PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 150 lir Leto XXXII. Št. 90 (9395) TRST, petek, 16. aprila 1976 PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod.Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evi pi SOGLASEN SKLEP KRATKE SEJE VODSTVA SOCIALISTIČNE STRANKE Socialisti uradno zahtevajo razpust parlamenta Zaccagnini kljub temu nadaljuje posvetovanja Pobude tajnika KD za sporazum so zaenkrat podprli republikanci in socialdemokrati ■ PSI zahteva, naj parlament pred razpustom odobri nekatere gospodarske ukrepe in zakon o skrčenju volilne kampanje (Od našega rimskega dopisnika) RIM, 15. — Socialisti naslavljajo »sem demokratičnim silam poziv, skupno priznajo, da je stanje rezizhodno in zato pozovejo pred-, sednika republike, naj odloči o raz-Pystu zbornic. Pred tem naj parla-“■snt odobri finančne in gcspodar-ke ukrepe ter zakon o skrčenju oulne kampanje, da bodo volitve lahko že sredi junija. ,. (smi zaključnimi sedmimi vr-icami dokumenta popoldanske krat-seje vodstva PSI so socialisti tu-1 uradno potrdili že povsem razšir-jene govorice zadnjih desetih dni, , . katerih so predčasne volitve že neizbežne. 3!0 je> v bistvu, dokončno potrdilo c°Bai ° v trenutku, ko je na Predlog levičarskih strank o spora-umu vseh demokratičnih sil o delu adnjega leta mandatne dobe parla-menta odgovorilo z izzivalno izvolit-1J0 ranfanija za predsednika stran- *,ll|l|ll,!IUlI,Jlllli,|,n],|,|]|mt,,,,,,,,,......... DO 15. MAJA ke in s predlogom o «zasilni enobarvni vladi». «Za nas je konec igračkanja, s podajanjem prižgane vžigalice v pričakovanju, kdo se bo prvi òpekel in jo izpustil iz rok,» je dejal socialist Enrico Manca. Medtem pa so demokristjani posvetili ves dan medsebojnim obračunavanjem in polemikam. Niso se kregali o zadnjem predlogu Benigna Zaccagninija, da bi v sili izkopali iz pozabe predlog La Malfe (tokrat s pečatom ščita in križa), pač pa o zadržanju voditeljev stranke zadnjega dne. Carlo Donat Cattin je, na primer, napadel izvolitev Fanfanija za predsednika stranke: «KD trdi, da ne želi predčasnih volitev, nato pa s svojimi izbirami dokazuje, da spodbuja prav to, česar v besedah ne želi.» Bazist Riccardo Misasi pa je napadel načelnika poslanske skupine KD Piccolija zaradi njegovega na- Vlada podaljšala rok za prijavo dohodkov Zaradi formalnosti je ministrski svet določil datum 13. junija za referendum o splavu RIM, 15. — Pod predsedstvom Al-a Mora se je sestal ministrski svet. a dnevnem redu je bila predvsem normalna določitev datuma o spla-Vu- Shemo dekreta, ki ga bo potem ^ najkasneje 24. aprila — podpisal Predsednik republike Leone mora po stavi pripraviti vlada in določiti referendum datum sredi junija. . s, l6 vlada sklenila, naj bo refe-undum o splavu 13. junija, istega cjp.P® bodo deželne volitve na Si-Vny!' Ni še znan datum upravnih hJtev v Rimu, vendar se zdi, da 0°do prav tako 13. junija. roda vest o določitvi datuma re-koen .raa, resnici na ljubo, ni ta-mn/ažna, ker gre za ustavno for-Ve ,nost- Pač pa je morda glavna Sv f s tega zasedanja ministrskega nan- c'a j® kljub negodovanju fi-ancnega ministra -Stamrnatija, skle-.,p?.daljšati do 15. maja rok za dlozitev davčnih prijav. s3arnraati je izrecno povedal ča-Vs arjem, da se s sklepom ni pola ,rri,ste;njal, da je pa vlada hotela a"1'Pozivom, ki jih je- preje-rnpnt vsePovs°d in celo od parla-cial'f^nih skupin. Kot znano so sopori m •• izrecno zahtevali, naj vlada se fljsa r°k za davčne prijave in Per®mu .Pczivu vlada ni hotela zo-0rWtavrti, tudi upoštevajoč napete 0c*nose med strankama. a predlog ministra Donat Catti-v'ada izdala dekret, ki pode-80 avni finančni družbi GEPI šuie 1'*arc* br, s katerimi naj «re-brlai nekatere industrije, ki so za-Sniii- -v krizo. Donat Cattin je ča-vjfj arjern izjavil, da gre za «pre-j,:] ostei dekret» za primer, da bi Pe „ ’ ament razpuščen in razpisa-ko m°Ve volitve. GEPI bi torej lah-nipr'lrno nadaljevala svoje «reševa-iala n,ei(tede nato, ali bi še obstane Vi ac*a *n Parlament, ali pa tudi lila ac*a j2 nadalje potrdila Petril-2a predsednika IRI. Pu rjIrno se še k formalnemu skle-spiav k° iun’Ja referendum o Ua n!u' Ustava najprej predvideva, setin']01'3 v'ada datum določiti, pred- Strezni deekPretllke ^ ^ove cene CIP Za naftne proizvode RIM, 15. — Medministrski svet skl Ceine i® na svoji seji r ,®nn Ponovno obračunati cene „ 1'b proizvodov in sicer na o- “aov1 nove paritete 824.46 lire za . , d°iar. CIP se zaenkrat ni Varjai s ceno bencina, 0','e cene naftnih proizvodov So sledeče: Plinsko olje za tovornjake: 160 r za liter (prej 155); Plinsko olje za ogrevanje: 89,75 IVA-Za liter ('prej 84’15U brez gorilno olje: 57,5 lire za liter (P'ej 51,7),. brez IVA; b;>in nafta»: 122,05 lire za er (Prej 101,05), brez , IVA. 3Jeklenkah po 10 kg: ■wo kr (prej' 3.150). vJse navedene cene ne upbšte-0 Stroška za prevoz. Kaj se bo torej zgodilo sedaj? Malo verjetno je, da bo referendum zares 13. junija in to upoštevajoč vse možnosti, od najbolj optimističnih do najbolj pesimističnih. Najbolj optimistična možnost bi namreč bil uspeh Zaccagninijevega poskusa in torej dogovor strank u-stavnega loka, da ne zahtevajo novih volitev. V takem primeru bi se stranke dogovorile tudi o splavu, parlament bi sprejel ustrezni zakon o prekinitvi nosečnosti. Referendum bi. odpadel. Ce pa bo parlament, ko je verjetno, razpuščen, «zdrkne» referendum za eno leto. Volitve bi bile 13. junija, referendum pa istega dne v letu 1977. V tem času bi novi parlament, v katerem bo predvidoma imela laična fronta absolutno večino, sprejel zakon o splavu. Referendum bi torej odpadel.. Najmanj verjetna pa je možnost, da bi Leone ne razpustil parlamenta, stranke pa bi se ne dogovorile o splavu. V takem primeru bi bil referendum zares 13. junija. Celo temu se parlament lahko izogne s tem, da sprejme kratek zakon (v bistvu že odobreni 1. člen zakona o splavu), ki odpravlja člene fašističnega zakonika o zaščiti rase. sprotovanja dogovoru o problemu splava. Proti izbiri Fanfanija se je postavil tudi Ciriaco De Mita. Celo o zaključnem dokumentu, ki ga je KD sprejela predpoldne, so se v vodstvu vneli spori: prvi osnutek dokumenta, ki ga je pripravil namestnik tajnika Galloni je namreč bil dolg dve tipkani strani in je vseboval tudi izrecno sklicevanje na predloge PSI in KPI ter dopuščal možnost sporazuma o splavu. Odobreno besedilo pa je krajše in zapira tudi sicer komaj zaznavna «odprtja». Praktično gre samo za ponoven predlog «pobude La Malfa» in zahtevo, naj bi obnovili razpravo o splavu, toda «brez odpovedi načelnih stališč». Dokument vsebuje tudi pooblastilo Zaccagniniju, naj se čimprej poveže z ostalimi političnimi silami. Dokument KD so objavili ob 16. uri. Uro kasneje pa so razmnožili dokument socialistične stranke. Vodstvo PSI se je namreč sestalo samo toliko časa, kolikor je bilo potrebno za soglasno odobritev besedila izjave, ki jo je De Martino pripravil že včeraj zvečer, takoj potem, ko je izvedel za izvolitev Fanfanija. Dokument najprej omenja prejšnje predloge PSI (zasilna vlada ali volitve) in nato ocenjuje demokr-ščansko pobudo o «obnovitvi predloga La Malfe» kot «bistveno potrditev odklonilnih stališč». Spričo vsega tega, trdi PSI, «je primerno, da se skličejo nove volitve». To je, po mnenju PSI «aktualno in neodložljivo». Sledi sedem vrst poziva k razpustu zbornic. Demokristjanskj voditelji niso vedeli za vsebino dokumenta PSI. morda zato, ker so pričakovali, • da bo seja vsaj nekoliko daljša. Zae-caghini je zato začel svoj krog posvetovanj in se v sedežu stranke na Trgu del Gesù srečal z republikancema La Malfo in Oddom Bia-sinijem. Pred uradom sò jih ob zaključku pogovora čakali časnikarji. La Malfa in Zaccagnini sta začela dajati optimistične izjave, ko jih je neki časnikar prekinil: «Oprostite, ali vam je sploh znano, kaj pravijo socialisti?» La Malfa je takoj vprašal: «Kaj so ga že izdali?» časnikarji so mu prebrali dokument socialističnega vodstva, nakar, je La Malfa zamrmral: «Sedaj pa moram razmisliti.» Zaccagnini pa je izjavil, da bo kljub temu izpeljal do konca svoja srečanja Res se je Zaccagnini vrnil v svoj urad in takoj telefoniral De Martinu. Skušal ga je prepričati, da je tokratna pobuda KD «resna», a je naletel na gluha ušesa. De Martino mu je odgovoril, da je vodstvo PSI že ocenilo negativno ta zadnji poskus. Odprta ostajajo sedaj vsa vprašanja. Kaj bodo rekli komunisti? Zadnje čase so poudarjali, da bodo zasledovali enotnost s socialisti. Res so se celo pripravljali na predčasne volitve. CANDIDA CURZI mmmmM iiéÉìiéìÌ * «Ma— ; W’J «c ' Il PREMIRJE V LIBANONU V NEVARNOSTI Zaostritev oboroženih spopadov povzročila veliko število žrtev Polemika med Tel Avivom in ZDA o dodatni vojaški pomoči Izraelu V Moskvi bodo podpisali trgovinski sporazum med SZ in Egiptom BEJRUT, 15. — Preteklo noč so [ Zaradi naraščajočih spopadov ob-1 so ZDA to pomoč obljubile in za-sporočili, da je bilo v spopadih v j staja nevarnost, da bo premirje, ki j gotovtle, v washingtonskih krogih ... u t: ■' ' 111 De Martino bere vodstvu PSI besedilo dokumenta z zahtevo o razpustu zbornic, ki ga je pripravil takoj po izvolitvi Fanfanija za predsednika KD. Dokument so sprejeli soglasno. (Telefoto ANSA) Bejrutu ponovno veliko število ranjenih. Po mestnih ulicah so jih našteli kar 72. Kljub premirju med muslimanskimi levimi silami in Palestinci ter maronitskimi kristjani, se v Bejrutu in drugih mestih in središčih še vedno nadaljujejo posamezni, toda ostri oboroženi spopadi. Danes so v bližini glavnega mesta doneli topovi in bojijo se, da se bodo spopadi razvneli, kar bi popolnoma preprečilo vsako posredovanje za vzpostavitev miru in reda v državi. Do večjih spopadov med nasprotujočimi si oboroženimi silami je prišlo tudi kakih 16 km od Bejruta, kjer so skupine krščanskih desničarjev napadle muslimanske položaje. Sklicujoč se na ta napad je voditelj muslimanske levice Joublatt zavrnil sirske obtožbe, češ da so muslimani povzročili nove spopade. Izjavil je, da se muslimani branijo in da se bodo še naprej branili ter obsodil Sirijo, da je s svojimi oboroženimi silami obkrožila območja, ki so v rokah levice in preprečila dovoz živil. je bilo formalno podaljšano še en mesec, neučinkovito in da ne bo mogoče najti zadovoljive politične rešitve. Medtem pa se v Bejrutu nadaljujejo posvetovanja med političnimi silami za določitev kandidatov za novega predsednika republike. Predsednik izraelske vlade Rabin je danes sprožil polemiko z ZDA v zvezi z nekaterimi vestmi, da wa-shingtonska uprava ni pripravljena odobriti Izraelu dodatnih 550 milijonov dolarjev pomoči v orožju. Rabin je zagrozil, da če ZDA ne bodo dale te pomoči, bo Izrael «na novo proučil celotno vprašanje nakupa o-rožja v Ameriki». Za predsednika izraelske vdade je ta pomoč «življenjske važnosti» za obrambo hebrejske države. ZDA so za letošnje finančno leto določile za Izrael dve milijardi 500 milijonov dolarjev. Dodatnih 550 milijonov dolarjev pa bi moralo služiti, tako pravijo Izraelci, «za kritje» prehodnega obdobja treh mesecev med koncem in začetkom poslovnega leta v ZDA. Čeprav v Jeruzalemu trdijo, da luni.ululi...umi......................................... PREBIT LED PO SREČANJIH SINDIKALISTOV Z AGNELLIJEM Bobre možnosti za uspeh drugih strok po sklepu dogovora o pogodbi gradbincev Odobren povišek dvajset tisoč lir takoj in pet tisoč lir prihodnje leto Sklepni pogovori za kemijsko stroko ■ Dosežen sporazum za letalsko osebje RIM, 15. — Očitno so srečanja (snutek sporazuma, tajnik federacije', med Agnellijem in tajniki sindikal- i FLC Truffi pa je izjavil, da je spo- ne federacije odločilno prispevali k premostitvi velikih razlik med stališči delavskih organizacij in indu-strijci, na drugi strani pa sindikate prav negotovost glede obstoja vlade in možnosti novih. volitev sili k hitremu zaključevanju delovnih pogodb. Prvi rezultati so že vidni. Ob 10.30 dopoldne je bil dosežen, po eni celi noči pogajanj, dogovor p novi delov- ni pogodbi gradbene stroke. Gre za gih kategorij, izreden dogodek, saj se sindikalni spor gradbincev vleče celih osem mesecev in zadeva eno izmed družbeno najšibkejših kategorij, ki pa šteje nad milijon članov. V bistvu so se sindikalisti in delodajalci dogovorili o .znatnih normativnih izboljšavah. Plače delavcem in uradnikom gradbene stroke se ( bodo povišale za 20 tisoč lir mesečno letos in nadaljnjih 5 tisoč lir prihodnje leto. Dopust bo trajal en mesec. Poleg tega bodo preuredili staleže in jih poenotili med delavci in uradniškim osebjem. Po sklepu sporazuma so delegati gradbinskih sindikatov odobrili o- razum pozitiven: «Že res, da so v njem-tudi sence, toda v glavnem prevladuje svetla stran.» V prestolnici, kjer se pogajanja za posamezne kategorije kar križajo vseprek se širi občutek, da utègne postati osnutek dogovora za gradbeno stroko nekakšen «model» za ostale delovne pogodbe. Tako so zelo u-godne možnosti za sklep sporazuma kemijskih delavcev in nekaterih dru- Sprfjdi ukfrpi proti špekulaciji na borzah v Italiji MILAN. 15. — Rotacija lire i v odnosu do dolarja se je ponovno izboljšala, saj so na borzah včeraj plačevali za en dolar 877 lir (včeraj pa 885). Gre torej za ponoven po-| višek za 0.88 odstotka. Prizor z milanskega letališča med stavko osebja. Stavko so prekinili v popoldanskih urah, zvečer (Telefoto ANSA) bil sklenjen sporazum o novi delovni pogodbi. liiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiMiiiiiiinililiiiiiiiiiiilililiuiiiillliiiiiiniiiiuiuiiliiiiiiiiiiiilliiiiliilliiuiiillilMiliiHiiiniiiiliimiiiiiimiimiMUMiiiiillliilliMiiiiuiiiinuimni Izvolitev Fanfanija za predsednika KD je že obrodila prve sadove. Socialisti so na kratki seji vodstva odklonili nadaljevanje posvetovanj in zahtevali razpust zbornic in nove volitve. Presenetljivo pa Zaccagnini, kljub temu, nadaljuje svoja posvetovanja, predvsem zato, ker je ugotovil, da se mu pridružujejd republikanci in socialdemokrati. Vlada se je medtem sestala zvečer in odobrila formalni sklep, da bo referendum o splavu 13. junija. Seveda bo referendum odložen za eno leto v primeru predčasnih volitev. DANES \ Na sindikalnem področju se stvari izboljšujejo. Po sestanku na vrhu med sindikalnimi tajniki in Agnellijem je bil sklenjen sporazum o delovni pogodbi gradbincev in uslužbencev letalske stroke, na dnevnem redu pa je še dogovor za osebje kemijske industrije. Vsem so doslej priznali 20 tisoč lir poviška letos in 5 tisoč prihodnje leto. Zdi se, da bodo po tem «modelu» podpisali tudi pogodbe ostalih strok, čeprav se kovinarji zaenkrat temu upirajo. Predsedstvo poslanske zbornice je sprejelo odstop generalnega tajnika dr. Francesca Cosentina, ki je v svojem pismu, s katerim je obrazložil, zakaj odstopa, dejal, da so obtožbe, da je prejel 50 milijonov lir od bivšega predsednika Finmeccanice Crocianija sicer resnične, da pa je šlo za popolnoma zasebno kupčijo, ki ni v nikakršni zvezi s škandalom Lockheed, v katerega je Crociani zapleten. grabiti delnice malih preplašenih varčevalcev. Dejansko se je indeks vrednosti efektov zvišal v enem. dnevu od. 38 na ,42. Za boljše odnose med ZM in EGS BRUSELJ, 15. — Od 20. do 24. aprila bo na obisku pri gospodarski skupnosti skupina članov ameriške- c fpm na nr,nirq rir.,„0 nPva„ i Medtem se je izboljšal položaj na j ga kongresa. Najprej bodo prispeli , , . P . .‘j i borzah kar zadeva delnice in obve- ! v Bruselj nato pa bodo šli v Dublin, nor L-i oc» io emrtilzolmn Lrirtoin : ... 1 nost, ki se je v sindikalnih krogih i r> . r, zavedajo. S podpisom teh delovnih ! f, 0 ',lanevi 11 in spe- pogodb, ki jih je izsililo vse sinrii-! kulat:ijal1 preJsnjlh dm’ kl so Jlh ne- kateri zlobni jeziki pripisovali «strahu pred komunisti», je komisija za družbe in borze CONSOB sprejela ukrep, za. katerega se je zavzemal doslej edino komunistični gospodar-sestanka, ki so ga sklicali tajniki fkl strokovnjak Luciano Barca; vsak, J------•!