Ilustrirani slovenec Leto /// ¦ Tedenska priloga „SIovenca** z dne 12. sept 1927, štev, 217 ¦ Štev, 39 Pariz : Arc de Triomphe Ta znameniti slavolok je dal Napoleon zgraditi v proslavo francoskih zmag; pod njim je sedaj tudi grob neznanega Snnakai Naša slika nam ga kaže ob priliki vojalke parade« 318 Cetalo „Oia Glory" x leiiÉlcema Omotn in 'RertranAom, ki sta skušala preleteti črto Newyork—Rim, a eia našla smrt v valovih Oceana. Slava Lindbergha, prvega zmagalca Atlantika, je izvabila zadnje mesece v smrt že celo vrsto letalcev, --"Burov- bolgarski zunanji minister, ki se Je v Žff» nevi sestal z dr. Marinkovičem. Baje je prišlo ob tej priliki iznova do razveseljii vega zbližanja med obema državama, Ctndberg, prvi xmagtilec Oce€ina je še vedno predmet triumfalnih sprejemov po vsej Ameriki. Skoro vsak dan govori pred stotisoči po raznih mestih. Pogreb Xag^lul-paSe voditelja modernega Egipta, se je vršil v Kairi ob ogromni udeležbi hvaležnega naroda. — Žena lL.ot minister. Gospa Miina Siltanpaa je menda edini minister v Evropi, in sicer vodi socialno politiko v finski vladi. V mladosti je bila najprej tovarniška delavka, nato služkinja, zatem je pa vodila poselski dom in se začela uveljavljati v politiki. Na levi: Ix bogotc žctvG V Kalltomlfl kjer je letos sijajno obrodila zlasti koruza (primerjaj njeno velikost na Bliki)j 319 FraMilc SoLkser znani islovenski bogataš v New Yorku, ki je bival letošnje poletje na Bledu in ga je tam modelirala ga. Iva Despié. Z orlovsUega alGta in proslave rooictalcG sv. Fran- ČlŠlca v SlUrafeVU, ki se je vršila dne 15. p. m. Nadškof dr. Šarie govori zbranim množicam bosenskih Orlov in katolišk. ljudstvu izpred nadškof, katedralei Pogled na raxvaline smederevsRega grada ob nonavi (Srbifa). Vofnl spomenik. na KafinalLčal€inn, kjer sta izvršila srbska vojska in jugoslovanski prosto" jvoljci prebitje solunske fronte^ Slike k slovenskemu biografskemu leksiKonu Gassner Andrej st. (*1847), veleindustr. Golmajer Urban (1820—1905), duhovnik, Hauptmann Franc (1847—1925), ped, pii. 320 Pred volitvami v ljub- ljanski občinski svet Gradnja hiš iz tridesetmiljonskega posojila__ Načrt dvostanovanjske vile ki jih zida ljubljanska občina na iniciativo sedanjega gerentskog-a sosveta za topničarsko vojašnico; vseh vU bo 23 z 82 stanovanji. Uporabne bodo že pred to zimo. Načrte je izdelal mestni arhitekt V.Mušič. Palača delavske zbornice na MlkloSfSevl cesti, ki bo že pred zimo pod streho in kjer bodo imele svoje prostore tudi razne del. organizacije. Razen tega bo v njej 36 sta-i novanj. Graditev je omogočil tedanji socialni minister dr. Gosar, zamislil in izvedel pa sedanji gerentsld sosvet sporazumno z Delavsko zbornico, Načrte je izdelal mestni arhitekt Šubic. Načrt xa veliki st€inov€UkfslLl bloU na Poljanski cestL Ta blok, ki bo eno najlepših poslopij v LJubljani, bo vsebtfwil 107 eno- do trisobnih stanovanj. Skozi blok bo vodila Gestri-aova ulica, ki bo vezala Poljansko cesto s Poljanskim nasipom. Ob njej bo tudi javen park. Mogočna stavba bo v prvi vrsti zasluga sedanjega gerentskega sosveta, sestoječega iz članov SLS iu NRS, Načrt štlrlstanovanisRe 31Se za Eolezijo, katerih gradi sedanji gerentski sosvet 14 (torej 56 stanovanj) in ki bodo gotove še pred zimo; namenjene so v prvi vrsti deložirancem. Načrte delal mestni stavbeni adjunkt Rusjan, niolc stanov€infslLl3 vil 3a /opnfčorslco vofaSnlco, Icl bodo slcončane Se pred stmo. Zasluga sedanjega gerentskega sosveta ni le v tem da bo preskrbel v teh kratkih mesecih 281 novih stanovanj, temveč zlasti v tem, da so zgrajena na najmodernejših higijenskih in ekonomskih principih. Tu in za Kolezijo bo Imela vsaka rodbina svoj vrtiček. In celo mogočna stavba ob Poljanski cesti ne bo stanovanjska kasarna, kakor Puc-Turk-Likozarjeva ob Jegličevi (Ahadjevi) césti, ki ima le 1 vhod in 1 dvorišče, temveč bo t resnici skupina samostojnih hiš. Načrte je izddal mestni arh. Musici 321 zastopnika SLS v sedanjem gerentskem sosvetu, katerega člana sta še dr. Ravnihar in J. Gagel za NRS, načeljuje mu pa vladni komisar Mencinger. — Prepričani smo, da bo Ljubljana popravila sramoto z dne 11. septembra, ko je omogočila zmago toruptni SDS, in da bo poverila zaupanje SLS, ki je zastopnica vsega slovenskega naroda in katere velikopotezno delo na ljubljanskem magistratu bodo