudi mlada redovnica je vzbujala sočutje gospe. Ko se je mladi plemič vračal', se je bil napravil že večer, »ilo je toplo, pa zelo tema. Težko je bilo razločati pot, vendar je mladi plemič izpodbodel konja. Hitel je, ker je mislil na svojega strica in na dvorec; morda so prišli Taboriti. Vprašal se je, kako n tiki gre sestrični, ali je že doma in kaj je z vasjo... Naenkrat se je spomnil zopet mlade redovnice in prošta; prošt se je bil zahvalili! in je obljubil, da bo za vse molil. Mladi plemič se je zasmehljal. In ona mu je rekla, ko je odhajal, da naj mu Bog poplača, kar je storil za nje. To je bilo tako prijetno; bile so edine besede, ki jih je izpregovorila proti njemu. In pred oči mu je stopila, kako je sedela v kamrici in si uravnavala lase ... 1’uikrat je bila dražestna in lepa. Na i obu hrastovega gozda, iz katerega sta ravno prišla, je ustavil konja. Razgled je bit prost. Ozrl se je proti nebu in je i.swi n eccga svita ognja. Proti vasi je bilo nebo temno, naprej prot. vzl,odn m proti Bakovskemu pa je trepetal v zraku rdeč svit, ki pa je ocividno pojemal. Andrej je izpodbodel konja in zdirjal naravnost proti domu. Mislil je, da so Taboriti še vedno v Bakovskem Na dvoru je bilo tiho. Pri zadnjih vratih je stal’ na straži ovčar Jira. Od njega je izvedel Andrej, da stoji tudi pri sprednjih vratih straža in da je prišel vladika šele pred kraktirn časom sam iz Bakovskega, gospe Zdene da še do sedaj ni nazaj. Mladi plemič je slutil vzrok. Gez temno dvoišče je hiteli' proti hiši. Skozi okno je padala luč v temo. Ko je stopil v izbo, je zagledal strica, ki je sedel za mizo. Odložil je bil čepico in slekel suknjo; v samih hlačah, ki so bile zabasane v kmečke škornje, in v napol odprti, modri srajci je sedel tu. Z levo roko si je podpiral čelo; v pest stisnjena desnica je ležala na plošči hrastove mize zraven kosa papirja. V cinjastem svečniku je gorela lojeva sveča in je obsevala zamišljeni obraz plemiča tako, da sta risala zakrivljeni nos in sive brke velike sence. Na prvi pogled je spoznal mladi plemič, da je imel stric J'Vi 8vll>je najljubše čtivo, pisma mojstra Jana Husa. 1 Je sicer v pisma, brafl, pa ni. XV. >^1 i • * ° 10 1>OZno zvečer, ko je legla gospa Zdena na borno lio.sc JO, im s amo, postlano na črnili ilovnutili tleli, v družbi z mnogoštevilnimi taborskimi »sestrami«. Spale so v vrstah v nizki solu iz lesa zjrraienpn-n „ . r, , v. , . , v. .. ... T «iaJenega dvorca v vasi Zalši, ki leži sredi močvirja. Legle so na sinm„ 11 v . , .v. ' . ,, “ a slu,,»o oblečene, kakor so bile Prisile z glavnim oddelkom iz Bukovi«t - i ■ v. . . , , iU,ySKega. Ležale so v izbi, Lt™i r 80 W1° nekatero P® Gospa Zdena ni prvič prenočila nn ta način. Že l»nako leto, ko je bila šla »v gore«, proti Behiuu ob gori Tabor, je več- krat prenočila v kmečkih izbah skupaj s kmečkimi in mestnimi romaricami. V tej hiši so prenočile izvečine taborske žene. V sosedni hiši pa so bile nastanjene druge ženske, ponaj-več iz Bakovskega in okolice, samske in matere z otroci. V drugih kmečkih hišah, ki so stale s pročeljem okrog vaškega trga, so se udomačili »bratje« v kolikor niso imeli straže ali pa so morali v okolico. Take straže so bile razpostavljene krog in krog vasi, jr) poljih in tavnikih, pri živini in pri vozovih na trgu, kjer je črnel v sredini majhen ribnik. Tik zraven njega je stala z bičevjem krita ovčarska