- pTCT TTTT T „ i kl vzajemni solidarnosti vseh strok, bi j ostala «nekrita» samo ena stroka, najpomembnejša: kovinarji. Federacija kovinarjev se je sicer udeležila Pozitivno kaže tudi za eno izmed «najdaljših» pogodb: letalsko. Čeprav med letalskimi sindikati (federacijo FULAT in piloti ANPAC) ne vlada razumevanje so posredovanja ministra za delo Torosa vendar prebila led. Tako so v popoldanskih u-rah prekinili stavko najprej na rimskem, nato pa tudi na nekaterih drugih italijanskih letališčih. Proti večeru so iz Rima odletela prva letala s potniki za Milan in druga severna mesta. Zvečer so ob posredovanju ministra Torosa sklenili okvirni sporazum, ki v bistvu ponavlja pogoje gradbinske delovne pogodbe (20 tisoč poviška takoj, ostalih 5 tisoč pa prihodnje leto) ter 200 tisoč lir odškodnine za prejšnjo dobo. mora vložiti 90 odstotkov vrednosti. S tem preprostim ukrepom je CONSOB spodrezala špekulantom noge, saj ne morejo več «umetno» usmerjati borznih tokov navzdol in na ta račun federacije CGIL - CISL - UIL La-1 K1 ra borzi ‘rgu-ie z delnicami in ma. Vanni in Storti, toda od svojih i efekti mora dokazati, da jih zares zahtev ne odstopajo. Kovinarji so po-j F°:'eduJ®- v nasprotnem primeru pa trdili v svojem sporočilu, da dajejo mnra v r' pozitivno oceno prvega dela okvirnega sporazuma o predlogih kovinarskih industrijcev (investicije in nadzorstvo), nikakor pa ne bodo pristali na «postopne» poviške, katere so sprejeli sindikati gradbenih delavcev in, kot vse kaže, tudi sindikati kemijske stroke. Zahteve kovinarskih sindikatov so v tem pogledu ostre. Nasprotovanje vlada tudi v zvezi s predlogom, ki so ga baje sindikalni voditelji že sprejeli, in , sicer o normativnih delih pogodbe, ki naj bi predvidevali, da se plača zviša tudi v razmerju na odvečne odsotnosti iz službe. Gre torej za gospodarsko protistimulira-nje odsotnosti, za. katero, trdijo in-dustrijci, da je «rak rana». italijanskega gospodarstva. Na bazi se temu delavci upirajo, sindikati pa menijo, da bi sprejem takih ukrepov veljal kot dokaz, da vendarle odhajanje z dela ni tako razpaseno, kot trdijo delodajalci. Vsekakor je vodstvo kovinarske federacije FLM sklenilo, da v pričakovanju odgovora industrijcev zaostrijo sindikalni boj. Tako bodo do konca meseca izvedli 12 ur razčlenjenih stavk, po sistemu rotacije blokirali vhode v tovarne in jih zadnji teden v aprilu «simbolično» zasedli. Konec prvega tedna v maju (verjetno 7. maja) pa naj bi se kovinarji zbrali na vsedržavni množični manifestaciji v Rimu. kjer bodo skupno z delegacijo evropskega parlamenta obravnavali vprašanja med dvema največjima trgovinskima silama na svetu, zlasti pa še vprašanje pojava protekcionizma v okviru trgovinske izmenjave industrijskih proizvodov in kmetijskih pridelkov. Ameriški minister za kmetijstvo Butz, ki je sedaj na obisku v Avstraliji je v Camberri pozval Avstralijo in Novo Zelandijo, naj podpreta ZDA v protestu proti tarifnim zaprekam Evropske gospodarske skupnosti na področju trgovine s kmetijskimi pridelki. iiiiimiiuiu ■* r> s» Jil S. Asr s-.l n r, 7 n VM II -1 /TV*/t I O //■ •> I-> krstne italijanske izvedbe Janačko-ve «Katje Kabanove», ni pa bilo nobene absolutne novosti. Tudi pevske zasedbe so nam nudile nekaj ime-nitnih izvajalcev, kar velja tudi za dirigente. «Deklica z zlatega zapada» se po ravni izvedbe uvršča nekam v sredino brez očitnejših pomanjklji-vosto, pa tudi brez leska, če izvzamemo pevsko suverenega Karla Košuto v glavni moški vlogi Dicka Z VČERAJŠNJEGA SESTANKA NA DEŽELI Načrt za preosnovo Dreher: prehod s piva na hrenovke Predstavniki tovarne in delavcev podpisali ustrezen sporazum Na sedežu deželnega odborništva za industrijo in trgovino so se včeraj dopoldne sestali predstavniki družbe «Dreher», sindikalnih organizacij in tovarniškega sveta ter nekateri funkcionarji deželnega odborništva, da bi pregledali načrte za preosnovo pivovarne. Sestanka so se udeležili delegirani upravitelj družbe «Dreher» dr. Zanchetta, ravnatelj proizvodnje ing. Boiocchi, sindikalisti Gerii, Ludovici (za CGIL), Rossetti (CISL )in Desenibus (UIL), zastopniki tovarniškega sveta Lanette, Slatich in Cauter, deželni funkcionar dr. Pastorini za odbornika Stop-perja in predstavnik združenja indu-strijcev iz tržaške pokrajine dr. Cherini. Načrt za preusmeritev proizvodnje v sedanji pivovarni predvideva usposobitev obrata za proizvodnjo hrenovk, izdelkov iz prekajenega mesa in pršutov. Preosnova bo opravljena v dveh fazah: v prvi fazi bodo vpo- klicali na delo v sedanji obrat vseh 80 delavcev, ki so danes v dopolnilni blagajni: delavci se bodo vračali na delo po skupinah, vseh 80 pa naj bi bilo ponovno vključenih v proizvodnjo v roku 4-5 mesecev. Druga faza preosnove pa predvideva postavitev novega, večjega obrata v industrijski coni, kjer naj bi našlo zaposlitev znatno večje število delavcev (v pivovarni Dreher je trenutno zaposlenih 130 ljudi, vključno delavci v dopolnilni blagajni). Med gradnjo nove tovarne v Žavljah bi se v pivovarni pri Sv. Ivanu nadaljevala proizvodnja piva, vendar ob skrčenem številu delavcev. Po daljši razpravi, v katero so posegli, vsi prisotni,, je. bil sporazum sprejet in podpisan. Družba «Dreher» se je obvezala, da bo v roku kakšnih 15 dni predložila , deželnemu odbor-ništvu za industrijo in trgovino podrobnejše načrte za prehod na novo proizvodnjo. uiuiiiiiimiiiitiiifiiiiimjimminiiiimtiiiiiirniiiiiiiiiiuiMiimimiiiHiuiiimiiiimmiiiimiiiiiHiiiummiii ČIGAVI SO PRSTANI? Posvet ISDEE o sodelovanju med Italijo in Madžarsko Na pobudo tržaškega Inštituta za preučevanje in dumentacijo o Vzhodni Evropi (TSDEE) in Inštituta za svetovno gospodarstvo pri Madžarski znanstveni akademiji bo v dneh od 20. do 22. aprila v Budimpešti posvet o mednarodnih gospodarskih gibanjih in o sodelovanju med Italijo in Madžarsko v blagovni menjavi, industriji in finančnem poslovanju. Oba inštituta bosta predložila po več poročil. Glavna italijanska poročila bodo podali docent V. Valli iz Padove, ravnatelj ISDEE T.'Fa-varetto in ravnatelj publikacije «Corriere Europeo» P. Castro. Sodeloval bo tudi zastopnik deželnega- odborništva za industrijo in trgovino G. De Colle. To je že drugo tovrstno strokovno posvetovanje, organizirano v sodelovanju med tržaškim in madžarskim inštitutom. Prvi posvet je bil lani v Trstu, na njem pa so obravnavali vprašanja prometa in prometnih zvez med Italijo in Madžarsko. Zaskrbljenost upokojencev zaradi predčasnih volitev Včeraj se je sestal enotni operativni center sindikata upokojencev CG IL, CISL in UIL, ki je izrazil zaskrbljenost, da bi zaradi perspektive predčasnih volitev ne bil pravočasno odobren zakonski osnutek v korist upokojencev države in krajevnih ustanov. Na sestanku so poudarili, da ni več mogoče odlašati z odobritvijo zakonskega predloga, saj bi to pomenilo kršenje sporazuma med vlado in sindikati, ki je bil dosežen že 21. oktobra lani. Prav zaradi tega so pozvali stranke, vlado in parlamentarne skupine, naj bi bil ukrep vsekakor odobren pred koncem sedanje zakonodajne dobe. dosegla nekaj lepih igralskih učinkov, pevsko pa se vloga ne podaja njenim glasovnim lastnostim, ki odražajo precejšnjo šibkost v nižjih legah (ki pa so za vlogo Minnie važne) ter ostrine v višinah. Sicer pa se je po negotovem začetku v nadaljevanju glasovno uspešneje prilagajala zahtevam vloge. Ostale manjše vloge so bile zasedene solidno, dobro je svojo nalogo opravil zbor. Orkester, ki ga je vodil Bruno Bartoletti, je bil vseskozi premočan, na nekaterih mestih je celo popolnoma prekril pevce, s čimer se je zabrisala marsikatera finesa, ki jih v tej, glede na ostali opus edinstveni, Puccinijevi partituri ne manjka. Pohvaliti je treba sceno (Paolo Breghi), režija Lamberto Puggellija pa se ni bistveno odmaknila od tradicionalne postavitve. j. k. Slikar E. Primožič v Tržaški knjigarni Že nekaj dni visi v Tržaški knjigarni v Ul. sv. Frančiška 20 več olj tržaškega slikarja in kiparja E-mila Primožiča - Primossija, ki se tokrat prvič pojavlja v slovenski knjigarni s svojimi deli. Za to priložnost je pripravil večjo zbirko svojih slik, predvsem pokrajin in tihožitij. Razstava bo trajala do konca meseca. 9 Danes bodo v Miljah, v prostorih «Lo Squero», Trg republike 4, uradno odprli razstavo o peti varianti splošnega regulacijskega načrta za Milje. • Deželna komisija za koordinacijo prometa je te dni odobrila okvirni načrt za ureditev prevozov v Furlaniji - Juhjski krajini. Komisija se bo ponovno sestala dne 26. aprila, da pregleda predloge za napovedan «deželni avtobusni načrt». Dr. Serbo zaključil preiskavo o izsiljevanju L. Frisorijeve Preiskovalni sodnik dr. Serbo je včeraj predal sodišču akte preiskave o 19-letnem Alessandru Grezziju, ki je 11. novembra lani pod pretvezo ugrabitve tržaškega trgovca zahteval 20 milijonov lir odkupnine. Nesreča na delu Včeraj popoldne se je na 3. pomolu tržaškega pristanišča ponesrečil 33-letni pristaniščnik Mario Giurisse-vich iz Ul. Valmaura 25. Med raztovarjanjem ladje mu je zašla leva roka med dva kontejnerja; z rešilnim avtom pristaniške ustanove so ga prepeljali v tržaško bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti 40 dni zaradi zloma treh prstov leve roke. Včeraj ponoči so neznanci vlomili v trgovino Delavskih zadrug v Ul. Curiel 5 in ukradli 30 kilogramov kave, 15 čokoladnih pirhov, več steklenic alkoholnih pijač, 9 pršutov, nekaj salam, 4 kolesa sira in še nekaj živil. > VPRAŠANJE OBČINSKIH SVETOVALCEV KPI ŽUPANU OBČINA NAJ SE PRIDRUŽI CANKARJEVIM PROSLAVAM Ob stoletnici rojstva največjega slovenskega pisatelja bi morali po njem poimenovati eno izmed mestnih ulic Komunistični občinski svetovalci Stojan Spetič, Dolfi Wilhelm in Fausto Monfalcon so predložili tržaškemu županu Spacciniju vprašanje v zvezi s stoletnico rojstva Ivana Cankarja. Vprašanje se glasi: «Letos bomo Slovenci proslavljali stoletnico rojstva najvidnejšega slovenskega pisatelja, Ivana Cankarja, ki je dobršen del svojega publicističnega in političnega dela neločljivo povezal s tržaškim mestom. Prav žaro bomo obletnico še posebej proslavljali tržaški Slovenci, vendar menimo, da občinska uprava ne more mimo jubileja povsem ravnodušno. Zato vas sprašujemo, ali nameravate na dostojen način proslaviti Cankarjevo stoletnico in se pridružiti pobudam, ki prihajajo iz vrst slovenske manjšine in kulturnih krogov. Prepričani smo, da bi lahko občina poskrbela s sodelovanjem ljudske knjižnice za razstavo Cankarjevih del in italijanskih prevodov, ki naj bi pri tržaških bralcih, predvsem mladini, vzbudila zanimanje za opus tega vidnega besednega umetnika. Nadalje menimo, da bi občinska uprava lahko dala pobudo in navezada ustrezne stike s tržaško univerzo in višjimi šolami za seminarje in predavanja o literarnem, pesniškem, publicističnem in političnem delu Ivana Cankarja. Končno pa menimo, da bi morala občinska uprava, ki ji predsedujete, povezati stoletnico Cankarjevega rojstva s poimenovanjem ene izmed središčnih mestnih ulic (morda v bližini krajev, kjer je imel svoja predavanja slovenskim delavcem in izobražencem) po tem vidnem slovenskem pisatelju. Poimenovanje. ki spada vsekakor v okvir programskih obvez vaše občinske uprave, bi lahko bila priložnost za širšo manifestacijo in trajno pričevanje evropske širine in kulturne razgledanosti tržaškega mesta.» • Združenje za osvoboditev žensk -MLD je v Ul. S. Michele 9 odprlo posebno posvetovalnico, ki nudi pojasnila v zvezi s preprečevanjem nosečnosti ter pojasnila o spolni vzgoji. Posvetovalnica je odprta vsak dan v večernih urah in sicer od 19. ure do 20.30. Le ob sobotah je posvetovalnica odprta od 10.30 do 13. ure. Karabinjerji so 29. januarja med hišno preiskavo pri nekem tržaškem zlikovcu zaplenili tri prstane, za katere domnevajo, da so tatinskega izvora. Ker še niso našli lastnikov, naprošajo vsakogar, ki bi lahko posredoval kakršnekoli podatke v zvezi s temi prstani, da se osebno zglasi v vojašnici v Istrski ulici 54 ali telefonira na številko 74-49-35. Kratek opis prstanov: 1. Prstan iz belega zlata s 16 majhnimi briljanti in smaragdom; 2. še nov prstan stare izdelave iz 18-karatne-ga belega zlata z devetimi rubini in 10 majhnimi briljanti; 3. Prstan iz 18-karatnega rumenega zlata, s petimi majhnimi briljanti, izdelan v kaki vzhodni državi. Urnik trgovin med prazniki Zaradi velikonočnih praznikov bodo v nedeljo in v ponedeljek trgovine v tržaški občini zaprte. V nedeljo bodo odprte le slaščičarne ter trgovine s pripravljenimi jedmi in sicer od 8. do 20. ure. V dopoldanskih urah, od 8. do 13., bodo odprte tudi cvetličarne ter stojnice s cvetjem. V ponedeljek bodo poleg slaščičarn in trgovin s pripravljenimi jedmi, ki bodo odprte od 8. do 20., odprte od 7.40 do 13 .ure tudi mlekarne in pekarne. Trgovine, ki so običajno zaprte ob sobotah popoldan, bodo v soboto, 17. t.m., lahko izjemno odprte. Slaščičarne in trgovine z jestvinami pa lahko med tem tednom preskočijo tedenski počitek. USPEH PREISKAVE FINANČNIH STRAŽNIKOV Tržaškemu podjetj'u zaupan izvoz dvanajstih milijard lir v Švice Namestnik državnega pravdnika dr. Brenči je izdal zaporni nalog za štiri osebe, ki so izginile brez sledu Tudi v Trstu je delovala mreža zlikovcev, ki se ukvarjajo z izvažanjem kapitelov v tujino. To izhaja iz kratkega poročila, ki ga je včeraj posredovalo tisku poveljstvo finančnih stražnikov s privoljenjem namestnika državnega pravdnika df. Brencija, k; vodi preiskavo. Iz poročila je razvidno, da je bilo neko tržaško trgovsko podjetje vpleteno v tihotapstvo italijanske valute v druge države, predvsem v Švico in v Liechtenstein. V okviru običajnih preiskav finančnih stražnikov so ugotovili, da je prišlo v zadnjem času do številnih nedovoljenih denarnih izmenjav med švicarskimi družbami in neko tržaško trgovsko družbo, ki deluje na lesnem področju. Gre baje za neko podjetje, ki že dalj časa uradno ni delovalo: imenovalo naj bi se «Combra», s sedežem v Ul. Cent; 2, lastnik pa je baje neki Mario Verginella. Baje je podjetje na nedovoljen način izvozilo preko neke tržaške banke približnoi 2 mili- jardi lir. Med načini dela, ki se jih je najčesteje posluževalo, naj omenimo fiktivno najemanje ladij in plačevanje uvoženega blaga po previsoki ceni .To dejavnost so fi-nancarji odkrili prav med nedavnim uvozom večje količine diamantnih gramofonskih igel. Prav kar zadeva to transakcijo so financarji iz -Trsta in Neaplja v stalnem sedelo-vanju z dr. Brencijem, ki vseskozi vodi preiskavo, preprečili, da bi prišlo do nedovoljenega izvoza denarja. Dr. Brenči je izdal štiri zaporne naloge, osumljencev, ki so baje vsi Tržačani, pa niso prijeli, ker so izginili brez sledu; domnevajo, da so že v tujini. S preiskavo so ugotovili, da je 37 oseb (istovetnost nekaterih morajo še preveriti) zaupalo tržaškemu podjetju denar -» nad 12 milijard lir —- da ga «spravi» čez mejo. Finančni stražniki vodijo sedaj preiskavo v dveh smereh; ugotoviti morajo, ali je prišlo res do nedovoljenega izvažanja valute, obenem pa mo- rajo preveriti, če so lastniki teh vsot dejansko plačali davke. Končno pa je v teku preiskava, ki naj bi pokazala, ali je med veliko vsoto tudi «umazan» denar številnih odkupnin, ki so jih premožni Italijani plačali ugrabiteljem za izpustitev svojih dragih. Prav kar zadeva to možnost v teh dneh preverjajo, ali ni bil morda kater; izmed osumljencev povezan s «tolpo debellerò», ki .se je bavila z razpečevanjem sumljivega denarja. Vsa preiskava je vsekakor zavita v strogo tajnost, J lahko pa pričakujemo, da bo vztràj-1 no delo financarjev v kratkem obrodilo zaželene sadove. • Po prijavi mestnih redarjev v zvezi z izkopavanjem temeljev na Trsteniku, na kar je pred kratkim opozorila rojanska rajonska konzulta. si je včeraj dopoldne tržaški pretor Bidoli, ki vodi preiskavo v zvezi z nedovoljeno gradnjo, ogledal začeta dela. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA V TRSTU priredi v sredo, 21. aprila, ob 18.30 uri predavanje v Mali dvorani Kulturnega doma v Trstu: SVETOZAR MARKOVIČ IN TRST Predaval bo dr. Milorad Najdanovič iz Beograda ob priliki stoletnice Markovičeve smrti, ki ga je doletela v Trstu, kamor je prišel kot izgnanec zaradi svojih naprednih političnih idej in delovanja. Vabljeni ! Odbor NšK SEJA SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE Gledališča V sredo, 21. aprila, bo ob 18. uri odborova seja. Na dnevnem redu bo razprava o občnem zboru, ki bo v sredo, 28. aprila, ob 8. uri v Mali dvorani Kulturnega doma. Ker gre za zadnjo sejo pred občnim zborom, priporočamo točno in gotovo udeležbo. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - TRST Kulturni dom 30 let nepretrganega delovanja JOSIP TAVČAR IGORJU UGAJA BACH Igra v dveh delih Glasbena oprema Anton Natek Scena Demetrij Cej, Jože Babič Kostumi Marija Vidauova Režija JOŽE BABIČ V ponedeljek, 19. t.m., ob 16. uri ABONMA RED G - okoliški. V sredo, 21. t. m., ob 20.30 ABONMA / RED D - mladinski v sredo. V četrtek, 22. t.m., ob 16. uri ABONMA RED H. V četrtek, 22. t.m., ob 20.30 ABONMA RED E - mladinski v četrtek. V petek, 23. t. m., ob 15.30 ABONMA RED I. Včeraj-danes Danes, PETEK, 16. aprila BOŽA Sonce vzide ob 5.17 in zatone ob 18.52 — Dolžina dneva 13.35 — Luna vzide ob 21.40 in zatone ob 6.26. Jutri, SOBOTA, 17. aprila RUDOLF Vreme včeraj: Najvišja dnevna temperatura 16,5 stopinje, najnižja 9,8, ob 19. uri 14,7, zračni pritisk 1011,3 mb rahlo narašča, vlaga 70-odstotna, veter 7 km na uro jugovzhodnik, nebo oblačno, morje malo razgibano, temperatura morja 10,7 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 15. aprila se je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo pa je 9 oseb. Umrli so: 68-letna Iolanda Piana por. Amadef, 73-letni Giovanni Zuba-lich, 84-letna Cecilia Magris vd. Ma-gris, 77-letna Antonia Delconte vd. Tedesco, 70-letni Antonio Stefani, 73-letni Antonio Colombin, 66-letni Eugenio Lipizzer, 75-ietna Adele Cardini por. Giarratano, 76-letni Vittorio Urizio. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Vielmetti, Trg della Borsa 12; Al Centauro, Ul. Rossetti 13; Madonna del Mare, Largo Piave 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Biasoletto, UI. Roma 16; Davanzo, Ul. Berini 4; Al Castoro, Ul. Cavana 11; Sponza, Ul. Montorsino 9. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001: Prosek: tel. 225-141; Božje polje - Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121: Se sljan: tel. 209-197: Zavije: tei 213-137; Milje: tel. 271-124. . ' KH - - ; BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA: BANKA S. P. A. TRST - ULICA F. FILZI IO - (3§& 61-A46 TEČAJI VALUT V MILANU DNE 15.4.1976 Ameriški dolar: debeli 876.- drobni 860.— Funt šterling 1630,— švicarski frank 345,— Francoski frank 184,- Belgijski frank 21,30 Nemška marka 344,— Avstrijski šiling 47,75 Kanadski dolar 870.— holandski fiorini 325,— banska krona 144.— švedska krona 197,— Norveška krona 157,— Drahma: debeli 24,- drobni 24,- Dinar: debeh 46— drobni 46— MENJALNICA vseh tujih valut S S G Stalno slovensko gledališke v Trstu gostuje v Novi Gorici s predstavo Alda Nicolaja «Stara garda» do jutri. 17. aprila, z začetkom ob 20. uri; jutri, v soboto, je predstava za dijake ob 10. uri. Stalno slovensko gledališče v Trstu gostuje s predstavo Antona Leskovca «Dva bregova» danes, 16. aprila, ob 20. uri v Novem Sadu in jutri, 17. t.m., ob 20. uri v Zemunu. VERDI Puccinijevo «La fanciulla del West» bodo ponovili kakor sledi: v torek, 20. aprila, ob 20. uri (reda B/A), v soboto, 24. t.m., ob 18. uri (red S), v torek, 27. t.m., ob 20. uri (reda C/C), v petek, 30. t.m., ob 20. uri (reda E/E) in v nedeljo, 2. maja, ob 16. uri (reda D/D). Kino La Cappella Underground 19.00—21.30 «Cittadini dello spazio», znanstvenofantastični film v barvah. Ariston 16.30 «Il fratello più furbo di Sherlock Holmes». Marti Feld-man, Madelein Kahl. Mignon 14.30 Walt Disneyev film «Avventure di caccia del prof, de Pa-peris». Grattacielo 16.00 «Bluff, storia di truffe e di imbroglioni». A. Celem tano, Anthony Quinn, Capucine. Fenice 16.00 «Ci rivedremo aU’mfem no». Lee Marvin in Roger Moore. Barvni film. Excelsior 16.00 «Ringo, il volto della vendetta». Nazionale 15.30 Walt Disneyev fd111 «Bambi». Eden 16.30 «II secondo tragico Fantozzi». Igra Paolo Villaggio. Ritz 15.30 «Jupi du». Adriano Celen-teno in Claudia Mori. Barvni fil®' Aurora 16.00 «Afyon - oppio». Barvni film. Cristallo 16.30 «Come una rosa al naso». O. Muti in V. Gassman-Barvni film. Capitol 16.30 «L'uomo che volle farsl re». Sean Connery. Barvni film. Impero 16.00 «La donna della domenica». M Mastroianni in L. Trin- , tiunant. Barvni film. Moderno 16.00 «Il soldato di ventura». Bud Spencer. Barvni film. , , Filodrammatico Danes zaprto, "j0 16.00 «Gola profonda». Igra Fmda Lovelace. Prepovedan mladini P013 18. letom. Ideale 16.00 «I gangster dalla facC!a pulita. William Berger in Gioržia Moll. Prepovedan mladini pod 3 letom. Vittorio Veneto 15.45 «Quella sporca ultima meta». Buri; Reynold. Barv ni film. -n Radio Danes zaprto. Jutri ob W .. «Pluto, Pippo e Paperino alla rl scorsa». . Astra 16.00 «Sfida al OK Corrai»-Kirk Douglas in Buri Lancaster. Abbazia 16.00 «A un passo dalla mor te». Igrata: P. Duke in R. Thorna • Volta (Milje) 17.00 «Cincinnati Kid»-Steve McQueen in Ann Margre • Razstave Danes on io. uri bo v MnJ odprl razstavo svojih del jugoslova ski slikar naif Marko Skok. Do 23. aprila bo v tržaški ski umetnostni galeriji razstav J Agnese Pecorari Ruzzier. SPUT vabi vse planince, da udeležijo 18. t.m. v množičnega pohoda, ki ga P1310®1 „v0 ninsko društvo Vipava na Abra zavetišče (po vipavski poti) v min padlih v NOB na nanoški noti. z SPDT priredi 19. aprila skupn°let Beneškim planinskim društvom na Kobariški Stol z lastnimi av ^ bili. Zbirališče je v Starem (pred Kobaridom) pred gostimo Franku» ob 7. uri. _ SPDT priredi 1. in 2. maJ’aKoroš-dnevni avtobusni izlet na . raj, ko. Postanki na Mokrinah s g. Šim peš izletom, v Zahomcu gledom smučarske skakalnic vodstvom predsednika sloven __ planinskega društva Zal3°m ’„zdop nočevanje v Reki. Drugi da; toip, na Dobrač, znani raz§^“^hiskom Vrbsko jezero, Celovec z puranove slovenske gimnazije. . tek čez Ljubelj in Ljubljano Vpisovanje v Ul. Ceppa 9. SLUŽBA 4" Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno za pustil naš predragi oče in nono ANTON GUŠTIN Pogreb bo jutri, 17. t.m., ob 14.