PRIMORSKI DNEVNIK ^ - Cena 90 lir Leto XXIX. Št. 113 (8515) TRST, sreda, 16. maja 1973 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. eonacizem Ha Koroškem je fo?i7z° bi bilo misliti, da gorijo znana protislovenska se?i P10, Koroškem lansko je-ivdjp-fere povod naj bi bili iaitiifKni krajevni napisi, o-Ui 'J*71’ več ali manj naključ-ztifah tTenutni izliv nacionali-Petežp strasti peščice prena-besecjV’ ki jim je slovenska ye a trn v peti. 9a ra*voj dogodkov zadnje-Ue sa na Koroškem — in tudi arri° v zadnjem času in Pa s„e s«mo na Koroškem — flairtnVOrno Priea, da gre za nie P- organizirano delova-silt Pzivljenih neonacističnih ji ’riahS0. našle prav v Avstri-ftoco ugodna tla za nji-rtio ^jel°vanje. V mislih ima-$osjP tudi če ne gremo kaj no naaleč nazaj v neposred-&tK>nil~l,ekl°st —- odkrivanje thane ni ia v Gradcu in izdajo je ob sPominske knjige, kar kriti °]e bilo namenjeno od-To,ica Protijugoslovanski gonji. Ha z dejavnost se, opogumlje-sl°venPazvoiem lanske proti-sfce o* . protijugoslovan-kfenii^e:. ko oblasti niso u-ko?n e. ničesar proti pobudni-r°PsfcPe .9onje, pred očmi evro,. Javnosti vse bolj raz-'etnojn dobiva vse nove raz-^davn Tok primer so bile koraJle občinske volitve na ki so jih naciona-riUiig ■ sile popolnoma izko-9onj0 171 naravnale v odkrito Cem ijProti koroškim Sloven-Ždai n^kovim pravicam. P°iitjZ se> kot vse kaže, taka Pr°tiii, Kzivanja in odkritega Si°venskSl0vanskega in proti-cisjon /Ce£,a delovanja neona-s(°Pn« ■na. Koroškem vidno ner>arlJ6 in dobiva vse bolj Jone r °bseg in tudi vse kot otožnosti. Kaj drugega ska nrn rita protijugoslovan-Protuv v°kacija — in ne samo r^i^Poslovanska — pomeni Plošče ° odkritje spominske ^e jn (ovJllam, ki so v drugj l, vojni vodile težak in le Pov? . Proti nacizmu, ki jPPskijjrobil toliko gorja ev-aesniXn narodom. Avstrijski Pfs tj/pki tisk hkrati blati ll°Va-ns^]!a.istični h°i iugo' ^Ugih ltl 171 s tem tudi vseh ^načuiILarodov’ ko partizane *°VeUčv-i S toasti in hkrati v °dnp 6 k°t bojevnike za te, „ Pravice ustaške tero-l°k toasu ko ves svet ob-'a rtiir °rlZem kot nevarnost St)°jo 171 sožitje med narodi. Ijijski Pr?vo podobo so av-rfe g0 Pobudniki protisloven-, l so nj,e .Pokazali z letakom, l irhe%7. fosili po Koroškem llPfacij nekakšnih «nosilcev ftih mJl.biscitnega boja v č k sr,-fa20». Vsebina leta-Zraz Po sebi dokaz in ■o^faštva lstione miselnosti in ktem rir- o drugih narodov, grških ™eru še posebej do Hn^a vrnSlovencev’ ki jim o-grQanol?rico do obstoja kot £ie ^tne skupnosti in celo J&enj , odkrit genocid, na Č°roška ^roških Slovencev. iezil 'Uirute0 živj ^obodna Dh* in ‘e> ce sta tukaj en wn° ?i i? misel)), stoji za-VJetaku. In dalje: «Ni br° ennVenske Koroške, je Žrt* tisuu Koroška, vendar >» }th, ki so sokrivi za h^PortiinsJntslih ima naciste ki1 ketTkl plošče n puber- stn^fataja končuje z geslom, mU]e dvr, danes značilno za d0Pruk „ na Koroškem: S«ci $rek0 Karavank ak' 'kdo^l0vine>K Se z izprani, ha ir' fa zaveden Slove-iphto 0n roškem, je izdajalec %o- Pornem treba odstraniti. tept la ha i vse t0’ kar se h^ ahje “ Koroškem, splošno *aterih .ršenje temeljev, hlikntanljevn]e hila P° vojni ljhd bč>e Jipb kot očitno. a avstrijska repu-Pravi državne po- r> da hS7llca še bolj otip-Sloverem ° dejansko stanje, so danes koroški Pričo organizirane proti katerikoli članici združenih narodov in ki imajo za cilj ljudstvu odvzeti demokratične pravice. Prav v teh dneh, 15. maja, poteka osemnajst let od podpisa avstrijske državne pogodbe, prav sedaj poteka tudi 28 let, odkar se je za slovenski in jugoslovanske narode končala štiriletna vojna proti nacizmu. Še ves teden dni potem, ko je Evropa že slavila konec vojne, so se prav na mejah severne Slovenije in na koroškem ostanki nacistov krčevito upirali zmagovitemu boju jugoslovanske osvobodilne vojske, ki je postala enakopravna članica v velikem boju proti nacizmu. Oživljanje nacističnih sil na Koroškem in v Avstriji, gonja in napadi proti koroškim Slovencem in njihovim pravicam ter neodvisni Jugoslaviji, opozarja demokratične sile v Avstriji in drugod po Evropi, da ne gre zgolj za osamljene napade na neko manjšino, pač pa zn poskuse neonacizma vnovič zatreti in poteptati svobodo drugih in zavreti proces demokratizacije povojne Evrope. «Slowenen heraus — Slovence ven», je geslo, ki bi moralo postati svarilo vsem, ki se zavedajo, kaj je Evropi. nacizem že povzročil DRAGO KOŠMRLJ BO ANDREOTTIJEV A VLADA PADLA ŠE PRED KONGRESOM KD? Vladna koalicija na robu razbitja PRI zahteva odstop ministra Gioie Jabolko spora je tokrat prepoved televizijskih oddaj po kablu Republikanci obtožujejo ministra za pošte (in posredno tudi vlado), da se ni posvetoval s strankami koalicije in s parlamentom RIM, 15 .— Andreottijeva vlada preživlja zares težke čase: potem ko ji je večina političnih opazovalcev prerokovala skorajšnjo smrt, najkasneje po demokrščanskem kongresu, se sedaj postavlja vprašanje, ali bo sredinsko - desničarska koalicija sploh vzdržala še tri tedne, ki nas ločijo od kongresa KD._____________________ Nov udarec Andreottijevi vladi so tokrat sprožili republikanci, ki so na današnji seji vodstva sklenili, da zahtevajo odstop ministra za pošte Gioie. Povod za tako zahtevo jim je dal sklep vlade, da prepove televizijske oddaje po kablu. PRI se sicer ne spušča v vsebino vladnega sklepa, pravi pa, da je bila procedura, brez posvetovanja s strankami koalicije in brez vednosti parlamenta, «nezaslišana in politično nesprejemljiva*, posebno ker gre za problem, ki je predmet živahne razprave med vsemi političnimi silami. Vodstvo PRI poudarja, da to ni prva nesprejemljiva pobuda ministra za pošte. Tako republikanci opozarjajo na poskus, da bi uvedli skozi stranska vrata v Italijo barvno televizijo, dalje zadržanje ministra za pošte glede vprašanja radiotelevizijske reklame ter končno pomanjkljivo nadzorstvo nad upravljanjem RAI- TV s strani istega ministrstva, kot je moral ugotoviti sam računski dvor. Taka dejanja, skupaj z drugimi elementi — trdi vodstvo PRI — kažejo na jasno in direktno voljo ministra za pošto, da ne upošteva mnenja političnih sil, ampak nasprotno teži h krepitvi de-generacijskfh momentov v sedanjem načinu vodenja radiotelevizijske u-stanove. V takem položaju vodstvo Zaradi protestne zapore časopisnih kioskov tudi naš dnevnik včeraj ni izšel iz solidarnosti z upravičeno akcijo prodajalcev časopisov in časnikov v kioskih. Zato izhajamo danes na osmih straneh, vendar iz tehničnih razlogov brez torkove slikovne strani. Naročnike in čitatelje prosimo, da to dobrohotno upoštevajo. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiitiiiifiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiia NA SHODU OB 18. OBLETNICI PODPISA AVSTRIJSKE DRŽAVNE POGODBE Koroški Slovenci zahtevajo uresničitev svojih pravic Na zboru, ki sta ga priredili obe osrednji organizaciji koroških Slovencev, so odobrili borbeno resolucijo avstrijski vladi - Zahteva po gradnji kulturnega doma (Poseben dopis) CELOVEC, 15. - Okrog 300 odbornikov in krajevnih zaupnikov vseh narodnih organizacij koroških Slovencev se je nocoj na dan 18. obletnice podpisa avstrijske državne pogodbe udeležilo zbora, ki sta ga sklicali obe osrednji organizaciji koroških Slovencev. Na zboru so soglasno sprejeli politično resolucijo, ki jo bosta obe osrednji organizaciji naslovili na avstrijsko osrednjo vlado in ki velja kot platforma koroških Slovencev pri bližnjih pogovorih s kanclerjem Krei-skim v okviru tako imenovane kontaktne ali koordinacijske komisije. Poleg tega pa so prav tako soglasno sprejeli tudi proglas za Kulturni dom koroških Slovencev. Resolucija predvsem poudarja, da je mogoče doseči zadovoljivo rešitev avstrijske državne pogodbe ter zadostiti njenim obveznostim samo s popolno izvedbo vseh določil 7. člena državne pogodbe. Pri tem manjšina odločno in nedvoumno postavlja tista načela in zahteve, ki so zanjo neodložljiva in o katerih ni mogoč noben kompromis, niti ni mogoče mimo njih priti do sporazumne znosne rešitve. To so med drugim: Slovenska narodnostna skupnost in ozemlje njena avtohtonega bivališča sta znani iz zgodovine, če Avstrija v 18 letih po državni pogodbi ni nasilno raznarodovala in spreminjala naselitvene strukture, kar vedno poudarja, potem koroški Slovenci živijo vsekakor v isti strukturi, kot so živeli ob podpisu državne pogodbe, člen 7 mora zato biti uresničen na celotnem prostoru slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem in mora zajeti njen celotni življenjski in interesni pro štor. iiiiiHiiuiiiufiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiMiiiiiiiimiiiiiiiiiiriiiiiHmiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiii SEJA KOMISIJE ZA MEDNARODNE ODNOSE SKUPŠČINE SRS GONJA NA KOROŠKEM POMENI NAPAD NA SFRJ neo«en°ž <*a \°lj očifZarote Proti njim ko Se Vse P’ velja poudariti, l>0r,P°tekn 10 do9aja v dneh, he plsa dri0semnaist let °d P°9°dbe. Ta Vilfani , 7a Slovencem in *ik0 do samo Pra- Dqč’ Uapi^prabe lastnega je-Pa ®’ šol in podobno, k U,e Av . f ^ '1 m-m 'v*. ■ ' *. * I / , gPlf $ S Kennedyjevega rta se je dvignil v vesolje ameriški vesoljski laboratorij, toda hude okvare na njem bo do morda preprečile polet treh ameriških vesoljcev. Poročilo o dogodku berite na zadnji strani iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin"Uiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiininia SESTANEK MED VLADO IN SINDIKATI V PETEK VSEDRŽAVNA SPLOŠNA SOLIDARNOSTNA STAVKA S ŠOLNIKI Na šolah bodo stavkali 24 ur, ostale kategorije pa do tri ure RIM, 1§. — Sestanek med ministri Gavo, Coppom, Malagodijem in Scalfarom ter voditelji treh sindikalnih konfederacij CGIL, CISL in UIL, na katerem so razpravljali predvsem o vprašanju šolnikov, ki pa je povezano s splošnim vprašanjem nekaterih važnin kategorij državnih uslužbencev, je trajal sedem ur in se je zaključil pozno ponoči. Na sestanku je vlada skušala DUNAJ, 15. — Na Dunaju je bilo j najti sporazum, da bi preprečila včeraj in danes plenarno zasedanje Petkovo enodnevno splošno stavko 19 držav članic NATO in varšavskega pakta o vzajemnem uravnovešenem krčenju oboroženih sil v srednji Evropi. Ponedeljkova seja je trajala komaj deset minut, medtem ko je bila današnja nekoliko daljša. Na vrsti so bile izjave vseh devetnajstih predstavnikov držav, ki se udeležujejo pogajanj. Govorili so predstavniki Belgije, Grčije, Bolgarije, Kanade, Češkoslovaške, Danske, NDR, vseh šolnikov ter vsedržavno splošno solidarnostno stavko s šolniki, ki so jo za petek napovedale tri sindikalne konfederacije. Po končanem sestanku, je zvezni tajnik CISL Scalia izjavil, da je bil pogovor sicer koristen, da pa sindikalne organizacije potrjujejo svoja stališča in s tem tudi napoved petkove vsedržavne splošne stavke. Dogovorili pa so se, da bosta dve teh- nični komisiji že jutri začeli proučevati sporne točke med vlado in državnimi uslužbenci. Takoj po sestanku s predstavniki treh sindikalnih konfederacij so se štirje ministri sestali z zastopniki neodvisnih sindikatov šolnikov, ki so proglasili večdnevno stavko od 22. t.m. dalje. Enotna sindikalna federacija CGIL, CISL in UIL je danes sporočila, da se bodo splošne stavke, ki bo 18. t. m. v podporo 24-umi stavki šolnikov, udeležile v raznih oblikah vse delavske kategorije. Tako bodo v industriji, trgovini, kmetijstvu in javnih ustanovah stavkali tri ure, od 9. do 12. ure; pol ure, in sicer od 10. do 10.30, bodo stavali uslužbenci