hišica. Dolgo je trajalo, predno so legle »sestre« spat. Dolgo mo klečale na slami in molile; nekatere so zapele: »Kriste, ki si nam luč in dan, hudobnih sanj nas obran —« Končno' so utihnile in trdno zaspale. Marjeta, dekla z \ m gvozdenskega dvorca, je bila ostala pri mladi ženi in je sedaj ležala zraven nje. V sobi je bila tema. Skozi nizka, s pergamentom zalepljena okna ni prihajal niti najmanjši žarek luči. Neprijetno toplo je bilo v tem majhnem prostoru, kjer je spalo toliko ljudi. Vlažni zrak, ki je notri vladal, je bil še bolj neznosen vsled neprijetnega duha, ki je prihajal od kožuhov kmetic. Mučno je bilb v sobi. Mlada plemkinja, ki edina ni mogla zaspati, je to najbolj občutila. Ni ji pa bilo zoperno. Uvidela je, da ni bilo mogoče udobnejše urediti, obenem pa je mislila, da je njena dolžnost, da vzame na sebe vse neprijetnosti in težkoče. Imela je v mislih besede mojstra Jana Husa, ki je nekoč rekel, da ni mogoče priti od pojedine tega sveta k pojedini na onem svetu. Iz tega je sklepala, da je treba odložiti stare navade in pregrešno udobnost, ter vzeti zato nase trpljenje. Ta misel ji je vzbudila negotovo hrepenenje in molila je k bogu, da naj ji pošlje trpljenje in bolečine, da more udušiti svoja pregrešna nagnenja. Zaraditega ji ni presedala težavna pot, ne slabo ležišče in neprijetna kmečka družba. K temu jo videla v vseh teh ženah sestre, ki so hrepenele kakor ona po najvišjem in najdagocenejšem. Zato so bile njej enake, ■— celo več so storile, kakor ona, ker so že pred njo žrtvovale vse za sveto resnico in vse zapustile, svoja polja in svoje hiše in vse svoje imetje. . ■ > i Vse, kar je bila videla in kar se je z njo zgodilo, je gospo Zdeno globoko razburillb. Pričakovala je tudi, da bodo navalili na nje Roženberžani in da bo prišlo do boja. V Bakovski/ je namreč dospela vest, da se je napravila v onem času, ko so »bratje« odkorakali izpred Bakovskega, na pot proti njim v Sobjeslavi četa rožemberških vojščakov. Vso pot, z Bukovskega do sem, so bili Taboriti pripravljeni na napad in že zdaj so ga pričakovali. To je sklepala gospa Zdena iz tega, ker je bil vladika na konju, Svašek iz Podola, —-ime je bila spotoma izvedela — razpostavil mnogo straž drugo pri drugi. Z občudovanjem je mislila na to, kako možato se pripravljajo vsi ti ljudje na obrambo, pred vsemi tudi duhovnik Jan Bidlinski. Na spanje in mir niti mislil ni, marveč je takoj ko so prišli v vas, odjahal na polje, kamor je vzel s seboj četo oboroženih kmetov. Do sedaj se še ni vrnil. Po dolgem času zopet ga je bila videla pri trdnjavi v Bukovskem in se je vprašala, če bi jo pač zopet spoznal. Ni je videl in ni vedel, da je bila tu, ravno tako malo, kakor ni vedel, kako je prišla sem. Pa tudi tega ni slutila, da se je bil zavzel v Bukovskem za njenega očeta, ko so Bartuli in Gvozdenci javili, da je vladika rimskim popom naklonjen in da jih ima pri sebi. Jan Bidlinski mu ni verjel in je zaklical, da iKiziia Ctibora. Kaniš pa je hotel peljati četo proti Gvozd-nemu. Med tem je prišla vest o gosposkih vojakih in ta pohod je moral izostati, ker ni bilo več časa. Tudi Gvozdnega se je spomnila gospa Zdena. Kaj je pač nameraval njen oče? Morda pride za njo? Ali se drži njenih besed in njenega svarila1? Začela je moliti, da naj ga Bog razsvetli, da njegova duša ne bo pogubljena zaradi posvetnega blaga. S