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost na Repentabor, Kjer pokopan na domačem pokopališču. Žalujoči: sin Maks, nevesti Lidija in Desanka, vnukinji K ves in Marija, vnuk Sergio ter drugo sorodstvo. Trst, Repentabor, 16. aprila 1976 GORIŠKI DNEVNIK 16. aprila 1976 S PRVE SEJE NOVOIZVOLJENEGA GLAVNEGA ODBORA SPZ Ijudskoprosvetno življenje se mora oplajati Mogočna pokrajinska stavka z zborovanjem ob stvarnem uresničevanju zasnovanih ciljev na Travniku za obnovo delovnih pogodb Klavdij Palčič potrjen za predsednika • Duško Kalc (za Tržaško) in Marko Wallritsch (za Goriško) ponovno tajnika Med sejo glavnega odbora Slovenske prosvetne zveze Predsinočnjim se je sestal na prvi Seji glavni odbor Slovenske prosvetne zveze, < izvoljen na občnem zooru, ki je bil 28. marca v slovenskem dijaškem domu v Trstu. Po-neposredno izvoljenih članov od-^a: so se seje udeležili tudi pred-SeT,n'vki_ prosvetnih društev in skupin ® Jrzaškega in z Goriškega, ki so tudi člani glavnega odbora. Sejo je ?uprl Mirko Kapelj, ki je v kraj-j’?®, nagovoru povzel bistvene zaključke nedavnega občnega zbora ter izrazil prepričanje, da se bo nase ljudsko - prosvetno življenje še naprej bogatilo in oplajalo ob stvar-jje™ uresninevanju zasnovanih ci- Glavni odbor je nato iz svoje sre-. izvolil novo predsedstvo, ki se le v primerjavi s prejšnjim številčno okrepilo. Novo predsedstvo štele Šestnajst članov, medtem ko jih ]e doslej štelo dvanajst. Posebej je treba poudariti, da so v vodstvu £veze zastopani nekateri predsedniki društev, kar zagotavlja neposredno povezavo zveze z društvi, kot je ■la tudi zahteva, ki je izšla z občega zbora. Za predsednika je bil Potrjen Klavdij Palčič. Na podpred-edniška mesta so bili izvoljeni Mir-o Kapelj za tržaško območje, Sa-erij Rožič za goriško območje in Izidor Predan za Beneško Slove-ijo. Za tajnika sta bila potrjena Dušan Kalc za Tržaško in Marko altritsch za Goriško, za blagajnika pa Silvana Valoppi. Tržaški del predsedstva sestavljajo še Marko Kravos, Boris Mihalič, Stanka Hror vatin RadiV0j pečar in Niko Sirk, v risk.i ttel Danilo Nanut, Zdenko °§rič in Rudi Pavšič, za ' BénbSkò slovenijo pa je v predsedstvu še Ac*o Kont. sanja Vojko Slavec in Snadam Ka-pič, za stike z raznimi organizacijami in krajevnimi upravami Boris Mihalič, za kulturno, umetniško in predavalno dejavnost Marko Kravos in Marij Čuk, za fotoamatersko dejavnost pa Janko Furlan. Predsedstvo bo iz svoje srede določilo operativno tajništvo, v katerem bosta še Boris Mihalič in Ra-divoj Pečar, delegat SPZ pri 10 SKGZ pa bo Mirko Kapelj. V imenu novoizvoljenega predsed- stva se je zahvalil Klavdij Palčič, ki je izrazil nekaj misli o vlogi in pomenu ljudsko - kulturnega delovanja za naš narodnostni, kulturni in družbeni obstoj in razvoj. V nadaljevanju seje je glavni odbor razpravljal o pripravah na o-srednjo in druge proslave 100-letni-ce Cankarjevega rojstva ter o nekaterih drugih vprašanjih, s katerimi se bo moralo spoprijeti novo predsedstvo in z njim vsi naši prosvetni delavci. S SODELOVANJEM VEČ TISOČ DELA VCEV IN URADNIKOV Predstavnik vsedržavne sindikalne federatile Bruno Geromin je zahteval takšen razvoj družbe, ki bo jamčil zaposlenost in napredek proizvodnje V PRISTOJNI KOMISIJI POSLANSKE ZBORNICE Odbor se je nadalje izrekel o refe-lentstvih. Medtem ko bodo na Go-Dskem odgovornosti za posamezne nejavnosti naknadno določili, so bi-e za tržaški del te odgovornosti že Porazdeljene. Za zborovsko in god-eno dejavnost bo odgovoren Igna-a’ za drarnsko dejavnost Boris obal, za filmsko dejavnost Sergij rmek, za folklorno dejavnost Nadjo Kriščak, za šolska vprašanja onka Hrovatin, za mladinska vpra- vABIMO vse ŠKEDENJCE na sestanek, ki bo v sredo, 21. t.m., ob 20. uri v domu Jakoba Ukmarja in na katerem bomo odločali, kakšno ime naj predlagamo ustrezni oblasti za škedenjsko osnovno šolo. Odbor za poimenovanje Vedenjske šole Sprejet zakonski osnutek o nakazilu Krožnemu skladu Gre za dodatna sredstva (90 milijard) v korist male in srednje industrije ter obrtniških podjetij - Deželno nadzorstvo nad večjimi naložbami Komisija za finance in zaklad pri poslanski zbornici je razpravljala o zakonskem osnutku, ki predvideva priznanje novega finančnega nakazila v višini 90 milijard lir za potrebe Krožnega sklada za gospodarske pobude na Tržaškem in Goriškem. Kakor znano, se je v zvezi s poslovanjem tega sklada pred kratkim porodila zamisel, da bi na podlagi novega finančnega nakazila podprli nastanek večje tovarne za proizvodnjo vitaminov «Roche»-v, Tržiču: tej tovarni naj bi namenili celoten dodatni znesek 90 milijard lir. Med razpravo o ustreznem zakonskem osnutku pa je komisija sprejela vrsto popravkov, ki so jih predlagali komunistični poslanci Vespi-gnani. Lizzerò in Menichino, ki občutno spreminjajo namen novega nakazila. Komisija je predvsem sprejela popravek, po katerem bodo v odbor za upravljanje Krožnega sklada stopili tudi trije predstavniki deželnega sveta Furlanije - Julijske krajine. Sprejet je bil tudi popravek, po katerem bo novo nakazilo 90 milijard lir namensko vezano predvsem na uresničenje novih pobud malih in srednjih industrij ter obrtniških podjetij v naši deželi. Končno je komisija sprejela popravek, ki določa, da mora vodstvo Krožnega sklada vprašati za mnenje deželno upravo v vsakem primeru, ko gre za nove gospodarske pobude, katerih vrednost presega 3 milijarde lir. Deželna uprava je v takih primerih dolžna ugotoviti, ali se nove gospodarske pobude ujemajo z glavnimi smernicami njenega načrtovanja, ali ne. Pomen popravkov, ki so bili spre- PREJŠNJO NEDELJO NA PROSEKU USPELA PREMIERA IGRE «ENDAN Z EDVARDOM» Prepričljiv naslop igralcev Amaterskega odra jeti k izvirnemu besedilu zakonskega osnutka je zlasti v tem — naglaša v tej zvezi tajništvo komunistične svetovalske skupine v deželnem svetu — da bodo po novem gospodarske pobude, ki naj se u-resničijo na deželnem ozemlju ob finančni pomoči iz razpoložljivosti Krožnega sklada, odvisne v prvi vrsti od deželne uprave, in ne od nekega tujega podjetja ali od osrednje vlade. Poleg tega bodo tudi v okviru novega nakazila imele prednost pobude malih in srednjih industrijskih obratov ter obrtniških podjetij. V zvezi s samim nakazilom se je zvedelo, da ga namerava vlada povečati z 90 na 100 milijard lir: dodatnimi sredstvi (10 milijard) naj bi Krožni sklad omogočil podjetjem in gospodarskim organizacijam našega področja postavitev ustreznih zalog industrijskega blaga. Popravljeno besedilo zakonskega osnutka preide v kratkem v poslansko zbornico, kjer naj bi ga obravnavali na seji, ki je bila sklicana za sredo, 21. aprila. Zatem bo o njem razpravljal senat: pričakujejo, da bo zakon postal pravnomočen v najkrajšem času. , Avuiterski oder Prosek - Kontovel v p171^ v nedeljo, 11. aprila 1976, rosvetnem domu na Proseku že lVa'9° Prern^ero v letošnji sezoni. st*rei so mladi igralci pod vod-n .07n režiserja Staneta Raztresena dej u^ra^ ljudsko dramo v treh tev^ Zemljana «Odloči- 's>' s katero so nastopili že pet-nedstt treh 'p' uoclnslvu 2 veseloigro ansa Friedricha Kiihnelta «En jug/ Sedaj pa so se predstavili do-treli^ občinstvu z veseloigro v Hnn s avstrijskega dramatika danSa Friedricha Kiihnelta «En Veli Z Edvardom» in z delom dozi-nadvse prodoren uspeh. PoneV ^an z Edvardom» ms Je 2c dve uri v London umi-v svet robotov, nike v vse preplavljajoče teh-r0 ' Vendar je to obenem še sta-kjer esj>remenieno mesto ob Temzi, karih a<^ai0 osorne služkinje, straru Caji Kf. razprtije in priljudni poli-Qa d V ^d^omašnih očeh avstrijske-noVeramat*o se nam pod preobleko rriičn'1 «0sa kažejo predvsem, ko-be h-p?!e2e Anglije polpretekle do. struk - ^ kajpada ni malo. Kon-ParnetČ-? robotu’ ki je po pomoti va n ne,(S! oc* ljudi, pa seveda skri-človplen^0^no resnico, da je biti l0 f v' Podoben ali celo človek žetega ezzo' Edvard se umakne iz nekaj SVeta’ Prej Pa odbrenka Malnn zaiedljivih m njegov račun, ki jfo8. groteskni dirki z dogoAci, šano je, sProžilo Edvardovo zame-Povedi --ronsk° drobovje, sledi od-niran ■Ca umiritev in rahlo resig-rzzven. Komedija, ki jo vzbu- rijo neverjetni zapletljaji, se konča z zadržano humanistično poanto. Prav to daje igri več teže in jo loči od spretno napisanih bulvark z neproblematičnim koncem. Osrednja in najtežja igralska pojava je kajpada Edvard sam, ljubeznivo človeško bitje, s predzgodovino robota. To vlogo je prepričljivo in zelo lepo podal Egon Štoka. Druga glavna moška vloga je iznajditelj Venis Cooper, ki razkriva pod urejeno angleško skorjo hudega fanatika, vsaj kar zadeva elektronike; tako, kot se Edvard po malem spreminja iz stroja v ljubeče bitje, se Cooper počasi preobrača iz skrbnega soproga v čudaški stroj za izdelavo strojev. To vlogo je nadvse uspešno prikazal Klavdij Cibic. Vlogo Patricie, Denisove žene, je zelo karakterno prikazala llonka Sedmak. Patricievo prijateljico, Evo Turner, je podala Betty Danev, medtem ko je služkinjo zelo plastično zaigrala Erika Milič. Tudi vse ostale manjše vloge so bile zelo dobro podane. Giorgia Whipperja je igral Diego Starc, Rally, reporterko, Marina Gorjup, Douglassa Fraserja Nevij Regent in policistko Nives Ukmar. Zelo funkcionalno in moderno sceno je pripravil Egon Štoka, režijo pa je imela v rokah Nadja Štoka, kateri gre vsa zasluga, da je mlade igralce tako odlično pripravila. p. m. Poziv konzorcija Piacit na repcntabrskega župana Te dni je bil občni zbor članov konzorcija Piacit, ki združuje lastnike nepremičnin, ki naj bi jih razlastili za potrebe nadaljnje gradnje tovornega postajališča pri Fernetičih. Po skupščini je odvetnik Jože Škerk, ki zastopa konzorcij in interese včlanjenih lastnikov, naslovil na repentabrskega župana dr. P. Coljo poziv, v katerem ga vabi, naj zavrne prošnjo za izdajo gradbenega dovoljenja za drugo fazo del pri postajališču, ki jo je svoj čas vložil Konzorcij za gradnjo in upravljanje avtoporta. Poziv naglaša, da je treba postajališče prenesti drugam, skrčiti njegove razsežnosti in v vsakem primeru zagotoviti pravične odškodnine za prizadete lastnike nepremičnin. Na občnem zboru so med drugim obnovili vodilne organe konzorcija Piacit: za predsednika je bil potrjen S. Gallo, za podpredsednika A. Kutin, za tajnika je bil izvoljen C. Gregoretti jr., za svetovalca pa M. Gregori in A. Gomizelj. Častno razsodišče sestavljajo A. Carli, F. Gregoretti in C. Stojkovič. V okviru včerajšnje stavke, ki jo je oklicala pokrajinska sindikalna federacija CGIL, CISL, UIL, je bilo na Travniku zborovanje, na katerem so pojasnili stališče sindikatov do poglavitnih političnih, gospodarskih in družbenih vprašanj, ki so se nagrmadila v sedanjem kritičnem trenutku. Zborovalci so prišli na Travnik v sprevodu, ki se je začel pred parkom Rimembranza. Sodelovali pa so delavci iz vse pokrajine, kovinarji, gradbeni delavci, delavci kemične industrije, bančni uslužbenci, avtoprevozniki, elektrikarji; iz solidarnosti pa so se sprevodu in stavki pridružili tudi delegaciji poldržavnih in državnih u-službencev ter krajevnih ustanov. Na Travniku je delavcem, ki jih je bilo nekaj tisoč, govoril predstavnik vsedržavne federacije CGIL, CI SL, UIL Bruno Geromin, ki je najprej zavrnil možnost predčasnih volitev, ker bi samo zaostrile odnose v družbi ter samo odložile reševanje problemov. Skušal je nato pojasniti vzroke za sedanjo krizo v Italiji. Vzrdke je delno iskati v spremenjenih odnosih med proizvajalci in uporabniki surovin, delno pa v protislovjih, ki so se v Italiji nagrmadila med Severom in Jugom, med kmetijstvom in industrijo itd. Kdor trdi, da je kriza prizadela vse v enaki meri, ta laže, je dejal Geromin, , ker nekateri sloji kljub krizi še napredujejo in bogatijo. Najbolj pa so prizadeti tisoči brezposelnih, dalje mladina, ki je komaj končala študij in ne najde zaposbt-ve, upokojenci. Takšne razmere pa predstavljajo za sindikalno gibanje hudo nevarnost. Nevarnost je predvsem v težnji, da se poskrbi za tiste, ki so v proizvodnji, ter se zanemari ogrožene, ki so v dopolnilni blagajni, ki so brezposelni. Sindikalno gibanje bi storilo nepopravljivo napako, če bi se borilo samo za mezdne poviške. Poglavitno je zagotoviti zaposlenost. Dopolnilna blagajna, ki je v začetku blažila posledice brezposelnosti, predstavlja sedaj izvor inflacije. Ne moremo sprejemati mehanizma, po katerem bodo eni delab za druge. Zagotoviti je potrebno delovanje takšnega mehanizma, ki bo sposoben proizvajati. Dokler proizvodnja ne bo stekla, bo lira drsela navzdol in bodo nanjo vplivale domače in zunanje špekulacije, Bruno Geromin je nato opisal sindikalne predloge vladi, da se pripravi načrt razvoja, v katerem bo potreben poudarek na kmetijstvu (letno zapravimo 2.000 milijard luža uvoz živeža) in načrtnemu industrijskemu razvoju. Zavrnil je zahteve, ki jih postavljajo nekateri politiki in gospodarstveniki, da bi odpravili premično lestvico in da bi zamrznili mezde. Ni mogoče z manjšimi prejemki postaviti Italijo na raven nerazvite države in tako pospešiti izvoz, ampak je treba konkurenčnost v svetu doseči z izboljšanjem tehnološkega postopka. Zavrnil, je očitke, ki se pojavljajo v krogih delodajalcev, da imajo italijanski delavci najvišje poviške, ter dodal, da je treba pri izračunih upoštevati tudi stopnjo inflacije. Gospodarska kriza v državi se poglablja tudi zaradi zmanjšanja kupne moči mezd in plač. Govoreč o včerajšnjih radijskih vesteh, po katerih naj bi bil sporazum o novih delovnih pogodbah praktično dosežen, je Geromin rekel, da je uspeh pripisati enotnosti sindikalnega gibanja in pa spoznanju političnega razreda, da bi bilo skrajno nevarno sedanji politični napetosti dodati še družbeno. Pozval je delavce na budnost, da preprečijo požige tovarn. Delavsko gibanje obsoja takšno ravnanje, ki nima nobene zveze z globoko de- mokratičnim bojem, ki ga sindikal-1 no je 697 milijonov lir primanjklja- no gibanje vodi za pravice delavcev. Sindikati zalitevajo srečanje z Mizzauom Člani pokrajinskega tajništva sindikalne federacije so se sestali z zastopniki vzgojiteljev in gojencev tečajev CIFAP v Gorici in Tržiču. Udeleženci sestanka so ugotovili, da se je malo zanesti na obljube pristojnega ministrstva v Rimu, še vedno pa pričakujejo, da jih bo deželni odbornik za šolstvo in kulturo Mizzau povabil na sestanek, kar je obljubil že ob priliki njegovega predavanja o šolskih okrajih v Gorici pred mesecem in pol dni. Dežela je namreč pristojna da reši vprašanje teh strokovnih tečajev, ni pa še zavzela jasnega stališča. Zato menijo zainteresirani, da bo treba nastopiti pri deželnem odborniku, da ta skliče ustrezni sestanek. Izglasovan proračun občine v Ronkah ja pri celotnem poslovanju treh milijard in 800 milijonov lir. Proti proračunu so glasovali le demokristjan-ski svetovalci. ® Na pobudo kulturnega krožka Rinascita bo v torek, 20. aprila, ob 20.30 v Palače hotelu debatni večer o kulturni indentiteli Furlanije. Govorila bosta posl. Mario Lizzerò in slikar Giuseppe Zigaina. Ribijevi avtobusi za praznike Avtobusno podjetje Ribi obvešča potnike da bodo ob velikonočnih praznikih skrčili avtobusne vožnje. V nedeljo, bodo vozili naslednji avtobusi: Gorica - Gradež z odhodi iz Gorice ob 13.30 in 19.30 in iz Grade-ža ob 12.15 in 18.15; Gorica - Gradišče - Tržič z odhodi iz Gorice ob 8. uri, ob 12.30, ob 15. in ob 17.15 ter iz Tržiča ob 9. uri, ob 13.30, ob 16. in ob 19. uri. Gradež - Tržič z odhodi iz Gradeža ob 6.30, ob 8., ob 13.30 in ob 18. uri ter iz Tržiča ob 8.15, ob 13., ob 17.45 in ob 19.30. Vse V sredo zvečer so v občinskem i druge proge bodo ta dan ukinjene, svetu v Ronkah odobrili z večino j Na velikonočni ponedeljek pa bo ve-levičarskih svetovalcev letošnji pro- ijal običajni urnik voženj ob praz-račun tamkajšnje občine. Predvide- > nikih. (iiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiJiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMitiiiiiMiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiHiMiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiHHnniiiunniiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin PO TORKOVI ODOBRITVI LETOŠNJEGA PRORAČUNA PETDNEVNO POSKUSNO OBDOBJE O zapori Korza za promet so mnenja občanov deljena Otok za pešce bo trajal do vključno ponedelj. ka - Obremenitev prometa v sosednjih ulicah Včeraj so v Gorici zaprli za promet del Korza Italija v središčnem delu mesta, ki leži med Verdijevim gledališčem in nekdanjo Garibaldijevo kavarno. Na obeh krajih so cesto zaprb, tako da ni po njej možen promet z motornimi vozil:. Edini, k; parkirajo na tem delu Korza so taksisti. Takšen režim bo veljal do vključno ponedeljka. Razumljivo je, da je zapora Korza za promet z motornimi vozili povzročila najrazličnejše komentarje in da so se, kot ob vsaki stvari, ljudje razdelili v dva tabora: v tiste, ki odobravajo odločitev občinske uprave, in v one, ki ji nasprotujejo. Takšna porazdelitev mnenja pa ni nastala na podlagi izbire, ki je enkratna in omejena na točno določeno obdobje, ampak se je takšna porazdelitev izoblikovala zaradi govoric, ki se širijo po mestu, da gre tokrat za poskus, omejen na pet