javnih prevozov, pošte in teleomunika-cij, bolnišnic, električnih central RAI, telefona itd; železničarji na vlakih bodo stavkali eno uro, ostali pa tri ure. Podobno bodo stavkali tudi delavci in uslužbenci drugih kategorij. llllllllllllllll■■^ulIlllllmllIl■l■ll■l■■lllllllllllllIllIll^IllllllllllllllInIIIIllllllllllIllllllllllIlllllIlllllllllIllIllllllllllllllIllllllIllllllIlIllllllllll■llllllllllllllllllllllllllll■utl NEZASLIŠANO NASILJE V REGGIO CALABRII Fašistična škvadra z noži napadla sedem študentov Jutri srebanje •lp Duc Tho - Kissinger PARIZ, 15. — V francosko glavno mesto je prispel posebni odposlanec sevemovietnamske vlade Le Duc Tho, ki se bo v četrtek ponovno sestal s svojim ameriškim sogovornikom Kis-singerjem. Razpravljati bosta morala o položaju, ki je nastal po podpisu mirovnega sporazuma v Indo-kini, še zlasti kar zadeva neprestane kršitve premirja in položaja v Kambodži. REGGIO CALABRIA, 15. — Ponoven kriminalni nastop fašističnih pretepačev v Reggio Calabrii: v ponedeljek zvečer je skupina pripadnikov prevratniške desničarske organizacije «Avanguardia naziona-le* napadla in hudo ranila 7 študentov fakultete za arhitekturo, ki so se vračali domov po zaključku skupščine vseučiliških študentov. Za tri ranjence so si zdravniki bolnišnice v Reggio Calabrii pridržali prognozo, ostali pa bodo okrevali v 20 dneh. Policija je aretirala tri napadalce, ostale pa je identificirala. Kako je prišlo do pretepa ni še povsem jasno. Zna se le, da je večja skupina fašističnih pretepačev napadla z noži in bodali sedem študentov arhitekture, ki so se vračali domov po zaključku zborovanja, ki ga je priredilo študentovsko gibanje. Na ukaz namestnika državnega pravdnika dr. Carboneja, ki vodi preiskavo, so agenti politične- iliiiiiiiiiliiiiiiiiinTiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiii NA POVABILO VZHODNONEMŠKEGA PREDSEDNIKA VLADE STOPIIA Predsednik ZIS Bijedič v NDR VZHODNI BERLIN, 15. — Na t sveta Willi Stoph s soprogo in dru-vabilo predsednika ministrskega ge vodilne osebnosti vzhodnonem-sveta Nemške demokratične repub | ške vlade. like Willija Stopha je danes prispel na obisk v vzhodni Berlin predsednik zveznega izvršnega sveta Džemal Bijedič s soprogo. Skup no z njim so na štiridnevni uradni ob'sk med drugim prispeli predsednik izvršnega sveta SRS inž. Andrej Marinc, član zveznega izvršnega sveta Imer Pulja, pomočnik zveznega tajnika za zunanje zadeve Raif Dizdarevič in podtajnik v zveznem tajništvu za zunaojo trgovino Vitoslav Variček Džemala Bi jediča, ki je prvi predsednik jugoslovanske vlade, ki uradno obisku je Nemško demokratično republi Uradni razgovori med Bijedičem in Stophom in njunimi sodelavci so se pričeli danes popoldne v palači ministrskega sveta. Pred razgovori je Bijedič položil venec na spominsko pokopališče socialistov in na spomenik padlih vojakov rdeče armade. V intervjuju, ki ga je pred obiskom dal vzhodnonemški časopisni agenciji AND je Bijedič med drugim dejal, da pričakuje, da bo s predsednikom ministrskega sveta Willijem Stophom izmenjal misli o dosedanjem razvoju in dvostranskih odnosih med obema državama, ter izrazil prepričanje, da so medsebojno spoštovanje, načela razumeva I ko so na berlinskem letališču po I nja, nevmešavanja, enakopravnosti, ‘zdravili predsednik ministrskega 1 neodvisnosti in različnosti poti gra- ditve socializma, solidna osnova za bodoče sodelovanje. Dosedanje razvoje odnosov med obema državama je Bijedič pozitivno ocenil. Posebno so velike možnosti za razširitev gospodarskega sodelovanja na dolgoročnih in sodobnih osnovah. Odgovor na vprašanje, kako ocenjuje prispevek Nemške demokratične republike v popuščanju napetosti in sodelovanju v Evropi, je Bijedič dejal, da je NDR dala pozitiven prispevek razvoju miroljubnega sodelovanje v Evropi in pripomnil, da ni dvoma, da bo enakopravna udeležba NDR v vseh dejavnostih za razvoj evropskega sodelovanja, posebno v pripravah za uspeh konference o evropski varnosti, velik pozitiven dejavnik v naporih za utrditev varnosti v Evropi. ga oddelka kvesture v Reggio Calabrii danes zjutraj aretirali tri napadalce, in sicer 18-letnega Enrica Haremberga, 21-letnega Fabia Riz-za in 20-letnega Andrea Falduta. Vsi trije so člani neofašistične organizacije «Avanguardia nazionale*. Kot smo že omenili kaže, da so preiskovalci identificirali ostale napadalce. Njihovih imen niso sporočili, izvedelo pa se je, da pripadajo vsi skrajno desničarskim organizacijam. Na ukaz dr. Carboneja so agenti političnega oddelka preiskali stanovanja osumljencev, da bi našli o-rožje, ki so ga uporabili pri napadu. Vsi bodo obtoženi poskusa umora in nedovoljene posesti orožja. V zvezi z napadom na študente arhitekture so socialistični poslanci tencini, Bertoldi in Manca vložili notranjemu ministru pismeno vprašanje, v katerem zahtevajo pojasnilo o stališču, ki ga bo zavzela vlada do nezaslišanega primera fašističnega nasilja v Reggio Calabrii. Podobno vprašanje so vložili tudi komunistični senatorji Agriffi, Po-erio, Scarpino in Peluso, ki so tudi opozorili na druge krvave primere fašističnega nasilja Iz Genove medtem poročajo, da je namestnik genovskega državnega pravdnika dr. Barile formaliziral preiskavo proti fašističnim atentatorjem Azziju, De Minu in Marzo-ratiju, ki so pripravili atentat na brzec Turin - Rim. Atentat je si--er spodletel, ker je Azziju predčasno eksplodiral detonator. Barile je izjavil časnikarjem, da je preiskava v glavnem zaključena, točno pa bo mogoče ugotoviti vse okoliščine šele potem, ko bodo policisti našli voditelja skupine Giancarla Rognonija. Republikanci so formalno zahtevali odstop ministra za pošte Gioie zaradi «politično nesprejemljive procedure, s katero je vlada brez posvetovanja s strankami koalicije prepovedala televizijske oddaje po kablu. S tem dejanjem pa so republikanci praktično odrekli zaupanje vladi, kar bi lahko sprožilo vladno krizo še pred kongresom KD. Na zboru, ki sta ga včeraj priredili obe osrednji organizaciji koroških Slovencev, so soglasno sprejeli politično resolucijo, ki jo bodo poslali avstrijski vladi in ki velja kot platforma koroških Slovencev pri bližnjih pogovorih $ kanclerjem Kreiskim. Poleg zahteve po popolnem izvajanju člena 7 državne pogodbe, vsebuje resolucija tudi poziv dunajski vladi in avstrijski demokratični javnosti, kot tudi matičnemu narodu, za pomoč pri gradnji kulturnega doma za koroške Slovence. Sindikalne organizacije CGIL, CI SL in UIL so potrdile svoj sklep, da bo v petek vsedržavna splošna solidarnostna stavka s šolniki, ki so za isti dan napovedali celodnevno stavko. Na današnjem sestanku med vlado in voditelji treh sindikalnih konfederacij niso prišli do nobenega konkretnega zaključka in bo vlada vprašanja šolnikov in ostalih državnih uslužbencev še naprej proučevala. Zato so sindikati sklenili odločno podpreti zahteve šolnikov. V Ljubljani je bil včeraj v okviru sejma «Alpe - Adria« dan Furlanije - Julijske krajine. Dneva so se udeležili številni predstavniki naše dežele, odbornik Varisco pa je imel tudi tiskovno konferenco. V Strunjanu sta se sestali delegaciji SZDL Slovenije, ki jo je vodil predsednik Ribičič in PSDI pod vodstvom Lucia Lonze. Delegaciji sta razpravljali o aktualnih vprašanjih. Z jutrišnjim dnem bodo odprli na sodiščih volilne urade, s čimer bo stekel mehanizem za deželne volitve 17. in 18. junija, kot navaja Berzantijev dekret objavljen v deželnem uradnem listu. Stranke vsaj nekatere ,so že sestavile kandidatne liste in se vneto pripravljajo na volilno kampanjo, ki jo je sinoči odprla fu-di KPI. 16. msja NA LIST! KPI PET SLOVENSKIH KANDIDATOV KPI JE VČERAJ URADNO ODPRLA KAMPANJO ZA DEŽELNE VOLITVE Govorili so: Jan Godnič o pravicah Slovencev, Antonino Cuffaro o kritiki deželne uprave in Achille Occhetto o važnosti volitev za splošno politično usmeritev v državi Tržaška federacija KPI je včeraj uradno odprla kampanjo za deželne volitve z zborovanjem, ki ga je priredila na Trgu Goldoni in na katerem so govorili član osrednjega vodstva stranke in deželni taj-n’k Sicilije Achille Occhetto, deželni tajnik Antonino Cuffaro in deželni svetovalec Jan Godnič. Deželni odbor KPI je uradno objavil kandidatno listo, kateri v tržaškem volilnem okrožju načeluje Antonino Cuffaro, naslednji kandidati pa so navedeni po abecednem vrstnem redu: Fabio Cante (sindikalist pristaniških delavcev), Mario Colli (član deželnega tajništva in načelnik skupine v pokra jinskem svetu), Lino Crevatin (član tajništva federacije in član upravnega sveta Delavskih zadrug), Mario Desanti (upokojeni delavec), Galliano Donadel (deželni svetovalec in odbornik v M’ljah), Jelka Gerbec (članica tajništva federacije in tajnica odbora za Vietnam), Mauro Gialuz (študent in član pokrajinskega odbora za nadzorstvo nad krajevnimi upravami), Jan Godn;č (deželni svetovalec in podžupan v Zgoniku), Rudolf Grgič (delavec v papirnici), Dušan Lovri-ha (deželni svetovalec, župan dolinske občine), Ezio Martone (uradnik, član deželnega vodstva partije), Iolanda Russo por. Burlo (občinska svetovalka v Trstu, tajnica združenja stanovanjskih upravičencev), Claudio Tonel (član tajništva federacije in član upravnega sveta bolnišnice) in Avgust Žerjal (obrtnik). Kot je razvidno iz objavljenega seznama, kandidira pet slovenskih kandidatov in to oba dosedanja deželna svetovalca Dušan Lovriha in Jan Godnič, poleg njiju pa še Jelka Gerbec, Rudolf Grgič in Avgust Žerjal. Zborovanje KPI na Trgu Goldoni je pričel Jan Godnič, ki je podčrtal dejstvo, da prav KPI v slovenščini otvarja volilno kampanjo, ker se dobro zaveda, da je uveljavljanje pravic Slovencev stvar demokracije. Ostro je kritiziral levosredinsko deželno upravo in še zlasti KD, ker je bilo v okviru dežele zelo malo storjenega v korist Slovencev in so se deželni oblastniki izgovarjali na Rim, rimski pa na deželne zaradi pristojnosti. Dejstvo pa je, da ima naša dežela poseben statut prav zato, ker v njej živijo Slovenci. Godnič je zaključil, da KPI zagovarja globalno reševanje slovenskih - vprašanj, za razliko od KD, ki govori o postopnosti ki je poskrbela za nekaj mest za strankarske pristaše vodilnih strank, ni pa rešila osnovnih vprašanj socialnega in gospodarskega razvoja. V devetih letih je dežela porabila nad tisoč milijard lir, toda ne v korist delovnih ljudi, temveč so se s temi sredstvi okoristili špekulanti, ki so dobri prijatelji določenih krogov. V resnici sredstev ni manjkalo, saj niso izkoristili 480 milijard, ki bi jih morali prejeti iz (Nadaljevanje na 8. strani) Izvršni odbor SKGZ razpravljal o volitvah Izvršni odbor Slovenske kulturno-gospodarske zveze je v ponedeljek v Gorici obravnaval splošni politični položaj v državi in v deželi v zvezi z bližnjimi deželnimi volitvami. Po daljšem poročilu referenta za krajevne uprave Bogumila Samse so člani izvršnega odbora poglobili razna vprašanja v zvezi s programi in kandidatnimi listami. Do izraza je prišlo obžalovanje zaradi vesti, da vse kaže. da bo v novi dež. svet izvoljeno nezadostno število slovenskih svetovalcev, kot bi to izhajalo iz dejanske številčne moči Slovencev v deželi. Govor je Dil o konkretnih akcijah SKGZ v zvezi z volitvami in o kandidaturi dveh vidnih slovenskih predstavnikov na listah KPI in PSI v Beneški Sloveniji. VČERAJ V KULTURNEM DOMU Lep glasheno-baletni nastop mladih izvajalcev Okrogla miza o naši šoli v Slovenskem klubu Predstavili so se nekateri gojenci šole