BS Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. Zvišanje delnftk avnice od K 5,000.000 na K 8,000.000 z izdajo 75(10 novih delnic po K 400'— nominale v skupnem znesku K 3,000.000' - . Prospekt. Stalni razvoj bančnega poslovanja, ki se že razteza po vsem slovanskem jugu, osnovanje novih podružnic, naraščanje vlog in druzega banki poverjenega denarja zaliteva, da skrbi banka za primerno okrepljenje svoj li lastnih sredstev, to je torej delniške glavnice in reservnih zakladov. Ravno v zadnjih mesecih smo imeli priliko, biti zanesljiva opora zadružništva na Kranjskem in Štajerskem, kar nam je pa omogočilo edino le to, da smo vselej razpolagali čez potrebna sredstva. Bilančni razvoj našega zavoda se najbolje kaže v sledečih številkah: v letu 1907 v letu 1910 Delniški kapital . 2,000.000 5,000.000 Reservni zaklad . . 235.449 493.464 Vloge 7,240.002 11,064.138 Čisti dobiček . . 182.906 358.273 Skupni promet . . 613.000000 1.033,000.000 Dividenda .... 6"/« 7% Gori navedeni vzroki so bili povod, da je sklenil občni zbor delničarjev dne 7. marca t. 1. zvišati delniško glavnico banke od K 5,000.000 na K 8,000000 in sicer z izdajo 7500 novih delnic a K 400'— nom. Ker je bil ta sklep z odlokom c. kr. min. za notranje zadeve št. 15 955 z dne 9. junija t. 1. odobren, je sklenil upravni svfct v svojej seji dne 22. junija 1.1. razpisati to zvišanje delniške glavnice pod sledečimi pogoji: 1.) Subskripcija se vrši v času od 10. do 31. julija t. I. pri centrali Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani in njenih podružnicah v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu in Gorici, pri Živnostenski banki v Pragi in njenih podružnicah, pri Jadranski banki v Trstu in podružnicah, pri Prvi hrvatski štedionici v Zagrebu in njenih podružnicah, pri Banki in štedioni na Sušaku in Reki, in pri podružnici Češke industrijalne banke na Dunaju. Pri teh subskripcijskih mestih so tudi na razpolago potrebne tiskovine. 2) Pravico, subskribovati nove delnice, imajo predvsem lastniki starih delnic po kurzu K 420*— za komad, in sicer pripadejo na 5 starih delnic 3 nove. 3.) Ostale delnice se ponudijo novim subskribentom in starim delničarjem (ako bi isti zahtevali razmerno večje število delnic) po kurzu K 445'— za vsako delnico. Pravico repirticije si pridržuje upravni svet. 4.) Kot kavcijo ozir. kot prvi obrok je plačati takoj pri subskripciji K 120'— ozir. K 1451— za vsako delnico, ostanek K 300’— pa najpozneje do 30. septembra t. I. Radi jednostavnosti je pa tudi mogoče vplačati ves znesek takoj pri subskripciji. 5.) Nove delnice imajo kupon za leto 1912. in so deležne dobička za poslovno leto 1912. Zaradi tega se povrnejo subskribentom od vplačanih vsot 41/2% tekoče obresti do 31. decembra 1911. Lastniki starih delnic morajo predložiti pri subskripciji tudi plašče svojih starih delnic v prekolekovanje. Nove delnice bodejo enako starim notirane na dunajski in praški borzi, in se bodo izročile subskribentom, proti vrnitvi potrdil, začetkom leta 1912. Sedanji kurz delnic Ljubljanske kreditne banke na dunajski ozir. praški borzi ca. K 472"— pomeni pri 7%ni dividendi leta 1910 v znesku K 28'— skoraj 6%no obrestovanje in priporočamo torej zlasti denarnim zavodom, kapitalistom itd., da se udeležujejo v največjem obsegu te subskripcije. Ljubljana, 10. julija 1911. LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA. s