171. številka. Ljubljana, v soboto 28. jnlija XXVII. leto, 1894 (shaja vsak dan ivcćer, ir.imfii nedelje in praznike, ter velja po pošti prejemati aa avstro-ogereke dežele ca vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden nscer 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 18 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje nadom računa se po 10 kz. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oana ni 1 a plačuje ae od četiristopne petit-vrste po 6 kr., Če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniltvo je na Kongresnem trgu st. 12. Up ravni it v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Slovenska posest Grafika „Tagespost" si je dala iz Celovca brzo-javiti, da žive ondotni Nemci v velikem strahu, ker bode morda na Hrenovo mesto imenovan deželnega sodišča svetnikom gospod dr. Andrej Ferjančič jz Jjjubljane. Celovčanom in nemškim Korošcem, ki se itak ne odlikujejo po posebni pravniški razumnosti, bilo bi le čestitati, ako dobe v svojo sredo tako pravičnega in spretnega pravnika, kot je gosp. dr. Andrej Ferjančič. No, pu tu ne gre za osebo, pač pa gre za načelo! In to načelo zahteva, da bi pri deželnem sodišču, v kojega okrožje spada kronovina, ki je do pičle polovice slovenska, imela vsaj tretjina svetnikov govoriti oba deželna jezika. Tisti časi, v kojih so javni funkcijonarji brez vsa-cega znanja slovenskega jezika v Korotanu shajali, so hvala Bogu pretekli. Slovenščina je tudi v kro-novini koroški postala faktor, ki se ne da več v kot potisniti; v golem znamenju neprebavljivega nemškega cmoka se tudi na Koroškem več vladati ne more. To pripoznajo tudi Nemci, ker bi se drugače ne tresli ter bi od straha ne trepetali, če čujejo, da jim preti nevarnost, da bode morda Slovenec imenovan deželnega sodišča svetnikom v Celovcu. To so pravi junaki, ti Nemci, če jih že samo ime dr. Ferjančič v tako grozo spravlja! Pri Celovškem deželnem sodišču ga ne bode svetnika, kakor hitro odide g. Hren v pokoj, ki bi bil vešč slovenskemu jeziku. Gospoda Delpina namreč ne prištevamo takim svetnikom, ker sta nam iz časov njegovega službovanja na Kranjskom še predobro v spominu tako njegovo nemško-nacijo-nalno mišljenje, kakor tudi njegova goriško furlanska slovenščina! Gospod Hren je bil torej jedini pri Celovškem deželnem sodišču, ki je urne! govoriti in pisati slovenski jezik. Blažena koalicija je sklenjena na temelju faktične ali dejanske posesti. To posest branijo Nemci povsod in dostikrat tudi tam, kjer je ni! Pač pa so ne da tajiti, da spada mesto, s kojega hoče odslopiti g. Hren, v slovensko posest. In v resnici, bilo bi barbarično, če bi se na koroške Slovence niti toliko ne oziralo, da bi se jim vsaj jeden svetnik pri sodišču v Celovcu ne privoščil, ki bi govoril njihov jezik! To je prava beračija, ker smo prepričani, da bode v interesu justice in na korist dobremu pravosodju polagoma moralo priti do tega, da bode vsaj tretjina vseli svetnikov pri dež. sodišču v Celovci morala umeti tako v pisavi, kakor v govoru jezik slovenski. In sedaj si oglejte te pravicoljubne Nemce! Niti tiste beračije, kojo so koroški Slovenci dosedaj uživali, jim ne privoščijo več, še to plesnivo drobtinico jim hočejo vzeti, ter zahtevajo, da naj bode na jedino mesto, ki je dosedaj spadalo v slovensko posest, imenovan trd Nemec, kise bode morda odlikoval po tistem govedarskom mišljenju, kakor Steiner, ki je v svojem testamentu zapisal, da ne dopušča, da bi slovenski duhovnik njegovo nemško truplo pokopal v Celovško zemljo! In tak človek bil je svetnik pri Celovškem sodišču in takemu človeku dajala se je pravica v roke! In takih svetnikov si žele koroški Nemci prej kot ne zategadelj, da bi bil obsojen vsak Slovenec že radi tega, ker je rojen Slovenec! Mi pa z vso odločnostjo zahtevamo, da koalicijska vlada varuje in brani tudi našo slovensko p ^est in da imenuje na Hrenovo mesto svetnika, ki uode popolnoma vešč slovenskega jezika in naj si je to dr. Ferjančič ali kdo drugi. Naši poslanci pa morajo strogo paziti, da se to mesto ohrani koroškim Slovencem, ki se itak zatirajo povsod in pri vsaki priliki. Ljubljanskim konservativcem pa stavljamo v izgled pravicoljubne Celovške Nemce, ki se že tresejo pri sami misli, da bi bil justični minister morda v stanu za mesto, koje je zavzemal Slovenec, imenovati zopet Slovenca. Tako je nemško pravicoljubje! In vas gospode, ki ste rodili najnovejšo Ljubljansko nem-škntarijo, še vedno ni sram! Sploh se od strani Slovencev le premalo naglasa narodna posest, v kateri se že nahajamo in oziroma do katero nam gre pravica. V okrožji višjega dež. sodišča Graškega prebivajo Slovenci in Nemci ter se drže nekako v ravnotežji. Če se hoče doseči dobro pravosodje, moralo se bode to ravnotežje po- kazati tudi pri osobji sodnih dvorov; posebno tudi pri višjem deželnem sodišču v Gradci, pri kojem bode morala prav kmalu vsaj polovica vseli votan-tov umeti slovenščino v govoru in pisavi. Posel tistim votantom, ki so kos sloven-šČini, seje tako pomnožil, daoma-g u jejo pod njim. Sedaj je kaj navadnega, da ostaja pravda po šest in še več mesecev v Gradci, ker dotični sposobni referenti shajati ne morejo. Že sedaj je jasno, da tako ne bode šlo naprej in da bodo morali stari svetniki, ki drtizega ne umejo, kakor nemščino, polagoma zginiti s površja, kakor zginejo iz armade stari generali, ki so svoj čas preživeli in novejše taktike več ne poznajo. Zategadelj opravičeno zahtevamo, da se mora pomnožiti pri višjem deželnem sodišči v Gradci število referentov, ki bodo umeli slovenski jezik v govoru in pisavi, ker v sedanjih dobah redno pravosodje nikakor ne more dopuščati, da bi sumarične pravde po 6 ali celo 9 mesecev ležale pri drugi instanciji. Znano je, da so sodišča po Gorenjem Štajerskem ali Koroškem v slabejem redu, nego so orni po slovenskih pokrajinah. Zategadelj je dobrega naraščaja več kot obilo, in zategadelj je preustrojim višjega deželnega sodišča v Gradci prav lahka reč, posebno če se uporabi § 50. zak. z dne 21 maja 1808, št. 40 drž. zak. Pri omenjenem sodišču je ravno sedaj izpraznjeno mesto podpredsednika. Dosedaj služil je na ttm mestu trd Nemec, ki ni umel slovenske besedice. Pač bi bilo pravično, če bi prišel na to mesto Slovenec, in bi se tako ukoreninila navada, da pripada to mesto v slovensko posest, nuj t-m ko pripada mesto predsednika v nemško posest! To hi bila pravična delitev, posebno če pomislimo, da imamo v predsednikih Ljubljanskega, Celjskega ali Novomeškega sodnega dvora juriste, ki bi vsi lahko postali izvrstni podpredsedniki pri Graškem nadsodišču. Predsednika v Celji in Ljubljani sta sicer samo po rodu Slovenca, ali za pričetek bi nam že zadoščala, ker mi naglasimo tu jedino le načelo, da ima podpredsednik višjega dež. sodišča v Gradci biti vešč slovenščini v vsakem oziru. Tako si mi tolmačimo slovensko posest! — LISTEK. Uveli listi. (Spisal A. L. K i e 11 a n d.) Trudni labko postanemo, če dolgo ogledujemo jedno samcato podobo; moramo pa se utruditi, Če jih gledamo več. Radi tega postanejo trepalnice tako težke v velikih galerijah, in radi tega so sedeži tako napolnjeni, kakor kak oranibua ob nedeljab. Srečen, kdor se ima toliko v oblasti, da iz raznolike množice izbere malo število podob, b katerim lahko roma vsak dan. Na ta način si moremo — ne da bi kak čuvaj opazil — prisvojiti malo zisobno galerijo, katero imamo prav sami, čeprav je razdeljena po velikih dvoranah. Mimo vsega, kar ne spada k tej privatni zbirki, korakamo ravnodušno in oko se ne izmuči. Tu in tam se zgodi, da opazimo sliko, katero smo dosedaj prezrli in jo po natančnejšem ogledu vzprejuaemo v zbirko. Tako bo vedno povečava zbirka, in umljivo je, da si na ta način osvojimo veliko zbirko slik kot nekako zasebno premoženje. Toda običajno nimam) časa. Treba je, da se brzo orijentiramo; naredimo v katalogu križ poleg slik, katere mislimo prisvojiti, baš tako, kakor gozdar idoč skozi gozd zaznamuje drevesa. To privatne zbirke so, umevno, zelo različne. Zastonj iščemo v njih velika, pripoznana dela umetnikov, v tem, ko najdemo malo, neznatno podobo na častnem mestu. Tu jedna Blika iz neke take privatne galerije. V nekem kotu .salona" 1878. leta visela je slika angleškega slikarja Mr. Evertona Sainsburvja. Vzbujala ni pozornosti. Niti je bila velika niti mala, da bi banalno radovednost ua-se vezala ; tudi nisi