Glasbene matice in mlade baletke Škedenjskega doma, ki jih pripravlja Selma Micheluzzi Pričakovanje včerajšnje glasbeno - baletne prireditve v Kulturnem domu ne samo s strani čedalje številnejših poznavalcev in ljubiteljev klasične glasbe in baleta med našo javnostjo, temveč tudi vseh tistih, ki s pozornostjo, veseljem in zadoščenjem spremljajo in podpirajo vsakršno kulturno pobudo na področju umetnostne vzgoje in kulturnega izoblikovanja doraščajoče mladine, je bilo prav gotovo široko poplačano z doživetim, prijetnim in tudi kakovostnim nastopom mladih glasbenikov šole Glasbene matice ter baletk Škedenjskega doma, ki jih vodi Selma Micheluzzi jeva. Medtem ko je doslej naša javnost poznala izvajalsko pripravljenost gojencev naše glasbene šole, kar so mladi glasbeniki z včerajšnjim nastopom še enkrat potrdili z izvajanjem precej zahtevnih skladb od predkla-sika Bacha do romantikov Debus iiiiiiiiiiiiinuiiif mihi iiiii iiiii n iiiiii iiiiiiiminiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiimiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii mi niiiiiu iiiimimiiimimiimmiiimiiiiiiiimiiiimiinmimi NA GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU V LJUBLJANI Dan Furlani je-Julijske krajine na mednarodnem sejmu Alpe-Adria Tiskovna konferenca odbornika za promet in zadružništvo Va-riisca - Prisotno večje gospodarsko odposlanstvo iz naše dežele Na 12 mednarodnem sejmu Alpe Adria na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je bil včeraj «dan Furlanije - Julijske krajine*. Naša dežela je namreč letos desetič prisotna na tej prireditvi, ki je na stala kot vzorčna razstava treh sosednih dežel, ki se stikajo na zemljepisnem območju med Alpami in Jadranskim morjem (Slovenije. Furlanije - Julijske krajine in avstrijske Koroške), danes pa se čedalje bolj uveljavlja kot sejemski prikaz širšega mednarodnega prostora. Ne letošnjem sejmu je prisotnih kar 249 razstavljavcev iz 10 evropskih držav in iz Severne Amerike. Glavno težo imajo domača podjetja, na drugem mestu pa so razstavljavci iz naše dežele. Deželno združenje trgovinskih zbornic je pripravilo običajno kolektivno razstavo izdelkov iz Furlanije-Julij-ske krajine, med katerimi, prevladujejo izdelki precizne mehanike. Kakor omenjeno, je vsakoletni sejem Alpe Adria že povsem pre-rastel nekdanji--okvir- gospodarske prireditve treh sosednih dežel. Ta osnovni okvir je še viden, saj je Deželni tajnik KPI Cuffaro je, del razstave namenjen prav pri-osrednji del svojega govora osre- kazu izdelkov iz omenjenih treh dotočil na kritiko deželne uprave,1 dežel med Alpami in morjem. Tudi amiuuiiifmiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiimuiiiiiiiimiiuiiHiuii.iiimmiiimimiiimimiiimim PO OBJAVI ODLOKA O RAZPISU VOLITEV JUTRI BODO UREDILI USTREZNE VOLILNE URADE PSI prične jutri pobirati podpise za predlo-žitev kandidatne liste - Kandidatna lista KD V včerajšnji (12.) številki Uradnega vestnika dežele Furlanije -Julijske krajine je objavljen odlok predsednika deželnega odbora Ber-zantija, ki določa časovni razpored dogodkov v zvezi s skorajšnjimi deželnimi volitvami. Volitve bodo — kakor smo svoj čas že napovedali — v nedeljo, 17. in v ponedeljek, 18. junija, prva seja novoizvoljenega deželnega sveta pa bo v Trstu 7. julija letos. Deželnih svetovalcev bo tudi v tretji mandatni dobi 61, in sicer bodo posamezna volilna okrožja prispevala naslednje število izvoljenih kandidatov: Trst 15, Gorica 7, Videm 21, Tolmeč 5 (6) in Por-denon 14 (13). Število svetovalcev po zakonu določa na podlagi podatkov o številu prisotnega rezi-dentnega prebivalstva, in sicer praviloma v razmerju 1 svetovalec na vsakih 20.000 prebivalcev. Prišlo je do izpremembe tako, da je v Pordenonu eden več, v Tolmeču pa eden izvoljen manj. Jutri bodo uredili osrednji deželni in okrožen volilne urade pri sodiščih v Trstu, Gorici, Vidmu, Pordenonu in Tolmeču. V osrednjem volilnem uradu bodo jutri tudi vložili volilne znake. Pokrajinsko tajništvo PSI je sporočilo, da bodo jutri, 17. t.m. pričeli pobirati podpise za kandidatno listo za deželne volitve na sedežu v Ul. Pantaleone 7 od 16. do 20. ure, v petek bodo podpise po birali v mestnem sedežu v Ul. Mazzini 32 od 17. do 20. ure, kjer bodo pobiranje podpisov tudi končali v soboto od 16. do 19. ure. Pokrajinska komisija KD je končala z delom in odobrila naslednjo kandidatno listo, ki ji načeluje tajnik federacije Sergio Coloni, ostali kandidati pa so navedeni po a becednem vrstnem redu: Mario Biancorosso, Mario Del Conte, Tul-lio Gombač, Luigi Masutto, Dino Nodari, Piero Parentin, Mario Pe-corari, Amelia Postogna, Angelo Ritossa, Anita Slatti, Nereo Stop-per, Elio Taffaro, Giorgio Tombesi, Arturo Vigini. Kot je razvidno, ne kandidirata dosedanja deželna svetovalca Iorezno Colautti in Nico lo Ramani. Pokrajinska federacija PSDI je sinoči objavila naslednjo kandidat načelujeta Giuseppe Dulci in Mario Berce, naslednji kandidati pa so po abecednem redu: Sergio An-dreuzzi, Enrico Borsatti, Carlo Cod-pola, Bibbiano Čorbo, Giorgio Del Sabato, Palmira Drigo por. Gomi-sel, Antonio Filograna, Giuliano Gambel - Benussi, Gastone Lettis, Giovanni Loisi, Sergio Muran, Gio-vanni Rossetto in Giuliano Rovati. devizni kontingenti so še v veljavi in znašajo za letošnji sejem 2.400 milijonov lir v vsaki smeri med Jugoslavijo in Italijo ter 16 milijonov šilingov, prav tako v vsaki smeri, med Jugoslavijo in Avstrijo. Izven tega okvira so se razširila druga razstavna področje, ki zajemajo industrijske in obrtniške izdelke, orodje in naprave za razne gospe brske dejavnosti. V tej zvezi naj omenimo še posebno razstavo z naslovom «Naredi si sam», ki zajema celo vrsto orodja in pripomočkov za iznajdljive ljudi, ki si v stanovanju, na vrtu ali v domači delavnici znajo pomagati sami, ne da bi se morali za vsako malenkost zateči k raznim izvedencem, obrtnikom in podobno. Včerajšnjega deželnega dne na Gospodarskem razstavišču se je udeležilo večje gospodarsko odposlanstvo iz Furlanije-.- Julijske krajine; ki ga je vodil deželni odbornik za promet in zadružništvo S. Varisco in v katerem so bili predstavniki.. štirih...trgovinskih zbornic iz naše dežele, jugoslovanski generalni konzul v Trstu B. Trampuž, predsednik tržaške delegacije italijansko - jugoslovanske zbornice dr. Latcovich, predstavnik Neodvisne ustanove za tržaško luko Di Bar-ba, številni časnikarji in razstav- me porazdelila pokrajinska turistična ustanova iz Trsta. Kolesarji bodo startali 10. junija iz Auronza in bo- do med 16. in 17 uro v Trstu. Predse J # SZDL Rifejčič se is sestal z deželrrn tajnikom PSDI Lonzo Pokrajinski kongres mladinske federacije PSI Včeraj se je končal pokrajinski kongres mladinske federacije PSI, na katerem je pokrajinski tajnik Casadei govoril o vlogi mladih socialistov v krajevnem političnem življenju in o zaključkih vsedržavnega kongresa v Benetkah. Med razpravo so obravnavali krajevni politični položaj tudi iz vidika deželnih volitev, vprašanja šolstva in delavska vprašanja. Še posebej so z zanimanjem govorili o perečih vprašanjih slovenske manjšine in o konkretnih u-krepih v tej zvezi ter o enotnosti demokratičnih levih sil. Po razpravi, v katero je posegel tudi pokrajinski tajnik stranke Ghersi, so bili izvoljeni naslednji člani novega pokrajinskega odbora mladinske federacije PSI: Giorgio Casadei, Gianfranco Carbone, Gianni Decieva, Clara Banterle, Gianni Maione, Gianni Ventura, Luciana Tarzin, Gianfranco Sgub-bi, Michele Simonis, Enzo Kermol in Duilio Cosatto. Avtobusno postajo bodo delno obnovili UUJCl V liO. --------- listo za deželne volitve: listi I nočnih urah. Deželni odbor je na zadnji seji na predlog odbornika za promet Va-risca nakazal tržaškemu občinskemu podjetju Acegat 10 milijonov lir za izredna popravila na glavni avtobusni postaji. V stavbi na Trgu Liberta bodo obnovili ogrevalno napravo, ki bo po novem na plin. pre uredili čakalnico za potnike, pre pleskali stavbo, itd. Da ne bi zavrli prometa bodo večino del opravili v ljavci iz štirih pokrajin naše dežele. V tej zvezi velja pripomniti, da je letos prisotnih na Alpe Adria zlasti mnogo tržaških podjetnikov, medtem ko prevladujejo pri kolektivni razstavi deželnega združenja trgovinskih zbornic proizvajalci iz videmske pokrajine. Popoldne je bila na razstavišču tiskovna konferenca, na kateri je deželni odbornik Varisco po ogledu sejma naglasil, da ima ponoven nastop naše dežele na sejmu namen ,da bi še bolj pospešil blagovno menjavo med sosednimi deželami in sploh med Italijo in Jugoslavijo. Slovenija in Furlanija-Julijska krajina sta se že močno zbližali, še bolj pa se bosta morali v prihodnje, saj sta obe zajeti v tisto zemljepisno po 'ročje, ki mora izvajati tako imenovano vlogo mostu med srednjo in vzhodno Evropo na eni ter Sredozemljem in afriškimi ter azijskimi deželami na drugi strani. Odbornik Varisco je nato tudi na željo prisotnih časnikarjev podrobneje orisal načrte glede okrepitve prometnih zvez med Furla-nijo-Julijsko krajino ter Slovenijo in Avstrijo ter se pri tem zadržal zlasti ob tovornih postajališčih, novih cestah, letalskih progah med našo deželo in Jugoslavijo, itd.. Pomen sodelovanja med sosednimi deželami na gospodarskem in drugih področjih sta poudarila tudi direktor Gospodarskega razstavišča K. Kušar in predsednik videmske trgovinske zbornice prof. Marango-ne. Sledil je sprejem, ki so se ga udeležili tudi podpredsednik izvršnega sveta SRS R. Čačinovič, član predsedstva Z. Krvina, načelnik odseka za zunanje zadeve M. Košin, načelnik protokolarnega urada G. Kranjc in predsednik gospodarskega zbora skupščine A. Bole. Lovriha in Godnič o pravicah Slovencev Slovenska deželna svetovalca in ponovna kandidata na listi KPI Dušan Lovriha in Jan Godnič bosta danes govorila na javni razpravi na sedežu na Trgu Stare mitnice št. 11/n na temo «Pravice slovenske manjšine v deželi in stališča KPI». Razpravo prireja krožek za socialna in politična proučevanja «Pinko Tomažič*. Ob 12.15 bo na volilnem zborova nju KPI pred tovarno IRET govori! Claudio Tonel o «gospodarskem položaju in delavskih bojih v zvezi z deželnimi volitvami*. Predsednik RK SZDL Slovenije Mitja Ribičič se je v ponedeljek, 14. maja srečaj z deželnim sekretarjem za Furlanijo - Julijsko krajino italijanske socialdemokratske stranke Lucio Lonzom. Sodelovala sta član deželnega vodstva PSDI Giorgio Cesare in predsednik Komisije' za manjšitlšW'"ih ižšeijenska vprašanja pri RK SZDLS Jože Hartman. V pogovoru, ki pomeni nadaljevanje'tvornih' odnosov' 'med SZDL in PSDI, sta obe strani izmenjali informacijo o mednarodnih in notranjepolitičnih vprašanjih. Dogovorjeno je bilo, da se tudi v prihodnje podobni stiki nadaljujejo. syja, Schuberta in Chopina, ji je bila baletna dejavnost manj znana. Včerajšnji popoldan pa je dokazal, da se lahko tudi na tem področju dosežejo z marljivostjo pomembni dosežki. Pod spretnim in požrtvovalnim vodstvom voditeljice Selme Micheluzzijeve, ki je tudi koreografsko pripravila včerajšnji nastop, so mlade baletke, kljub rahli in opravičljivi začetniški negotovosti pokazale zadovoljivo ritmično skladnost. V prvem delu sporeda so izmenično nastopili nekateri gojenci Glasbene matice ter baletke. Od mladih glasbenikov so se občinstvu predstavili Tatjana Blokar, ki je m klavirju izvajala Bachov Menuet in Polonezo. Nidja Sivitz (klavir) je zaigrala Debusspjevo «Serenade of the Doll» in «Ples snežink», Miran Košuta (klarinet) je