DELEGATI OBČINSKE SKUPŠČINE O DOPOLNILIH SLOVENSKE USTAVE
Predlogi, mnenja in stališča
Vsi zbori občinske skupščine občine Ljubljana Center so imeli na skupni seji 28. februarja na dnevnem redu raz-pravo o osnutku amandmajev k ustavi SR Slovenije. Skupš-čina je v tem primeru delovala kot konferenca delegacij. * Izoblikovali so nekaj predlogov, mnenj in stališč, ki jih objavljamo v nekoliko skrajšani obliki.
Delegati so menili, da bi morala biti obrazložitev k osnutku amand-majev napisana tako, da bo razumljiva vsem, ki bodo sodelovali v javni razpravi. Iz nje naj bi bilo vsakomur jasno, kaj je osnovni smisel posameznih amandmajev. Dokončno naj bi tudi razčistili, kaj je s stališča zveznih amandmajev sporno in kaj ni.
Iz delovnega osnutka je razvidno, da ni večjih sprememb, kakršne opredeljuje že veljavna ustava vsvojem tretjem poglavju, karzadeva pristojnosti občine. Delovni osnutek predvideva le spremembo 185. člena ustave glede načina določitve števila delegatovv posameznem zboru. Spremenili naj bi tudi 195. člen, ki opredeljuje funkcijo mesta kot samoupravne in družbenopolitične skupnosti.
V delovnem osnutku predloženih amandmajev ni povsem jasna opredelitev pristojnosti občin. Prav tako tudi ni jasno kakšne so razlike v pristojnosti med republiko in občino.  Občina namreč s predlaganimi amandmaji izgublja nekatere svoje pristojnosti:
-  na področju volitve sodnikov, rednih sodišč in javnih tožilstev.
-  na področju urejanja in uporabe stavbnih zemljišč,
-  na področju urejanja in izkoriščanja zemljišč v splošni rabi,
-  na področju prostorskega urejanja,
-  na področju referenduma. •
Republika je sicer že doslej urejala ta področja z zakonom, vendar pa je bila dopuičena možnost, da republika opredeli z zakonom samo temeljne zadeve, medtem ko je prepuščala občinam konkretno urejanje zadev.
Republiški izvršni svet naj bi imel večji nadzor in vpogled nad delom občinskih upravnih organov.
Ustava naj v ničemer ne omejuje državljanov. V zvezi s tem velja omeniti predlog, naj bi namesto izraza delovni Ijudje in občani uporabljani izraz državljani. Državljanom naj bo z ustavo zajamčena pravica do političnega in drugačnega združevanja, pri čemer ne bi smeli predpisovati oblik združevanja.
V ustavi bi morali dati možnost državljanom, da dajejo vse vrste pobud. Tako naj bi postala državljanska pobuda ali peticija institu-cija ustavnega sistema. Med predlogi velja omeniti možnost, da bi določen odstotek volilcev, denimo 2ali 3 odstotki, lahko dal pobudo za zakon ali za neko drugačno ureditev in s tem bi ta pobuda morala priti v javno proceduro.
Delegati občinske skupščine predlagajo, naj se v ustavo zapiše naslednje: Skupščina lahko s svojim sklepom ustanovi preiskovalni odbor. Postopke, po katerih dela preiskovalni odbor se določi s posiovnikom Skupščine SR Siovenije. Ustava naj zavezuje vse institucije političega sistema, da dajo preiskovalnemu odboru na voljo vsa pisna in druga gradiva.
Zavzemati se je potrebno za neposredne tajne volitve. Omeniti velja tudi predlog, naj bi za štiri leta volili nezamenliive delegate, če to ni v neposrednem nasprotju z delegatskim sistemom.
V 375. členu ustave naj bi dodali naslednji stavek: Predsedstvo je za svoje delo odgovorno Skupščini SR Slovenije.
V tistem delu delovnega osnutka amandmajev, ki zadevajo enotne tehnološke sisteme, kot so žeteznica, elektrogospodarstvo in PTT promet, bi morali opredeliti, da je republika pristojna za urejanje družbenoekonomskih odnosov in pogojev poslovanja v teh sistemih. S tem bi zagotovili enake pogoje poslovanja infrastrukturnih siste-mov z drugimi gospodarskimi področji in uskladili razvoj teh siste-mov in njihovo delovanje na podlagi tržnih načel. Zagotoviti je potrebno temeljne vire za razvoj teh sistemov.
Delegati občinske skupščine so se v zvezi z 29. amandmajem zavzeli za neposredne volitve delegatov v zbor združenega dela in v zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine. Na ta način bi omo-gočili neposredne volitve vsaj tam, kjer zvezna ustava ne določa drugače.
K zvezi s 35. amandmajem so se delegati zavzeli za tisto varianto, ki ukinja smrtno kazen za kazniva dejanja določena v republiškem zakonu. Če bi sprejeli to varianto bi morali v kazenskem zakonikU predvideti daljše zaporne kazni kot so sedaj predpisane za te vrste kaznivih dejanj.
V primeru^ko Skupščina SR Slovenije daje soglasje za urejanje določenih vprašanj v federaciji bi morali sprejeti takšne zakonske rešitve, ki bodo zagotavljale uspešnim organizacijam, da bodo zave-rovane pri uveljavljanju svojih pravic pred tistimi, ki na trgu niso uspešne, pa čeprav slednje zahtevajo, da bi jih pri uveljavljanju njihovih pravic izenačili z uspešnimi.
Vzvezi s 54. amandmajem so delegati občinske skupščine menfli, da je ustreznejša tista možnost, ki predvideva, da je izvolitev pred-sednika in članov predsedstva v pristojnosti zborov republiške skupščine. Ta varianta zagotavlja status skupščine kot najvišjega organa oblasti v republiki in torej tudi skupščinski sistem vodenja.
Ob koncu so se delegati zavzeli tudi za referendumsko sprejema-nje nove ustave in njenih dopolnil. V tem primeru naj skupščina SRS tako sprejeta dopolnila ali ustavo samo razglasi.