dni, kateremu naj bi kasneje sledila trajna ukinitev prometa po tem delu goriškega Korza. Seveda takšni ureditvi najbolj nasprotujejo trgovci, ki imajo lokale na tem delu Korza, delno zaradi odvzema parkirišč, delno pa zaradi bojazni, da se bodo kupci preusmerili v tiste mestne predele, kjer lahko parkirajo vozila v bližini trgovin in nakupe opravijo «iz avtomobila». Sedanje omejitve prinašajo precejšnjo obremenitev vzporednih ulic. Posebno prometna je postala Korzo-va vzporednica, ki poteka po osi Ul. Roma, Ul. De Gasperi, Ul. Na- Levičarski odbor v tržiški občini lahko prične izvajati obsežni program glasoval tudi neodvisni svetovalec V prid levičarskemu odboru je leto dni zagotovljena demokratična uprava v tem industrijskem središču zario Sauro in Ul. Duca d'Aosta. Dokler gre za omejitev, ki bo trajala samo pet dni, med katerimi sta dva praznika je s sedanjimi prometnimi težavami lahko potrpeti, če pa nameravajo na občini kakorkoli režim spremeniti, potem bo nujno potrebno temeljito preučiti prometne tokove ter z enosmernimi cestami ter izbiro obvoznic zagotoviti promet brez zastojev, podobno kot so zadevo rešili v Trstu in Vidmu. Nekateri pripominjajo, da Gorica ni Trst ali Videm, niti katero drugo večje mesto, kjer je bila potrebna temeljita preureditev prometa. Menijo namreč, da bi take spremembe tudi nujno spremenile nekatere u-staljene navade. Nadalje dodajajo, da je občina sprejela tako odločitev tudi zaradi nezainteresiranosti trgovcev, ki i-majo trgovine na Korzu. Teh je o-krog 50. Ko so namreč na zvezi trgovcev razpravljali o tem predlogu, se je sestanka udeležlo le o-sem trgovcev in še ti so se ugodno izrazih. Ko bodo prazniki mimo, bodo pobudniki zapore in tisti, ki ji nasprotujejo potegnili črto. Kakšen bo izid pa je težko preso-d ti. Vsekakor bodo morah o tem obvestiti občane. • Danes popoldne, ob 15. uri bodo imeli na sedežu pokrajinske federacije KPI, pokrajinski sestanek o vprašanju samostojnega finansiranja stranke. Levičarska občinska uprava v Tržiču po odobritvi letošnjega proračuna mirno gleda na bodočnost in na izvrševanje začrtanega programa. Z odobritvijo proračuna, za katerega je poleg petnajstih komunističnih in socialističnih svetovalcev glasoval tudi neodvisen Labile, ki je tudi omogočil da je bil proračun sprejet, (njegov glas je bil odločilen) so se izjalovile nakane demo-kristjanske opozicije, ki je do zadnjega upala, da ne bo zgoraj omenjeni neodvisni svetovalec glasoval za proračun in da pride zato do imenovanja komisarske uprave. Demokristjani so namreč do zadnjega nasprotovali programu, ki so ga obrazložili župan Maiani in ostali odborniki in trdili da ni izvedljiv. Socialistični župan in odborniki KPI in PSI pa so trdno prepričani, program uresničiti, seveda če ne bo prišlo do nepotrebnih zastojev birokratskega in tudi političnega značaja s strani višjih nadzornih organov. V teh namreč prevladujejo zastopniki krščanske demokracije in njenih zaveznikov. Pri izvajanju programa socialisti in komunisti računajo tudi na podporo širših plasti prebivalstva. Saj so program sestavili po posvetovanju z občani ter s sindikalnimi in drugimi gospodarskimi organizacijami. Levičarska uprava lahko računa tudi na podporo nekaterih strank, ki sicer niso zastopane v občinskem svetu. Socialdemokratska sekcija je odkrito podprla sedanjega župana in njegov odbor; isto so napravili tudi republikanci. Imamo torej v Tržiču, čeprav se to ne odraža v občinskem ki sta bila lani izvoljena na social- ! pa je poletelo letalo v smeri Mila-demokratski listi, je torej Labile | na. Napovedali pa so tudi prihod glasoval za proračun in v svoji večernega letala iz Milana. Ni še izjavi je dejal, da se ta podpora omejuje le na proračun, da pa bo pazljivo sledil delovanju občinskega odbora. Drugi neodvisnež, Mastran-gelo, pa je bil nasprotnega mnenja in je glasoval proti proračunu z demokristjani in osamljenim fašistom. Občinski upravitelji se morajo zdaj lotiti dela za uresničitev obširi nega nrcgrama, ki so si ga zastavili. Ža kulturne potrebe mesta bodo odkupih gledališče Azzurro in ga prenovili. Zgraditi morajo nekaj novih šol ter pričeti s postavljanjem metanovodske mreže. Izvesti je treba nadalje številna javna dela. Posebno vprašanje predstavlja gradnja novih tovarn v industrijski coni. S tem v zvezi je prišlo do nekaterih pomislekov, kajti poleg novih tovarn je treba zagotoviti gradnjo stanovanj, šol, infrastruktur za nove delavce. V Tržiču je namreč sedaj določena nasičenost in ni brezposelnosti. Polemika je nastala zaradi nameravane gradnje neke švicarske farmacevtske tovarne, ki bi zahtevala veliko investicijo. Po nekaterih vesteh naj bi omenjena družba ne nudila zadostnega jamstva, da tovarna ne bi zastrupljala okolja. Včeraj je bila stavka na letališču v Ronkah znano, kako se bo odvijal promet danes. Na letališču v Ronkah je bilo vče-svetu, tisto široko levičarsko fron-1 raj zjutraj mirno. Zaradi stavke pito, ki je značilna za nekatera več-j lotov, ki jo je napovedal sindikat ja mesta v državi. j FULAT, nista vzleteli letali name- Od dveh neodvisnih svetovalcev, ' njeni v Rim in v Milan. Popoldne liiiiiiiiiiiilliiliuiiiiiiiii n 11111111111111111111111111(111111x111111 n n iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiui!||| inni iiniiiiiiii imiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHi mn iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiia Kmalu bodo podrli stavbo ECA Francescu Cauciniju poldrugo leto zapora Z obsodbo na poldrugo leto zapora pogojno se je včeraj zaključila sodna obravnava proti 49-letnemu bivšemu policistu Francescu Cauciniju, ki je bil obtožen sleparije in izdajanja ponarejenih menic, s čimer naj bi si prislužil kakih 20 milijonov lir. Preiskavo je uvedlo državno pravdništvo na prijavo mi-sovskega poslanca de Vidovicha, ki je trdil, da je Caucini posredoval krščanski demokraciji tajne podatke, s katerimi je lahko razpolagal kot uslužbenec političnega oddelka tržaške kvesture. S časom pa se je celotna preiskava o dogodku, ki je bolje znan kot «tržaški Watergate» popolnoma izvodenela in ostala je le obtožba sleparije, ki jo je Caucini tudi sam priznal, že dejstvo, da nistsa ne Caucinijev zagovornik odv. Riccardo Gefter Wondrich ne državni tožilec Brenči niti z besedico o-menila političnega ozadja celotne preiskave, je dokaz, da je bila de Vidovicheva prijava povsem neos-novana. ■ Kot smo že pred dnevi poročali, nameravajo v kratkem podreti stavbi v Ulici Baiamonti, kjer je zdaj menza, prenočišče in pisarna go-riške občinske podporne ustanove. Zgradili bodo namreč sodoben socialni center, za kar bodo porabili okrog pol milijarde lir. Na zahtevo zavoda za spomeniško varstvo, bo moralo pročelje zgradb ostati nespremenjeno. Popolnoma pa bodo preuredili notranjost. Poslopja so bila zgrajena pred dvesto leti in nad vhodnimi vrati reil! je celo vklesana letnica 1780. V tem času pa so služila v različne namene. Najprej so se tu nastanile nune, nato šola, kasneje pa avstrijski vojaki. Med obema vojnama pa Urnik trgovin za praznike Ob priložnosti velikonočnih praznikov bodo goriške trgovine poslovale z naslednjim urnikom: Sobota, 17. aprila: vse trgovine bodo odprte: mesnice bodo odprte tudi v popoldanskih urah. Nedelja, 18. aprila: vse trgovine bodo zaprte. Ponedeljek, 19. aprila: vse trgovine bodo zaprte, razen mlekarn, pekarn in dežurne cvetličarne, ki bodo odprte v dopoldanskih urah. Cesare Devetag razstavlja v Krminu Cesare Devetag, odvetnik in politik, se ukvarja tudi s slikarstvom. Po uspešni lanski razstavi v Gorici in letošnji v Trstu, bo jutri, 17. aprila, ob 18. uri, odprl samostojno razstavo slik v krminski galeriji «Forma 80». Razstava bo odprta do konca meseca. V galeriji «Rubens» v Gradišču pa razstavljajo te dni štirje beneški slikarji skupine «Gruppo arti libera umana». To so R. Colussi, S. Men-galdo, A. Pucci in B. Zatterin. Od danes do konca meseca razstavljata v goriški galeriji Pro Loco tržaška slikarja Livio Officia in Ettore Devidè. Danes ob 18. uri bodo v galeriji modeme umetnosti «H Torchio» v Ul. Mameli v Gorici odprli raztavo Giannija Rossija. Slikar je dokončal akademijo v Neaplju ter je že razstavljal na kolektivnih razstavah po raznih krajih Italije in v državah zahodne Evrope. Poveljnik legije karabinjerjev iz Vidma na obisku pri De Simoneju Novi poveljnik legije karabinjerjev v Vidmu, polkovnik Azzarone, je včeraj v spremstvu poveljnika grupe karabinjerjev v Gorici, obiskal goriškega župana De Simoneja in se z njim zadržal v prijaznem pogovoru. Najdeni predmeti V pisarni mestnih redarjev v Ulici Mazzini so na razpolago lastnikom najdeni predmeti. Poleg koles in denarnic imajo tokrat v evidenci tablico z oznako «Scuola guida», žensko krilo, ženski jopič, nekaj sončnih očal, moped, podvodno puško, registrator, torbo z raznimi oblačili in veliko ključev. • Furlansko filološko društvo obve-vešča zainteresirane, da bo jutri začasno prekinjen tečaj furlanske zgodovine. Novi prospekti turistične ustanove Goriška turistična ustanova (EPT) je te dni izdala brošuro, v kateri so označene letošnje prireditve na Goriškem, ki imajo lahko tudi turistični značaj. Med temi so označene prireditve kulturnega, rekreacijskega in športnega pomena. V seznamu najdemo tudi vrsto slovenskih prireditev, vendarle ne vseh. Zaradi tega bi bilo prav, da bi v prihodnje naša društva pošiljala turistični u-stanovi datum o svoji prireditvi, vendarle pa je to treba napraviti že v novembru Jetos. Istočasno je EPT dal tiskati tudi nekaj novih reklamnih plakatov, ki jih bodo poslal; turističnim uradom doma in v tujino. Novi plakati kažejo kostnici na Oslavju in v Redi-puglii, Gradež z morske strani in hišo v starem Gradežu. Na križišču med ulicama Aquileia in S. Michele v Gorici, je včeraj okoli 11. ure 21-letni Maurizio d’A-barno iz Gorice, Ulica Vicenza 1, s svojim avtomobilom fiat 1100 -odri 14-letnega kolesarja. Gre za dijaka Oraziana Vianija iz Svetogorske U-lice 133, ki se je pri nesreči poško- je občinska uprava prostore preure- ! doval po obrazu in po desni nogi dila za prenočišče starcev. I Zdraviti se bo moral teden dni. 30 let dela društva «Kras» z Dola-Poljan Člani prosvetnega društva «Kras» z Dola in Poljan so se prejšnji večer zbrali v domači gostilni, na proslavi tridesete obletnice delovanja njihovega zbora. Srečanje je bilo le internega značaja. V okviru tridesetletnice pripravljajo večjo prireditev. Pevci pridno vadijo pod vodstvom pevovodkinje Pavline Ko-melove in v kratkem bodo v raznih krajih na Goriškem nastopili s celovečernim koncertom. ^Kino Gorica VERDI Danes zaprto. Jutri: 17.00— 22.00 «Bluff (storia di truffe e di imbroglioni)». A. Celentano in A. Quinn. Barvni film. CORSO 17.00—22.00 «Luna di miele in tre». R. Pozzetto, S. Casini. Barvni film. MODERNISSIMO 17.00-22.00 «L'ultima corvè». J. Nickolson, O. Young. Barvni film. CENTRALE 17.15—21.30 « 005 matti: da Hongkong con furore». Igrajo: Charlots. Barvni film. VITTORIA Danes zaprto. Jutri: 17.00 —22 00 «Bruce Lee, la sua vita, la sua leggenda». Barvni film. Tržič EXCELSIOR 16.00—22.00 «Come una rosa al naso». Barvni film. PRINCIPE 17.30—22.00 «Culastrisce, nobile veneziano». Barvni film. Nova Gorica in okolica SOČA (Nova Gorica) «Morilec stoletja», italijanski barvni film ob 18.00 in 20.00. SVOBODA (Šempeter) «Deset malih črncev», italijansko-španski barvni film ob 18.00 in 20.00. DESKLE «Zapeljivec», ameriški barvni film ob 19.30. Včeraj-danes iz goriškega matičnega urada ROJSTVA: Simoneta Visintin, A-lessandro Roset. SMRTI: 66-letni delavec Onorio Battistutta; 51-letni Izidor Goljev-šček; 88-letni upokojenec Eugenio de Comelli; 91-letni upokojenec Jožef Sirk. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Tavasani, Korzo Italia 10, tel. 25-76. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna S. Nicolò, UL 1. Maggio, tel. 73-328. ODNOSI IV1ED «BOGATIIV1I» IN «REVNIMI» DRŽAVAMI Kaj nerazvite države pričakujejo od zasedanja UNCTAD v Nairobiju Konferenca OZN vati k pravičnejši NOVI DELHI, aprila. — Velike indijske napore, da bi se država izvlekla iz prepada revščine in zaostalosti, ki sta del dediščine njene kolonialne preteklosti, v znatni meri hromijo nepravični mednarodni gospodarski odnosi. Zato je popolnoma naravno, da se ta velika država v kateri 230 milijonov prebivalcev živi «pod ravnijo revščine» energično bori za ustvarjanje novega svetovnega gospodarskega reda, ki naj bi napravil konec nadaljnjemu izkoriščanju s strani industrijsko razvitih držav. Zato v indijskih krogih menijo, da bo v tem kontekstu bližnje četrto zasedanje UNCTAD (konferenca Združenih narodov za trgovino in razvoj, ki bo prihodnji mesec v Nairobiju, imela velik pomen. Na tem zasedanju bodo obravnavali vse življenjske probleme odnosov tretjega sveta z bogatimi državami, katerih blagostanje, tako pravijo v indijskih krosih, v največji meri temelji na revščini bivših kolonij. Zato ustvarjanje pravičnejših trgovinskih in drugih mednarodnih odnosov ni več samo gospodarsko vprašanje, temveč je dobilo pomembno politično obeležje, ki v veliki meri vpliva na splošno politično stabilnpst vsega sveta, v katerem se v vse večji meri krepi težnja k medsebojni odvisnosti. Četrto zasedanje UNCTAD, pravijo v Indiji, bo pokazalo, če se industrijsko razvite države zavedajo tega dejstva, a njegovi rezultati bodo imeli močan odmev tudi na sklepe konference neuvrščenih držav v Colcmbu, ki bo od 16. do 19. avgusta. Bližnje zasedanje UNCTAD bi moralo predstavljati v resnici u-spešni zaključek širokega mednarodnega gibanja za to, da se zajamči enakopravni položaj vseh partnerjev v mednarodnih gospodarskih odnosih ter še posebej v trgovini. 153 članov te organizacije bi moralo sprejeti dolgoročno strategijo za pospešeno industrializacijo in boljšo zamenjavo proizvodov držav tretjega sveta, ob i-stočasni prilagoditvi politike industrijskih držav tem ciljem. Ali bo mogoče doseči te cilje? Sedaj je še prezgodaj, da bi se delale prognoze, kakšni bodo rezultati zasedanja v Nairobiju. Po indijskih cenitvah pa bo to zasedanje na vsak način predstavljalo odločilno fazo dialoga med industrijskimi državami in državami v razvoju. Res je, da ta dialog ni dal do sedaj povsem ohrabrujočih rezultatov. V Indiji je zelo neugodno odjeknil neuspeh nedavnega sestanka 6ii držav v Ženevi, ki je predstavljal nekakšno «generalko» za bližnje zasedanje UNCTAD. Industrijske države niso sprejele niti zelo skromnega predloga, da bi sodelovale pri finansiranju mednarodnega sklada za ustvarjanje rezerv nekaterih izvoznih vrst blaga držav v razvoju. Zamisel je bila, da bi se u-stvarile potrebne rezerve kave, kavčuka in kositra in da bi se s posegi na mednarodnem trgu zajamčila stabilnost njihovih cen, a s tem tudi pričakovani dohodki držav, ki proizvajajo te surovine. za razvoj in trgovino bi morala prispe-ureditvi trgovinske politike na svetu Industrijske države pa so odbile to zahtevo, ker bi sicer v nasprotnem primeru ne imele več možnosti diktirati cen teh proizvodov. Ne sme se niti pozabiti, da je nekaj industrijskih držav (na primer Nizozemska in Norveška) razumelo koristi tega predloga in ga je tudi podprlo. Ta okoliščina bi morala ohrabriti morda tudi nekatere druge industrijske države, da bi spoznale, da s trmastim poskusom ohraniti svoj privilegirani položaj, spravljajo pravzaprav same sebe v položaj konfrontacije z veliko večino držav na svetu, kar vsekakor ni v skladu z njihovimi lastnimi dolgoročnimi interesi. Da je tako in nič drugače, ni težko dokazati, ker države v razvoju predstavljajo velikansko tržišče za predajo blaga industrijskih držav. Z razvojem medsebojnega sodelovanja, posebno na industrijskim področju, bodo države v razvoju v bodočnosti vedno manj odvisne od visoko razvitih partnerjev, a ti se bodo morali še naprej v veliki meri oslanjati na uvoz surovin iz področja tretjega sveta. Zavest o nepravičnem ravnanju na njihivo škodo v sedanji mednarodni gospodarski ureditvi je dozorela pri večini držav v razvoju. Na vsak način ni slučajno, da neuvrščene države, ki so najbolj organizirani del tretjega sveta, vedno bolj krepijo medsebojno solidarnost, ki bi jih morala zaščititi od teh negativnih vplivov. 0-dločilen korak v tej smeri bodo pravijo v Indiji, napravili na peti konferenci neuvrščenih držav, ki se ne bo omejila samo na deklaracije, temveč bo dala tudi pobudo za nekatere konkretne u-krepe v tej smeri. Zaradi tega menijo, da bo četrto zasedanje UNCTAD uspelo vsaj toliko, da delno obvlada odpor industrijskih držav in jih napoti, da sprejmejo načelne sklepe, ki naj bi razvozlala sedanja nas-protstva ted odstranili anahronizme. (p0 «Borbi») Stoletnica istrske železnice PULJ, 15. — Ob «dnevu železničarja», ki so ga praznovali po vsej Jugoslaviji, so se vzdolž Istre spomnili tudi na stoletnico železniške proge Divača - Pulj. Ta železniška proga je v določeni meri povezana tudi s Trstom, saj bi morala biti po prvotnem načrtu začetna postaja prav v tem mestu. Pozneje pa so se graditelji (oziroma cesarsko - kraljeva oblast na Dunaju) premislili. Železnica je na progi Divača -Pulj stekla v septembru L 1876. Veliko veselje je zajelo tedaj vso Istro. Ljudje so b;li prepričani, da bb železnica rešila vse probleme gospodarske zaostalosti. No, nekaj problemov je že rešila, toda ni odgovorila na velika pričakovanja. Predvsem je treba opozoriti, da je cesarska oblast na Dunaju zgradila progo zaradi vojaško-stra-teških razlogov. Že L 1857 je stekla južna železnica. Prav tedaj je imela Avstrija hude sitnosti in tudi poraze v Italiji. Zato so vojaški st~ategi zahtevali, naj se prestolnica direktno poveže z največjim vojaškim pristaniščem v državi, se pravi s Puljem. Nezakonita proizvodnja in prodaja kaset NEAPELJ, 15. — Neapeljski karabinjerji so izsledili dve podjetji, ki sta se ukvarjali z nezakonito proizvodnjo in prodajo kaset. Pri preiskavi so našli okoli 40.000 kaset in etiket, ki so bile opremljene z žigom SIAE. Podjetji, ki sta proizvajali plošče, sta «Audio duplication Factor in «New York Record». S svojim nezakonitim delovanjem sta povzročili veliko škodo drugim podjetjem v severni Italiji. Pravijo, da znaša ta škoda okoli 60 milijard lir. Skupaj z lastnikoma obeh podjetij so prijavili sodišču tudi nekatere neapeljske trgovce, ki so prodajali kasete. Med drugim tudi zato, ker niso hoteli odpreti svojih trgovin. Karabinjerji so morali poklicati gasilce, ki so z varilnimi aparati odprli železne zastore. Rešili ribe z električnim tokom PALMANOVA, 15. — Vsaj enkrat se je zgodilo, da so izkoristili električni tok za reševanje rib in ne za njihovo uničevanje. Kot je znano, divji ribiči uporabljajo električni tok za nediskrimi-nirano uničevanje rib. To pot so ga uporabili za to, da bi rešili življenje več tisočev rib, ki so bile v nevarnosti, da zaradi pomanjkanja vode v jarku, ki teče okoli mesta, poginejo. V ta namen so spustili v vodo električni tok z jakostjo okoli 10 amperov, ki je uspaval živali. Potem so jih pobrali iz vode in odnesli v neki drugi jarek, kjer je vode dovolj. Ribe so prišle k sebi že po 10 ali 15 minutah. SAN FRANCISCO, 15. — Cher-rie Lee Lopez, ki je tehtala ob rojstvu samo 600 gramov, je doslej najmanjši otrok, ki je ostal živ v medicinskem centru kalifornijske univerze. Rodila se je tri mesece prezgodaj, njene nožiče so bile tolikšne kot mamini prsti. Živih ostaneta le dva odstotka tako majhnih otrok. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiimimiiiimiiiiimiiiimiiimiiiimiiiimmiiiiimiiiimiinimiiiiiiiijiimiiiiiHiHiiiuiiiiiiiMiiimiiiiiiiimiiiniiimnniiiimifiiiiiiiiiiimiii Anton Ingolič: PRADEDJE Anton Ingolič, ki ga slovenskemu bralcu ni treba posebej predstavljati, je vedno posegal v sodobno, aktualno tematiko. Pisal je o lukarjih,, o sezoncih, pisal o slovenskih. izseljencih,, o viničar jih, o splavarjih, o naših gozdovih in gozdarjih, o študentih pa o, partizanih in osvobodilnem boju. Vsemu temu je posvetil ..Jcrfljjja, in flqljSg. pripovedna dela, predvsem pa samostojne tekste. Vse to, kar je prikazoval v svojih delih je večinoma sam spoznaval, sodoživljal in občutil. Sam je iz svoje neposredne okolice spoznal težave kmetov pri prodajanju luka, sam se je vozil s splavarji, sam je bil v Ameriki in se seznanjal s problemi izseljencev, sam je bi1 profesor in je od blizu spoznaval življenje gimnazijcev in tako naprej. Zdaj se je Ingolič lotil zgodovinske snovi. Pri Državni založbi Slovenije je namreč izšel njegov zgodovinski roman Pradedje, zaiet iz kmečkih uporov okrog leta 1635 v krajih pod Pohorjem, kjer je pisatelj sam doma. Za obravnavanje te snovi pisatelj ni imel nobene- nillimHIIHIIMIIIIIIIinilllllllllllllilllllfllllllliKUIItllllllinillllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIMfllllKlllllllllJirilllllllllllll ZARADI PREKOPOV, PREDOROV IN UMETNIH JEZER Bo velebitsko pogorje postolo kmalu otok? Vode bodo sicer obkrožale pogorje, toda služile bodo le za proizvajanje električnega toka Al: bo Velebit. 165 km dolgo pogorje, ki gre od Senja daleč dol proti jugu, postal otok? S tem vprašanjem, ki utegne marsikoga navesti na smeh, se je pred kratkim ukvarjal zagrebški list «Vjesnik», katerega sodelavec Kovačevič je objavil članek, v katerem govori o tej možnosti. Ne gre seveda za otok v navadnem smislu besede, za otok, ki bi se lahko objadral, temveč le za zetnljepisni pojem: govorimo o otokih, kadar so od vsepovsod obdani z vodami .Noi kaj takega bi se lahko zgodilo z Velebitom v doglednem, času, čeprav bi ne bilo mogoče pluli po vseh njegovih vodah. Kot smo dejali, je Velebitsko pogorje zelo razsežno ter meri v svoji širini do. 20 km, a njegovi vrhovi segajq do 1700 m visoko. Spremembo te gorske verige v otok pa bi bilo mogoče uresn čiti s prekopi. V poštev pridejo tudi jezerca, kakršna so že, ali pa; ki bodo kmalu nastala. Prav nastanek novih jezer in njihova povezava s prekopi in odtočnimi rovi v morje bi uklenila pogorje v vodni oklep.. Zdajšnje jezero Kruščica pri Ko-sinju dob va vodo iz reke Like (ta je najdaljša reka, dolga 78 km, ki izvira pri Raduču). Iz jezera odteka voda po predoru do reke Gacke pri Otočcu, od tam pa do manjšega jezera Švice, a pri Brlogu se 'začenja predor skozi Velebit do hidroelektrarne pri Senju, oziroma pri Jurjevu. , Zdaj predlagajo gradnjo hidroelektrarne Senj ii za katero naj bi zgradili akumulacijo, ki bi bila precej večja od sedanje, Ta naj bi bila v Gornjem Kosinju, jezero pa bi vsebovalo več kot 700 milijonov kubičnih metrov vode. Iz tega novega jezera naj bi preko Pazarišta skopali predor skozi Velebit nekje med Jablancem in Karldbagom. Natančna lokacija nove hidroelektrarne še ni znana, saj gre za načrt, ki naj bi ga uresničili v prihodnjih 15 letih. V daljni prihodnosti bi v gospiški občini zgradili še štiri umetna jezera, in sicer pri Divoselu, Bruša-nu, Veliki Plani in Bužimu. Vsa ta jezera bi bila med seboj povezana s prekopi in predori. Južni del Like bi dobil novo jezero, ki bi bilo dolgo 14 km (kar je bilo že sklenjeno). Od tega jezera bo prekop vodil do manjšega jezera pri Gra-čacu. Od tu pa bo predor šel do elektrarne O^rovac pri Zadru. Tako bi se sklenil vodni obroč o-koli velebitskega pogorja. Razumljivo je, da gre pri vsem/tem samo za gradnjo . elektrarn in za izkoriščanje vodne energije v najrazličnejše namene. Posledice pa bodo pomembne. Že sedaj pravijo v Senju, da se je podnebje zelo spremenilo in da v senjskem prelivu burja ne piha več s tako silo kot nekoč. To je posledica spremenjenih razmer v neposrednem zaledju mesta. Gradnja novih prekopov in predorov ter jezer bo seveda še močneje vplivala na vremenske razmere v vsem tem delu Dalmacije. Posledice bodo pomembne tudi za samo Liko, ki je bila doslej znana zaradi pomanjkanja vode. Vode bo potem dovolj, toda marsikatera občina bo morala plačati veliko ceno, saj bo izgubila precej obdelovalne zemlje. Občine in kmetje zahtevajo odškodnino, toda do sedaj so naleteli na gluha ušesa pri velikih podjetjih hrvaškega elektrogospodarstva. ga neposrednega doživetja. Le v 1 «sklepni besedi, ki bi bila lahko tudi uvodna» je sam obudil spomin na doživetje iz mladosti, ko je videl ruševine nekdanjih gradov in slišal o trpljenju kmetov ter njihovih uporih. Neposredna 'pobuda pa 'so' mii bile proslave obletnice kmečkih uporov, proslave pred dvema letoma, s katerimi smo obudili spomin na to ravnanje naših pradedov, ki so se z golimi rokami uprli fevdalnemu nasilju. Ti dve zunanji okoliščini sta ga vzpodbudili, da je začel zbirati gradivo o kmečkem uporu, ki je imel svoje jedro med kmeti pod Pohorjem, v neposredni bližini Maribora, pa tudi okrog Spodnje Polskave, kjer je pisatelj doma. Tako je nastal zgodovinski roman, ki ga sama založba, ko delo predstavlja, označuje kot razgibano zgodovinsko fresko, roman, v katerem je pisatelj imel precej težav, ki jih je sam priznal, saj ga je nameraval sprva napisati kot povest za mladino, pa se je ob snovi sami odločil za zgodovinski roman; za roman, ki samo posredno posega v aktualno tematiko, ki pa se sicer ozira v preteklost, ne pa živi v sodobnosti, kot ostala Ingoličeva dela. In prav to je 0-snovna značilnost tega najnovejšega Ingoličevega pripovednega teksta. Ingolič je najbrž vse preveč povezan s sodobnostjo. Njegova dela nastajajo očitno pod močnim vplivom neposredne vzpodbude dogodkov, ki jih sam sodo-življa. Njegova fabulativnost izvira iz usod njegovih sodobnikov, ki jih sam pozna, sam vidi in sam spremlja na njihovi življenjski poti. Vse to je očitno tako močno povezano z Ingoličevim pisateljevanjem in njegovo posebno prizadetostjo ter izpovedovalno potrebo, da mu je tega pri zgodovinskem romanu, za katerega je snov moral nujno črpati iz zgodovinskih dogodkov in svoje domišljije, manjkalo. Zato nas Ingoličev roman Pradedje, kakor ima sicer vse odlike peresa izkušenega pisatelja, ne pretrese in zagrabi, čeprav je na drugi strani spet res, da je sorazmeroma malo takih zgodovinskih romanov, ki bi nas prevzeli in osvojili, da pa Slovenci sploh nimamo takih velikih zgodovinskih fresk, ki bi jih lahko uvrstili med pomembna leposlovna dela naše literature. Seveda pa moramo pri tem ugotoviti, da je Ingolič kot izkušen pisatelj, ki dobro obvlada pripovedno umetnost, pomanjkanje svoje prizadete izpovednosti nadomestil z razgibano pestro zgodbo, polno spretne fabulistike, da je svojemu romanu dal trdno notranjo zgradbo z ekspozicijo, zapletom, vrhom in razpletom in da je konec koncev mimogrede vsaj na koncu 0-budil spomin na dogajanja v zadnji vojni, ko je prikazal izgon u-pornikov in puntarskih družin v tuje kraje. Če torej ni mogoče reči, da bi pisate^u pripoved v tem romanu kar vrela iz njegove notranjosti, pa je zato roman Pradedje spretno napisana, fabulativno zanimiva, značajsko jasna in trdno grajena zgodovinska pripoved. ki nas seznanja s tiranijo fevdalne gosposke, brezpravnostjo kmečkih tlačanov in njihovim brezupnim uporom proti taki in drugačni gosposki. Osrednja osebnost je na eni strani grajski oskrbnik Hertaler, katerega hči mora zaradi ljubezni z Boštjanom Rodnikom v samostan, sin pa k vojakom. Hertaler in njegovi gospodarji hudo izkoriščajo kmete, ki se prično pripravljati na upor. Rodnikova družina je na čelu upornikov. Oče umre zaradi ran, ki jih dobi na grofovem lovu, upornike vojaško vodi Boštjan Rodnih, ki se je brez roke vrnil, iz vojske...Njegov brat Štefan je tudi med'uporniki, Štefanov sin Blaž pa se ob koncu pojavlja kot maščevalec in nosilec ideje boja za kmečke pravice. Poleg teh oseb nastopa seveda cela galerija likov, na kmečki kot gosposki strani, likov oseb, ki so bolj ali manj prepričljivo podane, ki pa skoraj vse tragično končajo. V bojih pade Blaž, njegovo dekle, Hertalerjeva hči Renata u-mre, Hertdlerja ubije maščevalec že po končanem uporu, drugi kmečki voditelji tragično končajo pobiti doma ali na beneških galejah. Skratka kmečki upor je ena sama velika tragedija. In vendar nas roman, čeprav široka freska dogajanj, pušča hladne, čeprav najbrž ni lahko doseči, da bi sodobnega bralca, zlasti zahtevnejšega, zgodovinski roman prepričljivo osvojil. Ingolič je v delo vložil veliko truda in vse svoje pisateljske sposobnosti ter nam dal roman, ki kot njegov menda najsodobnejši tekst, zasluži vse priznanje, ki bo tudi bran kot zanimiva pripoved, ki pa se le ne uvršča med tiste znane Ingoliče-ve romane, ki so ime tega pripovednika uvrstili med najbolj brane pisatelje sodobnega slovenskega slovstva. Sl. Ru. Kulturni dogodki na Tržaškem Prejšnji torek je bil v Saležu občni zbor PD «Rdeča zvezda» ob udeležbi številnih članov, posebno mladine Torkov večer v Slovenskem klubu: ob priložnosti razstave primorskih fotografov — Dia Primorska 75 — sta spregovorila glavni urednik revije Dan Miroslav Košuta in Jožko Prinčič iz Sovodenj Predvčerajšnjim so v dolinski «torkli» odprli razstavo slikarja Demetrija Ceja. Na sliki umetnik s skupino obiskovalcev it!»? Pri ocipnju Gejeve razstave je nastopil prvič goriški nonet liiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii»i>iiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiriiuiiiiiiiiiiii|iiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiii||||||||| NA NEDAVNI TISKOVNI KONFIRENCI V ATENAH Todor Živkov zanika obstoj Makedoncev na Bolgarskem Skopski list «Makedonija» ostro kritizira stališča bolgarskega državnika SKOPJE - Makedonski list «Nova Makedonija» je objavil v teh dneh poročilo svojega stalnega dopisnika v Atenah Dimitra Bašev-skega glede konference za tisk, ki jo je imel bolgarski predsednik Todor Živkov v glavnem grškem mestu. Po izjavah bolgarskega državnika na Bolgarskem ne obstaja makedonska nacionalna manjšina. «Zapadna Makedonija je zemljepisni pojem — je dejal Živkov — in prebivalci, ki tam živijo imajo pravico, da izražajo svojo nacionalno zavest (pri tem je predsednik Živkov verjetno mislil na prebivalce zapadnega dela severne Grčije). V Jugoslaviji obstaja Socialistična republika Makedonija. Kakšna pa je narodnost tamkajšnjih prebivalcev to je njihova zadeva in se tiče izključno Jugoslavije. Vprašanje je na Bolgarskem rešeno z ustavo, to pa je naše notranje vprašanje in ne more biti predmet vmešavanja kogarkoli.» To je bil odgovor, ki ga je Todor Živkov dal grškemu časnikarju in sodelavcu časopisov «Elef-teros Kosmos» in «Makedonija» iz Soluna, in sicer na vprašanje: «Ali obstajajo teritorialni problemi med balkanskimi državami in če obstaja makedonsko vpraša-nije?» Živkov je dejal, da Bolgarija nima nobenega teritorialnega problema, ali teritorialnih Zahtev do nboene balkanske države. Takoj nato je povedal, kar smo navedli zgoraj. Dopisnik Makedonije je potem postavil Živkovu še eno vprašanje, ki pa ga je prej tako pojasnil: «Gospod predsednik, je dejal, glede Makedoncev ste, rekli, da je njihova zadeva vprašanje kateri narodnosti pripadajo, da pa na Bolgarskem to vprašanje ne obstaja. Znano pa je, da so bile za časa Dimitrova priznane pravice Makedoncev na Bolgarskem,, saj so imeli šole v materinščini, gledališča, časopise itd. Po štetju iz leta 1956 je na Bolgarskem živelo 180 tisoč Makedoncev, po zadnjem pa niti eden.» Potem je dopisnik vprašal Živkova, kako lahko pojasni to stvar, V svojem odgovoru je Živkov dejal, da se ne more sprožiti nerešenih vprašanj med dvema državama v ne- ki tretji državi. «Kaj bosta rekla Kakos in Kararnanlis, je dejal, če bi sé spuščal v obravnavanje teh vprašanj? Povedal pa sem popolnoma jasno svoje stališče. To je naša sveta pravica. Nihče nam ne more vsiljevati svoje volje. To ni pravica Beograda, ne Moskve in ne . Washingtona:» List «Makedonija» komentira to stališče Živkova na tak način: «Če Živkov ni hotel sprožiti nerešenih vprašanj med dvema državama v neki tretji državi, ni bilo niti potrebno, da da tak odgovor grškemu časnikarju. Nà ta način je bolgarski predsednik sam sprožil : vprašanje ter še enkrat, skušal pred mnogimi domačimi in tujimi časnikarji zanikati obstoj makedonske narodnostne manjšine v Pirinski Makedoniji.) = PETEK, 16. APRILA 1976 ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal 12.30 Poljudna znanost: TOMMASO D’AQUINO 12.55 Napravimo družno 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK 14.00 Jezik za vsakogar: Tečaj nemškega jezika 16.45 Program za najmlajše: Colargolove pustolovščine 17.05 Dolina Muminov: POLETJE Švedski film, ki sta ga napravila Tove in Lars Janssen 17.15 Program za mladino Kdo nastopa: «IL PERIGEO» 17.40 Živi evangelij 18.15 Poljudna znanost: Otroške risbe 18.40 Oddaja o keramiki — dokumentarec 19.28 Kratke vesti dnevnika št. 1 19.30 Italijanske kronike in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.30 Koncert orglarja Fernanda Germanija Na sporedu bodo skladbe J. Sebastiana Bacha, Lea Sowerbyja in Charlesa Marie Widorja 21.00 RIM: Prenos po evroviziji obreda križevega pota 22.00 Klasična, lahka in pop glasba Oddajo vodita Vanna Brosio in Nino Fuscagni 22.45 DNEVNIK in Vremenska slika Drugi kanal 18.00 Ob 18. uri 18.30 Rubrike dnevnika št. 2 19.00 Kratke vesti dnevnika št. 2 19.02 Glasbena oddaja 19.30 DNEVNIK 20.45 Una settimana nella vita di Martin Cluxton Kratek film, v katerem nastopajo Derek King, Laurie Morton, Bill Foley, Virginia Cole, Brendan Kealy, Colette Proctor, Joe Dowling in drugi 21.55 POKLIC DELAVCA V prejšnjih oddajah se je začela debata, o vprašanju 150 ur, ki naj bi jih lahko delavci posvetili učenju. Govorilo se je tudi o sredstvih, da bi se zagotovila delavcem ta pravica. Danes bo ta tema poglobljena ter se bo skušalo prikazati, kako poteka pouk. Treba je dodati, da se v teh šolah posebnega tipa skuša nuditi delavcem matematično in jezikovno znanje. Govorilo se bo tudi o vprašanju, kako naj se odrasli učijo. Tu pa pride do nasprotij. DNEVNIK JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana 14.10 TV šola Križem, kražem Pisani svet Obzornik Rock koncert: MARK IN ALMOND OKUS IN VONJ — Ali sta subjektivna prevara?, iz ciklusa «čutila» Kako uporabljamo slovar slovenskega knjižnega jezika DNEVNIK Tedenski notranjepolitični komentar A. Marodič: GOBARJI — oddaja iz cikla «Mali oglasi» Na svetu je mnogo nenavadnih, včasih komaj razumljivih strasti in ena izmed njih je prav gotovo nabiranje gob, vsaj tam, kjer gobe rastejo, seveda. Kdor te strasti ni nikdar okusil sam, bo komaj verjel, da lahko takole nedeljsko brskanje za gobami povzroči družinske in meddružinske zdrahe. Vendar «narod naš dokaze hrani», da jih. O enem takem primeru govori današnja zgodba, 21.00 Čudež ali utvara — oddaja iz serije «Psihokirurgija» 21.35 DNEVNIK 21.55 ŠERIF V NEW YORKU - serijski film Koper — barvna 19.55 Otroški kotiček — risanke 20.15 DNEVNIK 20.30 VSI GREHI TEGA SVETA — celovečerni film, v katerem igrajo Barbara Rutting, Ivan Desny in Hannelore Bollmann 22.00 Madžarska folklorna skupina — narodna glasba Zagreb 17.45 PAHLJAČA — otroška oddaja 18.45 Glasbeni studio 19.15 Risani filmi 20.00 Beseda na besedo 21.05 MODDY IN PEGG — serijski film 22.45 10.00, 17.10 17.20 17.55 18.10 18.40 19.05 19.30 19.55 20.05- TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Opoldne z vami; 13.00 Postni govor; 13.30 Popoldanski koncert; 17.00 Organist Emilio Busolini; 17.20 Haydnove skladbe; 18.00 Ju-lian Bream igra «Preludije za kitaro»; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Koncertisti naše dežele; 19.10 Slovenska povojna lirika; 19.20 Vezilo mojstrom iz preteklosti; 20.00 Šport; 20.35 Delo in gospodarstvo; 20.50 Vokalno instrumentalni koncert, KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.30, 18,30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba; 9.00 Folk glasba; 9.15 Od melodije do melodije; 10.15 Orkester Boiardi ; 10.45 Glasba in nasveti; 11.15 Poje Aretha Franklin; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Kultura in družba; 14.35 Mini juke box; 15.00 Otroška oddaja; 16.45 Ansambel B. Kovačiča; 17.00 Kulturna panorama; 17.30 Primorski dnevnik; 17.40 Občan pred mikrofonom; 18.35 Naši zbori pojo; 19.30 Pop glasba; 21.35 Simfonični koncert; 22.45 Jazz. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 19,00 Poročila; 6.30 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.00 Nabožna glasba; 10.15 Baročni koncert; 11.20 Koncert harfista Zabaleta; 12.10 Duke Ellington; 13.20 Strnjena komedija; 14.05 Franckove in Faurèjeve skladbe; 15.10 G. B. Pergolesi; Stabat Mater; 17.00 Maša iz bazilike sv. Petra; 18.30 Radijska nadaljevanka; 19.30 Bachove skladbe; 20.30 Poje Martina Arroyo ; 21.15 Turinski koncerti. II. PROGRAM 7.30, 8,30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 8.40 Melodrama; 9.35 Radijska nadaljevanka; 9.50 Orkester; 10.35 Nabožna glasba; 11-35 Beethovnove skladbe; 12-40 Schiitz, Vivaldi, Bartholdy; 13-35 Drugi del glasbene oddaje: Gabrieli, Mahler, Ghedini; 16.35 Straussove in Bergove skladbe; 17.30 Posebne reportaže dnevnika št. 2; 19,55 Gabrieli, Vivaldi, Pergolesi, Beethoven; 22.50 Človek v noči. SLOVENIJA 7.00, 9.00, 13.00, 17.00, 22.00 Poročila; 6.50 Rekreacija; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola; 10.05 Po poteh odločanja; 11-03 Po Talijinih poteh; 12.30 Kmetijski nasveti;' 12.40 Domače melodije; 14.10 Mladina poje; 14.30 Poslušalci čestitajo; 15.00 Dogodki in odmevi; 16.50 človek in zdravje; 18.05 Ogledalo našega časa: 19.40 Ansambel Mihe Dovžana; 20.00 Glasbena oddaja; 21-15 Oddaja o morju in pomorščaki'1; 23.05 Literarni nokturno; 23.la Jazz: Charles Mingus. Horoskop OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Proučite še enkrat program, ki ste ga že bili sprejeli. V čustvenih odnosih se vam bodo odprle nove možnosti, BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Pred kratkim sklenjene zveze vam bodo pomagale premagati vse težave. Nesporazum z ljubljeno o-sebo. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Vaš ugled narašča nepričakovano in uspelo vam bo premagati vsa nasprotovanja. RAK (od 23. è. do 22. 7.) Nove okoliščine vam bodo omogočile u-resničitev zanimivega načrta. Popolno razumevanje z ljubljeno osebo. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Pri reševanju nekega važnega vprašanja boste zanemarili tekoče probleme. Potrebni ste kratkega oddiha. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Dobre zamisli v jutranjih urah, ki vam bodo gotovo v veliko korist za nadaljnje napredovanje. / . '■ - TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10J Ne zapravljajte po nepotrebne svojih energij. Enotnost druži skega razpoloženja je odvisna o vašega napora. 99 ŠKORPIJON (od 24. 10- do "V 11.) Ničesar ne jemljite PreV. na lahko, obenem pa bodite ze previdni. Rešite čimprej zaple no situacijo. „19 1 STRELEC (od 23. 11- do 20. Prehodna omahovanja na fina • nem področju. Krajše P(,tova,1 : vam bo omogočilo odpraviti žinski spor. n -, ■> KOZOROG (od 21- 12- do 20-Ne računajte na pomoč sV0Jl11 ‘ delavcev, ker bi vam samo_ s dilo. Potrebna je večja odio-11 ^ VODNAR (od 21. 1- do 19- ^ V poslovnem življenju ne bo benih ovir in svoje načrte z lahkoto uresničili. Ljubos boste. 9 . p0_ RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) v nudila se vam bo priloznos ■ pridete do trdnejšega P01^’ Izkoristite jo. Darilo ah P SPORT SPORT SPORT KOŠARKA SINOČI V BOLOGNI P o zmagi nad Pintinoxom Pali. Ts ostal v A2 ligi Preko 1.500 navijačev iz Trsta ■ Taylor odločil (Od našega posebnega dopisnika) Fa". Trieste - Pintinox 60:57 fall. TRIESTE: Forza 7, Bassi £. Oeser 4, Taylor 21, Meneghel 14, ^ozzecco 6, Jaecuzzo 6, Millo, Cec-Bubnich. PINTINOX BRESCIA: Zorzenon i! ’ Peplis, Baìguera 5, Destefani 12, laccola 10, Caluri 1, Colonnello, Zin o. Yelyerton 141 Zaccarelli 1. JeSODNIKA: V. in C. Ugatti (Sa- PRÓSTI METI: Pali. TS 10:22; ibnlmox 11:24; FON: Yelverton W8Ì5”), Meneghel (19’25”). GLEDALCI: 3.500. Sinoči sta se v Bologni v odločil-awn srečanju za obstanek v A 2 'Si spoprijeli peterki tržaškega Pal-p canestra in Pintinoxa iz Brescie. F° dramatičnem in izenačenem bo-Ju je zmagal Pallacanestro s tremi mckami razlike in tako ohranil state prvoligaša. Bvajset avtobusov je iz Trsta od-„ rovaio v Bologno, tako da je v gromni bolonjski hali bodrilo tr-aske košarkarje preko 1.500 ljudi. " potovanje ni bilo zaman. Tržaški osarkarji so igrali izredno požrtvo-.aln° in so si tudi zaslužili zmago, sprav je bila tekma vseskozi izred- 0 dramatična. Košarkarji obeh e-11? 80 bili namreč izredno živčni. 'edtem ko je Pintinox branil «mož-°za», pa so Tržačani igrali v «co-■>>. V 10’ d.p. so košarkarji iz Bre-'e povedli za pet točk. Tržačanom ic trda predla, a vseeno so le-ti rea-girali in tudi dohiteli nasprotnika. V zadnjih minutah je bil boj ogor-®n- K° pa je Yelverton zaradi petih ?e,cnjh napak zapustil igrišče, se In- fr^a^anorn nudila edinstvena pridnost, da zmagajo. Kljub nekate-m napakam pa so Tržačani le u-Peli streti odpor nasprotnika in tu- 1 osvojili izredno dragoceno zmago. UMeč najboljši na igrišču je bil nieričan Pallacanestra Taylor, do-r° je zaigral tudi Meneghel. Edi Košuta * * * . CAGLIARI, 15. — V prvem ko-arkarskem srečanju na. malem tur-'r3U za obstanek v A 2 ligi je Ju-ventus premagal FAG iz Neaplja s 73:70 (41:35). kolesarstvo DIRKA PO VALONIJI Joop Zoetemelk nato pet Belgijcev VERVIERS, 15. — Na kolesarski “"■ki po Valoniji je zanesljiva zma-. srn Nizozemec Joop Zoetemelk, ki 16 prispel na cilj skoraj z minuto cgtea na pravo belgijsko koali- Vrstni red: • Zoetemelk (Niz.), ki je prevozil 227 km v 5.43’58”, s poprečno hitrostjo 39,696 km na uro , Verbeeck (Bel.) po 57” Maertens (Bel.) P Merckx (Bel.) ' Godefroot (Bel.) po 5’44” Italijani so na splošno razočarali. Favorit Piero Gros se je namreč uvrstil le na osmo mesto, Gustav Thoni pa je celo odstopil. VRSTNI RED 1. Berchtoid (Av.) 3’12”07 2. C. Hemmi (Svi.) 3T2”16 3. Stricker (It.) 3T2”38 4. Radici (It.) 3T3”05 5. Eggen (Švi.) 3T3”77 8. Gros (It.) 3T5”02 HOUSTON, 15. — Finalni teniški «masters» turnir, na katerem bo igralo osem najboljših tenisačev na svetu, bo letos od 5. do 11. decembra v Houstonu, in sicer v hali «Summit», v kateri je prostora za 15.500 gledalcev. Z nagrajevanja SPDT v Kulturnem domu. Selma Mickeluzzi izroča pokal Andreju Udoviču IIIflIlllllllllllllllIIIHllllllMlllllllllllllllllIinimilllllullIIIIIIlUHIIIIIIMIIIIllllllllIllllIflIlllMIIlllllllllIIIIIIIIHIHIlllllllllllllMimillllllUIIIIIIIIIIIIIIMIIillllMlimillllll ODBOJKA TEDENSKI KOMENTM ZAMEJSKIH EKIP V mestnem derbiju «plavi» odpovedali Podvig Zgoničanov proti Saa Giorgii Nahrežinke imajo že šest točk prednosti - Dragocena zmaga Qlympie v gosteh nogomet fr, .^T, 15 _ y tretjem kolu nogo-si» ne®a temna za trofejo «Baras-'zidm amaterie 30 dosegli naslednje Abruci - Umbrija i?nibardija - Piemont ftenpanija - F-JK tekana - Sicilija eneto - Kalabrija te? vLa,cij at-Ke - Emilija “ardinija - Lukanija Pj„ sohot° bosta polfinalni tekmi: ke np-nt ' Veneto in Toskana - Mar-t?n c lna'e ho v ponedeljek v Fon- hafreddi. 0:0 2:2 3:1 2:0 2:1 1:1 1:0 1:0 «6 DNI NA ETNI» ^rchtold presenetil U.CAT’ANIA, 15. — Na šestdnevnem dan nar°dnem tekmovanje na Etni je 65 v veleslalomu nepričakovano gai Avstrijec Hunert Berchtoid. MOŠKA C LIGA Verjetno so odbojkarji Bora poskrbeli v mestnem derbiju s CUS za letošnje najbolj bridko razočaranje. Tako medle in nezanesljive igre niso še pokazali in temu primeren je bil tudi končni izkupiček osvojenih točk. škoda, da so borovci zašli v krizo prav v trenutku, ko je kazalo, da jim bo nadaljevanje prvenstva po zmagi v Ceserà prineslo še veliko zadoščenja. Neposredni obračun med Sai in Tissellijem v Bellunu se je končal s prepričljivo zmago prvih in, ker je zmagala tudi presenetljivo dobra ekipa Monselice, imamo sedaj na samem vrhu lestvice kar tri zastopnike z istim številom točk. Za to trojico pa so trije tržaški li-gaši. Bor je tako na šestem mestu razpredelnice. IZIDI 14. KOLA CUS Trst - Bor 3:0; Sai Belluno -Tisselli' 3:0; Marghera - CUS Benetke 1:3; Brusegana - Grandi Ma tori 0:3; Portuali - Monselice 1:3. LESTVICA Sai Belluno, Tisselli Cesena in Monselice 20; CUS Trst 18; Grandi Motori 16; Bor 14; Marghera in Brusegana 12; Portuali Ravenna 6; CUS Benetke 2. PRIHODNJE KOLO (24. 4.) Grandi Motori - Monselice; Sai Belluno - Potuali; Bor - Marghera; Tisselli - CUS Trst; CUS Benetke -Brusegana. ŽENSKA C LIGA V 12. kolu je bil neposredni o-bračun med našima šesterkama in zastopnikoma iz Pordenona. Tako kot v prvem delu prvenstva sta bila Libertas in Volley Bali tudi to pot občutno boljša. Tako Boru v gosteh kot tudi Bregu doma ni uspelo Volley Ballu oziroma Libertasu odvzeti niti niza. Naša dva tretjeligaša ostaneta še naprej na sredini lestvice z enakim številom točk kot pred tem nastopom brez nobene bojazni pred izpadom, ker je bil Voltolini zopet poražen in je tako matematično obsojen na najhujše. Po drugi strani pa je odlična Volley Bali iz Pordenona ša bolj trdno na prvem mestu in še naprej kot edina neporažena. IZIDI 12. KOLA Breg - Libertas Pordenon 0:3; Voltolini - Primavera 0:3; Volley Ball - Bor 3:0; Sala - A.P. Bolzano 2:3. LESTVICA Volley Ball Pordenon 24; Libertas Pordenon 18; Sala Trento 15, A.P. Bolzano 12; Breg 10; Bor 8; Pri- mavera Noventa Vicentina 6; Voltolini Trento 2. PRIHODNJE KOLO (24. 4.) A.P. Bolzano - Volley Ball; Bor -Voltolini; Primavera - Breg; Libertas Pordenon - Sala Trento. MOŠKA D LIGA V 12. prvenstvenem nastopu so odbojkarji Krasa posikibeii za pravi športni podvig. Pred domačimi gledalci so kot edini v letošnjem prvenstvu premagali S. Giorgio iz Mester in tako najbolje dokazali, da v preteklih nastopih še zdaleč niso pokazali take odbojke kot bi lahko sicer. Še posebej odlični so bili Zgo-ničani v prvih dveh nizih, ko je bil nasprotnik nadigran v vseh elementih te lepe športne igre. S tem uspehom in porazom Ginnastice iz Pordenona je sedaj. Kras sam na dobrem tretjem mestu lestvice. Dve izredno dragoceni točki je izbojevala tudi AGLI in ima sedaj vse možnosti za obstanek v tej konkurenci. IZIDI 12. KOLA Ginnastica Pordenon - De Vecchi 1:3; Kras - S. Giorgio 3:1; Altair -AGLI 0:3; Tomana - Pav Natisoma 3:2. LESTVICA S. Giorgio Mestre 22; De Vecchi Belluno 20, Kras 16; Torriana Gradišče 12; AGLI Trst 6; Altair Vicenza 4, Pav Natisonia Manza-no 2. PRIHODNJE KOLO (24. 4.) Pav Natisonia - Altair; AGLI Trst - Kras; S. Giorgio - Ginnastica Pordenon; De Vecchi - Torriana. 1. ŽENSKA DIVIZIJA V nadaljevanju tega prvenstva ni prišlo do nobenih sprememb. Po pa razu Virtusa in Corridonija je Sokol še bolj oddaljen na vrhu lestvice, saj zaostaja Virtus, ki je igral tekmo več, za šest točk, Corridoni pa celo za osem. Na dnu lestvice pa se je bil še vedno. zagrizen boj in mrtev tek med Slogo, Azzurro in Juho. Če je bila zmaga Sokola povsem pričakovana s Slogo, pa je Kontovel prijetno presenetil s prestižno zmago z ekipo Corridoni. IZIDI 14. KOLA Sokol - Sloga 3:0; Kontovel - Corridoni 3:0; Torriana - Julia 3:2; PAV Despar - Virtus 3:1. LESTVICA Sokol 26; Corridoni 20; Virtus 18; Torriana 16; Kontovel 14; PAV Despar 12; Julia, Sloga in Azzurra 8. PRIHODNJE KOLO (24. in 25. 4.) Virtus - Torriana; Julia - Kontovel; Corridoni - Sokol; Sloga - Azzurra. KOŠARKA TEDENSKI KOMENTAR SLOVENSKIH ZAMEJSKIH PETERK K0NT0VEL0VI DEČKI IN KADETI V OSPREDJU Brežani so v prvenstvu «propaganda» dosegli prvo zmago - Edi Sosič dosegel kar 39 točk - Za velikonočne praznike bodo vsa prvenstva prekinjena 1. MOŠKA DIVIZIJA Tudi zastopniki goriške Olympie so v soboto izbojevali v Čedadu dve zlata vredni točki. Kljub temu zasluženemu in nepričakovanemu u-spehu pa so, žal, še vedno na predzadnjem mestu, ker je tudi to pot zmagal Libertas iz Turjaka, ki ostane še naprej neposredni tekmec za ■ izpad. Odločilen pa bo slej ko prej neposredni obračun med tema ekipama prvega maja v Turjaku.- IZIDI 14. KOLA Agi Gorica - Inter 0:3; Lamber-tin - Fiume Veneto 3:1; Libertas Turjak - Pav Despar 3:1; Il Pozzo-Kennedy 1:3; ASF JR - Olympia 2:3. LESTVICA Kennedy 24; H Pozzo in ASFJR 29; Lambertin in Inter 18: Fiume Veneto 18; PAV Despar in Libertas Turjak 8; Olympia Gorica 6 Agi Gorica 2. - ’ «PRIHODNJE KOLO -(24-, Olympia- - Il Pozzo, Kennedy - Li-béfflsrTtffjSk, PAV Despar - .Lambertin, Fiume Veneto - AGI, Inter -ASFJR. G. F. NOGOMET V zaostali tekmi naraščajnikov je S. Marco premagal Kras s 6:1. DEČKI 1 V tem prvenstvu so igrali samo zaostale tekme. Medtem ko sta Bor in Polet premagala Sabo, pa je Kontovel že drugič izgubil s Servolano. Ne glede na spodrsljaja pa bodo Kontovelci igrah v finalnem delu, saj je košarkarska zveza dosodila zmago Aurisini z 2:0 in tako odvzela Ferroviariu dve točki. Ferroviario pa je bil tudi najnevarnejši tekmec Kontovelcem za drugo mesto. IZIDI ZAOSTALIH TEKEM Servolana - Kontovel 74:63 SABA - Bor 37:49 SABA - Polet b.b. 0:2 LESTVICA Servolana 20, Kontovel 18, Ferroviario 16, Aurisina in Bor 10, Polet 3, SABA 1. Servolana in Kontovel sta se uvrstila v finalni del. FINALE KADETOV Kontovelci so v nedeljo poskrbeli za veliko presenečenje. V gosteh so premagali Italsider in so tako postali kandidati za prestop v nadaljnji del. Tekma v telovadnici v UL Mon-tecengio je bila zares na dobri tehnični ravni. Kontovelci so z odličnim Maurom Čukom in proti koncu z zanesljivim Valterjem Ukmarjem zasluženo zmagali. IZIDI 2. KOLA Italsider - Kontovel 69:73 Inter 1904 - Pali Trieste 84:54 LESTVICA Inter 1904 4, Kontovel in Italsider 2, Pallacanestro Trieste 0. PRIHODNJE KOLO (25. 4.) Pali. Trieste Kontovel (9.30 v Trstu), Italsider - Inter 1904. NAJBOLJŠI STRELCI KONTOVEL: Čuk 29, Ban 26, Ukmar 24, Ivo Starc 22, Klavdij Starc 16, Perini 9. PROSTI METI: Kontovel 18:32. 1. DIVIZIJA SKUPINA B Edi Sosič je bil v nedeljo glavni junak: dosegel je 39 točk in tako je Polet pospravil prvi prvenstveni par točk. Kontovel je v tem kolu počival. IZIDI 2. KOLA Polet - Begliano 65:59 Scoglietto B - POM 51:48 Grado - Staranzano 78:58 Počitek: Kontovel. LESTVICA Grado 4, Polet, Begliano, POM Tržič in Scoglietto B 2, Kontovel in Staranzano 0. PRIHODNJE KOLO (25. 4.) Kontovel - Scoglietto B ( ob 10. uri na Kontovelu), Staranzano - Polet (ob 11. uri v Staranzanu), Begliano - POM. Počitek: Grado. NAJBOLJŠI STRELCI KONTOVEL: Starc 41, Adrijan Za-vadlal 10, Ivo Nabergoj 6, Danijel Zavadlal 4, Aleksander Nabergoj 2, Košuta 1. POLET: Edi Sosič 51, Vitez 23, Taučer 19, Daneu in Jugovič 6, Škabar 5, Valter Sosič in Spacal 2. PROSTI METI: Kontovel 17:32, Polet 12:26. PROPAGANDA Bregovi košarkarji so le izbojevali prvo prvenstveno zmago in so tako zapustib zadnje mesto na lestvici. Borovci so tokrat igrali kar dve tekmi. V nedeljo so visoko izgubili proti Ricreatoriju, dva dni kasneje pa so v zaostalem srečanju podlegh še Italsidru. IZIDI 5. KOLA Ricreatori - Bor 95:14 Breg - Chiadino 40:31 Servolana - Ferroviario 57:84 Italsider - SGT 41:87 ZAOSTALA TEKMA Italsider - Bor 65:21 LESTVICA Ginnastica Triestina 10, Ferroviario 8, Ricreatori in Italsider 6, Servolana 4, Bor in Breg 2, Chiadino 0. PRIHODNJE KOLO (24. 4.) Bor - Breg (ob 19. uri v Ul. Caravaggio), Chiadino - Servolana, SGT -Ricreatori, Ferroviario - Italsider. NAJBOLJŠI STRELCI BREG: Korošec 36, Čok 34, Žerjal 23, Corbatti 20, ' Štrajn 10, Per-tot 6, Maver 2. BOR: Lokar 30, Cej 15, Don in Švara 14, Škerl 10, Gerdol 5, De-vetak 3 PROSTI METI: Bor 13:44, Breg 15:65. Italsider — Bor 65:21 (40:11) ITALSIDER: Franzin (k) 14, Nac-carato 8, Cinquemani 16, Skrbeč 14, Čepar, Prole 1, Zobec, Carini 4, Ga-lizzi 4, Calligaris 4. BOR: Savi, Škerl (k) 2, Cej 2, Devetak 1, Kosovel, Gerdol 5, Don 3, Lokar 7, Švara 1, Curri. PM: Italsider 5:16, Bor 7:24. PON: Franzin, Cej, Skrbeč. SODNIKA: Grafitti in Lenardon iz Trsta. Borovci so v torek odigrali zaostalo tekmo z Italsidrom. Poraz je NAMIZNI TENIS DANES V RIMINIJU Cilj Kmsovih deklet: pemvitiSanski uspeh Možnosti slovenskih zastopnic so vsekakor dokajšnje Danes se prične v letoviščarskem kraju Rimini 29. državno mladinsko in naraščajniško namiznoteniško prvenstvo, ki bo trajalo do ponedeljka, in katerega se udeležuje tudi 6-članska ekipa Krasa, ki jo spremljata referent Zvonko Simoneta in trener Miha Derganc. Možnosti Kraševih igralk, da se v posameznih kategorijah visoko uvrstijo, so precejšnje, toda spričo o-stre konkurence njihova naloga ne bo prav tako lahka. Največje možnosti za osvojitev ene izmed kolajn ima mladinska ekipa v postavi: Silvana Vesnaver, Anica Žigon in Neva Rebula, ki brani naslov državnih prvakinj. Med mladinkami posamezno ima največ izgledov za osvojitev enega izmed prvih mest Vesnaverjeva, ki je že lani osvojila tretje mesto. Prijetno presenečenje in visoko uvrstitev pa pričakujejo tudi od ostalih dveh mladink, ki sta trenutno v dobri formi. Mladinska dvojica Vesnaver - Žigon brani lanskoletni naslov in bo skušala tudi.letos seči .po zla« tu. Torej Krasove mladinke bi morale v vseh kategorijah priti v «ca no medalj», kar bi bil zanje že velik uspeh, ker bo težko ponovno o-svojiti dva državna naslova, kot jim je to uspelo lani. Prvič so se podale na tako zahtevno tekmovanje tudi Krasove na- Zbrani enajsterici slovenske zamejske reprezentance ZSšDI in jugoslovanskega prvoligaša Rijeke, ki sta se v sredo pomerili v prijateljski tekmi na Proseku raščajnice Darma Purič, Anica Rebula in Vesna Doljak, od katerih pa si v taki ostri konkurenci ne smemo pričakovati vidnejših uspehov. Danes je na sporedu ekipno tekmovanje. Prvi bosta nastopili nara-ščajnici Anica Rebula in Vesna Da Ijak. ki bosta skušali premostiti vsaj prvo kolo. Zatem bodo nastopile za zeleno mizo še mladinke v postavi Vesnaver - Neva Rebula in Žigon, ki imajo dobre izglede za uvrstitev v finale, čeprav jim bodo skušale prekrižati račune igralke Bacigalu-pa iz Ternija, z reprezentantko Car-dinalijevo na čelu. Zelo nevarni pa sta tudi ekipi Cagliari in Esperia iz Coma. Današnji spored: ob 16. uri otvoritev, ob 16.20 naraščajnice ekipno; ob 17.20 mladinke ekipno. B. S. ODBOJKA 3. MOŠKA DIVIZIJA Napredek Krasa 0:3 Kras — Solaris (3:15, 8:15, 10:15) KRAS: Bitežnik, B. in S. Budin, Guštin. Rebula, L ir. Z. Milič. V krstnem nastopu moške tretje divizije so mladi Krasovi odbojkarji morali priznati premoč objektivno boljše tržaške študentske šesterke Solaris. Kljub gladkemu porazu, pa so Krašovci pokazali precejšen napredek in smisel za igro v primerjavi z lanskoletnimi nastopi, saj se že pozna vešča roka trenerja Grilanca. Šesterka je namreč precej uigrana in homogena, manjka pa ji prodornosti v napadu, največjo hibo pa predstavlja pomanjkljivo postavljanje bloka. Drevi bo Kras odigral že drugo tekmo, ko se bo v Trstu srečal ob 21.15 z ekipo Interja. B. S. I bil neizbežen, še posebno ker je nasprotnik uvrščal zelo visokega cen-: tra, ki je nemoteno polagal žoge v | koš «plavih». Kot večina ekip v tem času so italsidrovci branib agresivni «mož - moža». Bor se ni pri tem znašel in tako še enkrat zgubil veliko žog. Ko pa so nasprotniki prešli v cono - press so borovci oživeli in tako tudi dosegli sprejemljiv poraz. Dobro je zaigral Gerdol. fp «TURNIR LIBERTAS» Libertas A — Bor 57:59 (26:32) BOR: Mesesnel 6, Dovgan 16, Slo-bec 9, Koren 13, Gruden 10, Jančar 5, Andlovič, Zubalič, Canciani in Brana. LIBERTAS A: Fasano, Corsi, Stefani 12, Bazzaro, Sauron 10, Ganzi 6, Kyprianou 2, Stoch 16, Evangelisti 5, Candusio 6. PM: Bor 7:16, Libertas 3:8. SODNIK: Bassi. Borovci so v tekmi z Libertasom slabo igrali. Zlasti v uvodnih minutah so zagrešili več napak: v napadu so bili netočni in dokaj živčni. To so seveda