ob klavirski spremljavi Savice Malalan izvajal Vackepevo «Elegi-jo in ples», Stojan Kuret (klavir) Schubertov «1 mprovviso», Tomaž Simčič (klavir), ki je na nedavnem republiškem tekmovanju glasbenih šol v Ljubljani prejel pohvalo za najboljšo izvedbo dela slovenskega skladatelja, se je včeraj predstavil s Chopinovim «Valčkom v h - molu». Nastopil je tudi mladi kitarist Igor Starc s Carullije-vo «Uverturo», glasbeni del sporeda pa sta zaključila Tea Košuta (klavir) s Chopinovim rNoctur-nom» in Igor Kuret (violina) s’ Corellijevo «Follio». Med enim glasbenim nastopom in drugim so nastopile mlade baletke Dajdi Sancin, Darja Sancin, Dabijela žetko, Elena Clari, Emanuela Galiussi, Lara Jogan, Sabina Brocchi, Sara Vmari, Sara Zobec, Tamara Cetin, Valentina Ličen, Valentina Počkaj, Susy Kranjec, Barbara Čampam, Beti Rossi, Danijela Brisa, Melita Valli, Tanja Kuret, Sandra Montamri, Elena Počkaj, Irem Zubalič, Jasna Corrado, Norma Zoch, Tanja Vekiet, Tamara Pahor, Mojca Švab. Eriča Košuta, Patricija Cer-necca V samostojnih točkah so nastopile Tanja Kuret, Danijela Birsa, Barbara Čampam, Sandra Montanari in Beti Bossi. V drugem delu sporeda so nastopile izključno baletke s Chopinovimi valčki. Celotm baletna skupina se je m koncu predstavila občinstvu z «Gran finalom» Čajkovskega, ki je požel še poseben aplavz. . V( • Problematika naše šole, kot ena bistvenih komponent naše družbeno - kulturne usode, je bila predmet zanimive razprave, ki je bila sinoči v Gregorčičevi dvorani v okviru tradicionalnih torkovih večerov Slovenskega kluba. Glavni poročevalci so bili predstavnik slovenskih šolnikov prof. Egidij Košuta, predstavnik odbora staršev dr. Stanko Oblak in predstavnica dijakov Rada Sosič, dijakinja Trgovskega tehničnega zavoda. Zaradi pozn- ure in glede m zanimivost razprave bomo o sinočnji okrogli mizi obširneje poročali v prihodnji številki. Članski sestanek Sindikata slovenske šole Odbor Sindikata vabi na .članski sestanek, ki bo danes'/'T6T'maja ob 18. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9. Na sestanku bo razprava o vzrokih za stavke, ki jih napovedujejo šolski sindikati. iiimiHiiriiiiiuiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiHuiiiiuiiiiiiiimmiiiuiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiu Sporočilo za javno objavo Prosto kolka v smislu zakona št. 1149 z dne 21.11.1967; Sporočilo za javno objavo v smislu čl. 150 zakonika o civilnem postopniku. Predsednik tržaškega tribunala je z dekretom z dne 26.4.1973 izdal dovoljenje za sporočilo za javno objavo sledečega odloka: «Prefekt tržaške pokrajine — oddelek za gospodarska vprašanja — Pr. n. E/l - 1.7/C/4 - 8031/71, potem ko je minister za javna dela z dekretom št. 2023/OR z dne 20.7.1971 dovolil gradnjo in upravo elektrovoda za 220 KV od Padrič do hriba Monte dei Pini; (omissis) odloča: Na spodaj navedenih zemljiščih, ki so last omenjenih podjetij, se ustanavlja služnost elektrovoda in dovoljuje prehod v korist ENEL -CPCIE - Servizio Iinee Venezia: 1. Maria Gherghich pok. Antonio por. Gherghich z 12/72, Antonia Gherghich pok. Antonio por. Malalan z 12/72, Maria Margarit od Petra s 472, Ermida Margarit od Petra s 4/72, A.ureiio Margarit od Petra s 4/72, Gregori Giu-stina «Gherghich» pok. Antonio s 36/72 — P.T. 110 — p.c. 691 v Padričah; Odškodnina L. 17.109. — Obresti L. 4.078. — Skupaj L. 21.187 (enaindvajsettisočstose-deminosemdeset lir — blagajniški nalog DD.PP. št. 74 z dne 2.3.73); 2. Milcovich Carlo od Antona z 1/2, Milkovič Felice pok. Giovanni - Maria, Milkovič Vladimiro pok. Giovanni - Maria z 1/4 vsak — P.T. 541 c.t. 1° p.c. 629 iz Gro pade; Odškodnina L. 2.998. — Obresti L. 715. — Skupaj L. 3.713 (tritisočsedemstotrinajst lir — blagajniški nalog DD.PP. št. 75 dne 2 3.73); 3. Antonio Muzina pok. Matteo z 1/2, Berce Jakob od Ivana z 1/2, p.t. 555 c.p. 1° — p.c. 608 v Gropadi; Odškodnina L. 60 (šestdeset lir — blagajniški nalog DD.PP. št. 76 dne 2.3.73); 4. Giorgio in Antonio Kral pok. Giorgio pok. Mattia pok. Stefano, p.t. 561, c.t. 1°, p.c. 603, P.T. 557 ct 1°, p.c. 607 iz Gropade; Odškodnina L. 2.910 — Obresti L. 693. — Skupaj L. 3.603 (tritisoč-šeststotri lir — blagajniški nalog DD.PP št. 77 z dne 2.3.73); Deželni odbor je nakazal 10 mi ; lijonov lir za delno kritje stroškov | prehoda 56. italijanske kolesarske ■ dirke «Giro d’Italia» čez naše pod-* ročje Sredstva bo organizatorjem tek- 5. Jakob Brce od Ivana — P.T. 1560 c.t. 1° p.c. 604 iz Gropade — i Odškodnina L. 540. — Obresti L. 1129. -• Skupaj L. 669 (šeststodevet-inšestdeset lir — blagajniški nalog DDPP št. 78 z dne 2.3.73): 6. Cattarina žena Matteo Chiuck , roj. Chiuck qm Simone — P.T. 1559 c.t 1° p.c. 605 c.c. Gropada; Odškodnina L. 672. — Obresti L. 161. -.- Skupaj L. 833 (osemstotri-intrideset lir — blagajniški nalog DD.PP. št. 79 z dne 2.3.73); 7. Lovrec Kralj pok. Andreja — P.T. 558 c.t. 1° p.c. 606 c.c. Gropada; — Odškodnina L. 1.020. -Obresti L. 244. — Skupaj L. I. 264 (tisočdvestoštiriinšestdeset lir — blagajniški nalog DD.PP. št. 80 z dne 2.3.73); 8. Giustina Versa roj. Calzi — P.T. 564 c.t. 1° p.c. 595 c.c. Gropada -- Odškodnina L. 9.124. - Obresti L. 2.176. — Skupaj L. 1L300 (enajsttisočtristo — blagajniški nalog DD.PP. št. 89 z dne 6.3.73); 9. Josip Kalc pok. Blaža — P.T. 667 c.t. 1° p.c. 480/5 c.c. Gropada; —■ Odškodnina L. 547. — Obresti L. 131. — Skupaj L. 678 (šeststooseminsedemdeset lir — blagajniški nalog DD.PP. št. 81 z dne 2.3.73); 10. Alojzij Križmančič pok. Valentina — P.T. 73 c.t. 1° p.c. 480/1 (del) in P.T. 396 p.c. 481 482 - 483 (VII) c.c. Gropada; Odškodnina L. 2.362. — Obresti L. 563. — Skupaj L. 2.925 (dvatisoč-devetstopetindvajset — blagajniški nalog št. 82 z dne 2.3.73); 11. Bortolo Sossich pok. Michele z 1/3, Loreozo Milcovich qm. Egidio qm. Giovanni z 1/3, Gia-como Crismancich pok. Simone z 1/3 — P.T. 72 p.c. 473/2 (prej 473) c.c. Gropada; Odškodnina L. 282. — Obresti L. 67. — Skupaj L. 349 (tristodevetinštirideset lir — blagajniški nalog DD.PP. št. 83 z dne 2.3.73); 12. Michele Kalz pok. Mattia pok. Luka pok. Giovanni - Maria — P.T. 80 c.t. 1° p.c. 471/2 (del) c.c. Gropada; Odškodnina L. 9.346. — Obresti L. 2.228. — Skupaj L. II. 574 (enajsttisočpetstoštiriinsedem-deset lir - blagajniški nalog DD. PP. št. 84 z dne 2.3.73); 13. Kalz Lorenzo, Giovanni, Matteo, Giacomo in Giusto pok. Roc-co z 1/5 vsak — P.T. 753 c.t. 1° p.c. 249/5 c.c. Gropada; Odškodnina L. 170. - Obresti L. 41. -Skupaj L. 211 (dvestoenajst lir — blagajniški nalog DD.PP št. 85 z dne 2.3.73); 14. Kalz Antonio, Apollonia in Giovanni pok. Andrea z 1/3 vsak — P.T. 754 c.t. 1° p.c. 249/6 c.c. Gropada: Odškodnina L. 161 - Obresti L. 39. - Skupaj L. 200 (dvesto lir — blagajniški nalog DD.PP št. 86 z dne 2.3.73); (omissis) Trst, 10. marca 1973 STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst Ivan Pregelj TOLMINCI po dramatizaciji Mitje Mejaka za Stalno slovensko gledališče Driredil Filibert Benedetič Scena: Klavdij Palčič Kostumi: Anja Dolenc Glasba: Marijan Gabrijelčič Asistent režije: Mario Uršič Režija: JOŽE BABIČ Koreografska postavitev alegorije: Selma Micheluzzi Korepetitor: Ignacij Ota Danes, 16. t.m. ob 16. ura za ABONMA RED G IN H; Jutri, 17. t.m. ob 16. uri za ABONMA RED J; V petek, 18. t.m. ob 17. uri IZVEN ABONMAJA; V soboto, 19. t.m. ob 20. uri IZVEN ABONMAJA. GRUPA U in KASTA v nedeljo, 20. t. m. izlet z avtobusom na PRVO SPOMLADANSKO SREČANJE Z BENEČANI IN SLIKARSKI EX TEMPORE V SORŽENTI (Glej pod «IZLETI») NASA POMLAD revija otroških in mladinskih zborov V' Kulturnem domu v Trstu (Ulica Petronio 4) v nedeljo, 20. maja 1973 ob 17. uri Prireditelji: Slovenska prosvetna zveza Združenje pevskih zborov Primorske Glasbena matica Trst Gledališča VERIM V petek in v soboto bo v gl * lišču Verdi simfonični koncert, rega glavna točka bo DonizzetttJ «Requiem», ki ga je napisal v min V. Bellinija. V solističnih gah bodo nastopili Silvana Ghe Mirna Pecile, Armando Moretti lessandro Cassis in Eftimio Mic poulos. V prvem delu pa bo or ■kestef Gia»' gledališča Verdi pod vodstvom . andree Gavazzonija izvajal Lo03 MLADINSKI KROŽEK Trst Ulica Ginnastica št. 72 priredi danes, 16. t.m. ob 20. uri v svojih prostorih v Ul. Ginnastica 72, okroglo mizo o problemih slovenske šole. Sodelujeta prof. Franc Škerlj in prof. Elza Antonac. jev «Concerto grosso». . de. Vstopnice so na razpolago pB dališki blagajni (tel. 31-948). ODBOR ŠOLA-GLEDALIŠČE Kulturni dom Vas vljudno vabi na AKADEMIJO SLOVENSKIH NIŽJIH SREDNJIH ŠOL NA TRŽAŠKEM ki bo v torek, 22. maja 1973 ob 17. uri Izleti GRUPA U in KASTA organizirata v nedeljo, 20. t.m. izlet z avtobusom v Soržento v Beneški Sloveniji na prvo spomladansko srečanje z beneškimi Slovenci in na slikarski ex tempore. Cena 1500 lir, vpisovanje od 18.30 dalje v Tržaški knjigami do 17. t.m. Odhod ob 8. uri izpred sod-nijske palače. Vljudno vabljeni vsi, ne le slikarji! ŠD Breg priredi ob priliki Kmečke nhceti v Ljubljani, 26. maja 1973, izlet. SAG g*, Predstave Slovenskega amaters e gledališča v Trstu: ,« < V nedeljo, 20. maja ob 1 ■ ^ Ljudskem domu v Trebčah: A1 ■ Leokum: »Sovražnika?*, dramska V sredo, 23. maja ob 19.30 nje na XVI. srečanju gledališči pin Slovenije v Kočevju: Jože ? šek «Povečevalno steklo«, t3 treh delih. Kino «La Cappella Underground« Pre^tr-danes ob 19. in 21. uri: gret Explosion! «Ciao, Ciao 063) Gffc Sidneya. Igrajo: Ann Margren (Bye, bye Birdie, 1963) 063) ^pjc* ____Margret. ^ Van Dyke. Barvni film, F*®1 predvajali v italijanščini. Nazionale 16.30 «Criminal ^a3e>i'm0ndC' ni film. Igra Jean Paul Be Excelsior 16.30-22.15 «Malii3»; ^ ni film. Laura Antonelli, 1 mont, Lilla Brignone. PreP° mladini pod 18. letom. .jeU». Grattacielo 16.30 «La femme en ^ Barvni film. Michael Piccok n Massari. j2.ll> Fenice 15.00 - 17.15 - 19-45 ' aVa-«Fuggivano, si amavano, SP gte-no e uccidevano — Getawa! • ^ ve McQueen in Ali MacGra • ve ivic^iueen in n.11 m«—- . povedano mladini pod 14- e, daDa Eden 16.30 «Quando Marta u« Gade. tomba». Barvni film. Ana'13 Evvelin Stewart, Annalisa Prepovedano mladini pod ' / Včeraj-danes Danes, SREDA, 16. maja JANEZ NEP. Sonce vzide ob 4.33 in zatone ob 19.30 — Dolžina dneva 14.57 — Luna vzide ob 19.13 in zatone ob 3.40. Jutri, ČETRTEK,u'17. maja MOJCA Vreme včeraj: najvišja temperatura 21.5 stopinje, najnižja 14, ob 19. uri 18.2, zračni pritisk 1017 ustaljen, veter 7 km severni, vlaga 64 odst., nebo 4 desetinke pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 15.2 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 14. maja 1973 se je v Trstu rodilo 17 otrok, umrlo pa je 13 oseb. UMRLI SO: 85-letna Italia Brusini vd. Castellani, 71-Ietna Pierina Cer-kvenic por. Padovan, 92-letna Ada Furlani vd. Pozzo-Balbi, 74-letna Ste-fania Giovi vd. Strain, 75-letni Giuseppe Lupini, 59-letni Aldo Geretto, 73-Ietni Italo Pozzecco, 79-letna Albina Marcuzzi por. Borgnolutti, 80-let-na Rosa Benvenuti vd. Benvenuti, 51-letni Bruno Benci, 69-letni Ruggero Denin, 35-letni Sergio Prodan, 17-let-na Paola Padovani. Dne 15. maja 1973 so se rodili 3 otroci, umrlo pa je 12 oseb. UMRLI SO: 63-letna Clotilde Siro-vich por. Zanor, 69-letna Olga Al-mann vd. Fantoma, 84-letm Egidio Reverberi, 66-letni Giovanni Savarin 67-letna Margherita Maule vd. Mona co, 70-letni Mario Guštini, 62-letni Dino Sartori. 67-letni Giovanni Guglia nich, 71-letni Dante Viotto, 76-letna Antonia Comparich por. De Valenti-nis, 47-letni Francesco Moschik, 82-letna Giovanna Coloni. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Al Lloyd, Ul. Orologio 6 — Ul. Diaz 2; AUa Salute, Ul. Giulia 1; Picciola. Ul. Oriani 2; Vemari, Trg Valmaura 11. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Alla Basihca, Ul. S. Giusto 1; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Alla Giustizia, Trg Liberta 6; Testa d’Oro, Ul. Mazzini 43. Za namestnika prefekta regenta podpisan: A. (podpisan odv. Giovanni Zigante) Izleti 4UR0RE* V soboto, 26. maja avtobusni izlet v Ljubljano na Kmečko ohcet» združen z izletom na Bled. Cena 6.000 lir. Od 31. maja do 3. junija izlet v Zadar — Šibenik na slapove Krke ter v Rimini — San Marino. Cena 38.000 lir. 2. in 3. junija izlet v Velenje — Rogaško slatino — Ptuj — Maribor in na Pohorje Cena 14.000 lir. Vsak ponedeljek potovanje z letalom v Palmo de Mallorca z osemdnevnim bivanjem. Ce na od 58.000 lir dalje Obveščamo tudi, da je še nekaj prostih mest za potova nje v Palma de Mallorca od 28. maja do 4. junija. Cena 63.000 lir. Informacije in rezervacije pri potovalnem uradu «Auro-ra», Ulica Cicerone 4, telefon 29243. Slovensko planinsko društvo organizira v nedeljo, 27. maja izlet na Nanos ob priliki 80-letnice Planinske zveze Slovenije. Slavje priredi Planinsko društvo Vipava za primorski meddruštveni odbor. Zbirališče z osebnimi avtomobili v Vipavi na trgu ob 7.30 zjutraj. športno društvo »Breg« priredi ob priložnosti «Kmečke ohceti» v Ljubljani v soboto, 26. maja t.l. izlet na eno izmed največjih folklornih prireditev na svetu. Vpisujejo vaški zastopniki: Boljunec — Boris Mihalič, Dolina — Peter štranj, Boršt — Franko in Edvin Rapotec, Ricmanje — Hilarij Clej, Donijo — Jordan JCrfdj, Iz tehničnih razlogov se bo vpisovanje zaključilo en teden in pol prej, t.j. v četrtek, 17. maja letos. Udeležite se! Ne bo vam žal. SPDT organizira, dne 2. in 3. junija 1973 izlet na Stol. Avtobus bo odpeljal iz Trsta (kraj in ura bosta naknadno javljena) na Ljubelj. Iz Ljubelja vzpon čez Zelenico na Stol (2236 m). Prenočišče v Prešernovi koči. Drugi dan sestop po grebenu na Dom Pristava. Za neplaninee pa ogled Vintgarja in prenočišče v Radovljici. Vpisovanje pri Norči v Ul. Geppa 9, od danes, 16. t.m. dalje Prosveta Ob 50-letnici M.d. «Prosveta» — Opčine priredi SPD «Tabor» — Opčine — Mladinski oder — v soboto, 19. t.m. ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah ponovitev K. Brenkova «Igra o bogatinu in zdravilnem kamnu*. Režija prof. I. Artač. Vljudno vabljeni!. PD Ivan Grbec v Skednju priredi jutri, 17. t.m. ob 20.30 predstavo celovečernega filma »Čile«. Avtor filma Aljoša Žerjal je namenil prvo izvedbo svojemu rojstnemu kraju. Vljudno vabljeni! Prispevki Za sobotno uspelo Cankarjevo proslavo daruje Gigi Hrovatin 5000 lir za prosvetno društvo «Ivan Cankar*. Iz istega razloga daruje Mario Magajna 5000 lir za prosvetno društvo «Ivan Cankar*. Jrrepoveaano rmaaim pu** , Ritz 16.30 «Quel maledetto «. ^ Rio Grande Express». BarV John Wayne in Rod Taylor- Aurora 16.30 «Vogliamo jlone .urora iv.ov «v ugnal Barvni film. Igra: Ugo Capitol 16.30 «1 giochi P«" pre 1’Aretino Pietro*. Barvni tj povedano mladini pod 18- Tab' Cristallo 16.30 «Aventuriero 3 a.v. d—riivv, Toan PaUJ ti*. Barvni film. Jean Pau' do in Stefania Sandrelli- UU Ul oiciaiud gjcuiurv.- gjv- Filodrammatico 16.30 «Linfe fjln1' co di Pinnesburg*. igtob1; CO Ul r-innesouiK*. ,o |e'u‘ . Prepovedano mladini pod ' se d* Moderno 16.30 «Awenture a® igra .uucrimj ru.uv vxxv v ---- . Robin Hood». Barvni ti Ralf Jenkins. . . fC3- Vittorio Veneto 16.30 «Masc mine*. Barvni film. Prep0 mladini pod 18. letom. tictie AbbaziA 16:00 «Le sette fjlu3 Ali Baba*.. Pustolovski, bar ^gl. rUL uaua-r. X uovviv.o— O441 Igrata Rod Flash in Bella Astra 16.30 «1 re del sole*- ^ : skl barvni film. Igra ,Y® va*’5* Ideale 16.00 «L’oro dei Barvni westem film. IS33 ge Ardisson in Linda Y®Ifrica3®’ Impero 16.30 «L’elefante Barvni film. Dokumenta*0 • Razstave V galeriji Kraške hiše r^Ve svoja dela s kraško tem®®d0 V-Cesar. Razstava bo odprta maja' taVija» V Tržaški knjigarni razs1^ m konca maja novejša 0,!ahert pejsaže in tihožitja ~ ^ man Vljudno vabljeni- ril V galeriji < osvjJ)0. vani in na njiju imajo velike^_^ grade in oljčne gaje. Obe sta v neposredni okolici Taran. .Vj. da na področjih, ki nista „zaW re(j-- Najnovejši urbanistični načrt b videva tod le zelene površine- ^ temu pa švedska ustanova n trj mogla nadaljevati z negovani ,vj in .oljk, pač pa bo morala P® ^ prodati, švedska akademija bo ^ reč lastnica gole zemlje, vse, ^ se na zemlji pridela, pa {- govi vdovi, 77-letni Terezi Tokrat bo švedska ustano' ^ n ■7Cfr»Hnvini Hnhilžl nekega italijanskega učnega uaujcmoncBu - RofK Markiz Luigi de Beaumont ^ je umrl sredi avgusta lam. v prebrali njegovo oporoko, se ^ Tarantu in tudi drugod P° veliko govorilo o tem. ^®tegriil vetnik je v zvezi s tern^P0 ^ na dan tudi zakon iz 1890. italij®1!’ ki dopušča kateremukoli skemu državljanu, da v taksw)roke-merih oporeka veljavnost °P“ Toda nihče ni uveljavljal e ^jgjilta kona in je torej s pravnega ^ oporoka popolnoma v redu, bjl prav v Tarantu trdijo, ua . 0 bo-njihov someščan Bonelli ve ...jna lie storil, če bi bil svojo e ^ j« pustil bolnišnici v Tarantu, potrebna popravil 80 let splitskega gledališča - , rt toČ"^e Pred osemdesetimi lem ^e-6. maja 1893, je tedanji zup sveča-sta Splita, dr. Gajo Bula'^ adbo-no otvoril novo gledališko ® eatr®-Ob tem jubileju splitskeg ^ fe-katerega zgradba je bl‘®žara, )e bruarja 1970 uničena od P sveča-bila v gledališkem foyeU ;n kub na seja gledališkega svet 0[,čine turno - prosvetnega sveta -teVilni Split, ki so se je uc*®leZ!,uiturne£a predstavniki javnega in življenja velU^ Zanimivo je, da so to £ne<9 gledališko stavbo v /ene ih f slogu splitski meščanr !5“oo0. takrat bilo nekaj nad gplit-gradili v skopih dveh ‘e .g natn' ski župan, dr. Gajo Bula,’ aPrl' reč temeljni kamen pd0"1 je noV° la 1891 (dve leti kasneje j ^„0 gledališko poslopje že bl -jvečjež odprto, a na odru tedaj tej sv®' teatra na Balkanu so o ašlcega čanosti prikazali delo pisca Dimitrija Demetreva ^fe\r V njem so nastopili elan škega gledališča. ;e nat Gledališko življenje s®eJkjnitva' z večjimi ali manjšimi Prtiču1 mi, zaradi finančnih j „rnefijer’ situacij, odvijalo vse d je p ga 13. februarja 1970, , k° ^ ičakUJ£ žar uničil. Javnost zd*:> P uraj^ da bodo stavbo v c času obnovili. KlSflEI V FILMSKIH KROŽKIH Ann Margret in Truffaut v La Cappella La Cappella Underground bo ta teden predvajala dva filma. Danes , v sredo, 16. t. m. ob 21.15 bo na sporedu ameriška glasbena komedija ' «Ciao, ciao, Birdie» (Bye, Bye, Birdie, 1963), s katero je zaslovela igralka švedskega izvora Ann - Margret. Poleg nje nastopata v filmu Dick Van Dyke in Janet Leigh. Režiser je George Sidney, ki se je večkrat izkazal v zabavnih spektaklih (podpisal je <~a. N03 ko tažanov, pa tudi nad barbarsko u-ničevalno silo, ki se je v stoletjih znašala nad njo. Navsezadnje se do danes nismo kaj prida spremenili, če smo takšnega barbarskega uničevanja še vedno sposobni in če smo se v njem celo izpopolnili. Nad vsemi temi ruševinami se na kakih 60 m visoki vzpetini, imenovani Birsa, kar pomeni utrjeno postojanko, dviga moderna katedrala sv. Alojzija, zgrajena leta 1890 v bizantinsko - arabskem slogu. V časih stare Kartagine je bila ha tem mestu vojaška utrdba, nato pa rimljansko svetišče. V bujnem zelenju palmovih nasadov, orjaških mimoz in vsakovrstnega cvetja pa se proti severu v smeri Saida skrivajo modeme in razkošne vile v značilni belo-modri barvi. Naše «ja-drolinijašice» v belih bluzah z napisom so še našle čas, da so se fotografirale s skupino pastirčkov, ki so pasli trop snežncteiih ovčk. Sidi-Eu-Said Toda Salernu se je mudilo in tudi čas, ki smo ga imeli na razpolago, je bil kratek. Kct piščeta za kokljo smo lovili njegov hiter korak in skušali ujeti vsako njegovo razlago, vmes pa še narediti kak po-roaj meter globoka la- ; snetek za spomin. Pred avtobusi si se moral včasih kar s silo otresti nadležnih prodajalcev spominkov, o-grlic, bobnov in drugega kiča. Pot nas je vodila mimo Burgi-bove rezidence, razkošne bele palače, ki jo obdaja velikanski park vse do obale. Razen stražarjev pred vhodnimi vrati ni bilo videti nobenih drugih varnostnih ukrepov. Sidi-Bu-Said je tipična tunizijska vasica, ki se s svojimi ozkimi C00* Poimenovali «La Goulet-jejo*‘A ga tako na splošno imenu-atah-J101 danes čeprav ima tudi PorJ*0 ime «Halk el — Ued». ki *«».■ «to — to je vrat ali je izliv. Od tega -s skladišči .^hv. Od tega zunanjega ti, s skladišči in žerja- S°v’eSa ” Tunisa in do nie" n°tranjega pristanišča u-havjjj. Grajena kanal in široka cesta preko «Tunizi jskega “SomJ ^ P3 ni nič drugega kot Kapitan Volarič z ženo med «kapitanovo večerjo« ®k°2jS, Prvi človeški stik je krat 'r°kracijo, ki pa vsaj Mačujpf .valuti, lahko v Tuniziji Srii'S *zključno s tunizijskimi šel . ----- j .j, pa vsaj to- dj° j01 bila nepotrebna. Na la-^4jvn tl?rnreč prišii predstavniki ti tuj»e nanke in začeli menjavala raji-N1140 v njihove dinarje. Nuje«1 . °d Malte, kjer lahko “oči f, ..ln plačuješ v kateri si- ■ mji .leš iarii '■j'4'" Ntof,', tleprav je ta menjalni VtHd;;r] aei sila počasi, je bil Nko e ni'jen. Sprejemali so , 'ov V.a'u‘° razen malteških • ceprav jmaj0 8^l°§t-g!h enako ' \ ■' [nnt. ®"o s.e niio opravljeno tudi to, i ' na 2 nebnimi avtobusi po-j'0,'eo °',led mesta in njegove S : s Kartagino, Sidi bu'Sai-ba Marso. uličicami vzpenja v breg, s kate- rega tik iznad morja dominira nad ko kupiš za en dinar to, kar so ti najprej hoteli prodati za 10 dinarjev. Prav na vrhu te glavne ulice vodi stopnišče v značilno tunizijsko - arabsko kavarno kjer ti ponudijo čaj s pinjami in «turško» kavo, id jo sproti pripravlja posta-ren v volneni saharski kaftan oblečen možakar. Še nekaj fotografij in filmskih posnetkov na stopnišču in hitro k avtobusom, pa skozi večje mesto na evrop vrednost kot 7 Vodu Nie Salem ji?0 s!LVa ®°jem avtobusu je bil >tU,rPahceri študent italijanske Nno Salem. Govoril je ko-foiCo f^čino in takoj je "'Sel. n • “a se spozna na svoj N , svoji domovini je g'o- fi2naaSm° HUbeznij0 in b°i?a- • -1 i-mcrjuvv svojini Nkah Ne iskal v italijanskih \Nekdo ^ dovtipni. Ko ga j{^ššaii -Jf družbe malce zlobno fc?, s; N nitii 110 dejal, da ni v lN*, kaplje tuje krvi. 15?bili 2a ed mesta smo si pri-sNanišči, Povratno vožnjo proti zat° so nas avtobu-Navne J pr°ti ruševinam sta-^.salemarta?ine- Tu ^ imel j-^bicj: Priložnost za pravo zjNalaJ jr,Sv°j.eSa zgodovinskega krbiivo i Pripovedoval je tako “»» »"- Kartagino so u-vjj> štetjpeaiCani leta 814 Pred v nJr ln se je kmalu raz-O ^bico velikanskega jpVed°je lo nl°nem nastanku pri-žiN^ke v 6nda' Na koncu tret- jejne leta 146 pred Dtv.Pufušii; j° j° Rimljani zažgali feUli s soljo" atal’ P0gorišče pa vitviZrastlaJ ;itda ae bl na njenih fin« je 1^,1 niti trava. Po obno-e’eta 48 našega štetja v^NperjjL davnih mest rimske- ^haht^andaii ^ta 439 50 1° za' r * ln sto let kasneje g^i-in Na 637 so jo zavzeli “mi® k"dotll" temeljitn"porušili, k let sea ej mševjne iz zad-J°„ si SceNe,ga stoletja. L e^h 2jri ek. ogleduje ostanke Ahi’ °SrevoiV-i. *n mogočnih obo-naprav v termah "catra ve!ikega rimskega 2°^igur;zn„!