cenili še pozni rodovi. Mestno aeavetlSče xa onemogle v JaplJevI nlicL To mestno zavetišče je bilo že dolgo let premajhno in njegova uprava skrajno zanemarjena, toda magistralno »naprednjakar-stvo« se za potrebe revežev ni zmenUo, dokler ni prišel občinski svet v roke Zveze delovnega ljudstva, v kateri Je imela vodilno besedo SLS. Šele tedaj se Je uredila uprava in poslopje tako razširilo, da se Je moglo v nJega sprejeti skoro podvojeno število revežev. Mestno Uopeillšče na CpiblfaxEld zgrajeno leta 1923. Dokler je bila Ljubljana v rokah reakcionar-nega >naprednjakarstva<, je bila menda edino večje mesto v Evropi brez javnega kopališča na prostem. Šele ko je prišla na magistratu do odločilne besede SLS, se je na njeno iniciativo zgradilo tudi to, predvsem za one sloje, ki nimajo ne denarja in ne časa, da bi se vozili na oddaljeno Savo. Mestna delavslca stanovanfsKa ^Iša Dokler je bila gospodarica magistrata reakcionarna in koruptna SDS, ni zgradila _za brezstanovanjce niti enega stanovanja, pač pa je z vsemi silami skušala preprečiti celo znano Gosarjevo akcijo za gradbo. Šele ko je prišla na magistrat 1. 1922. SLS, je takoj sprožila tudi to in začela z gradbo stanovanj. Prvo poslopje je bilo zgorajšnje, nato pa v kratkih mesecih še dve hiši na Prulah, ena ob Dunajski cesti in sedem za Bežigradom. Gradba vodovoda ] iz Ljubljane na Barje, ki ga je sklenil in pričel na iniciativo SLS^ sedanji gerentski sosvet, dočim ga je SDS le obljubovala nad? 20 let, zlasti tedaj, ko je lovila med Bar Jani volivne kroglice, j Vrepotrebna regulaclfa Šlcotfe ulice po kateri gre ves promet s Poljan na kolodvor, a jo je SDS že dolgo onemogočala iz strankarske nagajivosti. Razen Škofje ulice je reguliral sedanji gerentski sosvet še celo vrsto drugih cest, ulic in trgov. Na sliki je videti tudi barake deložirancev, ki pa dobijo še pred zimo vsi streho v novih mestnih hišah za Kolezijo. 322 H gledališki razstavi na velesejmu Prot. Fria. Juvančič prvi intendant podržavljenega slovenskega narodnega gledališča. Uprava slov. narodnega gledtOlšča v Ljubljani Od leve na desno: Arhivar C. Debevec, ravnatelj opere M. Polič, dramaturg O.Zupančič, tajnik EL Mahkota, upravnik Kregar in ravnatelj drame Pavle Golja. (Eoto Bešter.) Ansambl slov. narodne opere v Cfublfanl pred portalom opernega gledališča, (Foto Bešter,) Julij Betetto znameniti basist, edini izmed redkih, ki kljub vsem težavam zvesto vztraja pri naši operL Mtvrlfa Vera iragedinja naše slovenske drame, poprej dolgoletna članica Retahardovih gledališč. ,^scuiibl slov. n€irodne drame v Cjubljanl pred portalom dramskega gledališča. (Foto Bešter.) 323 križem slovenije Najstarejši slovenski par na tVeaifalsIcem: Fr. Križner, star 73 let, doma iz Šenčurja pri Kranju, s svojo ženo Marijo roj, r risJiovc iz Mengša, za njima znani dourotnlt westtalsJciu blvencev, vikar lensundern. Slovesen spre/em novega župntRa V. RasgorSRa odličnega narodnega in prosvetnega delavca v Černem dne 28. p. m. Obnavlf€tnfe Starega trga na DoIensZcem Ei ga je letošnjo pomlad požar vpepelU ter povzročil ondotnemu prebivalstvu ogromno šjcodo. S podporami, ki sta jih izposlovala poslanca dr, Kulovec in Jarc ter domači pomožni odbor, so začeli zadnje čase pridno pozidavati domove. — Da se ljudstvo preveč ne zadolži, prosi pomožni odbor še nadaljnjih podpor. Jxlet fugoslov. strofevodlf na CešJcoslovašIco sredi preteklega meseca, ki je krasno uspel; naša slika nam kaže udeležence pred nemškim gledališčem, MOsl Mnion vzorni mladenič ter izredno navdušeni in agilni član raznih katoliških organizacij, ki je pretekli mesec umrl v Št. Jurju ob Šeavnici, star komaj 27 let, 324 H Rmeiifslcl raassiavl Zanimiva svetinja, ki jo je podelila naSa Kmetijska družba sredi preteklega stoletja. Jlr§ttéki Kregttr, upravnik, slov, ntMroOuega gledtinSča (Karikiral I, Cargo.) SUuptna xavednW cunerfSZcf^ Slovencev ki Be je po dvomesečnem bivanju v >starem kraju« vrnila koneo preteklega jaeseca s Ameriko, X>rvl slovenslcl mataritntfe s Icočevsice gMmnaslfe (šol. 1. 2926-27) y sredini odposlanec ministrstva nadz. J. Wester, na levo od njega ravnatelj A, Burgar, na desno razrednik Iv. Sivec KNJIGOVEZNICA K. T. D., Ljubljana, Kopitarjeva ulica 6,11. Najmodernejša črtabica in tvornica poslovnih knjig vseh vrst :XlsIc Jngoslovansice Oslcitme v Cfablftinl