našel niti v barvi niti v manieri Bledu moderni ekstravaganet. Mimoidoč daroval si ji dobrohoten pogled, ker je napravila na te harmoničen utis in sujet je bil priprost in labkoumljiv. Bila sta dva ljubeča se, ki sta se pa malo razprla. In občinstvo se smehlja, mej tem ko vsak pri sebi misli na te nežne in male prepire, ki bo tako viharni in kratki; nastanejo iz neverojetnih in različnih vzrokov, a končavajo vselej s poljubom. In vender si je nabrala ta slika počasi svojo občino; opaziti si mogel, da je bila vzprejeta že v več zasobuih zbirk. Će si prišel v zoani kot, našel si večkrat samo jedno osebo, globoko zamišljeno. Prihajali so zelo različni ljudje, a vsi so dobili pred to sliko jednak izraz na obrazu. Če Bi stopil bliže, odstranil se je rad gledalec: kajti zdelo se je, da more samo jeden v istem časi uživati umetnost, da je najrajši sam pred sliko. V jednem kotu vrta, prav ob visokem zidu stoji lopa. Sestavljena je priprosto iz zelenih vej, ki s zadnjo steno narejajo velik obok. Vsa lopa je obraščena z divjo trto, ki se od leve strani razprostira na obokano streho in v dolgih šibkih vejicah na desni doli visi. Pozno v jeseni je; lopa je že izgubila gosto listnato streho. Le nekatera stebelca trte obdržala so Še liute. In predno odpadejo, obdariva jih poletje pri slovesu svojem z vsemi barvami, ki so mu Še preostale; kakor lahke gnirlando rudečega iu rumenega cvetja vito še nekoliko časa in krase vrt z otožno jesensko krasoto. Okrog po tleh leži odpalo listje, in prav pred lopo nakopičil je veter najlepše liste v mal, okrogel griček. Drevesa so že gola in na prazni veji sedi mali vrtni pevec z rudeče-rujavimi prsi — sam kot uvel list — in neutrudljivo ponavlja glasove, katerih se še spominja iz svojega pomladnega petja. Kar je še bujnega na celi sliki, je bršljin. Bršljin je kakor skrb; po leti in po zimi ostane »vež. Hrvatska pisma. K. Zagreb, 25. julija. I Vrata hrvatskega sabora bo torej zopet zaprta in bilo bi na času, narediti bilanco dfanajatdnevnih razprav nagega parlamenta. Da bode veČin« vse odobrila, kar koli vlada od nje zahteva, vedeli amo sicer že naprej iu ko bi Slo v nafte m saboru za to, da ae odkloni kakov predlog vlade, bi morala opozicija že davno dvorano v županijskom poslopju na Markovem trgu zapustiti. Ako tega ni storila, iskati je povoda njenemu sodelovanju v nagih žalostnih tiskovnih razmerah, katere se morejo le na ta način paralizirati, da priobčujejo opozicijonalni listi imune govore poslancev. Kajti to je jedino, kar se ne more konfiscirati; ko bi torej naSi opozicijonalni poslanci izstopili iz sabora, bi ne mogli nagi časniki jedne besede napisati o krivicah, ki ae gode" hrvatskemu narodu, ne da bi ae morali bati stroge roke državnega pravdništva. Opozicija, katera je pridobila v zadnjih me secih uovo izborno silo v osebi dr. Ružica, izpolnjevala je tudi v tej Besiji svojo nalogo, kakor je dolžnost zastopnikov naroda. Poavetila je s svojo lučjo v marsikateri kot, kjer se gode sem ter tje jako čudne stvari; potegnila je marsikateremu gospodu, ki se skriva za svojo učenostio, krinko raz obraz; nje doneče besede odmevajo po celi hrvatski domovini in narod se veseli, ko čita govore svojih vrlih poslancev, vedoč, da ni poštena stvar izgubljena, dokler se potezajo za njo taki možje. Kar pa nas najbolj veseli, to je tisti slovanski dub, kateri je navduševal besede raznih govornikov in kateri je pokazal, kako neresnične so trditve, da bi bila hrvatska opozicija, posebno pa stranka prava zgolj separatistična. Žalostne zadeve v hrvatskih deželah silijo opozicijo, da se peča v prvi vreti s svojim narodom in pri tem se lahko zgodi, da posveti ta ali oni list malo pozornosti dogodkom mej druzimi slovanskimi narodi. Naši nasprotniki, kateri se niti peklenščeka tako ne boje, kakor slovanske vzajemnosti, pa se pri takih priložnostih vesele* in koj pokazujejo s prstom na hrvatski narod, češ: ta pa vender ni pansiavističen. No, če bi pomenil panslavizem kaj irredentizmu podobnega, namreč koketovanje čez meje habsburške monarhije, potem bi imeli tisti gospodje prav. Tacega panslavizma mej nami ni; ali ni gi Bploh mej slovanskimi narodi in mi ga ne poznamo Vse kaj druzega pa je kulturna vzajemnost vseh Slovanov, katera nam je potrebna za naš narodni obstanek in katera živi tudi mej Hrvati. Če hočejo to imenovati panslavizem, potem naj pa le vedo, da smo taki panslavisti. To nas prav nič ne boli, ako se naši nasprotniki jeze Taka jeza škoduje njim, nam pa le dokazuje, da smo na pravem potu. Sovražniki Slovanov kažejo radi na prepir mej Srbi in Hrvati, češ, tudi to ni dokaz slovanske vzajemnosti. Na to pa moramo odgovoriti, da je to zgolj domač prepir, sicer dokaj žalosten, a vender ne takov, da bi ae Btvar ne mogla nikdar poravnati. Slovanske vzajemnosti pa ta stvar prav nič ne tangira in kakor vemo zase, da teče v naših žilah slovanska kri, tako tudi verjamemo, da so Srbi S'o- vani in prijatelji Slovanstva. Prepir mej nami zase jali so naši nasprotniki, katerim je bilo vedno geslo: divida et impera. Is zato velja nad boj v prvi vrsti zapeljivcem; zapeljane pa hočemo le poučiti in zopet spraviti na pravi pot. To se bode prej ali slej zgodilo, a naši nasprotniki bi prav storili, ko bi se Spomnili tiste svoje: Wer zuletzt iacht . . . Da je hrvatska opozicija res slovanska, doka* sali so posebno govori poslsncev dr. Banjavčića is B a r č i č a. Prvi je govoril pri točki: ,sodelovanje pri ogeraki razstavi o priliki milenija*, drugi pa v razpravi o premeščenju hrvatske gimnazije s Boke na Sušak. V glavnih črtab so čitatelji .Slovenskega Naroda" že poučeni o besedah teh dveh zastopnikov. Vender pa zaslužita ta dva govora, da se Se na nje povrnemo, in to hočemo v prihodnjem pismu storiti. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 28. julija. Imenovanja pri pravosodtttru. Včerajšnja ,Wiener Zeitung" je priobčila imeua tistih okrajnih sodnikov, ki so bili v zmislu v rai-nolem zasedanju drž zbora vzprejetega zakona imenovani dfžolnoBodnimi svetniki. Vseh iinenovancev je 277. Zajedno se je v zmislu pri proračunski razpravi izrečenih žolja podelil naslov in značaj deželno-soduih svetnikov 28 svetniškim tajnikom in drž. pravdnika namestnikom. Volozaj ffališklh Malorusov. „Dilo" konstatuje, da je položaj galiških Malorusov postal sedai, odkar je na krmilu koalicija, tako slab, kakor ni bil nikdar za časa grofa Taaflaa. MaloruBom se je slovesno obljubilo, d* se bodo ma-loruski uradniki nameščali samo v maloruskem delu dežele, dejanski pa se pošiljajo v poljski del, dočim se mej Malorusi nastavljajo zgol poljski uradniki. Gališki deželni šolski svet je svoj čas obljubil, da loči malorusko gimnazijo v Przeuy*lu od poljske, čim se zgradi novo gimnazijsko poslopje. Mmiater je pa dotični nasvet dež. šolskega sveta zavrgel. Na ■ Železnici se nastavljajo samo poljski uradniki in Bi- ■ • linski je celo prepovedal dvojezične tiskovine in ' napise. Humu ni in Mati jari. Minister Bieronymi se je vrnil s svojega potovanja po Sedmograškem, ne da bi bil količkaj dosegel. Obetal je preme m bo volilnega reda in pre-membe pri upravi, ali Ramuni poznajo vrednost madjarsVih obljub in r* ostali doma. Popolni nasko prvega poskusa, ujeti R imune na madjarske lima niče, pa ni oplašil HJeronymija. Pripravlja se na drugo potovanje, kateremu je, kakor pravijo ma-djarski oficijozoi listi, namen, ustanoviti pod vodstvom višje duhovščine neko rumuusko srednjo stranko, ki bi priznavala unijo in prvenstvo Madjarov — s tem bi bil strgan sedam i narodni program — in za to dobila nekaj malenkostij. % nanje države. Reakcija na Francoskem, Francoska poslanska zbornica je vzprejela zakone zoper anarhiste Dotične debate o tem zakonu pa so tudi imele še drug uspeh: pokazale bo, da je sedanja vladna stranka do cela korumpirana. Poslanec Jaures je z neovržno logiko utemeljil svoj predlog, nai se po zakonu zoper anarhiste kaznujejo tudi še druga dejanja, naj se deportiraju ministri in poslanci, Če bo svoj položaj izkoriščali za sleparska financijelna podjetja. Če je smeti koga kaznovati zaradi anarhističnih mislij, potem se mora kaznovati tudi mati vsega anarhizma — korupcija. Kdor se spominja Panamske sfere in drugih javnih Škandalov na Francoskem, ta ve, kako umesten in opravičen je ta predlog. Da se je zavrgel, to sve-doći, da je parlament korumpiraš, da bate