izkoristili košarkarji Libertasa, ki so v 15. minuti že va dili s 24:18. Nakar so «plavi» le bolje zaigrali in tudi nadoknadili zamujeno. Podobno je bilo v drugem polčasu: Bor je izredno slabo startal, proti koncu pa je le bolje zaigral in tudi tesno zmagal. Cancia KADETI Na Goriškem se je zaključilo košarkarsko prvenstvo «kadetov», kjer je tudi letos nastopil goriški Dom. Na začetku prvenstva je bil favorit številka ena Patriarca, nato pa Arte A in vse ostale ekipe. Domov-ci so startali na četrto mesto in so v tem tudi uspeli. Konkurenca je bila letos, ostra. Naši fantje so že v prvem kolu pripravili za svoje navijače lepo presenečenje. Premagali so namreč Albo Mobilcasa iz Krmi-na, s katero niso še nikoli prej zmagali Na koncu prvega dela prvenstva so tako zasedli odlično drugo mesto. V nadaljevanju prvenstva pa so domovci popustili in končno pristali na četrtem mestu. Nedvomno pa je treba naše fante pohvaliti, kajti igra, ki so jo prikazali v nekaj srečanjih, je bila izredno lepa in učinkovita. LESTVICA Patriarca 18; Arte A 16; Mobilcasa 14; Dom 8; Arte B 6; Arte C 0. Omeniti moramo še to, da so domovci drugi del prvenstva igrali brez trenerja Hvaliča. V Domovih vrstah so se najbolje odrezali: Kont, Semolič, Dornik in Čubej. Vendar so se tudi ostali igralci dobro izkazali. Na koncu prvenstva smo vprašali za kratek komentar tehničnega vodjo Wilija Prinčiča: «Z nastopom fantov sem več kot zadovoljen. Lahko bi bilo bolje, kajti dobro pa znam zmožnost vsakega igralca. Kljub temu pa je četrto mesto da bro plačilo za več let trdega dela.» DOMOVI NAJBOLJŠI STRELCI: Vladimir Kont 155, Livijo Semolič 145, Marko Čubej 118, Mauro Dornik 82, Plavijo Terčič 48, Arturo Bresciani 10, Aleš Figelj 8. Franco Fali 7, Ugo Dornik 6, Igor Prinčič 4, Bojan Tomaž:č 1. M. Č. Dve presenečenji CHARLOTTE, 15. - V prvem ka lu mednarodnega teniškega turnirja v tem kraju je prišlo do dveh presenečenj: Ross Case je nepričaka vano premagal favorita in rojaka Johna Newcombeja s 6:0, 6:4; 41-let-ni Ken Rosevvall pa je odpravil A- meričana Salomona s 6:2, 6:1. * * * Bertolucci uspešen PALMA DE MALLORCA, 15. — Italijan Paolo Bertolucci je v prvem kolu mednarodnega teniškega tumi-j rja premagal Menona (Indija) s I 6:1, 6:1. Bor - Flaminio Danes bo v Dolini prijateljska ka šarkarska tekma med Borom, ki nastopa v 1. diviziji in Flaminicm. Srečanje se bo pričelo ob 20. uri. Kazen za Mobilgirgi RIM, 15. — Italijanska košarkarska disciplinska komisija je za tri kola diskvalificirala igrišče Mobil-girgija. Društvo bo moralo poleg tega plačati tudi 850.000 lir globe. Do te težke odločitve pa je prišlo zaradi nešportnih dogodkov med tekmo Mobilgirgi - Forst (na sporedu 7. a-prila). MILAN, 15. — V Milanu so danes predstavili novo košarkarsko stra kovno knjigo «Basket 2000». Spisal jo je časnikar Aldo Giordani. Vsa bina knjige obsega vse najsodobnejše vidike košarkarske igre. 23. J ISTRSKI i ODRED (odlomki iz knjige v avtorjevem izboru) ?a se je potem pod vodstvom bataljonskega komandan-skih neta Žbogarja nekaj dni uril na Mašunu v partizan-če' Bbojnih veščinah, 11. oktobra popoldne pa je krenil Pri RVko in Pro8° št- Peter‘Reka’ šel čez Reko po inostu br- vidovcu pod Smrjami ter prispel proti jutru 12. okto- v B CelJe in Pregar j e na Rjavče. Po njegovem prihodu Za ■ ine Je kazalo, da se bo prizadevanje odrednega štaba Vend0blikovanje bataljonov uresničilo hitro in brez težav, ofenziv ^ t0 Za nekaj dni Prekinila druga faza nemške Gg,2;večer 12. oktobra 1943 so nepričakovano prodrli na . in Pregarje nemški motorizirani oddelki. Z Gabrka Je prišla okoli 12. ure na Rjavče nemška motorizirana čez cesto Trst - Reka pod Slavnik. Odondod pa so se že naslednji večer, 14. oktobra, vrnili v Brkine in si uredili taborišče pri Kovčicah*. štab odreda je ostal tam do 18. oktobra, nato pa se je preselil na Brezovo brdo. Pomanjkanje izvirnih pisanih dokumentov in drugih pisanih virov o delu odreda do 21. novembra 1943 (v arhivu štaba 14. divizije je ohranjen le dopis odrednega štaba z dne 2Ì. oktobra 1943, poslan štabu 14. divizije, in v odredo-vem arhivu 3 potrdila, datirana s 30. oktobrom), otežkoca celoten pregled nad delom in uspehi v tistem obdobju. Navzlic temu pa je mogoče iz edinega dokumenta, po vojni napisanih spominov preživelih udeležencev, ustnih virov prebivalcev Rjavč, Brezovega brda, Kovčic in drugih brkinskih vasi ter nekaterih v poznejšem vojnem obdobju pisanih poročil dokaj zanesljivo ugotoviti, da sta odredm štab in 1. bataljon že pred 20. oktobrom zbirala vojaško opremo, orožje in živino.** Lotila sta se tudi zbiranja prostovoljcev in mobilizacije vojaških obveznikov, razkropljenih po brkinskem območju, organizacije obveščevalne službe in vzpostavljanja kurirskih zvez s štabom 14. divizije, Trstom, Istro in podrejenimi enotami. Patr I.r UK.U1I iz. ure na icjavec in-mojva. avto a ~~ na dveh motorjih, malem tanku in oklepnem da — potem pa so nemške enote še ves naslednji proì križarile po Brkinih. Vdor sovražnika je povzročil med Sn„iDlvalci in odredovimi borci velik preplah. Komaj pri- Spel' K U UUleUUVlml VC1IJV vašk’v,batalj°n neizkušnih borcev, ki so bili razporejeni^ po 25 skednjih, se je precej razkropil. Ostalo je le kakšnih p; °0rcev. Odredni in bataljonski štab sta se ponoči s sku-Utnak b?rcev’ Potera ko sta postavila na Rjavčah javko, dKlula najprej proti Mršam, od tam pa naslednji večer * Kako so posamezni bore: doživljali pohod z Mašuna v Brkine m tedanjo nemško ofenzivo, nam pričajo njihovi spomini. Mitraljezec Ivan Konestabo je dogodke tistega dne takole opisal: «V noči na 13. oktooer sme bili zaradi celonočnega pohoda v prejšnji noči utrujeni. Nemci pa so nepričakovano vdrli z Gabrka na Rjavce s 'ank' in avloblinuami, zato smo se razkropili. Nemci so 13. oktobra ves dan krožili s svojim' virili s Bregarja in Gabrka po sosednih vaseh in hrbih, druga njihova kolona pa je prodrla na Preleze, od koder so ob-strellevali gozdove v Šinagorski dolini in pod Rjavcam:. Zato sem_ bil skrit z mitraljezom ter soborcema Francem Bubničnem in Tomažičem v gozdu Preske, oa koder smo opazovali gibanje nemških kolon. Sele Droti večeru 13.10. so se Nemci umaknili. Naslednji dan smo sli skat zvezo z bataljonom in že na koncu vasi srečali štabnega kurirja Mazsa Zadnika, ki nam je povedal, naj se javimo na Kovčicah v štabu odreda» (Ivan Konestabo, pismena izjava, AO IO v Kopru). Srečko Vičič, Komandir čete v tem bataljonu, pa je te dogodke doživel drugače: «Nemški tanki so se obrnili pri rjavski cerkvici in se vrnili na Gabrk. To je ljudi in tur.-’ nase borce hudo prestrašilo. Ostalo nas je le še približno 15. Naslednji dan zvečer pa se nas je zbralo približno 20 do 25. Dogovorili smo se za javko v Skadanščini; najprej sva se napotila z borcem Tonetom Boštjanovim z Golca čez cesto v njegovo vas, .. Naslednji dan so Nemci prišli tudi tja, navzlic temu mi je uspelo vzpostaviti zvezo s odrcdnim političnim komisarjem Antonom Dolganom- Brankom. Z njim je bilo 15 borci v, ki so se mi po njegovem nalogu priključili. Naročil nam je tudi, da takoj začnemo zbirati novince, ustanovimo najprej rnočno četo, potem pa 2. bataljon Istrskega odreda ...» (Pismena izjava v AO IO v Kopru). Da bi zanesljiveje opredelili tedanje dogodke, povzemimo še del spominov Franca Tomažiča-Vinka: «Ob kapitulaciji Italije sem bil blizu Črnega vrha nad Idrijo. V Brkine sem se vrnil okoli 15. septembra kot kurir. Tedaj je bilo tam vse ljudstvo oboroženo . .. dodeljen sem bil četi približno 30 borcev, ki je pod Kovčinanri zbirala in uskladiščevala vojaški material ter o-stala tam . .. Neki večer nas je obiskal v taborišču odredni politični komisar Branko m nam povedal, da Nemci pripravljajo ofenzivo, in me kot domačina prosil, naj mu svetujem, kod naj se umaknejo čez cesto Reka ■ Trst v Skadanščiao. Rekel sem mu, da bo prehod najbolj varen med Markovščino in Materijo. Tisto noč smo se umaknili v gozd blizu Mrš, naslednjo noč pa čez cesto v Skadansko goro in tam ostali le en dan ... ir. na sestanku razpravljali o organizaciji in sestavu 2. bataljona. Branko je predlagal, 1 aj b: bil Vičič komandant, jaz pa njegov namestnik. Io sem zavrnil, ker se nisem čutil sposobnega, raje sem sprejel dolžnost k jiir ja pri štabu odreda. Zvečer smo se vrnili v Brkine — na Kovčice . . . (Pismena izjava v AO IO v Kopru). * V arhivu Istrskega odreda je ohranjenih 7 potrdil kmetov, da so dobili od štaba IO v uporabo vojaške konje; tri potrdila so datirana s 30. 10., dve 19. 12. in dne 24. 12 1943. Štiri se tičejo kmetov iz Pregarja, dve iz Huj n; eno iz Ostrožnega brda (A IZDG F 296). (Nadaljevanje sledi) Anton Dolgan-Branko, prvi politični komisar Istrskega odreda Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Moniecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 • 57 23 Naročnina Mesečno 2.100 lir — vnaprej plačano celoletna 20.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 31.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3.— din, za zasebnike mesečno 30.— letno 300.— din, za organizacije in podjetja mesečno 40.—, letno 400.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 MORSKI DNEVNIK Stran 6 Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS - 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Oglasi Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob de- lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000. Finančno-upravni 500, legalni 500, osmrlnice in sožalja 250 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 12% Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri SPI. 16. aprila 1976 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in liska M ZTT - Vrst VISOKI FUNKCIONAR JE BAJE VNOVČIL CROCIANIJEV ČEK ZA 50 MILIJONOV LIR PREDSEDSTVO POSLANSKE ZBORNICE SPREJELO ODSTOP GENERALNEGA TAJNIKA DR. COSENTINA Tednik «L'Espresso» trdi, da ima kopijo ceka parlamentarna preiskovalna komisija, ki vodi preiskavo o škandalu Lockheed - Cosentino zagotavlja, da je nedolžen MLAD GASILEC IIMRL POD RUŠEVINAMI RIM, 15. — Predsedstvo poslanske zbornice, ki se je sestalo pod vodstvom predsednika Sandra Per-tinija, je sprejelo odstop generalnega tajnika poslanske zborn'ce Francesca Cosentina. Gre za novi člen v verigi škandalov, ki zadnje čase prihajajo na dan v najvišjih krogih političnega življenja. Rimski tednik «L’Espresso» je v svoji zadnji številki namreč objavil vest, da razpolaga preiskovalna parlamentarna komisija s kopijo čeka, ki naj bi ga Camillo Crociani, bivši predsednik državnega finančnega podjetja Fin-meccanica, trenutno v tujini, podpisal v prid dr. Cosentinu. Gre za ček za vsoto 50 milijonov lir in ki naj bi bil star že nekaj let. Tednik sicer ne omenja Cosentinovega imena ter ga označuje samo kot «visokega funkcionarja poslanske zbornice». Današnji dnevnik «Il Manife- sto» pa povzema vest in objavlja tudi ime in priimek Francesca Cosentina ter se vprašuje, zakaj pristajajo poslanske skupine KPI in PSI, če je res, da razpolaga preiskovalna komisija z dokazi, da o-staja dr. Cosentino še vedno na svojem položaju. Imeti za generalnega tajnika poslanske zbornice nekoga, ki je prejel 50 milijonov lir od Crocianija in ki ima možnost, da pospeši ali zavre potek dela preiskovalne komisije, trdi «Manifesto» je povsem nesprejemljivo. Cosentino je v svojem včerajšnjem pismu baje takoj pojasnil ,za kaj je šlo. Pred leti naj bi prodal Ca-millu Crocianiju nekaj zlatih funtov šterlingov, za kar mu je bivši predsednik Finmeecanice izplačal 50 milijonov lir. Cosentino zagotavlja, da je popolnoma nedolžen in da ni imel fiimiitiiiitmiiiiiiiiiiiiuiiiiiimmiiiutmiHiniminiimiiiiiiiiHfiiuiiiiiiiiiiiiiiHiiiiicimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii RAZSODBA MOSKOVSKEGA SODISCA Pet let izgumstw® sovjetskemu opomniku Andrej Tverdohlebov je obtožen protisovjetske propaganda Mustafa Gemilev obsojen na dve leti in pol zapora nikoli opraviti ničesar s podkupovanji in podobnim; škandali. Ker pa se zaveda, da ne more ostati na svojem položaju, dokler obstaja sum, da je storil nekaj protizakonitega, je zaprosil predsedstvo poslanske zbornice, naj sprejme njegov odstop. birokratske organizacije, naloga pa je sodelovati MOSKVA, 15. — Moskovsko kazensko sodišče je danes obsodilo na pet let izgnanstva inženirja Andreja Tverdohlebova, tajnika sovjetske sekcije mednarodnega združenja Am-nesty International, ki je bil obtožen protisovjetske propagande. Istočasno je bil v Omsku obsojen na dve leti in pol strogega zapora tatarski o-porečnik Mustafa Gemilev. Med včerajšnjo obravnavo je bil v sodni dvorani v Omsku aretiran oporečnik Andrej Saharov. Kot že včerajšnja obravnava je tudi danes proces proti Tverdohle-bovu potekal za zaprtimi vrati, tako, da so informacije o sodnem postopku zelo skope. Edini vir; so u-radna časopisna agencija TASS in svojci obtoženca, ki so lahko sledili obravnavi. Slednji so v pogovoru z zihodnimi časnikarji povedali, da je obtoženec med včerajšnjim zasliševanjem priznal, da je avtor dokumentov, ki so po obtožbi le protisovjetska propaganda, odločno pa je zavrnil obtožbo, da bi omenjeno gradivo izročil tujemu tisku. Tverdohle-bovi svojci so še dodali, da je predsednik sodnega zbora med današnjo obravnavo večkrat prekinil obtoženca med njegovim zaključnim posegom, do katerega ima po sovjetskem zakoniku pravico vsak obtoženec. Javni tožilec je v svojem zaključnem posegu zahteval, naj sodni zbor soozna obtoženca za krivega in naj ga obsodi na pet let izgnanstva v kakšni osamljeni sovjetski pokrajini. Sodišče je v celoti sprejelo tožilčeve zahteve in prisodilo oporečniške-mu inženirju pet let izgnanstva, od katerih pa bo Tverdohlebov preživel v izgnanstvu samo dve leti, ker je že eno leto odsedel v zaporu in po sovjetskem zakoniku vsak dan zapora šteje za tri dni izgnanstva. Obtoženčeva mati je v pogovoru s časnikarji poudarila, da ji ni znano, kam bo sin izgnan kot tudi naj ne bi vedela, če bo vložil priziv. O-bičajno sovjetske oblasti pošljejo izgnance v Sibirijo ali pa v druge osamljene pokrajine. Življenje izgnancev je skorajda normalno, vendar pa se ne smejo oddaljiti od bivališča. Preden je sodni zbor prebraT svojo obsodbo je okrog 40 miličnikov obkolilo sodišče in razgnalo tuje časnikarje ter oporečnike, k; so se zbrali pred sodno dvorano. Po oceni oporečnikov je bilo sodišče milo s Tver-dohlebovom, saj predvideva kazenski zakonik za tovrstna kazniva dejanja tudi do tri leta strogega zapora. Po mnenju predsednika sovjetske sekcije Amnesty International Valentina Turčina, so bili sodniki mili zaradi pritiska sovjetske in mednarodne javnosti. «Paradoksalno pa je — je nadaljeval — da čeprav je bil Tverdohlebov, aretiran, zaprt in izgnan brez razloga, smo danes srečni zaradi sorazmerno mile razsodbe.» še bolj skope so vesti o procesu v Omsku, kjer je bil tatarski oporečnik Mustafa Gemilev obsojen na dve leti in pol strogega zapora. O dnnašnji obravnavi se je zvedelo le, da ena od obremenilnih prič ni hotela pričati zoper obtoženca. Priča, Vladimir Dvorjanski je poudaril, da so bile njene obtožbe med preiskovalnim postopkom neosnovane in da je tedaj pričal le, ker naj bi mu obljubili znižanje zaporne kazni, na katero je bil obsojen zaradi umora. Andrej Saharov in njegova žena spi> wCJCas? = Jelena, ki sta bila včeraj areiirana in nato izpuščena v sodni palači v Omsku, sta danes znova prišla navzkriž s policijo. Kot .je sporočila Jelena Saharova nekemu tujemu časnikarju, naj bi ju policijski agenti znova priprli in odvedli na komisariat, kjer naj bi ju surovo pretepali. Kaže, da se bosta zakonca Saharov vrnila v Moskvo jutri. Procesa proti oporečnikoma in a-retacija Andreja Saharova so izzvali val reakcij " v " zahodnem' 'svetli. Med najbolj umerjenimi obenem pa tudi najbolj odločnimi je kritika glasila italijanske komunistične partije KPI, ki v kratkem kurzivu med drugim poudarja, da je tako početje v nasprotju z načeli in vrednotami, ki jih je sovjetski zakonik osvojil. Gre predvsem za vprašanje, kje poteka meja med svobodo izražanja in informiranja, ki je očitno neločljiva od svobode tiska, in interesi neke države. Prav tako nima smisla priznati načela javnih procesov, če se ga nato v praksi ne uveljavlja. «Unità» ocenjuje zelo kritično tudi poročilo časopisne agencije TASS, ki je bilo sestavljeno v zaničevalnem in posmehljivem tonu, kar je po mnenju italijanskega lista nesprejemljivo, ker dokazuje premalo občutljivosti za stvarne in zelo hude probleme socialistične družbe. VIDELA STA POŠAST Ne vemo, ali je zgodba o legendarni pošasti, ki naj bi živela v škotskem jezeru Loch Ness, resnična ali ne, po vsej verjetnosti pa v bližnjih gostilnah prodajajo izvrstni škotski whisky, ki svojim neprevidnim ljubiteljem kaj rad stopi v glavo. To se je', kaže, zgodilo tudi policijskemu naredniku Donal-du Nicolsonu in njegovemu pomočniku Hamishu Grayu, ki sta patruljirala ob obali jezera, ko sta zagledala, da se nekaj metrov od njiju voda peni. Na njuno veliko presenečenje sta opazila 20 metrov dolgo prikazen, ki je poleg vsega imela tudi dve hrbtni plavuti. Pošast je baje prišla nekajkrat na površje in pri tem povzročila s svojim gibanjem valove, ki so pljuskcfli ob obalo. Da bi policijska agenta bila gotova, da ne sanjata, sta ustavila mimo-vozečega avtomobilista, ko pa se je skupinica vrnila k jezeru, je bila njegova gladina, glej naključje, popolnoma ' mirna: pošasti ni bilo več od nikoder. To pa vsekakor ni moglo izpodkopati prepričanja obeh policajev., da sta bila izmed redkih smrtnikov, ki sta si lahko, pa čeprav iz neposredne bližine, o-gledala znamenito «Nessie», ali pošast iz Loch Nesso. Obenem je vložil tožbo proti vsem, ki bi širili natolcevanja na njegov račun. Dr. Francesca Cosentina je predsedstvo zbornice imenovalo za generalnega sekretarja poslanske zbornice leta 1964, ko ,je njegov predhodnik Piermani odšel v pokoj. V -predsedstvu poslanske zbornice, organu, ki vodi delovanje parlamenta, so poleg predsednika poslanske zbornice, štirje podpredsedniki, osem tajnikov, od katerih vsak predstavlja eno poslansko skupino ter trije poslanci, k; imajo funkc'jo kvestorja. njegova s poslanci pri izvajanju njihove zakonodajne funkcije. Konec letošnjega leta bi Cosentino moral oditi v pokoj, saj je začel delati v poslanski zbornici pred tridesetimi leti. Dokler ne bo predsedstvo imenovalo novega generalnega tajnika, bo to dolžnost o-pravljal sedanji generalni podtajnik dr. Antonio Maccanico. Medtem