^ne mozaike z b°- „NCl. Piia, f. in še vrsto dru- b!?.nii svojff’ Se mora kljub da-bli-Nti al,odane Prirojeni brez-i'szC.e,tl staNS^' nad sijajem in civii" Rartegine in visoko zacijo nekdanjih Kar- Na stopnišču arabske kavarne v Sidu-Bu-Saidu krasnim zalivom in odpira čudovit razgled na Burgibovo palačo, Kartagino in Tunis v ozadju. Ulice so vzorno čiste in hiše, kot da bi jih vsako jutro znova pobelila roka skrbnega gospodarja in za okras potegnila ob okenskih in vratnih podbojih modro liso. Tu pa tam se skupina prisrčnih kodravih otrok zabava po svoje in v tipične bele rjuhe odete ženske z napol prekritimi obrazi hitijo, kot da bi se jim strašno mudilo, čeprav se po drugi strani obiskovalcu zdi, da čas, ki nas tako preganja v naši podivjani Evropi, za te ljudi ne pomeni ničesar. Sicer pa je na glavni ulici, ki vodi navkreber skozi yas, vedno zelo živahno, saj je Sidi -Bu-Said obvezen kraj za vsakega tujega turista in zato tudi ne manjka vsakovrstnih prodajaln, kjer lah- La Marsa, ki je tudi turistični ko-pališčni kraj in do koder sega področje Burgibove uradne rezidence, nato po drugi strani jezera mimo mednarodnega letališča nazaj proti Tunisu. Toda še pred samim povratkom v mesto nas je pot vodila mimo športnega parka z mestnim stadionom skozi sloviti park Bel-vedere, ki se razteza na površini 100 hektarjev. Prav pod najvišjo točko stoji Kubba, majhen paviljon s kupolo, ki je pravi biser tunizijske arhitekture. Ves paviljon s svojimi stropnimi loki in stebri je skoraj filigransko izrezljan iz živega kamna, čeprav se zdi, kot da bi vsa ta ornamentika bila iz mavca. Na sedanji kraj so ga prenesli leta 1901 iz kraja La Manu- Tunis — cvetlični park V blagih zavojih smo se s severne strani spustili v samo mestno srce — Medino ali staro mesto, ki se vzpenja vse do stare mestne trdnjave Kasbah, ki pa je danes skoraj popolnoma porušena. Tunis je verjetno še starejšega izvora kot Kartagina in morda celo eno najstarejših naselbin na Sredozemlju. Njegov razvoj pa se je dejansko začel po zadnjem po-rušenju Kartagine, ko so se vanj zatekli preživeli prebivalci in prvi višek dosegel od 13. do 16. stoletja pod vladarstvom Hafsidov. že takrat je Tunis štel kakih 100.000 prebivalcev. V 16. stoletju so se zanj potegovali Španci in Turki, ki so ga končno tudi zasedli. V 19. stoletju je mesto sprejelo veliko število evropskih priseljencev, zlasti Maltežanov in Italijanov ter Židov. Leta 1881 je postalo glavno mesto francoskega protektorata dokler ni sedanji predsednik Burgiba v nedavnem letu 1957 oklical neodvisno tunizijsko republiko. Žal tudi v Tunisu ni bilo časa za temeljitejši ogled številnih zanimivosti in zgodovinskih znamenitosti in našemu Salernu, ki se je medtem navadil že nekaj slovenskih besed, je bilo iskreno žal, da nam ni mogel nadrobneje pripovedovati o svoji deželi in o svojem mestu. Le bežno in kar iz avtobusa nam je zato pokazal «vrata Francije«, cerkev Sainte-Croix, veliko mošejo, iz 8. stoletja, arabsko palačo Dar Hussein in druge znamenitosti ter odpeljal naravnost v znamenite «suke», to je med ozke pokrite uličice, ki izvirajo še iz 13. stoletja in kjer so že stoletja nameščene prodajalne izdelkov domače obrti — skratka orientalski bazar. Izgubiti se v tem labirintu in vrvežu ni prav nič težko, in ko prideš spet na prosto, se ti kar vrti v glavi od kričanja vse vprek in vsiljivega ponujanja raznega kiča. Naš Salem se je ob tej priložnosti razen za inteligentnega vodiča izkazal tudi za dobrega trgovca, kar je sicer Tunizijcem v krvi. Pred vhodom v «suk» - bazar nam je dajal nasvete, kaj se nam splača kupiti. To je govoril s tako resnostjo, da smo mu kar verjeli, zlasti še, ko je dejal, da nas bo popeljal v trgovino z originalnimi tunizijskimi preprogami, ki je nekakšna državna zadruga, v kateri so cene fiksne in barantanje ni mogoče, izdelki pa zajamčeno pristni. No, potem se je izkazalo, da so izdelki res prekrasni, čeprav se je na tiste vozle težko spoznati, če nisi prav strokovnjak, da pa s cenami le ni bilo tako, kot je zatrjeval Salem. Tudi preproge, če si seveda imel denar, si lahko dobil namesto za 120 ali 150 tisoč lir, kolikor so zahtevali, tudi za 80 in še manj, če si znal biti dovolj potrpežljiv in ohraniti mirne živce, pa tudi lire so sprejeli, čeprav so nam trdili, da je to strogo prepovedano. Spričo ne- ba, kjer so ga tunizijski mojstri j navadne Salemove posredovalne vne- zgradili okrog leta 1800. Natakarji prinašajo štajerske fazane med «kapitauovo večerjo« j me pri barantanju tudi z drugi-i mi drobnejšimi izdelki je marsi-• komu bito jasno, da so vodiči povezani s to prodajalno in da imajo prav gotovo tudi kakšne odstotke od prodaj. To je pač trgovina in kdo bi jim zameril, če so tako spretni, da znajo naivne turiste prav pošteno ociganiti. Preden si se, ne brez težav, pre-ril skozi množico naših ljudi in drugih turistov ter prodajalcev na beli dan, si moral prestati pravo bombardiranje vsiljivih prodajalcev in če nisi znal biti dovolj odločen, si prišel k svojemu avtobusu otovorjen z bobni in bobniči pa ogrlicami in torbicami, kot se je zgodilo tudi kolegu Marjanu, ki si je nabral bobnov za cel orkester. Moral bi ga vprašati, če jih je srečno prinesel do Trsta, ali Pa se mu je zgodilo tako, kot gospe Elviri, ki se je komaj otresla vsiljivega fanta s tem, da ji je kar skozi okno prodal boben, pa ji je še v istem hipu padel na tla in se razbil. Bobni namreč niso bili leseni, temveč glinasti... Ko smo nazadnje pričakali še poslednje zamudnike, smo se z avtobusi vrnili v novo mesto, ki so mu urbanistično strukturo zasnovali še Francozi. Vožnja po ulicah novega dela mesta nam je odkrivala njegovo povsem evropsko lice z modernimi palačami razkošnih in drznih konstrukcij, kot da bi se vozil po Parizu ali kakem drugem evropskem velemestu. Pa vendar ima Tunis še nekaj več, kar mu daje čar eksotičnosti — krasne avenije, palmove drevorede in cvetje, povsod samo cvetje in cvetoče okrasno drevje. Takih intenzivnih, živih in močnih barv nisem videi še nikjer. Glavna avenija, ki prečka mesto, nosi ime po tunizijskem predsedniku Burgibi. Š'roka je 60 metrov in daje “prej vtis dolgega parka, kot pa glavne prometne žile, ki se iz starega dela mesta — Medine — izteka v smer Kartagine. In po njej se je iztekel tudi naš ogtod Tunisa in preerial nam je samb še povratek v La Goulette na našo «Istro», kajti za 17. n je bil najavljen odhod. Poslovili smo se od prijaznega in zgovornega Salerna in njegov na svidenje v slovenščini ni izzvenel samo kot vljudnost poklicnega vodiča, pač pa tudi kot iskrena želja. Kapitanova večerja S povratkom na ladjo se je povrnilo tudi «noimatoo» življenje naših izletnikov. Večerja z običajno bogatim menujem, po večerji družabnost v kavarni s plesom in raznimi igrami pozno v noč, čez dan sončenje na palubah. Ves čas na povratku nam je bilo morje izjemno naklonjeno in sam kapitan Volarič je zatrjeval, da je v tem letnem času tako morje skorajda izjemno. Naslednje jutro nas je na levi spet pozdravil zasneženi vrh Etne in na desni malteška obala, potem smo spet bili dolgo časa sami, kot na nežni beli lupini sredi morskega prostranstva. Za večer 2. maja je bila na programu poslovilna kapitanova večerja - spektakel, ki ga znajo na ladji zrežirati z vso sugestivnostjo in ki se ga udeleži tudi kapitan sam. Na omizjih so ob prihodu izletnikov že bila postavljena darila za vsakega izletnika, pepelnik za moške in lična majolkica za ženske, in zraven svečani jedilni list ter osebna kapitanova zahvala. Natakarji imajo slavnostne uniforme in celotno vzdušje diha v prazničnem razpoloženju. Vredno je povedati, kaj je bito na jedilnem listu: za začetek aperitiv, potem kaviar s toasti in maslom, jastog z majonezo, juha consomme, čevapčiči, garnirani štajerski fazani, lampijon «Dalmacija - Istra«, razni siri, sadje, kava, čaj itd., pa seveda odlična dalmatinska vina. Nekaj res lepega je režija serviranja, ko pride v dvorano kakih 40 natakarjev z visoko dvignjenimi pladnji in na njih fazani kot živi, ali pa ko ugasnejo v jedilnem salonu električne luči in se na visoko dvignjenih pladnjih natakarjev svetlikajo samo svečke lampi-jonov in mečejo po salonu očarljivo medlo svetlobo kot v «tisoč in eni noči«. Pravzaprav vsega tega niti ni mogoče ustrezno opisati, vse to je treba doživeti, da ti ostane v trajnem spominu. Razpoloženje naših izletnikov je bito res izredno in mislim, da se bedo še dolgo spominjali tega križarjenja, čeprav v tem trenutku niti še niso vedeli, da jih čaka še eno presenečen je, za katero se moramo vsi skupaj zahvekii izcedno prijaznemu in ustrežljivemu kapitanu Volariču. l!a Korču lo iz ven prog rama S kapitanom, ki se je še živo spominjal našega ooiska na Korčuli leta 1582 in nepczabmh doživetij z moreško itd., smo se na njegov predlog pogovarjali o možnosti morebitnega kratkega postanka na Korčuli Hotel je narediti uslugo našim ljudem, nad katerimi je bil nepopisno navdušen, saj je med drugim dejal, da bi vedno rad imd na krovu take vesele domače - 'uči, kot pa snobi-stične tujce. \\s pa je seveda bilo odvisno od morja in od ugodnega vetra, cb katerem bi «Istra» lahko pridobila nekaj dragocenih ur na predvidenem času. Imeli smo srečo in ko smo v zgodnjem jutru 3. maja zapluli med dalmatinske otoke je že bilo vsem jasno, da bomo pristali ob korču-lanski obali. Navdušenje med izletniki je bilo veliko, saj je vsaj polovica med njimi bila že na Korčuli in se še spominjala takratnih doživetij in prisrčnega sprejema. Sprejema z godbo in moreško tokrat sicer ni bilo, saj je bil naš prihod povsem improviziran, zato pa nas je na obali pričakal naš stari znanec odv. Američ, predsednik tamkajšnjega turističnega društva. Pozdravili smo se kot stari -• ri in prijatelji, nato pa se za dve uri razkropili po mestecu h si ogledovali njegove znamenite sti, med katerimi predvsem rojstno hišo Marka Pola in stolnico. Nekateri izletniki bolj žejne sorte so se zatožili tudi s steklenicami pristnega korčulanskega vina, ki je za naše pojme in za jugoslovanske še bolj, na Korčuli dokaj poceni. Vodič Salem med ruševinami Kartagine Pod oboki Kubbe Pristajalni mostiček je bil že dvignjen in ladja odmaknjena nekaj metrov od bankine, ko je pritekel od nekod še zadnji zamudnik. Potem smo zapluli mimo Hvara z njegovim starinskim mestecem in velikimi modernimi hotelskimi kompleksi in dalje proti istrski obali. Poslovilni koktajl Naše križarjenje se je bližalo koncu in z njim ura slovesa od naših gostiteljev, od posadke, oficirjev in komisarjev, ki so nam ves čas potovanja delali družbo, od kapitana, od bele lepe «Istre». Na palubi krme sredi sončnega popoldneva tlstra« v korčulanskein pristana V imenu Primorskega dnevnika sem imel prijetno dolžnost, da sera se na poslovilnem koktajlu, podobno kot na sprejemnem, zahvalil v imenu nas - prirediteljev in tudi v imenu izletnikov vseh, ki so prispevali svoj delež k tako lepemu uspehu našega tradicionalnega izleta: popadki, cficirjem in kapitanu «Istre», ladijskemu zdra\niku za njegovo skrb za naše zdravje, šefu strežbe in kuhinje za vzorno strežbo in cdhčno hrano, izletnikom za vzorno i, o in simpatično družbo, tov. Krausu za požrtvovalno, tako rekoč brezhibno organizacijsko izvedbo, skratka vsem, ki smo v (eh šeCh dneh bili en sam simpa .on kcl. .