vladajoča stranka unič ti vse, kar bi bila ntsnrab nje gospodstvu in korupciji. Vojna xa Korei&o. Najnovejše vesti jstijajo, da je vojna njej Kino in Japonsko formelno napovedana, fakti&ao se je bila že prej začela- O uzrokib oziroma srettaci tej vojni smo že govorili, a dejanski povod je vea drag. Rusija gradi sibirsko železnico do Vladivoatoka in Japonska, boječ se, da bi poten) R iftija naravnim potem pridobila mogočen upliv v ot/lotih krajih, bi rada že prej rešila pereče korejsko vprašanje. Saj bo tiati vladar na širnem prostoru mej japonskim in južno kineskim morjem, kdor si osvoji Korejsko. Kako bo vojna tekla, o tem je seveda vsaka sodba nemogoča. Obe državi imata veliko vojsko in Številno brodovje, samo da je japonska vojska po evropskem vzgledu izvežbana. Sicer pa ne bo ta vojna dolgo trajala. Rusija ne bo pripustila, da bi Japonska osvojila Korejsko, in da bi Rusija ne imela prilike intervenirati, skrbela bo Angleška, da vojna o primernem času neba in da se Korejsko vprašanje ne reši. Dopisi. Iz Ctilcngu, 13. julija, [fzv. dop.j (Naša društva. — Štrajk.) Svoječasno se je govorilo v predalih „Slov. Naroda" o tukajšnjih društvih. Reklo se je, da imamo tu dve podporni društvi: Društvo sv. Martina, na nekako taki podlagi, kakor so po večjem v stari domovini; in drugo, čegar člani so sicer neodvisni naprednjnki, a Čegar ime je bilo tako nesrečno, da je ni v javnosti imenovati, ker bi tukajšnje Slovence samo osmešili. Tudi d:ines ni namen tem vrsticam, se s prvim društvom ukvarjati, vsekako pa je dolžnost o drugem društvu spregovoriti, ker vsak pošten kritik graja stvar, dokler je graje vredna in hvali, Če ista hvalo v polni meri zasluži. Društvo se zove sedaj: slov. n e o d v. p o d p. društvo „Slovenija". Društvo pa ni samo svojega imena premenilo, temveč se tudi korenito premenilo glede principa; sedaj je namreč v večji meri koristnega pomena. Društve-niki so po večjem oženjenci in nekateri taki mladeniči, ki so se tu stalno naselili. In h-tem je taka trdnjavica neobhodno potrebna, ker društvo goji ob jednem tudi svetinjo: narodnost, za katero se tu malo ali nič ne stori. „Slovenija" vrlo na-preduje. Ako je hotelo društvo svoji nalogi popolnoma ustrezati, moralo si je iskati ziveznikov. Da bi se osnovala slov. neodv. zaveza tukajšnjih slov. podp. društev, na to ni misliti ni, ker . . ., zato je pristopilo k češki neodv. BJednoty", ki je na isti podlagi kakor društvo želi, in društveniki v primeri drugim zavezam manje prispevke donašajo in vender svoji nalogi v polni meri istotako zadoste. — Vsak Slovenec je čul o tukajšnji krizi. Dasi društvo še ni imelo nikakoršnega bolnika podpirati, podpiralo pa je po krizi prizadete rojake društvenike prav izdatno in jih še podpira, ker prejšnji časi se še niso vrnili. Ako še omenim, da ima društvo nekaj nasprotnikov, a so brezmočni napram tukajšnjemu slov. razumništvu, opisal sem vsaj deloma „Slove- Dalje v prilogi. "^N Z mebkimi rogovilicami se priplazi, zaje* se v J najmanjše razpoke in ko postane večji in močnejši, opazimo, da ga ni več iztrebiti, ter da neizprosno nadaljuje svoj pot, da bi celo stavbo uničil. Toda bršljin je tudi kakor dobro vzgojena skrb; predmet, katerega uničuje, pokriva z lepimi, svetli mi listi. In ljudjć se veselega lica smijo, kot da ne bi vedeli, da korakajo po z bršljinom pokritih razvalinah. V sredi lope sedi mlada deklica na slamnatem stolu, roki ji počivata v naročji. S povešeno glavo Bedi in čuden izraz se ji bere z lica. Ni toliko žalost ali jeza, kar iz potez na obrazu razvidiš, nego to je velika, bridka prevara. Ona izgleda, ko da ima nekaj izgubiti, pa nima moči, da bi si mogla to obdržati; — kakor da tudi ona vene. On, ki ue z jedno roko opira na nje stol, opaža, da je situvacija postala resnejša, kakor si je mislil. Vse poskuša, da bi v početku tako neznaten prepir uničil; govori resno, šaljivo; prosil je za odpuščanje, ponižal se — mogoče še bolj, nego je hotel — toda vse zaman. Ne more je spraviti v prejšnji veseli tir. Zato se sklone boječe nad njo: »Ali ti vender veš, da se tako zelo ceniva?4 »Zakaj se pa potem tako lahko spreva?" »Ali, draga, vse je bilo početkoma tako ne- | znatno." „Baš radi tega! — ali se spomniš, kaj Bva si vse rekla? Tekmovala sva, iščoč beBedij, za katere sva vedela, da nujglobokeje razžalijo. O — misel, da veva za mesto najbolj občutljivo, kjer zle" besede najhujše zadenejo in ranijo — to imenujeva ljubezen!" .Draga, ne sodi tako,* odgovarja on kolikor mogoče nežno — Bče se ljudje še tako ljubijo, vender pridejo trenutki, ko so si nejedin*; pač ni mogoče, da je drugače." aVender, vender!" trdi ona, „mora biti ljubezen, katera ne pozna prepira; toda tudi--- tudi jaz sem se varala in to, kar mi imenujemo ljubezen, ni druzega, kakor, kakor--- .Ne dvomi o ljubezni," poseže on vmes in z navdušenimi, zgovornimi besedami ji opisuje čuvstvo, ki človeka oplemenjuje učeč ga, da treba s slabostimi bližnjega potrpeti, čuvstvo, ki nas najbolj osrečuje in ki nas vkljub malim prepirom tako tesno veže. Poslušala ga je samo na pol. Pogled se ji je izgubljal po uvelem vrtu, dihala je v *e težak zrak umirajočega rastlinskega življenja — in mislila je na pomlad, upanje in vsemožno ljubezen, ki vene, kakor cvetica v jeseni. „Uveli listi" — to rekši vstane in z nogo razgrebe vse lepe liste, ki jih je a toliko muko veter skupaj nanesel. Odšla je po drevoredu, vodečemu k hiši; on ji sledi v mali daljavi. Mučno čuvstvo tesnobe in utrujenja se ga je polastilo. Vpraša samega aebe, če bi jo mogel še doiti, kakor bi bila že sto milj oddaljena. Sla je b povešeno glavo in zrla na grede cvetic. Tu so stale stare astre nalik raztrganim cveticam iz papirja; georgine visele bo z debelimi glavami na zlomljenih steblih in rožasti slez imel je male, nerazvite popke na glavi, spodaj na steblu pa velike, mokre, segnjite liste. In bridkost in prevara polastili sta ae njenega mladega srca. Mej tem, ko so cvetica umirale, zorela je ona za zimo življenja. Tako sta zginola konci drevoreda. Toda prazni stol je ostal v lopi, veter pa je zopet skupaj nanesel listje v griček. — In v teku časa vsedli se bodemo mi vsi — vsi po redu — na prazen stol v kakem kotu vrta ter zrli na griček uvelih listov. Priloga „Slovenskomu Narodu* 171, dne 28, julija 1894, nijo" in nje delovanje. — Naši bratje Hrvatje tukaj vrlo napredujejo. Poleg drugih društev osnovali so tudi hrvatsko pevsko društvo „Zvonimir", le Slovenci do tega časa še nismo ničesar ukrenili. Govori se mnogo o slov. pevskem društvu, a ne snuje se ne. In ker so nam zopet kritični časi za petami, Bog znaj, kdaj se nam izpolni ta Želja. Kritični časi, da, ker tu je že na tisoče delavcev na štrajku, iz česar se bode izcimil prav resen generalen strajk. Preobširen bi postal dopis, ako bi hotel ves Štrajk na drobno opisovati, omenim naj le to: Tu blizu Chicaga nahaja se mestece Puli man, zvano po njegovem gospodarji milijonarji, katerega last niso samo tovarne, temveč tudi ostala poslopja, služeča v stanovanje njegovim trpinom. Tu se izdelujejo železniški vozovi. Ta zatiralec v pravem pomenu besede ne sili samo svojih delavcev, njemu draga stanovanja in jestvenine plačevati, zniževal jim je celo mezdo od časa do časa in naposled jih pustil praznovati na njihove troške, češ, ni dela. Ko je še beda mej delavci nastala, sledil je štrajk. Za temi so se uprli številno, dobro organizovano pri železnici poslujoče osobje in na to vsi ostali delavski sloji deloma iz simpatije, deloma iz tehtnih uzrokov. Generalni štrajk je neizogiben, ker so vsa pogajanja mej delavci in kapitalisti neuspešna. To je povzročil nikdar siti Pullman, čegar vozovi gore sedaj po železničnih tirih. Vender pa demokratična vlada daje brezvestnim kapitalistom vojake na razpolago. Posledica tega bode, da demokratje ne dobe" zopet tako kmalu državnega krmila v kremplje, kadar jim poteče njihov čas, akopram se ni nadejati, da socijalisti že pri prihodnjih volitvah kaj izdatnega opravijo. Če se pomisli, da se mej štrajkom prigodi često mnogo prestopkov od strani milice in policije, potem ni čuda, da niso samo delavci temveč i ostali mestjani skrajno ogorčeni. Kaj pa porotniki P Ti 80 tako pristranski, da jih ni imenovati ljudske sodnike. — Tako in jednako je po vseh mestih v združenih državah, in „Glas Naroda" ravna pošteno, ako svari Slovence, naj se v tem kritičnem času ne selijo v Ameriko, ki že davno ni več obljubljena dežela. —c. »Glasbena Matica" v Ljubljani v minolem šolskem letu. ii. Prvo svojo nalogo kot glasbeni literaren zavod je .Glasbena Matica" izvrševala veBtno tudi v minolem letu. Tekom leta 1893 94. je društvo izdalo in založilo te muzikalije: 1. ) Album 12 pesmi za višji glas s Bpremljevanjem klavirja; zložil Anton Nedved. Izdala in založila »Glasbena Matica". V Ljubljani. 