poroča tiskovna agencija Italia, da je predsednik poslanske zbornice Pertini protestiral pri predsedniku parlamentarne preiskovalne komisije Castelliju zaradi vesti, ki naj bi prihajale iz krogov preiskovalne komisije v zvezi s preiskavo o petrolejskem škandalu. Castelli je baje zagotovil, da vesti niso prišle iz kroga komisije temveč, da so jih posredovali predstavniki policije in navadnega ■ sodstva. Gasilec Antonio Madonna je umrl v Neaplju pod ruševinami riši skušal pogasiti požar, ki je izbruhnil iz še nepojasnjenih tega poslopja, medtem ko je s svojimi tova-razlogov. (Telefoto ANSA) •IIIIIIItlllllllllIIIIIIIIlllllIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllIIIIIIIIIIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIIIIYIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllIIIIIIIIIIIIIIIIIII1IIIII1IIII1IIHillIIIIIIIIIIHIliliIIIIIIIHIIIIIIIIIlllllllll OFENZIVA KRIMINALA SE NEVARNO STOPNJUJE Fa/ krvavih roparskih napadov v raznih italijanskih mestih: i mrtev, 4 ranjeni V ostrih oboroženih spopadih policija in karabinjerji aretirali pet banditov sandro Castelli iz Colegna ki je že vrsto let stanoval v Turinu. Takoj po zločinu sta roparja pobegnila. Po pričevanju očividcev sta bandita, ki sta vdrla v upravno poslopje podjetja, hladnokrvno streljala na Castellija, ker naj bi ju blagajnik spoznal. Bandita, oba zelo mlada, sta vdrla v upravno poslopje podjetja «Ansal-di e Barbero», ki trguje z železnino, malo pred 17. uro. Očitno sta noz-nala običaj enega od solastnikov, Maurizia Ansaldija, ki je ob tej uri prihajal vsakih 15 dni v podjetje z denarjem za plače. V zadnjih časih pa je podjetnik stalno spreminjal uro prihoda da bi se izognil Generalni sekretar predstavlja vrh 1 neprijetnim presenečenjem. Prav, za- Panagulis izstopil iz sredinske stranke ATENE, 15. — Aleksander Panagu-lis, eden najvidnejših borcev proti bivšemu grškemu fašističnemu režimu, izvoljen v parlament v vrstah centristične unije, ki jo vodi zunanji minister Mavros, je izstopil iz svoje stranke ter se pridružil neodvisni levičarski skupini v poslanski zbornici. V pismu ,v katerem razlaga, kateri so vzroki, ki so ga pripeljali do te odločitve, trdi Pana-gulis, da nima Mavrosova stranka jasnih idej niti na področju zunanje politike, kjer se ni zavzela za čimprejšnji vstop Grčije v Evropsko gospodarsko skupnost, nit; na področju notranje politike, kjer se čuti pomanjkanje resne politike družbenih reform. Potem ko so predvčerajšnjim njegovi varovanci skupine «Mondo X» plačali deset milijonov lir kavcije, je bil pater Eligio izpuščen na začasno svobodo. Njegov odvetnik Dina in neki prijatelj, ki sta ga čakala pred zaporom v Novari z «niercedesom», sta ga nato zapeljala do gradu v Cozzo Lomellina, kjer petični pater živi. (Telefoto ANSA) iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii m i Hlinili iiiiiiiimiiiiiimiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiv POROČILO PREDSEDNIKA LONDONSKEGA LLOYDA la prihodnjih 25 let predvidevajo velike spremembe v ludjedeistvu LONDON, 15. — Na področju la-djedelstva smo bili priče v zadnjih 24 letih spremembam, kljub temu pa bo prihodnji četrt stoletja prinesel v ta sektor še večje, presenetljive novosti. Tako trdi v svojem letošnjem poročilu predsednik londonske družbe Lloyds Robert A. Huskisson. Še pred letom 2.000 bodo morale države, ki so doslej slovele kot naj večji proizvajalci ladij na svetu, se pravi Japonska, ZDA in nekatere evropske dežele, prepustiti to svojo vlogo drugim in nekatera znamenja že kažejo, da bo do tega prišlo še kar kmalu. V kratkem, trdi Huskisson, se bo zemljepisna razporeditev ladjedelnic korenito predrugačila, kar ic odvisno tudi od upravičene želje nekaterih držav. da si zagotovijo gospodarsko in politično neodvisnost. Cvetoča la- djedelska dejavnost vzpodbuja namreč , tudi druga gospodarska področja, kot so železarstvo in mehanične gradnje, medtem ko bi z lastnim brodovjem mnoge države prihranile na dragoceni valuti, ki je še zlasti državam v razvoju neobhodno potrebna. Do konca tega stoletja, je podčrtal Huskisson, ne bo ladjedel-stvo privilegij samo nekaterih bogatih in razvitih držav, temveč bo razširjeno po vsem svetu. Več bo držav, ki bodo razpolagale s svojim brodovjem, posamezne vlade pa bodo vlagale mnogo več naporov v ladjedelstvo in v pomorske preveze, poleg tega pa gre zabeležili vse večje mednarodno sodelovanje na tem področju. V zadnjih letih so eding naročila za tankerje z nekoliko večjo tonažo prišla iz držav proizvajalk petroleja na Bližnjem vzhodu, edina država, ki TURIN, 15. — Ofenziva krimina- radi tega je banditoma spodletel la je znova zahtevala človeško živ- rop. Ko sta vlomila v poslopje, je ijenje: tokrat je bil ubit blagajnik bilo v blagajni le nekaj tisočakov, turinskega podjetja «Ansaldi e Bar- Razjarjena zaradi neuspeha in prebere», ki je skušal preprečiti ro-. pričana, da sta ju uradnika spezna-parski izpad, žrtev je 48-letni Aleš- ! la, sta roparja hladnokrvno strelja-'' ’ ” la. Castelli se je zgrudil v mlaki krvi, medtem ko se je- Maggi rešil, ker je banditoma orožje odpovedalo. Takoj nato sta fanta pobegnila. Nihče ni opazil, če sta jo pobrisala z avtom ali pa kar peš. V drugih dveh podobnih, izpadih, ki na srečo nista terjala človeških žrtev, pa so se banditi polastili skupno 70 milijonov lir plena, V podružnici tovarne Magneti Marelli so pobrali okrog 50 milijonov lir, drugih 20 pa so se polastili v tovarni «Borgo Engineering», čeprav so karabinjerji in policija takoj postavili bloke okrog Turina, je bilo zaenkrat prizadevanje, da bi našli bandite, brezuspešno. Zaradi prisebnosti blagajnikov in hitrega posega mož postave pa je spodletel roparski izpad v Neaplju. Kar šest banditov je davi vlomilo v železarno «Radaelli» na Trgu al Trivio in zahtevalo od blagajnika, naj jim izroči ves denar namenjen plačam. Zaradi njegove reakcije je e-den od banditov nekajkrat ustrelil v opomin, kar pa je priklicalo šte-. vilne delavce, ki so šli nad roparje |kar z železnimi drogovi. Banditi so | se sicer prebili na prosto, a so se znašli pred policijsko izvidnico. Vnel sé je oster oborožen spopad, po katerem so možje postave aretirali tri bandite, drugi trije pa so jo pobrisali z vrečko, v kateri je bilo nekaj milijonov lir. Blagajnik, ki je bandite pravočasno opazil, je namreč j spretno skril skoraj ves denar namenjen plačam (okrog 50 milijonov Ilir) v stranišče. Še ostrejši je bil spopad med banditi in policijo v milanskem predmestju. Roparji, ki so bežali po izpadu v poštnem uradu naselja Santa Cristina e Bissone pri Pavii, so se ujeli v mrežo policijskih blokov. Vnel se je. oster oborožen spopad, v katerem je bil eden od banditov ranjen in arétiran, drugi trije pa so zbežali. Dva ranjena sta obračun roparskih izpadov mladega bandita v Firencah. Fant, 20-letni Massimo Camerini, ki je, pred nekaj dnevi pobegnil iz poboljševainice, je malo pred 2. uro vdrl v neki hotel v središču mesta 'in' zahteval od vratarja, naj mu odpre blagajno. Ker se je moški izmikal, je mladenič, naperil proti, njemu orožje, in ga ranil v brado. Takoj nato jo je pobrisal, nekaj ur pozneje pa je poskusil znova in vlomil v menjalnico v Ulici Verdi. Tudi tu mu je spodletelo, ker se mu je uradnik uprl. Fant je tudi njega obstrelil in jo skušal pobrisati, a je že pri vhodu naletel na mestnega redarja, ki ga je razorožil in ga izročil policiji, ki je prihitela na kraj ropa. Iz rimske bolnišnice Forlanini pa je pobegnil znan bandit Alessandro D’Ortisi, eden od pajdašev roparja Maria Castellanija, ki je bil ujet pred dvema mesecema po dramatičnem zasledovanju. D'Ortisi, ki je bil prepeljan v bolnišnico iz zapora Regina Coeli zaradi domnevne tuberkuloze, je razorožil agenta, ki ga je stražil, in jo pobrisal. Med begom je tako silno udaril policista po glavi s samokresom, da so nesrečneža sprejeli na zdravljenje s pridržano prognozo. prav nič všeč, njega pa je to dejstvo tako prizadelo, da jo je umoril. Dežela Piemont za boj proti sabotažam TURIN, 15. — Vtem ko policija in karabinjerji nadaljujejo s preiskavo, da bi odkrili požigalce, ki so včeraj zanetili požar v tovarni Fiat v Rivalli, se delavci turinsk h tovarn organizirajo, da bi s stalnim nadzorstvom preprečili ponovno sabotaže. O teh kriminalnih izpadih so danes razpravljali na sestanku, ki ga je sklical piemontski deželni odbor in katerega so se udeležili predstavniki pokrajine, občine, političnih in sindikalnih organizacij. V imenu deželnega odbora je spregovoril predsednik Viglione, ki je poudaril, da dežela ne namerava sama nadoknaditi pomanjkljivosti državnih ustanov. pač pa bo ukrepala sporazumno s političnimi, sindikalnimi, podjetniškimi in drugimi organizacijami. Zato se je deželni odbor pozno zvečer se stal s predstavniki tovarnarjev, jutri pa še s policijskim poveljstvom, da bi uskladili posege za boj proti provokatorjem. Obsodba monarhista TERAMO, 15. Tukajšnje, sodj; šče je naložilo voditelju abrucijske monarhistične stranke Berardu Tas-soniju 50.000 lir globe in mesec dni zapora, ker je brez ustreznega dovoljenja priredil javno zborovanje. Dne 4. novembra je v neki stavbi sklical manifestacijo solidarnosti z vojaškimi silami, vendar je dal namestiti k pročelju poslopja zvočnike, tako da je bilo na trgu in bližnjih ulicah razločno slišati monarhistično propagando. je okrepila dejavnost na tem področju, pa je bila Brazilija. V registrih Lloyda so zabeležili lani izreden rekord, ko so registrirali 100 milijonov toij nosilnosti. Obenem pa pomeni ta .Tekord zaključek neke dobe; kar je dokaj čudno, saj so nekatere ladjedelnice samo v letu 1975 izdelale toliko ladij, kolikor je bilo nemogoče predvidevati samo pred desetimi leti. Vendar je mnogo ladij, ki so jih komaj dokončali, ostalo neizkoriščenih, medtem ko so vrsto starih ladij opustili in spravili iz prometa. Poleg tega so bila mnoga naročila preklicana. Vse to daje razumeti, trdi predsednik londonskega Lloyda, da je trenutno tržišče prenasičeno z velikimi tankerji, po katerih je bilo samo pred nekaj leti ogromno |x>vpraševanje, V prihodnjih pa bo treba najti kaj novega. VIDEM, 15. — V soboto 10. in nedeljo 11. t.m. je v Vidmu zasedal XI. kongres videmske federacije ANPI. Bila je to velikanska skupščina s preko 700 delegati in gosti. Kakor smo že poročali se je zasedanja, udeležila tudi delegacija Zveze borcev iz Slovenije in .Avstrije', Sekcija ANPI za Beneško Slovenijo je Sestavila posebno delegacijo, v kateri so. bil; zaslužni predstavniki tamkajšnjega življa, in ki je udeležence kongresa seznanila z najbolj perečim problemi. Govoril je Mario Kont in to V slovenščini in italijanščini ter opisal tragično usodo ljudi v Benečiji, ki so se morali zaradi ekonomskih, političnih in šovinističnih pritiskov izseljevati v tujino, tako da so danes nekatere vasi že popolnoma prazne. Absurd je v tem, da se stanje ni popravilo, temveč se pritisk nadaljuje. Predstavniki ANPI bi se morali zaradi tega zavzeti na vseh ravneh, da b; se končno tudi v Beneški Sloveniji začela uresničevati načela italijanske ustave v korist Slovencev. Fašizem si je postavil za cilj popolnoma iztrebiti Slovence v na-diških dolinah.. Prepovedal je govoriti v domači besedi. Domačo govorico so izgnali celo iz cerkve. Zaradi tega so se beneški Slovenci v velikem številu uprli nasilju in stopili v partizanske vrste. Tu so se borili z ramo ob rami tudi antifašisti italijanske in furlanske narodnosti. V skupnem boju se je ustvarilo trajno prijateljstvo in sodelovanje. Prav zaradi tega so beneški Slovenci še s posebnim zadovoljstvom pozdravili sklenitev sporazuma v Osimu, od katerega pričakujejo tudi končno priznanje manjšinskih pravic. To pravico pa so pred kratkim spet kršili s prepovedjo pošolskega pouka v LAHORE (Pakistan), 15. - Zaosta- ukvah-lost, predsodki in primitivnost so v .Kont je nato omenil, kako je sek-Pakistanu pred dnevi povzročili smrt cRi uspelo, s pomočjo videmske fe-mladega dekleta. Dekle se je komaj deracije, obnoviti in urediti parti-poročilo in je, po starem Pakistan-1 zanske grobove v Šentlenartu m na ____ Skem običaju, videlo moža komaj | Matajurju. letih j po obredu, potem ko sta se umaknila Kongres, ki mu je predsedoval po-* y svojo sobo. Kaže, da ji mož ni bil I slanec Mario Lizzerò, je soglasno llllllllllllllllHIHIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIlUlIUllIllIllllllllHIIHIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIHHIIIIIIIimilllHIIHHI Kongres videmske sekcije partizanskega združenja ANPI PODPIRA BOJ BENEŠKIH SLOVENCEV ZA LASTNE PRAVICE Trpljenje beneških rojakov v izčrpnem prikazu Maria Konta sprejel zahteve beneških Slovencev ter jih vnesel v zaključno resolucijo. Anton Birtič — Mečana Odv. Spazzali na začasni svobodi MILAN, 15. — Danes zjutraj so izpustili iz zapora na začasno svobodo odv. Sergia Spazzalija, ki so ga aretirali 21. novembra lani, kb ga je milansko državno pravdništvo obtožilo, da je prinesel v Italijo iz. Švice dokajšnjo količino razstreliva. Spazzali je znan zaradi svojega tesnega sodelovanja s skrajno levičarskimi izvenparlamentarnimi organizacijami, letos januarja pa se je v zaporu, po naključju izognil napadu štirih Z' noži oborozen'h mož, ki so ranili domnevnega rdečega brigadi-sta Miagostovicha in. pripadnika «Lotta comunista» Pasqualina Sirian-nija. Ko je prišlo do napada ni bilo Spazzalija v njegovi celici. Še o preiskavi o pokol« na milanskem Trgu Fontana CATANZARO, 15. — Karabinjerski kapetan Giovanni Lombardi, ki je analiziral tekočino v spraju. ki naj bi ga bivši agent SID Guido Gian-nettini izročil leta 1673 fašistu Gio-vanniju Venturi da bi mu omogočil pobeg iz zapora v Monzi, je zaključil svojo analizo. V poročilu kapetan Lombardi baje trdi. da se tekočine poslužuje policija v nekaterih državah, ker draži sluznice v očeh, v nosu in v grlu ter povzroča občutek zadušitve. Tekočina ni strupena, saj njeni učinki prenehajo po 30 do 40 minutah brez vidnih posledic. Preiskovalni sodnik Migliaccio je začel preiskavo, s katero bi hotel ugotoviti, kje so spraj prodali. LONDON, 15. - Christian Priče 30-letna žena starejšega učitelja, je včeraj povila šesterčke, tri fantke in tri punčke. Velluto aretiran RIM, 15. — Rimski sodnik Vignetta je ukazal ar .-tirati Domenica Velluta, kaznil.yiékega paznika, ki je pred dnevi ubil 21-letnega Maria Salvija, ki je bežal, potem ko je vrgel molotovko na poslopje ministrstva za pravosodje. Viglietta obtožuje Velluta nenamernega umora. Zakon predvideva v teh primerih kazen do 18 let zapora. Deset milijonov turistov na cestah za velikonočne praznike RIM, 15. — Notranje ministrstvo je pred velikonočnimi prazniki, ko predvidevajo izredno okrepitev avtomobilskega premeta, sklenilo poostriti varnostne ukrepe, da bi preprečili nesreče . in zagotovili večjo disciplino na cestah. Policija se bo poslužila vseh vozil, še zlasti pa bodo skušali preprečiti dolge vrste pred vhodi in . izhodi avtocest. Letos bodo tudi okrepili informacijsko službo o prometu in stanju cest» ACI medtem poroča, da se promet v nekaterih deželah odvija 2 dokajšnjo težavo zaradi slabih vremenskih razmer, saj ponekod celo sneži. Na obmejnih prehodih poročajo o dokajšnji okrepitvi prometa, predvsem prihaja razmeroma mnogo turistov v Italijo. Zaradi slabega vremena in mokre ceste je treba še zlasti paziti na nekaterih prometnih žilah Ligurije, Piemonta, Lombardije in Veneta. Poleg tega priporoča ACI previdnost na cestah nad 1200 metrov nadmorske višine, kjer .je na območju Tridentinske — Gornjega Poadižja rahlo snežilo. Jutri popoldne se bo začelo eno najbolj kritičnih obdobij za turistični promet na italijanskem cestnem omrežju, ker predvidevajo, da se bo podalo na ceste več kot 10 milijonov italijanskih in tujih turistov. Po predvidevanjih se bo večina, kljub visoki ceni bencina in drugega avtomobilskega goriva, poslužila avtomobilov za svoja potovanja. Podatki iz prejšnjih let dokazujejo, da bo promet najbolj gost v soboto, nedeljo in ponedeljek. Kar zadeva JAPONSKA «ŽLAHTNA» KAPLJICA Vse kaže, da je bila nedavna vojna za vino med Italijo in Francijo le navadna «praska», če. ja primerjamo z ofenzivo, ki jo bodo v kratkem sprožili Ja~ ponči. Govori se namreč, da so «vinogradniki» z Daljnega vzhoda odkrili novo orožje, s katerim naj bi osvojili zahodnoevropsko tržišče. Za kaj gre? Japonci naj bi namreč odkrili postopek za pridobivanje vina iz lubenic— «pristne» žlahtne kapljice z 1? stopinjami alkohola, ki naj bi imelo po mnenju nekaterih izvedencev odličen okus. Proizvodna cena tega «vina» naj p1 bila izredno nizka in močne japonske družbe naj bi že kovale ofenzivo, katere cilj je preplaviti in napiti staro Evropo z lubeniškim vinom. Vzrok nizke cene lubeničnega vina je kaj preprost: medtem ko trta daje približno sto stotov grozdja na hektar in to tri alt štiri leta po vsaditvi, daje lubenica do tisoč stotov «grozdja» na hektar in to štiri mesece po setvi. KAZNIV POHLEP Lastnik neke beneške gostilna se verjetno bridko kesa, da 1? avgusta lani prekomerno zasolil račun pikolovskemu klientu. Možakar, 48-letni Raffaele Salmaso se bo moral namreč zaradi svojega prekomernega pohlepa zagovarjati pred pretorjem in zelo verjetno je, da bo moral seči globoko v žep, da bo plačal globo. V času. ko se v Benetkah začenja turistična sezona, si o-blasti prizadevajo, da bi preprečile prekomerno «lupljenje» turistov, zlasti še ker letos napo vedujejo nadpoprečen obisk tujcev zaradi izredno ugodne g (žal samo zanje) menjalnega t čaja. A da se vrnemo v sodno a v rano: Salmaso je prišel navz ■križ s pravico, ker je zaračunal 30.000 lir (in to ko italijanska valuta še ni bila tako na Ps , za «brancina», ki je tehtal P drugi kilogram, nekemu tuns • ki je imel glede cene rib P vsem drugačne poglede. statistike o prometnih nesrečah. jih je žal iz leta v leto vec P* predvidevajo, da bo najbolj ne ^ dan velikonočni ponedeljek, bo večina turistov vračala do Vrsfa aretacij v Španiji MADRID, 15. - Politični oddej policije so v teku zadnjih ^ aretirali vččje število oseb. jke_ bau je policija objavila v katerem sporoča, da Je joa- 2! oseb, ki jih obtožuje da P ^ dajo vojasko-pohticm bask ^ ^ paratistični organizaciji. “ oSti. deniče med 16 in 26 leti „stu V San Sebastianu, glav0®**, za-Guipuzcoe je policija ar® sku-ročenki dveh domnevnih pine ki naj bi organizirala * bitev ter povzročila smr „ peškega industrijca Angela tera dija. V kraju Jerez de a ^ naj g ^p.sirry