čiv. Govoril sem z mislijo vseh. ko sem nazadnje zaželel kapitanu, oficirjem in p~ f !ki, da bi z »Istro« tudi v bodice \arno in spretno, kot znajo — režah valove Jadrana in svetovnih morij v ponos jugoslovanske mornarice in tudi v zadovoljstvo nas, ki živimo izven meja matične domovine, toda v »srcih vedno in neločljivo z vami«. Besede zahvale je nato v imenu izletnikov izrekel še Dušan Košuta in izročil kapitanu Volariču in šefu-komisarju Cerligoju spominski listini, ki ju je izdelal naš vedno dobro razpoloženi in domiselni »bjon-do«. Nazadnje je povzel besedo še kapitan in se vidno ganjen zahvalil za izrečena priznanja in voščila ter pri tem še posebej poudaril, kako je uspeh kakega križarjanja v veliki meri odvisen tudi od izletnikov samih. »In če je to križarjenje u-speto še posebej lepo, potem je to tudi vaša zasluga — je dejal — in mi smo samo zadovoljni, če ste se na naši Istri počutili dobro in kot doma. Upam, da se bomo še srečah na naši ali na kateri drugi ladji naše mornarice in ponovno preživljali skupno take nepozabne dneve«. Dvignili smo čaše in si nazdravili z mislijo in čustvi še vedno čvrsto zasidranimi v komaj preživelih dneh, z željami pa morda že v pričakovanju ponovitve takega križarjenja. Na Korčuli smo zaman iskali po trgovinah spominski album, ki bi ga s podpisi vseh izletnikov poklonili kapitanu. Iz zadrege nas je rešil sam, ko nam je ponudil svoj osebni spominski album. Vanj smo mu napisali zahvalno posvetilo v imenu 315 udeležencev izleta, v naša srca pa si je vsak od nas zapisal nepozaben spomin na vse, kar smo lepega doživljali na «Istri». Naj gre na koncu tega zapisa, ki je gotovo le skromen poskus povzetka vsega doživetega, še enkrat v imenu uredništva »Primorskega dnevnika« zahvala vsem našim izletnikom in naše opravičilo za morebitne pomanjkljivosti, obenem pa tudi naša želja, da bi s «Primorskim dnevnikom« še potovali zdravi, veseli in zadovoljni JOŽE KOREN ŠPORT ŠPORT ŠPORT a: IZIDI Cagliari — Torino 1:0 Fiorentina — Atalanta 4:0 Juventus — Inter 2:1 Vicenza — Ternana 1:0 Lazio — Verona 2:1 Milan — Bologna 3:1 Palermo — Roma 1:1 Sampdoria — Napoli 1:1 LESTVICA: Milan 44, Juventus, in Lazio 43, Fiorentina 37, Inter 35, Torino 31, Bologna in Caglia-ri 29, Napoli 26, Roma, Verona in Atalanta 24, Sampdoria in Vi-cenza 22, Palermo 16, Ternana 15. PARI PRIHODNJEGA (zadnjega) KOLA: Atalanta — Vicenza, Bologna — Cagliari, Inter — Fiorentina, Napoli — Lazio, Roma — Juventus, Ternana — Palermo, Torino — Sampdoria, Verona — Milan. m IZIDI Arezzo • - Reggina 1:0 Bari - Foggia 0:1 Brescia — Ascoli 1:1 Brindisi — Taranto 1:1 Catanzaro — Genoa 1:0 Cesena ■ — Catania 0:0 Lecco — - Perugia 3:1 Novara — Monza 5:3 Reggina — Mantova 0:0 Varese — Como 1:0 LESTVICA: Genoa 46, Foggia 44, Cesena 43, Catania 40, Ascoli in Varese 38, Catanzaro 35, Brindisi in Como 34, Novara in Reggia-na 33, Bari in Arezzo 31, Monza 29, Taranto 28, Brescia 27, Reggi-na, Perugia in Mantova 25, Lee co 21. PARI PRIHODNJEGA KOLA: Ascoli — Arezzo, Catania — Ba ri, Como — Novara, Foggia — Reggiana, Genoa — Brindisi, Mantova — Lecco, Monza — Catanzaro. Perugia — Brescia, Reggina — Cesena, Taranto — Varese. A SKUPINA e: IZIDI Trento — Belluno 0:1 Parma — Derthona 1:1 Cossatese — Piacenza 1:2 Cremonese — Pro Vercelli 0:0 Savona — Rovereto 1:1 Legnano — Seregno 0:0 Vigevano — Solbiatese 1:1 Padova — Triestina 1:0 Udinese — Venezia 0:0 Alessandria — Verbania 1:0 LESTVICA: Parma 45, Udinese 44, Venezia in Alessandria 43, Savona 37, Seregno in Cremonese 35, Legnano in Padova 33, Piacenza 32, Solbiatese in Trento 31, Pro Vercelli in Belluno 30, Cossatese 29, Rovereto, Triestina, Derthona in Vigevano 28, Verbania 17. PARI PRIHODNJEGA KOLA: Triestina — Alessandria, Venezia — Cossatese, Rovereto — Cremonese, Verbania — Legnano, Piacenza — Padova, Seregno — Parma, Pro Vercelli — Savona, Solbiatese — Trento, Derthona — Udinese, Belluno — Vigevano. Jugoslovanska nogometna prvenstva II. ZVEZNA LIGA — ZAHOD IZIDI Zagreb — Trešnjevka 0:0 Split — Maribor 0:2 Rijeka — Karlovac 2:0 Šibenik — Rudar (T) 2:0 Jedinstvo — Kozara 2:1 Sloboda — Rudar (L) 1:1 Varteks — Orijent 1:1 Istra — Mercator 1:1 Segesta — Mura 2:1 Lestvica: Zagreb 49, Maribor in Karlovac 40, Rijeka 39, Mura 32, Šibenik 30, Orijent 29, Istra, Var-teks, Kozara, Mercator in Jedin-stvo 26, Rudar (L), Split in Se gesta 25, Sloboda 22, TrešnjevKa 21, Rudar (T) 15. PARI PRIHODNJEGA KOLA: Rudar (L) — Zagreb, Kozara — Orijent, Mura — Mercator, Rudar (T) — Istra, Karlovac — Var teks, Maribor — Sloboda, Trešnjev-ka — Jedinstvo, Split —■ Segesta, Rijeka — Šibenik. SNL IZIDI Kovinar — Železničar 0:6 Ilirija — Kladivar 4:1 Ljubljana — Nafta 2:2 Aluminij — Slavija 4:1 Izola — Drava 1:0 Triglav — Koper 2:0 LESTVICA: železničar 26, Ilirija Ljubljana in Izola 22, Slavija in Drava 20, Nafta 18, Aluminij 16, Koper in Kladivar 15, Kovinar 13, Triglav 7. PARI PRIHODNJEGA KOLA: Ljubljana — Aluminij, Nafta — Triglav, Koper — Ilirija, Kladivar — Izola, Drava — Kovinar, Železničar — Slavija. ZCNL IZIDI Adria — LTH 3:1 Slovan — Sava 3:0 Jadran — Vozila 1:1 Tolmin — Zagorje 1:1 Primorje — Piran 4:1 Litija — Usnjar 2:2 LESTVICA: Slovan 28. Primorje 27, Vozila 26, Litija 21, Sava in Usnjar 19, Adria 18. Tolmin 16, Jadran 12, LTH 11, Piran 10v Zagorje 7. PARI PRIHODNJEGA KOLA: Litija — Adria, Usnjar — Primorje, Piran — Tolmin, Zagorje — Jadran, Vozila — Slovan, Sava — LTH. NOGOMET V A SKUPINI C LIGE Po porazu proti Padovi Triestina zopet na dnu Tržaški tretjeligaš prikazal neučinkovito igro - Udinese za las ob prvo mesto Padova — Triestina 1:0 PADOVA: Galasi, Furlan, Ma rin, Monari, Grava, Coramini, Dal Pozzolo, Musiello, Ciclitira, Friso-ni, Gennari (v 46. min. Tombolato). TRIESTINA: D’Ambrogio, Mac-chia, Sabbadin, Zamparo, De Lu-ca, Scichilone, Vastini, Bertoli, Ja-covone, D’Alessi, Ludwig (v 71. min. Oggian). STRELEC: Frisoni v 80. min. SODNIK: Ambrosio iz Neaplja KOTI: 4:4. OPOMBE: V 26. min. izključen Sc:chilone. Triestina si je v nedeljo zapravila v Padovi morda svojo zadnjo priložnost, da si zagotovi obstoj v ligi. Proti lenim in neodločnim domačmom niso znali Tržačani pokazat' ničesar pozitivnega. Njihov nastop je bil popolnoma negativen, saj niso znali izrabiti priložnosti in prevzeti vajeti srečanja v svoje i'oke, ko se je izkazalo, da Padova nima namena več kot toliko for-sirati in iti preko neodločenega rezultata. Na žalost pa niso znali gostje odločilno vplivati na srečanje in so se pustili presenetiti prav v trenutku, ko je zgledalo, da bodo odnesli domov vsaj točko, ko že niso hoteli zmagati. Kot že tolikokrat, je tudi v Padovi prišlo do izraza pomanjkanje napadalcev, saj je bila prva vrsta p-opolnoma neučinkovita. I.e Vastini je skušal nekajkrat zaposliti vratarja Galasija, toda vse njeeove žoge so bile ubranjene. Ludwig in Jacovone. ki sta po daljšem času spet nastopila, pa sta b!la preveč neodločna in nista znala izrabiti odličnih podaj D’Alessija, ki je tokrat, po daljšem času skušal znova vliti moštvu nekaj poguma. Po polnoma spremenjena je bila tudi obramba, kjer je Macchia zapustil mesto prostega branilca in prevzel pozicijo De Gasperiia, medtem ko je ostal izven moštva tudi Bru-sadelli. Vse te spremembe pa niso privedle do zaželenega rezultata in tako je preostalo Tržačanom le upanje, da se bo zgodil prihodnjo nedeljo proti Alessandrii čudež in da bodo tokrat odnesli vsaj toč ko. Vsekakor pa bodo morali korenito spremeniti svoj sistem igre, saj je nemogoče, da bi s tistim, kar so predstavili v Padovi, prišli kam daleč. Če niso zmagali proti moštvu, ki jim je tekmo skoraj darovalo in realiziralo bolj po pomoti kot pa po načrtnem napadu, nimajo več noben°s?a upanja. * * * Udinese si je v srečanju z Ve-nezio zapravila dragoceno točko, ki bi jo privedla na prvo mesto na lestvici skupno s Parmo, ki je bila prisiljena na remi proti Der-thoni. Venezio pa je po nedeljskem remiju dosegla tudi Alessandria, nedeljski nasprotnik Triestine, ki je zmagala proti zadnjeuvrščenemu Verbanii. Do konca prvenstva manj ka še pet kol in vse ostale ekipe, razen teh štirih, so že izločene iz boja za vstop v B ligo. Medtem ko je položaj na vrhu lestvice kolikor toliko jasen, kljub pičli razliki v točkah med posameznimi ekipami, je dno lestvice popolnoma zamotano, saj se v dveh točkah razlike nahaja kar sedem enajsteric, ki se na vse kriplje branijo izpada. Zgleda pa, da se bosta druga dva kandidata za D ligo izluščila iz trojice Triestina — Derthona — Vigevano. Radi 1 — 1. Cerreto 2. Magellano 2 — 1. Eta Beta 2. Linard 3 — 1. Mulele 2. Rapsodia 4 — 1. Ascari 2. Classico 5 — 1. Tris 2. Finezza 6 — 1. Biribo 2. Ieffren KVOTE: 12 - 253.438 lir 11 - 27.722 lir 10 - 3.500 lir X 1 2 X 1 1 2 X 1 X 1 X MOTOKROS V NEDELJO POD LJUBELJEM František Mrka premočno zmagal na dirki za «Nagrado Ljubeija» Jože Zubin osvojil naslov državnega prvaka - Izredno ostra konkurenca - Med mopedisti zmagal Fajfer LJUBELJ, 15. — Češkoslovaški državni reprezentant František Jir-ka je zmagal na velikem tekmovanju v motokrosu za «Nagrado Lju- Jugoslovanski državni prvak v motokrosu Jože Zubin lliiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiii mini iiiimi mn iillllmiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiii|,|,||M,||im,|||,,lll1ll| AVTOMOBILIZEM V OKVIRU EP Tržačanka Donatella Tominz zmagala na rallyju SFRJ To je bila prva ženska zmaga v zgodovini evropskih prvenstev Tržačanka Donatella Tominz je dosegla na mednarodnem avtomobilskem rallyju Jugoslavije izreden uspeh: na svojem avtomobilu znamke fiat 124 spyder je namreč zasedla prvo mesto. To je bilo osmo tekmovanje za evropsko prvenstvo voznikov. Tominzova, ki je bila lani italijanska državna prvakinja in druga na evropskem prvenstvu, je na 2500 km dolgi in zelo težki progi vozila izredno preudarno. Dovolj je podatek, da je bila proga večinoma neasfaltirana, skoraj ves čas je pa tudi deževalo in snežilo ter je zato od 88 posadk prispelo na cilj le 9. Tominzova je edina ženska, kateri je uspelo zmagati v enem izmed tekmovanj evropskega prvenstva v rallyjih, v dvaisefetni zgodovini teh prireditev. Tekmovala je v paru s svojo soroeščanko Ga-briello Mamolo. LESTVICA: 1. Tominz - Mamolo (It.) fiat 124 spyder 1600 2. Feriancz - Zsembery (Madžarska) renault 12 gordini 3. Jelinek - Kvaizar (ČSSR) škoda 120 S 8. Količ Nektarijevič (Jug.) BMW 2002 SKUPNA LESTVICA 1. Munari (It.) lancia fulvia 1600 HF 2. Tominz (It.) fiat 124 spyder 1600 3. Rabasio (It.) fiat 124 rallye 8092 8508 8525 15.530 Porsche osvojil «Targo Fiorio» ATLETIKA Germani pretekel v 24 urah 221 km Uspeh dvojice Germani-Stcrpin zasenčil vse ostale dosežke - Ruzzier vedno bližje 50 m Skromna tržaška atletska sezona, ki se zaradi bližnjih ael na te-kališču občinskega stadiona ne more razvijati normalno, je v nedeljo zabeležila izreden dogodek: italijanski rekord! Vendar rekord svoje vrste. Da nekdo teče nepretrgoma ves dan ali 24 ur se zgodi res malokrat. Tržaška atleta Armando Germani, po poklicu mehanik in šofer AČEGAT Claudio Sterpin dobesedno požirata kilometre. Samo letos sta za trening premlela že nad 3000 kilometrov in nedelje sta večkrat praznovala kar s «tekočim» sprehodom od Lazareta do Štivana. Na običajnih razdaljah sta tudi v deželnem merilu oba skromna, svoje veselje do pravega športa in a-tletike pa izražata neumorno tudi z nastopi v panogah kjer so njuni rezultati tehnično odločno poprečni celo v deseteroboju. Za letos sta se posebno dobro pripravila. Sterpin je imel resen namen postaviti nov državni rekord v teku, ki naj bi trajal.... 