1893. Natisnila Job. Eberle in dr. na Dunaji. 2. ) Slovenske narodne pesmi, harmoni-zoval in za koncert priredil Mat. Hubad. Izdala in založila „Glasbena Matica". V Ljubljani. 1894. Lastnina »Glasbene Matice". Vsako pomnoževanje je po zakonu prepovedano. Cena: partitura s šestimi glasovi 1 gld. 20 kr., posamezni glasovi a 10 kr. Natisnila Jos. Eberle in dr. na Đunaji. Prve muzikalije bo se razdelile društvenikom, druge ie „Glasbena Matica" založila samo za prodaj. Pri poslednjih se je ukrenilo, da so se poleg partiture tiskali tudi posamezni glasovi, in da si je »Glasbena Matica" kot založnica in lastnica pesni j izrecno pridržala postavno ji zajamčeno pravico po-množevanja. Zato je na partituri in na vsakem glasu natisnjeno: Vsako pomnoževanje je po zakonu prepovedano. Javno peti se torej ne bo Brnelo s prepisanih not, ampak samo z onih, ki so izdane od ,Glasbene Matice". Tako delajo vsi založniki muzikalij. Saj pa je tudi cena posameznih glasov za vseh deset pesmij (10 kr.) tako nizka, da vsako prepisovanje več stane. Poleg tega se izognemo tudi vednih napak v prepisanih notah. — Na ta način se bodo odslej vse pevske muzikalije izdajale. Za leto 1894/95. se bodo za društvenike izdale in so se že v tisk odposlale skladbe: 1.) A. Foerster, „Ljubica", mešan zbor. Op. 44. 2.) P. H. Sattner, Sedem moških zborov. Ker sta pošla I. in II. veaek »Lavorike", po katerih so še vedno povprašuje, je sklenil odbor, da se iz „Lavorike" in iz drugih Matičnih mu* zikalij izberejo najpriljubljenejše skladbe in se izdajo v posebni zbirki v partiturah in v posam-nih glasovih. — Drugo svojo nalogo kot glasbena šola izvršuje društvo že 12 let, kakor je bilo povedano v uvodu. Poučevale so Štiri strokovnjaške, na konzervatoriju izvežbane učiteljske moči, namreč: 1. Gospod Fran Gerbić, šolski vodja in glasbeni učitelj, je poučeval solo-petje 1 uro, klavir 18 ur, skupaj 19 ur na teden. 2. Gospod Karol Hoffmeister, glasbeni učitelj, je poučeval klavir 29 ur na teden. 3. Gospod Matej Hubad, koncertni vodja in glasbeni učitelj, je poučeval splošno glasbeno teorijo 2 uri, harmonijo 4 ure, zborovo petje 6 (oziroma 7) ur, solo petje 3 ure, klavir 8 ur, pevski zbor 4 ure, skupaj 27 (oziroma 28) ur na teden. 4. Gospod Karol J era j, glasbeni učitelj, je poučeval klavir 14Va ur, vijolino 12*/» ur, ensemble 1 uro, skupaj 28 ur na teden. Učni načrt, ki je na kratko že bil omenjen v uvodu, obseza nastopne predmete: A. Glasbena teorija. 1. Splošna glssbena teorija. Dva razreda, vsak po 1 uro na teden. 2. Harmonija. Dva razreda, vsak po 2 uri na teden. 3. Kontrapunkt. Dva razreda, vsak po 2 uri na teden. (Pouk v tem predmetu se otvori, kadar se oglasijo vsaj 4 učenci.) B. Petje. 1. Zborovo petje, a) Za deške in dekliške glasove. Dva razreda, prvi do 1. aprila po 1 uro, od aprila do konec leta po 3 ure na teden, drugi razred po 2 uri na teden, b) Za moške glasove. Dva razreda, prvi po 2 uri, drugi po 1, deloma po 2 uri na teden, c) Skupne vaje v mešanem zboru. Kolikor ur potreba naneBe. 2. Solo-petje. Pet razredov, vsak po 2 uri na teden za 4 učence. G. Klavir. Osem razredov, vsak po 2 uri na teden za 4 učence. D. Vijolina. Sest razredov, vsak po 2 uri na teden za 4 učence. E. Godala in pihala. Vijola, čelo in vijolon; flavta, klarinet, rog, tromba in pozavna. (Pouk v teh predmetih se otvori, kadar se oglasi zadostno število učencev.) F. Skupne vaje. 1. ČveteroroČne na klavir. 2. Za dva klavirja. 3. Za klavir in gosli. 4. Za klavir in samospev. 5. Za klavir in zbor. 6. Za klavir, gosli in petje. 7. Za mali orkester. 8. Vaje v komorni glasbi. (Več o učnem načrtu glej „Izvestje" stran 14—23.) Učencev je štela „Glasbena Matica" koncem šolskega leta 257, namreč 149 učencev in 108 učenk. Obiskovalo je: Splošno glasbeno teorijo I. razred 34, H. razred 23, skupaj 57; harmonijo I. razred 4, II. razred 4, skupaj 8; zborovo petje, za deške in dekliške glaBove I. razred 27, II. razred 38, skupaj 65; za moške glasove 1. in II. razred 93, VBeh skupaj 158 učencev; solo-petje v 2 razredih 6 učencev; glasovir v 8 razredih skupaj 133 učencev; vijolino v 4 razredih 25 učencev. Po 1 predmet je obiskovalo 1G8 učencev, po 2 predmeta 48, po 3 predmete 41 učencev. Poslano. Ker uredništvo Celjske „Domovine" ni hotelo vzprejeti in v poslednji številki z dne 25. julija natisniti našega popravka, zato prosimo slavno uredništvo „Slovenskoga Naroda", da bi objavilo nastopni dopis: Št. 961. .Slavnemu uredništvu „Domovine" v Celji. Z ne malim začudenjem smo zapazili, da v Vašem cenjenem listu z dne 15. t. m. 1. resolucija o slovenskih paralelkah na Celjski gimnaziji ni natisnjena tako, kakor je bila tukaj na ljudskem shodu čitana in jednoglasno vzprejeta. Pravilno in doslovno sta jo objavila »Slovenski Narod" in „SlovenBki Gospodar". Konec te važne resolucije je čisto bistveno spremenjen. Ne vemo sicer natanjko, čeprav nekoliko slutimo, zakaj da je baš sklep te resolucije popravljen, a gotovo je, da se take važne resolucije, ki jih tako navdušeno vzprejme inteligencija, kakor priprosto ljudstvo, nikakor predrugačiti ne smejo. Će je tudi tekst te resolucije in zlasti sklep njen morda komu nepovoljen, Vi, gospod urednik, za to niste odgovorni, in resnici ter sveti narodni stvari na ljubo bi imeli objaviti resolucijo takšno, kakeršna je v resnici bila! Načelo je vsikdar več nego kaka oseba. V imeni resnice in v imeni važnosti ljudskega shoda Mozirskega Vas torej gospod urednik prosimo in zahtevamo, da v prihodnji „Domovini" t. j. dne 25. julija t. 1. objavite tisto resolucijo o Celjskih gimn. paralelkah tako, kakor sta jo objavila »Slovenski Narod" in „Slovenski Gospodar" — da namreč natisnete tudi važni sklep dotične resolucije, ki se glasi: .... „Svojega velespoštovanega gosp. drž. poslanca pa nujno prosimo, ves svoj upliv porabiti, da se obetane slovenske paralelke še letos uvedejo. Ako pa bi slovenske paralelke vkljub temu bile zabranjene, naj g. poslanec ali izstopi iz Hohenvvartovega kluba, ali pa odloži avoj dr-žavnozborski mandat!" Županstvo trga Mozirje, dne 16 julija 1894. Svetovalec: Tajnik: Župan: Al. Goričar s. r. I. Pirš s. r. F. GoriČar s. r. Domače stvari. — (Osobne vesti.) Razven že včeraj omenjenih imenovanj ho nadalje deželnosodnimi svetniki na dosedanjih svojih službenih mestih sledeči gospodje c. kr. okrajni sodniki: Alojz'j Jenčič v Zatičini, Karol Trtnik na Vranskem, Leopold Le-dinegg v Konjicah, Rudolf Khern v Laškem trgu, dr. Alojzij Fon in dr. Fran Vovšek v Mariboru, Štefan Kocijančič v Slovenski Bistrici, Alfred Czermak v Kopru, Edvard pl. Kuhačevič v Lošinju, JoBip Milovčič v Tolminu in Martin Princ v Pulji. — (štajerski Slovenci in biskup Strossmaver.) Minolo nedeljo so štajerski Slovenci preuzvišenega škofa Strossraaverja v Slatini brzojavno pozdravili: „Na ljudskem shodu v Šmarijah zbrani Slovenci pozdravljamo Vašo preuzvišenoat uaj-iskrenejše, želeč, da bi še mnogo let k nam prihajali na slovensko zemljo". — Njega preuzvišenost je odgovorila: „Liepa hvala, Bog blagoslovio braću Slovence — StrossmayerM. — (Občni zbor društva „Radogoja") je, kakor smo že poročali, danes zvečer ob 6. uri v prostorih Ljubljanske čitalnice. — (Slovensko gledališče.) Intendanca slovenskega gledališča, katere načelnik je zdaj g. uotav Ivan Plantan, je izdala prepotrebni gledališki red, b katerim določuje osebno in poslovno razmerje slovenskega gledališča. Tudi sicer se pridno vršo" priprave za prihodnjo sezono. Več znamenitih pisateljev je prevzelo oziroma že zvršilo prevod iger za slovenski oder; take igre so: Jan Vi-rava, Noč na Karlsteiuu, Galeotto, GrosBStadtlult, Schach dem Konig, Nos intime«, Fromont jeune ifc Risler aine, Herrgottschnitzer von Ammergau i. t. d. Gledalo se bo na vestno priučenje in na skrbno uprizoritev, zato se skušnje že zdaj marljivo vrše. Na novo angažovani igralci se pridno uče slovenščine. Za prvi čbb se pripravljajo novosti: opereta „Nitoucho", ljudski igrokaz „Graničari", veseloigra „Knjižničar" i. dr. Nadejamo se ubitega uspeha. — (Posebni vlak k Postojinski slav nos ti) bode vozil — navzlic raztresenim nasprotnim poročilom — po znižanih cenah dne 5. avgusta iz Celja v Postoj i no. Vlak se bode ustavljal na vseh pestajah in vzprejemal potovalce. Odhod vlaka in vožue cene iz važnejših postaj so nastopne: Celje ob 4 uri 45 m. zjutraj (I. r. gld. 9.20, II. r. 7 10, III. r. 5), Laški trg ob 5 uri (gld. 8.80, 0.80, 4 80), Zidani most ob 5 uri 25 m. (gld. 7-80, 610, 430), Zagorje ob 5 uri 54 m. (gld. 7-20, 5 60, 4), Litija ob G uri 19 m. (gld. 6.40, 5, 360), Ljubljana ob 7 uri 13 m. (gld. 4 90, 3*90, 2 90), Logatec ob 8 uri 26 m. (gld. 2 60, 2 20, 1-70), Rakek ob 8 uri 55 m. (gld. 220, 1-70, 1 40). Pri teh cenah je že všteta vstopnina v krasno električno razsvetljeno Postu j i n s k (i jamo, kjer bode svirala godba. Vožnja nazaj je dovoljena z vsakim vlakom (izvzemaj brzovlake) do dne 18. avgusta in se sme dvakrat prenehati, ako se to naznani. Vozni listi se dobivajo v C el j i pri g. Drsg. Hribarju, v Ljubljani pri g. J. Pavlinu, v trafiki g. Česar k a in pri g. Andr. DruŠkoviču, v Zagrebu pri »Sokolu". Oglati naj se vsakdo vsaj dva dni pred odhodom vlaka. Za Sokole v društ veni obleki so cene še za 50 novč. od osebe ceneje iu bo dobivajo taki listki pri posamičnih sokolskih društvih. — („Narodni dom" v Ljubljani.) Zgradba „Narodnega doma" v Ljubljani je sedaj dozidana do stropov parterja in bila bi tudi že višje, ko bi dobava traverz nekoliko ne zadrževala dela. Vrhovni voditelj stavbe, arhitekt prof. Wagaer iz Gradca, je dovršil podrobne načrte za vestibul in deloma tudi Že za okna in vrata ter bb bodo se laj mizarska dela v kratkem razpisala. Stebri v telovadnici in vestibulu, ki so zahtevali posebno skrbno ] izbran materijal in natančno delo, so že dovršeni in ž njimi vred vsa težja dela cele zgradbe. Na nekaterih prostorih se polagajo že stropi. Kakor znano, bode imela telovadnica lesen kasetiran strop, njeni stranski prostori pa jednostavne stakatirane strope. — (Družba sv. Mohorja,) ta ponos malega slovenskega naroda Šteje letos ogromno Število 65 952 udov. To je veselo znamenje, kajti narod, ki čita knjige v svojem materinem jeziku, ni Se mrtev narod, kakor želi toliko njegovih nasprotnikov. — (Za »Narodni Dom") v Ljubljani je pnslal uredništvu naSega lista: G. Ljudevit Špil ar iz Št. Petra na Krasu 2 kroni, nabrani pri igri „balinc". Živio ! — (Skušnja gluhonemega.) Gluhonemi Anton Črne iz Ljubljane je napravil nedavno na tukajšnji prvi meatni šoli izpit z odliko iz vseh predmetov za 5. razred. Izpraševal ga je njegov učitelj g. Albert Lampe iz Zagreba. Navzoči so bili deželne vlade svetnik g. marki Gozzani, deželni odbornik dr. Schatfer in razni drugi gospodje in čudili so se, kako je napredoval izprašanec v vseh predmetih, zlasti pa v govoru. Učitelj gluhonemega zasluži po pravici radi izbornih uspehov vso hvalo in priznanje. — (Zimski slovenski tečaj za babice) se prične na Ljubljanski babiški učilnici dne 1. oktobra t. 1. Pouk je brezplačen. Za obiskovalke s Kranjskega je razpisanih sedem ustanov po 52 gl. 50 dovč. Prošuje je izročiti do dne 15. avgusta do-tičnemu okrajnemu glavarstvu. Prosilke ne smejo biti stare nad 40 let in morajo znati pisati in brati in dokazati svojo osposobljenost za učenje babištva. — (Naredbe proti koleri.) Ker se je zadnji čaB začela kolera širiti tudi v uaši državi, ukrenil je mestni magistrat Ljubljanski proti preteči nevarnosti potrebne korake. Posebna komisija ogleduje pojedine hiše, posebno pa dvoršia in grebe-nične jame, ki se v mnogih hišah nahajajo v tako slabem stanji, da je smrad skoraj neznosen. Želeti je torej, naj bi mestni magistrat iz zdravstvenih osi-rov strogo pazil na to, da se obstoječi nedoatatki odpravijo ter da se skrbi za potrebno snažnost, kar pač ne prouzročuje posebnih troškov. Ob jednem pozivlje magistrat, naj se zglase oni zdravniki, ki bi hoteli v slučaju, da ae razširi kolera tudi pri nas, prevzeti izven svojega domicila lečenje na koleri zbolelih oseb. Taki zdravniki dobivali bi razveo po :nh troškov in primernega prostega stanovanja po 10, a v posebnih okolnostih tudi po 15 gld. dnevne nagrade. — (Pri novi deželni bolnici) gradi bo te dni zadnje poslopje. Ostale stavbe so že pod streho, in se sedaj deloma Čistijo, deloma se dovr-šujejo obrtniška dela. Pri ugodnem vremenu bodo prihodnje jeseni zidarska dela do cela dokončana, na kar se bode pričelo z notranjo opravo. — (Prostovoljno gasilno društvo Bi-zaviško) praznuje svojo desetletnico dne 12. avgusta z veselico »pri Gostinčarju" v Vevčah. Sodelovala bode Domžalska godba. Začetek ob 3. uri popoludne. Vstopnina 10 novčičev, člani v društvenih oblekah proBti. Dne 5. avgusta se bode vršila slavnost blagoslovljenja gasilnega hrama, orodja in zastave. — (Občni zbor »Pedagogiškega d r u 6 t v a" ) bode v Krškem dne 31. julija t. 1. ob 3. uri popoludne na gostilniškem vrtu gdč. J. Končan s sledečim vsporedom: 1.) Poročilo o društvenem delovanji. 2.) Pregled računov. 3.) Volitev odbora in delegatov za »Zavezo". Ob 6. uri zvečer napravi posebni odbor pod vodstvom g. učitelja L. Potrebina koncert na vrtu g. Gregoriča. — (Nov vodovod.) Iz Logatca se nam poroča: Občini Gorenji in Dolenji Logatec nameravata napeljati izpod bližnjega Smolevca studenčno vodo v bližnje vasi. Z delom se bode pričelo prihodnje leto in je upati, da bode vodovod v dveh letih zgrajen in otvorjen. — (Nova brzojavna postaj a. )V Št. Vidu pri Vipavi odprla se je danes brzojavna postaja z omejeno službo, zvezana s poštnim uradom. — (Nesreče.) Piše bo nam iz Vipave 27. t. m.: V nedeljo dne 22 t. m. je utonil v Vipavi neki berač; nismo pozabili še te nesreče, že čujemo, da se je včeraj, dne 26. t. m. zopet v Vipavi ponesrečil učitelj gosp. Rud. Dolenc s Planine. Šel je s svojo šele pred pol leta poročeno ženo v Log na semenj. Nazaj grede* proti domu, ker je solnce močno pripekalo, hoče se malo v studeni Vipavi ohladiti. Oba z ženo gresta v vodo. A ko sta bila malo časa v vodi, prime Dolenca krč in ni ga bilo več videti. Še le čez 3 ure našli so njegovo truplo. Tudi žena bi bila utonila, da je ni rešil mož, ki je slučajno mimo Sel. Pogreb ponesrečenega marljivega in narodnega učitelja je bil danes dopoludne na Plsnini. — (Lov na mrjasca.) Kakor se poroča is Sežane ni bil mrjasec, ki ga je ustrelil nedavno lovec v Repentabru, divji mrjasec, kakor se je mislilo, nego dobro rejen domač prasec. Utekel je nekemu trgovcu s prasci in se klatil neksj časa v svobodi po kršnem Krasu, dokler ga ni dohitela njegovemu rodu nenavadna usoda v podobi svin-čenke. Lovci so v mraku res mislili, da so zasledili žlahtno divjačino in jo nesli slovesno v vas, kjer se je pa kmalu spoznala zmota. — (Slovenski Mariborski abituri-jentje, učiteljiščniki in gimnazijci, prirede dne* 12. avgusta 1894 v »Narodnem domu" v Ptuji veselico s petjem in prosto zabavo. Začetek točno ob polu 7. uri. Vstopnina 30 kr. Dijaki so prosti vstopnine. Prebitek je namenjen »Družbi sv. Cirila in Metoda". — (Res neverojetno) je, kar poroča Tržaška „Edinost". Prostor ob javnih skladiščih v prosti luki v Tr^tu se bode namreč oskrbel s kamenitim tlakom, kakor je v mestu. Natečaj je te razpisan. Čuje se, da se misli potrebno kamenje naročiti — iz Katanije v Siciliji! To bi bila res neodpuetljiva hiba in skrajna ironija, če bi iz Trsta, kjer je v najbližji okolici obilica krasnih kameno-lomov in izbornih kamnosekov, hodili po kamenje v daljno Sicilijo Škoda bi bila dvojna. Kamnoseki bi prišli ob lep zaslužek, domače kamenje pa, katerega se mnogo izvaža na jug, posebno v Aleksan-drijo, bi prišlo v trgovini ob dobro ime. Razprava se bode vršila dne 13. avgusta, Nadejamo se, da se ne uresniči taka goroBtasnost, da bi se v Trst uvažalo kameuje — iz Katanije. — • (Vihar v Zagrebu.) Včeraj ponoči okolu 2. ure je bil v Zagrebu silen vihar, ki je napravil mnogo Škode po vrtovih iu tudi na hišnih strehah« — (Popravek.) V včerajšnjo notico o vojaškem streljanji pri Dolenjem Logatcu se je urinila pomota. Streljauje bode dne 28. bodočega meseca. — (Razpisane službe.) Tretje učiteljsko mesto na štirirazrednici v Trnovem z dohodki III. plač. razr. in tretje učiteljsko mesto na triraz-rednici v KneŽaku z dohodki IV. plač. razreda. Prošnje do dne 5. avgusta okr. šolskemu svetu v Postojini. l Slovenci in Slovenke! ne zAbite družbe sv. Ciril« in Metod«! Razne vesti. "(Spomenik Turgeoevu.) Mesto Orel je naprosilo ruako vlado za dovoljenje, da sme nabirati prispevke za narodni spomenik Ivanu Turgenevu, temu alovečemu pisatelju in romanopiscu ruskemu. Turgenev se je namreč porodil v mestu Orelskem. Vlada je to prošnjo ugodno rešila. * (Vročina) ie bila zadnje dni tudi drugod jako velika. V Temešvuru so imeli v senci 42 0 C. toplote. Na Dunaji je vročina dosegla 36 0 C. V nekaterih južnih krajih je primeroma bila Se dosti nizka temperatura. V Berolinu je bila tudi tropična vročina in je več oseb zbolelo vsled solnčarice. * (Nov kolodvor v Budimpešti.) Vodstvo ogerskih državnih železnic namerava razSiriti mali Kelenfeldski kolodvor na desnem Donavskem bregu in tako ustanoviti nov velik kolodvor, da se razbremene kolodvori na levem Donavskem bregu. * (Kolera na Ruskem) je letos mnogo bolj razširjena, nego je bila v poslednjih dveh letih. V bolnici za na koleri zbolele je 635 bolnikov. Vsak dan se vzprejme okolu 160 bolnikov. * (Morski volk.) Kakor poroča pristanski urad iz Zadra, se je pokazal blizu Privlake v okolici Nina v dalmatinskih vodah velik morski volk, ki meri kakih pet metrov v dolžini. * ( U b e g e 1 krokodil.) V Csepregu na Ogerskem je nbežal iz nekega potujočega zverinjaka krokodil ter jo pobrisal v tamošnjo rečico Rabnico in morda naprej proti Rabi in Donavi. Prebivalci ob bregu dozdaj zastonj preže s raznimi orožji na nenavadnega beguna. V Rab niči in Rabi kopati se, je prepovedano. * (Golobi na trgu sv. Marka v Benetkah,) na katere se gotovo dobro spominja vsak obiskovalec, bo neizmerno trpeli pri zadnjem viharji, ki je divjal v Benetkah. Na stotine ubozib živalic je toča pobila in so jih mrtve pobirali na trgu sv. Marks in okolu železniške postaje. Rnjitevnost. — KrSko in Krčani. Zgodovinske ia spominske črtice. Spisal Ivan L a p a j n e , meščanske gole ravnatelj. S podobami okrasil Srečko Ma-golič. Krško 1894. Založil »Odbor za olepšanje mesta" v Krškem. Tiskal D Hribar v Celji. Str. 147. S to lepo knjigo, posvečeno gospe* Joaipini Hoče-vsrjevi, so izdali Krčani potni list malima spomenikoma, katera bo postavili Valvasorju in Martinu Hočevarju. V njej je pregledno in spretno popisana vsa preteklost tega že blizu tisoč let starega kraja, ki uživa že čez 400 let mestne pravice in sicer ud najstarejših časov do naSih dnij, dodani pa so obSirni životopisi najznamenitejših Krčanov. Knjiga je okra* šeua z mnogimi izvirnimi, kaj čedno izdelanimi ilustracijami in zasluži najtoplejšo pohvalo. — »Slovanski Svet" ima v št. 14. tole vsebino: Skupna bramba ; — Shod mladočeških poslancev; — Dar Kooigssohn Marko; — Guten Appetit; — Iz poezij J. Stritarja; — Kraški soneti; — Pod lipo; — Neutominaja barvšnja; — Neumorna gospica (Ta zanimivi spis genijalne ruske učiteljice grofice Števen se je posebno natisnil in bo dobiva pri upravništvu »Slov. Sveta" v Trstn, na kar opozarjamo zlasti slovenske učitelje); — Književno pismo; — Početkom počituiea; — Ruske drobtinice; — Ogled po slovanskem svetu; — Književnost. — »Popotnik", glasilo »Zaveze slovenskih učiteljskih društev", ima v štev. 14 to-le vsebino: Šesti glavni zbor »Zaveze slovenskih učiteljskih društev". — Šolski red. — Učni načrt za računstvo v štirirairedni ljudski šoli. — NaSe ljudsko Šolstvo v letoSnji proračunski razpravi. — Slovstvo. (Poročilo odbora za oceno slov. mladinskih spisov.) — Listek. (Slovenski učitelji in anarhizem) — Društveni vestnik. — Dopisi in druge vesti. — Natečaji. Dunaj 28. julija. Naučni minister Ma-devski je bil pri cesarju v Išlu, od koder je šel v Aussee obiskat predsednika poslanski zbornici Ghlnmeckega ter se od ondot vrnil na Dunaj. V političkih krogih se trdi, da je Madevski cesarju poročal o Celjskih paralelkah. Dunaj 28. julija. Današnja „Wiener Zeitung" prijavlja tiskovno novelo, sklenjeno v zadnjem zasedanju drž. zbora. Praga 28. julija. Višje deželno sodišče je danes potrdilo sodbo, izrečeno v pravdi zoper »Omladince■. Trident 28. julija. Tukajšnji občinski sveč je italijanskemu generalu Baratieriju brzojavno čestital, da je zavzel Kasalo, vsled česar je dobil od namestnika ukor. Budimpešta 28. julija. Z raznih strani j dohajajo vesti o velikanskih požarih. V Debre-czinu je nastal ogenj v nekem mlinu. Veter ga je raznesel po mestu iu zgorelo je 200 poslopij. Več osob je zgorelo. Škoda znaša poldrugi milijon. Vas 1 limit z, ki šteje 300 hiš, je do tal pogorela. Pariz 28. julija. Senat je z 205 proti 34 glasom odobril zakon zoper anarhiste. Zoper predlogo sta govorila Floquet in Baumanoir, češ, da je nje namen uničiti politično svobodo. Pariz 28. julija. Znani bonapartist Gassagnac dolži voditelja monarhistov barona Mackaua in voditelja katoliških republikancev grofa de Mun, da sta z Boulangerjem snovala zaroto z namenom, da se Carnot ujame in internira. Obdolženca ne tajita. Pariz 28. julija. Kazenska obravnava zoper Kornelija Herza radi prevar na škodo Panamske družbe in barona Reinacha se je zvršila v odsotnosti zatoženčevi. Sodba se razglasi v petek. Bologna 28. julija. Pred gradom ple-menitaša Casija zbralo se je večje število godcev, ki so graščaku priredili serenado. Ko so odsvirali nekaj komadov, napadli so posle, je zvezali in oplenili ves grad, potem pa za odhodnico še jeden komad zasvirali. Orožniki bo razbojnikom za petami. London 28. julija. Vest, da je japonska vojska ujela korejskega kralja, je istinita. Japonci nameravajo kralja zadržati kot jetnika, dokler se ne izvedejo zahtevane reforme. Branje Sokoli! Danes v soboto dne 28. t. m. bode, na Trta gosp. Ferlinčeve gostilne „Pri Zvezdi«4. Vzpored obsega: Razgovor o izletu v Posto-jino doc 5. avgusta, tamburanje društvenega tamb. zbora, petje itd. Začetek ob 8. uri zvečer. K mnogobrojni udeležbi Vas vabi Ha zdar! Odbor. Iz uradnega lista. Izvršilne aH eksekutivne dražbe: Frana Treuna iz Ljubljane užitne pravice do posestva, cenjene 1200 gld., v drugič, dne 6. avgUBta v Ljubljani. Luke Đrođk i-j a posestvo v Jesenvrbu, cenjeno 1120 gld. 50 novč., dne 8. avguBta in 12. septembra v Kočevji. , Marije Mar inč posestvo v Moravi, cenjeno 450 gld., vnovič dne 8. avgusta v Kočevji. Katarine Težak roj. Drganc pri zmljiščib Juro Težaka vknjižene terjatve na doti v znesku 600 gld. in na zaženilu v znesku 600 gld. (zarad dolžnih 6 gld. 20 no?Č ), dne 10. avgusta in 7. sep tembra v Metliki. Marije Dermastja posestvo v Zatvoru, cenjeno 63G0 gld., dne 11 svgusta in 12. septembra v Ljubljani, Marije Hočevar iz L ubliane premično blago, cenjeno 47 gld. 20 novč., dne 13. in 27. avgusta v Ljubljani, (Kurja vas st. 4) Neže Bel zemljišče v Njivi, cenjeno 45 gld., dne 13. avgusta in 13. septembra v Ložu. Matije Doblekarja posestvo v Račici, cenjeno 2414 gld., dne 14. avgusta in 14. septembra v Litiji. Jožefa Ba lan t a in Petra Vavtarja zemljišča v kat. obč, Ježenberg, cenjena 738 gld., 460 in 320 gld., dne 14. avgusta in 14. septembra v Litiji. Jame j a Kosa posestvo v Ž. ar ulj ah, cenjeno 250 gld. dne 14. avgusta in 14 septembra v Litiji. Janeza Bogataja posestvo v Medvedjem brdu, cenjeno 270 gld., dne 16. avgusta in 16. septembra v Ligatcu. Janeza Rudolfa Pintar-ja ml. zemljišče v Stari Loki, cenjeno 3380 gld., dne 16. avgusta in 20. septembra v Skofji Loki. Matiie Suša poestvo v Mihelji vasi, cenjeno 1095 gld., dne 17. avgusta in 19. septembra v Črnomlji. Gregorja Prijatelja posestvo v Sodražici, cenjeno 430 gld, dne 17. avgusta in 18. septembra v Ribnici. Antona Zadu-a posestvo v Koežaku, v drugič, dne 17. avgusta v Ilirski Bistrici. Antona Sedmaka posestvo v Koritnicah, cenjeno 4C30 gld., dne 20. avgusta in 21. septembra v Ilirski Bistrici. Amortizacije: Janeza Gabrielčiča, posestnika v Nemški Brezovici vložnih knjižic kranjske hranilnice St. 161.299 (za 435 gld.), 184.193 (za 4500 gld ) in 192.435 (za 400 gld.,) ako se nikdo ne oglasi tekom šestih mesecev (do 11. januvarja 1895.1.) —Ivanke Rozman iz Bohinjske Bistrica izgubljena knjižica meatne hranilnice v Ljubljani št. 10.275 za 48 gld., ako se nihče ne oglasi v 6 meBecih (do 17. januvarja 1895. I.) Prodaja eraričnih žrebcev. V sredo dne 1. avgusta ne bode prodalo na cesarja Jožefa trgu v Ljubljani 9 eraričnih žrebcev iz žrebčarske postaje št. 3 v Seln pri Ljubljani. Žrebci so stari od 14 do 21 let. Jsvna dražba bo prične ob 10. uri zjutraj. Meteorologično poročilo. Spominjajte se dijaške in ljudske kuhinje pri igrah in stavah, pri svečanostih in oporokah, kakor tudi pri nepričakovanih dobitkih. „LJUBLJANSKI IW ■tojl za vae leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta B gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. Tujci: 27. julija. Pri »ionu: Walduga iz Gradca. — Milller, Stogle, Vogler z Dunaja. — Jan iz Trsta. — liavvich iz Reke. — Hillmer, Lange iz Celja. — Morgenstern iz Budimpešte. — Fab kovic ii Zagreba. — Vojtiiek, Cingroi iz Plzna. — Mavrgundter ii Celovca. — Block iz Opatijo. — Franz is Gradca. Pri Itlallči: Oliva, Fischer, pl. Albori, Kraumann z Dunaja. — Zonat iz Trata. — Dr. Luschin pl. Eben-greuth iz Gradca. — Krainc iz Ilirske Bistrice. — Turk iz Ljubljane. Pri bavznkem «lvorn: Gmaiuer iz Trsta. — Samieviz iz Reke. Pri laineui kolodvora i Vit/thmi, Grabuer iz Bolnograda. -L i g i Cai opa-j Cm ! aovanja Stanje barometra v mm. Temperatura trovi Nebo Mo-krina v mm. ! al 2? 7. zjatraj &i\ 2.popol. Ir«: B. zvečer ! ^ i 732 1 m. 7331 K»\ 734 6 a*. 21 4° C 24 5« C 20 7" C si. vzh. si. vzh. si. vzh. obl. obl. obl. 0-00 mm. Srednja temperatura 22-2°, za 2 H° nad iiormalom. dne* 28 julija borza, t. i. Skupni državni dolg v notah..... 9b gld. Skupni državni dolg v srebru .... 98 „ Avstrijska zlata renta....... 122 „ Avstrijska kronska renta 4°/0..... 97 „ Ogerska zlata renta 4°'„...... 121 , Ogerska kronska renta 4°/0..... 96 „ Avutro-ogerske bančne delnice . . . .1015 „ Kreditne delnice......... 362 , London vista........... h'4 , NemSki drž. bankovci za 100 mark , , 61 , 20 mark............ 3 2 , 20 frankov........... 9 , Italijanski bankovci........ 44 , C. kr. cekini . . ........ 5 . 45 35 80 60 kr Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem Javljava prežalostno vest, daje najina nepozabna mati, oziroma tašča, gospa Frančiška Rus roj. Robavs v četrtek dnč 19. julija ob 10. uri zvečer, v 60. letu svoje starosti, previđena 6 sv. zakramenti za umirajoče, blaženo v Gospodu zaspala. Pogreb je bil v soboto dne 21. julija popoludne na Šmartinskem pokopališču, kjer je bilo truplo pokojničino položeno k večnemu počitku. Sv. zadušne mače se bero v župni cerkvi Šmartinski. (816) V Ljubljani, dne 28. julija 1*94. France Rus, Neža Rus roj Gajetta, sin. sinaha. (Oziroma svak in svakinja Franceta Čudna, urarja v Ljubljani na Glavnem trgu St. 25.) Zahvala. Vsem prijateljem in zuancem, ki so nama izkazali svoje sočutje povodom bridke iiguhe najinega nepozabnega in ljubljenega sinka kakor tudi vsem darovalcem krasnih vencev in vsem, ki so ga spremili do zadnjega počivališča, izrekava najsrčnejšo zabvalo. V Ljubljani, dne 28. julija 1894. Aleksander in Terezija Gjud, {810) stariSi. r £ g :" ca - w' 5 0 o >0 CD ca ■= .!= > > ca •Ju B ca s M o. GLAVNO SKLADIŠTE najboljše zdravilne in osvežujoče pijace, ki se je vedno dobro obnesla pri želodčnih in črevnih boleznih, pri boleznih ledic in mehurja in jo priporočajo najprvi zdravniki kot bistveno podpiralno areala L vo pri Kar-lovovarških iilrai I jen jili in zdravljenji po VII. rabi teli toplic. (51—3) C. h. glavu ravnateljstvo avstr^đrž. feleait. Izvod iz voznega reda •v-elfat-vn-egrs. od 1. j-u.ra.11a. 1894. Nastopno oznanjani prihajalil In ođhajalnl čail osnaćenl so • lovio, Franionsfonto, Ljubno, ć»s Salsthai t Ausiea, Iachl, Oman. dan, Solnograd, L*nd-Oastain, Zeli na jcaern, Tnomoit, Bregens, Ourlb, Ganeva, Parii, 8teyr, Lino, Budejerioe, Pisanj, Marijine Tare, Egar, Karlova vare, Franoove vare, Pra«o, tdpsijo, DanaJ Tla Amstctton. Ob O. uri 7 min tjutraf meianl Tlak t Novo mesto, Kočevje. oltulne meaani vlak t Noto mesto, KoceTJa. Ob 11. uri SO min. dojtoluttne osebni Tlak t Trbia, Pontabel, Beljak, CeloTeo, Franaonafeate, Ljubno, Kelathal, Dunaj. Ob 4. uri 14 min. ftopoludnm osebni Tlak t Trbli, BeUak, Celovec. Franaenefeate, DJubno, £ea Selsthal t Solnograd, Dend-Oasteln, Zeli najeaern, Inomost, Bregnlo, <)unh, GeneTO, Paria, Steyr, Lino, Omun-•Ion, Iscbl, Budejevice, Plaenj, Marijine Tare, Kger, FrancoTe Tare, Karlove Tare, Prago, Linsko, Dunaj Tla Amatetten. Ob O. uri 30 min. »va&er motani Tlak v Sovo mesto, Kočevje. Prihod v IaJablJ&no (ju?., kol.). Ob S. uri S3 min. »jutru} osebni Tlak a Dunaja vin Ametetten, Lip. eijo, Prage, Francovlh varov, Karlovih varuv, Egra, Marijinih varov, riznja, BiidejeTlo, Solnograda, Llnoa, Steyra, Omundena, Iaohla, Aua-soea, 1'ariaa, Genove, Curiha, Bregenza, Inomoata, Zolls na Jeseni, Lend-Qaateina, Ljabnega, Celovca, Beljaka, Franaenefeate, TrbUa. Ob S. uri ti min. tjulntj meianl vlak is Norega mesta, Kočevja. Ob 11. uri H7 min. dojtotuttne oaebnl Tlak a Dunaja Tla Amatetten, 1,umije, Prage, Francovlh TaroT, Karlovih varov, Hgra, Marijinih varov, Plsiija, Budejevic, Solnocrrada, Llnoa, Stevta, Pariza, GonoTe, Curili«, Bregnice, Inomoata, Zella na jesoru, Leud-Gaatelna, Ljnbnega, OeloTca, Iilenaa, Pontabla, Trbiia. Ob IV. uri 4H min. jiojmludnr meianl vlak Iz Novega mesta, KočeTJa. Ob 41. uri iS min. jtojiohtdnm osobul Tlak s Dunaja, Ljubnega, Selsthalat Beljaka, OeloTca, Frauzouafeste, Pontabla, TrbUa. Ob 8. uri :tl min. srrrrW meianl Tlak la Novega Mesta, KočeTja. Ob V. uri HI min. trrr.-r osebni vlak a Dunaja proko Amatettena la LJabnega, Beljaka, Celovca, Pontabla, Trbiia. Odhod Iz LJubljane idr*, kol./ 7. Mrt V.? min. ajutrnj r Kamnik. V B on „ jiojioiutin« n „ o. a BO „ Mfrrrr lO (•:.• li.ji vlak le ob nedeljah in pratnikUi.) Prihod v LJubljano (drž. kol.). Oo 0. uri BO min. tjutrnj is Kamnika „ 11. , 1.1 . dopoludn* „ || (4—169) as (Blodnji vlak le ob nedeljah in praznikih.) Posredovalnica služb in stanovanj G. Flux utL Uročil Nt. O (812) lf»6e: te Bttraeuunjočf natakarici za Ljubljano in drugod; kuharico za jako lino bifto, plača 10 gld.; već knharle ln «leklet sa v »ako «lelo9 tudi k dvema osebama; 2 p«-Ntur|U inoruta biti tudi začetnici; pre-proato v7.«ojitiljico, pu leti na Uledu, po zimi na Koroškem ; mezdnega alngo, kočlfnaa, klanega hlapca, itd. itd. itd. T naj o m se prevzame prodajalnica na deželi z v no opravo. (818—1) Ponudbe vzprejema uprav ni Stvo rSlov. Naroda4". V nedeljo dne 29. julija 1894 vojaški koncert v gostilni „Pri zelenem hribu" tik dolenjskega kolodvora. Začetek ob 1 *4. uri. Vstopnina 20 kr. Otroci prosti. (813) Nepresegljivo za zobe J« I. Trnkoczy-jeva ustna voda aromatična, upliva okrepćujoče, zabranjuje gnjilobo zob ter odstranjuje iz ust neprijetni duh. Jedna velika steklenica f>0 kr. II. Trnkoczy-jev zobni prašek splošno priljubljen, upliva jako okrepćujoče ter ohranjuj i- zobe svetlo-belo, & 30 kr. Navedeni sredstvi, o katerih je došlo mnogo zahvalnih pisem, ima vedno s veži v zalogi ter vsak dan po poŠti poSilja (505—13) Ubcald pl. Trnk6ciy lekar v Ljubljani zraven rotovža. Zunanja naročila se s prvo pošto razpošiljajo. V nedeljo dne 29. julija popoludne ob 4. url bode na vrtu W, 14 h lin rja \ Iloiiižalali veseli© a (799-i" pri kateri hode svirala Domialaka jjj-o ..... ^vedft ajbolje lodcn za turist«, črni poruvienuo in dosking, za državne uradnike, najfinejše greda- iftkih eenab kot reolna in solidna najbolje šane tkanine itd. razpošilja po tovarni znana tovarniška zaloga suknenoga blaga Siegel-lmhof v Brnu. Vzorci zastonj ln frankovano. — Garantuje bo za to, da odgovarja pošiljka popolnoma vzorcem. Na nvaieu|e! P. n. občinstvo so zlasti opozarja na to, da je blago, ce we mirom direktuo, znatno eeneje, nego če Be isto naročil po agentib. Tvrdkn Slegel-liuliol v Brnu razpošilja vse blago po pravih tovarnlNkib c«uah» ne da bi *ara£uuj»lti »leparskega „krojaSkcga popusta", ki toli oškoduje aa- sehnih naročitoljev. (181—26) JPlašči za prah H§ nepremočni potni plašči gg iz najboljšega tirolskega lodna rtasšf^ konfekcije o čipkah v največji izberi in po jako znižanih cenah pri Sričarju 4 3Uejaču fB S/bnove ii^icc 9 £fu&fjaiia Slonove ufica9. WT NOVOSTI! ~M Na Stran S prstmi I varuje prste, da ne pridejo v dotiko z jedili. Varuje ustnice, da ne pridejo s kozarci v dotiko: upotrebljivo. pri vsakem kozarcu. Luegloška igra: zanimiva, nova in času primerna. UmirajOČi peklenšček: jako zabavno v društvih za mlado in staro. Dalje palloe sa hrlbolazoe, turiste ln laprehajaloe priporoča Kongresni trg, Tonhalle. (Sil) I i I 1 g| ■«<*■ -Cj-gta.no-vlJezio leta. 1656. ^ i Fran Kaiser v Ljubljani, Šelenburgove ulice št. 6 priporoča svojo veliko zalogo orožja za lov in osebno varnost, streljiva in potrebščin za lovce. Speci jetlltete (sos-i) v po meni izdelanih «»lc m|>i*«-hhI1i puiiilc&li in r>ti<5n rictili. r Popravki se Izvršujejo v moji delavnlol. ~W '£JgsSS&>=g| Odlikovano : Oradeo, Trst, Zagreb, Oorloa. EgSEg? I n T f Prej J. Geba. Fran Čuden -$m urar Prej Geba, v I Juliljttiii. klavni trg 95 (Podružnica v Trbovljah) priporoča si. občinstvu ter posebno prefi. duhovščin svojo bogato zalogo^ švicarskih žepnih zlatih, srebrnih in nikelnastih ur, stenskih ur z nihalom, ur budilnic, verižic, prstanov, uhanov (120—28) in vseh v to stroko spadajočih stvarij po naj nl£|lh cenah. Popravila izvršujejo se natančno pod poroštvom. — Zunanja naroČila se hitro izvršujejo po poŠti. Ceniki bo vedno na razpolaganje zastonj ln franko. L. Luser-jev obliž za turiste. Dobiva se >"\^8> v lekar- >«V^> Gotovo in hitro upi i vaj oče sredstvo proti Kurjim oneaom, - t ^ žii I f omi na pod- x *> platih, petah in Hto milo za umivanje iu toileto, Ilergerjevo milo %m nežno otročjo dobo (8$ kr.); ielitj olovo milo proti rudečici obraza; uillo sa pege v obrazu jako učinkujoče; taunjitsko milo za potne noge in proti izpadanju las; zobno milo, najboljše sredstvo za čiščenje zob. Gledč vseh drugih Mergerjeilli mil se najde vse potrebno v brosurici. Zahtevajte vedno ltergerjeva mila, ker je mnogo ničvrednih imitacij. (858—18) Prodaja se v Ljubljani v lekarnah gg. V. Mayr, fl. PiccolI, J. Svoboda in U. pl. TrukOciv-ja, dalje skoro v vseh lekarnah na Kranjskem. Trgovski pomočnik 22 let star, želi dne IS. avgnita t. 1. avo|o sedanjo alužbo premenlti, ne glede na to, ali je nova služba na deželi ali v mestu. — Naslov se izve pri upravništvu »Slovenskega Naroda". (797—2) ^■■■■■BnnMnnnnHHBBHMiacr ] Kozi listu! Sei Aieriio j (6—30) pri | nizozemsko-amerišk i | parobrodni družbi. | I Kolowratring 9 T\TTT^T A T [ IV Weyringerga8se 7' ±J \J jj{ J\.fJ , | Vsak dan odprava k Dunaja. ^ Odlični zvedenci vseh dežel bo na zdravilstve-nih razstavah v Londonu, Parizu in Genevu kot razso-jevalci izloženih preparatov tinkturo za. želodec leknrja l|auat ]*fa.i*l jln ti-ar 1 priporoča veliko zalogo oprem ca krojače in čevljarje, boloprtenega blaga in podvlek, bombaža i u ovije volne, preje I sa veienje, pletenje, šivanje in ksvlji-^ canie, tkanega in nogovicarekega blaga, predpasnikov, životkov in rokovio, po-zamentirskega in drobnega blaga, trakov, čipk iu petljanj, čipkastih zaves in preprog, umeteljnih cvetk in u jih delov. I fart--r^pr--^igPr-r^Pr rS JSL. XETJWSW Ljubljana, Židovske ulice št. 4. Velika zaloga obuval s *^r^> <-v*i <*4*~ir%#> e ^nr^* «n 1 Ssata Sboxl \ > Ljubljana, Frančiškanske ulice 4. ? % Slikarja napisov, ^ L itavblnska in pohišt7ena pleskarja. -y ^ Tovarna za oljnate barve, lak £ I s in po kos t. (20) m f Glavni zastop llartliol|.JaveWI uri- > p* Kinnlueita karl»oliiie|a. Masčoha Tif za k • n i h U .i kopita in usnje. % r^^Jkw^a^a.^sla^a.^a.^av^k^ks^ Uran & Večaj ► gubljena, Gradišče št 8, Igriške ulice št. 3 ► priporočata p. n. Čast. občinstvu svojo ^ veliko zalogo vsakovrstnih ^ pečij in glinastih snovij £ kakor tudi w štedilnikov £ in vseh v to stroko spadajočih del po w nizkih cenah. (31) r Ti ^'^m m G. Tonnies v Ljubljani. Tovarna sa stroje, železo ln kovino-livnlea. l»«li'luj« kol poiohnnsi: ▼se vrste strojev sa lesoreznioe ln žage. (21) ProTiama cele naprftro in onLrhii.jt< |iHr«>Nl r<>.|«> ln koti« po naj I m lini ieat«Tl, ilućajiio turbine iu viiilnn Itiilemi Maksimilijan Patat-ova naslednika w. erala «J»> Hoiicm v LJubljani, sv. Petra oesta it. 32, ali pa sv. Petra nasip It. 27 priporočata se p. n. občinstvu za ženske in tnoške obleke, razparane in cule, iste se lepo «i«e«li|o; vzprejeuiata vsakovrstna pregrinJHla, sviltiatti robce in tra> kove sa pranje in ■»obarvanje* kakor tudi nviluato, huuitiaino in mešano blago vseh barv. Obleka se clatl, pere in barva hitro, dobro in po nizki ceni. J. Halner-jeva pivarna Ljubljana, sv. Petra cesta št. 47. Zaloga Vrhniškega piva. Priznano izvrstna restavracija z veliko Uvorauo sa koncerte Itd, in lepim vrtom. (3ti) = Kegljišče je na razpolago. = Uhud je tudi iz Poljskib ulic. Podobe umrlih urednikov „Slovenskega Naroda" (Ant. Tomšič, Jos, Jurčič, Ivan Zeleznikar) dobivajo se na 3cevrtoza.-pa,plrji tiskane komad po 20 kr. v „Narodni Tiskarni", pri gospodu A. Zagorjan-u in pri druzih knjigo-tržcih. J. Kunčič priporoča p. n občinstvu avojo iZuulovalDico soda-vode Ljubljana, Sv. Petra cesta 5 („l*ri avstrijskem oeHarju") z opomnjo, da rabi vodo iz mostnega vodovoda, a v svoji filijali v Lescah. rabi vodo is tekočega studenca nad eesto proti Bledu. (64) Zunanja aaročila iivrše te točno. Čast mi je naznanjali, da sem prevzela po muh ti mojega moža Frana Toni liov«x*ilio obrt katero bodem nadaljevala, tef se priporočam r.a vsa v to Btroko n padajoč a d>l.t po nizkih cen»h, zlasti sa nove podkn\. Dobro delo in točna postrežb h Z ve^espoitovunjem (37) oeOM> Ivanka Toni v Kravji dolini št. 2. amnik na Kranjskom, Kitno,indrvui^imirijMijeV^ vodstvom špecljal-» neg« idraviiikft, ki j>- je tekom poslednjih 4 > let dosegel najboljše uspehe. Zdrav išče je odprto od 1. mu.) h «lo 15. oktobra. 11 ust rov,-in i slovenski in nemški prospekti se dobivajo pri Ig. pl. KI e i n m a y r-j u & Fed. Bamberg-u v Ljubljani, natancneja pojasnila podaja zdrav iško vodstvo. (3C9-b) neipp'ovo zdravišče. mm i*. ,^5 Odvetnik DR Kari Triller usoja se naznanjati, da je otvortl z današnjim dnem svojo odvetniško pišamo v Ljubljani (808_„ v Gospodskih ulicah h. št. 4, I. nadstropje. V Ljubljani, dne 28. julija 1894. ,yy'.»..V-v-'-*- -f.'^V » ^ *N ^ M H Vzajemno zavarovalna banka ..Slavij«-4 ee priporoča za vzprejemanje žlvlJcilttkJll lit požarnih zavarovanj ter daje — ako so pri njej zavarovani — proti nizkim obresti m in večletnej amortizaciji p. n. c. in kr. častnikom od stotnika naprej in gg. uradnikom, profesorjem, učiteljem, ako izkažejo najmenj 900 gld. letne služnino, potem gg. pen zijon istom in onim, ki imajo pravico do užitka rente kakor tudi gg. častnikom na obresti iz ženitbene kavcije. Pojasnila daje generalni zaslon v IJnblJanl. (3U-5) v LJubljani puškar (788-S) Židovske ulice št. 3 svojo bogato zalogo orožja in lovskih potrebščin ♦♦»♦♦i : Kamnoseška obrt in podobarstvo. : Vinko čamernik I lrsL23o.23.oselc v Xj3-a."tol3ani, Parne -vallce «žt. © * filijala na Dunajski cesti nasproti Bavarskemu dvoru ■ (p<>|>i-«»| Potor Toimui) J priporoča se za i«vrševanje I cerkvenih umetnih kamnoseških del £ kakor oltarjev, tabernakoljev, prlznlo, obhajllnlh miz, krstnih kam- m ĐOV itd., Kadulje za vsakovrstna sla v beua Itaiiiiioseskii delti g kakor tndi za iidelovanje plošč lz vsakovrstnega marmorja aa pohištvo. v Ima tudi bogato zalogo I SUST* r^sig'ro'ba^.iti. spomenikov 1 flpQJ « U raznovrstnih marmorjev, napravljenih po najnovejših arbltektoničnln *> obrisih po Jako nizki oeul. li W Oskrbuje napravo kompletnih druiblnsklh rake v ln vsakako j popravljanj«. • (0-30) ■ -Obrise, načrte in vzorco pošilja brezplačno na vpogled. I—osna qabs*«sjbj* i ♦ o ! ♦ i ♦ ♦ i l e> a ! ♦ i i a I vseh vrst kakor tudi puške in samokrese lastnega izdelka. Vsa v njegovo stroko spadajoča dela se izvršujejo točno in po najnižji ceni. Varstvena znamka. mm #* mum nw~* mwm mm aa novo izumljeni prekomorski prašek (premljlran s najvišjimi častnimi nagradami) iigoiiablfn ienrlce, inolfe, ateuice, bolhe, £oliHr|e, mu lic, mravljo, pre&IČke, ptičje prtilee, Nploli vnc žuželke s sk< ro fieznaravno hitrostjo in sigurnostju, tako da od zalege mrčesoviu ne ostane niti sl<>du. Tovarna in razpošiljal niča: (757—2) T. iilTDSL, drogerija „pri črnem psu", v Pragi. Humova nllea št« 13. Pristni prašek se dobiva v LJubljani pri gonpodu Albinu Bllčar-Jl, trgovcu, Dunajska cesta st. 9 in pri tiru.i Stupica ft Hal, Marijo Terezijo cesta št. 1; v Kamniku pri gospodu Jos. Moćniku, lekariiHrju. ©l©l©l©l©l©l-©l©l©l£ IO IG JO IG IG IG © mm ©l©l©l© m bratov Koslerjev v Ljubljani priporoča svoja priznano izborna in najbolje uležana piva katera so bila pri mejnarodni razstavi živil na Dunaju 1894. leta xm$* zla/to STT-etlzcLJo ^~^J^^ odlikovana kakor uležana, marčna in izvozna piva m S3r piva v steklenicah z zagotovilom točne in naj solidnoj e postrežbe. ®l©l©l©l©l©|©|©|©|©|©|©|©|©I^©l©|©i©i