24 ur. Veliki dan je napočil v soboto, ko sta oba tekača ob 14. uri šla na pot. Rekord je bil 218 kilometrov m 460 m daleč pred njima, last pa je bil nekdanjega italijanskega prvaka v maratonu Lavelli-ja. Rekord je nameraval naskakovati le Sterpin, medtem ko bi ga Germani spremljal kakih 12 ur. Zgodilo se je, da je moral Sterpin zaradi bolečin na nogi okrog 2. ure ponoči nekoliko popustiti, Germani pa ni hotel zakriviti poloma celotne zadeve. S požrtvovalnostjo, katere ni treba še posebej opisovati, je po 23 urah, 43 minutah in 19 sekundah pretekel tistih 218,460 km starega rekorda in v preostalih slabih 17 minutah še dobre 3 kilometre. skupno 221,479 km!. Najhujši nasprotnik je bila vročina, ki je živčno zdelala poseb- CERDA, 15. — Porscheji so premočno zmagali na znani avtomobilski dirki «Targa Fiorio». Avtomobi- Italijanski rekord v Trsta j --------------------------------— j druga pa je bila lancia stratos v | postavi Munari - Andreut. To je že enajsta zmaga porschejev v tej dirki. Že v prvih krogih pa so odstopile posadke ferrarijev in alfe romeo 33. Favorit Merzario se je moral umakniti v tretjem krogu. Kmalu po startu mu je počila guma, vendar je nadaljeval vožnjo do mehanikov, ki so mu v nekaj trenutkih zamenjali kolo. Nato je nadaljeval vožnjo, vendar je počila os avtomobila, kar ga je prisililo k odstopu. VRSTNI RED: 1. porsche carrera RSR (Muller-Van Lennep) s poprečno hitrostjo 110,691 km na uro; 2. lancia stratos (Munari - Andreut) ; 3. porsche carrera (Kinnunen -Haldy) itd. Lestvica za svetovni pokal znamk: 1. Ferrari 75 točk, 2. Matra 64, 3. Porsche 62, 4. Lola 36, 5. Mi-rage 28 itd. no kasnejšega rekorderja. Poprečno je na uro Germani pretekel 9,228 metrov. Do 11. ure je na uro dosegal po 11 kilometrov, po padcu 8500 - 9000 metrov, v 16. uri teka pa je nepričakovano dosegel kar 10 km in pol. Prava kriza se je začela ob 20. uri teka ali ob 10. uri zjutraj, ko je atlet v dveh urah premagal le kakih 10 kilometrov. Zadnjo uro je sploh samo hodil, zadnjo minuto pa simbolično pretekel Res škoda za Sterpina, ki je bil pravi kandidat za rekord. Brez bolečin v nogi bi verjetno krepko presegel 230 kilometrov. Svetovni rekord je 240 kilometrov. Za pomoč atletoma, za posebno hrano in kontrolo ritma sta v veliki meri skrbela Borova atleta Stojan Sancin in Vojko Cesar. Tekmovanje, ki je bilo prirejeno v nedeljo, je dalo nekaj dobrih rezultatov Videmčan Franzolini je 400 metrov čez ovire pretekel v 56”, Tržačan Zorn pa brez ovir v 50”5, Marion je zmagal na 200 metrov s časom 22”5, Zonta pa v skoku v daljino s 6,95 m. Slovensko predstavništvo je bilo omejeno le na CUS, ker atleti Bora niso nastopili. Švab je na ovirah ponovno nekoliko odpovedal in je uro ustavil pri 59”3. Ruzzier je v daljino skočil 5,62 m, s kopjem pa se je pomaknil za nadaljnih 14 centimetrov naprej in postavil z 48,78 nov osebni rekord. 56 metrov še vedno noče priti, zanesljivost na vseh letošnjih tekmovanjih pa daje upanje za «met vseh metov» tudi obilno preko te meje. Pri metu kopja so namreč velika nihanja v rezultatih povsem navadna stvar in umiritev na določeni ravni po-n—skoraj vedno bliž-nii uspeh na precej daljši raz dalji. K.B. belja», ki se je odvijala v nedeljo na 2.000 metrov dolgi progi v Podljubelju. Tekmovaja se je udeležilo približno 30 motociklistov iz Jugoslavije, Avstrije, Bolgarije in češkoslovaške, pomerili pa so se na motorjih do 250 ccm. Jugoslovanski tekmovalci so se na istem tekmovanju pomerili že za državno prvenstvo, kjer je premočno zmagal Tržičan Ježe Zubin, ki je imel najnevarnejšega tekmeca v Šoštariču. Povrnimo se k tekmovanju za «Nagrado Ljubelja*. Na sporedu sta bili dve dirki, vsaka po trideset minut z dvema dodatnima krogoma. V prvem teku je takoj prešel v vodstvo Avstrijec Neribert na puchu, ki se je prerinil na prvo mesto v začetnih krogih in se uspešno branil pred svojima najnevarnejšima nasprotnikoma, Jir-ko in Kucharjem, ki sta oba češka državna reprezentanta. V ozadju pa se je boj za četrto mesto odvijal med Zubinom, jugoslovanskim državnim prvakom v kategoriji do 250 ccm ter Šoštaričem, medtem ko sta bolj od daleč sledila Bolgar Angelov in Avstrijec Leitner. Zmagovalec tega prvega teka Haribert je prevozil štirinajst krogov in je presekal ciljno črto le nekaj metrov pred svojim zasledovalcem Jirko. Še hitrejši je bil drugi tek (15 kn.gov), ko je čehoslovak Jirka takoj prevzel vodstvo s precejšnjim naskokom in mu je kljuboval le Heribert. medtem ko je v precejšnji razdalji sledil drugi Čeh, Ku-cnar. Ti trije tekmovalci so si kmalu nabrali pol kroga prednosti pred Jugoslovanoma Zubinom in Šoštaričem, medtem ko so ostali dirkači zaostali za več kot en krog. Tako so bila prva tri mesta praktično že dodeljena, medtem ko se je vnel srdit boj za četrto mesto, kjer je naiprej vodil Zubin, ki je po desetih minutah vožnje zgubil precej terena in ga je prehitel njegov tekmec Šoštarič, nato pa je počasi nadoknadil vso zamudo, prehitel svojega nasprotnika in med bučnimi aplavzi domačega občinstva tako zasedel četrto mesto na dirki za «Nagrad!o Ljubelja* in prvo mesto na državnem prvenstvu. KONČNA LESTVICA ZA «NAGRADO LJUBELJA*: 1. František Jirka (ČSSR) na motorju ČZ 2 Dietrich Heribert (Avstrija) na motorju puch 3. Kuchar Peter (ČSSR) na motorju ČZ 4. Jože Zubin (Jug.) na motorju husqvarna 5. Leno Šoštarič (Jug.) na motorju ČZ 6. Dimitar Rangelov (Bolg.) na motorju ČZ Vzporedno pa se je odvijalo tudi državno prvenstvo Jugoslavije z mopedi do 60 ccm, ki ga je osvojil mladi, komaj 19 let star Janez Fajfer iz Radovljice, ki je imel najnevarnejšega konkurenta v Tr-žičanu Branku Mežnarju. Ta je zmaga! v prvem teku in se je v drugem moral zadovoljiti s slabšo uvrstitvijo zaradi okvare na mopedu. KONČNA LESTVICA V TEKMOVANJU MOPEDISTOV JE NASLEDNJA: 1. Janez Fajfer na tomosu 2. Lipuž Franc — tomos 3. Povalej Franc — tomos 4. Justin Ivan — tomos 5. Golja Ivan — tomos Radi Cagliari — Torino 1 Fiorentina — Atalanta 1 Juventus — Inter 1 Vicenza — Ternana 1 Lazio — Verona 1 Milan — Bologna 1 Palermo — Roma X Sampdoria — Napoli X Bari — Foggia 2 Brescia — Ascoli X Reggiana — Mantova X Udinese — Venezia X Frosinone — Lecce X KVOTE: 13 — 133.100 lir 12 — 8.700 lir ODBOJKA __ Y 1. MOŠKI mvgj! Odbojkarji Sloge ušli zasledovalcem Po sobotni zmagi v Gorici nad 01ympi° imajo vse pogoje za osvojitev 1. Olympia Gorica — Sloga 1:3 (12:15, 8:15, 15:7, 8:15) , ie & hromil njihov napad in to J ^ dvomno spravljalo vodo na ^ gostov, ki je tudi dobro _ ^ y . . m &1>5UJV. Ki t; lUUi v , OLYMPIA: Špacapan, Černič, To- tocke_ siabost je vnašal« m-ažič, Leotta, Nardin, Antoni, Soban, Susič, Komjanc in Kranner. Si-.OGA: Vodopivec, B. in E. Kralj, Fučka, Grgič, Marevljič, Neubauer, Persinger in Wiiheln. SODNIK: Barazutti; stranski: Paulini; zapisnikar: Calligaro. Odbojkarji Sloge so že ctrugič odpravili svojega najhujšega tekmeca. V sobotnem derbiju so gostje u-brali zelo dobro taktiko: povsem so onemogočili napad 01ympie, na čelu katerega stoji kot najboljši steber Špacapan. Ta njihova ukana je izredno dobro uspela, razen na samem začetku in v tretjem setu, ki je zasluženo pripadel domačinom. 01ympijci so tekmo pričeli tako spodbudno, da so kar v enem mahu zadeli kar šestkrat zaporedoma v črno. V nadaljevanju pa ni šlo več tako lahko in gostje so razliko blažili in s tem tekmeca dohitevali. Do izenačenja je prišlo pri dvanaj-stici in v odločilnih posegih so i-meli prav gostje bolj srečno roko in mirne živce. Zastopniki Sloge so spravljali nevarne nasprotnike v zadrego z dobro usmerjenimi servisi in prav sprejem je delal domačinu največje preglavice. Slab sprejem je o- vrste 01ympie živčnost PraV ^ stih trenutkih, ko je bilo P no imeti najbolj mirno kri. ^ V tretjem nizu pa je Pn nepričakovanega preobrata. ^ so poskušali rešiti kar se F ^ toda preko sedmih točk }e ^jl zmogli. Ta preporod 01ympie J ^ le kratkočasen in v naslednje ^ zu je Sloga vračala milo &i j go. Vodstvo s 7:0 je bilo V ^ izdatno. Ugovarjanje in Pr0 ^afa-nje pri sodniku je vse ščalo. Mož s piščalko F ,pi no poslal v slačilnico Marka nerja. Ta izključitev pa sta vplivala na končni izd jve Slogi manjkali do zmage sam točki. S tem uspehom, ki je ^ trd- zaporedoma, je Sloga še s« la krajši konec in mora še dve preloženi tekmi. KOŠARKA L MOŠKA Polet — Cianocolori 83 : 69 (38:25) POLET: Edi Sosič 4. Škerlavaj, Tavčar, Kraus 10, Gantar 20, Guštin 30, Jugovič 11, Daneu 2, Adri-jan Sosič 6, Škabar. CIANOCOLORI: Monlinaro 24, Pucci 11, Sergo 1, Agostini 28, Si-monetti 1, Scapin; .2,- Pintarelli 2. SODNIKA: Galante in Vignanel-li (Trst). PROSTI METI: Polet 5:18, Cianocolori 9:28. PET OSEBNIH NAPAK: Pinto-relli (20:35), Sergo (20: .35), A. Sosič (40:27), Simonetti (29:40), Kraus (59:40), Jugovič (71:54). OSEBNE NAPAKE: Polet 34. Cianocolori 23. V zadnjem kolu prvega dela tega prvenstva so poletovci premagali ekipo Cianocolori, ki je tako ostala na zadnjem mestu brez točke. Poletovci so sicer zmagali, s prikazano igro pa niso zadovoljili. Res je, da sta sodnika Galante in Vi-gnanelli prikazala pravi «show» na- Zmagovalec nedeljske dirke v moto krosu za «Veliko nagrado Ljubelja* František Jirka med tekmovanjem iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMHiiiiir«iiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiin||||||||„|||, nuni,, iiiiiiiiHiiiiiiimiiiiiiiiiiiniiiiim V PRIJATELJSKI NOGOMETNI TEKMI Izenačen izid srečanja med Poljsko in Jugoslavijo Jugoslovani so dobro pripravljeni na tekmo s Španijo Poljska — Jugoslavija 2:2 POLJSKA: Tomaszevvski, Szyma-novsky, Wiczerek, Musavv, Cmikie-vvicz, Kraška, Banas (Maštalek), je zadnjikrat zgubila s Poljaki pred 36 leti. Včerajšnje srečanje se je končalo brez zmagovalca, kar pa je pripisati predvsem nekoliko Kasperczak, Deyna, Lubanski, Go- slabši igri Jugoslovanov. «PIavi», doha ki so v sredo povsem nepricakova- JUGOSLAVIJA: Marič (Petrovič), ?? odpravili e^opskeprvake Zah. Stepanovič, Bogičevič, Pavlovič, Katalinski, Holcer (Bjekovič), Petkovič, Ačimovič (Jerkovič), Bale-vič, Vladič (Karasi), Oblak. SODNIK: oberg (Norveška), gledalcev 50.000 STRELCI: v prvem polčasu Lubanski (1. min.) in Pavlovič (15. min), v drugem polčasu Bjekovič (13. min.) in Maštalek (21. minuti). VARŠAVA, 15. — Poljski nogo metni reprezentanci tudi v nedeljo ni i uspelo premagati Jugoslavije, ki Nemčije, so bili tudi včeraj tehnično boljši, vendar pa so zapravili veliko izrednih priložnosti. Najugodnejšo je v prvem polčasu zamudil Vladič, ki po uspelem Ba-jevičem prodoru ni izkoristil odličnega položaja. Najboljši igraiec je bil tokrat nedvomno Oblak, ki je po koristni igri v prvem polčasu zaigral v drugem delu še bolje. Dobro je igral tudi Pavlovič, ki je b’l večkrat celo boljši od Oblaka, napravil pa je grobo začetniš ko napako, ko je zgrešil podano žogo in s tem omogočil Poljakom, da so izenačili z Maštalekom. Kot že rečeno, so Jugoslovani preveč grešili. Gola sta tako padla bolj po naključju in zabila sta ju igralca, ki ju je težko izslediti na seznamu strelcev. To velja predvsem za Pavloviča, ki je odigral v plavem dresu že 44 srečanj, vendar je doslej zabil le dva gola. Na splošno lahko rečemo, da so Jugoslovani zadovoljili. Po zmagi nad evropskimi prvaki so izenačili z olimpijskimi prvaki in to je večji izkupiček, kot bi ga lahko pričakovali. Srečanji sta služili zveznemu kapetanu Boškovu in zveznemu trenerju Čiriču kot priprava na odločilno srečanje s Španijo, veljavno za svetovni pokal. Nogometaši pa so dokazali, da so dobro pripravljeni in zato gledajo z optimizmom na to važno tekmo. pak, to pa še ni zadostno opravičilo za tako slab nastop. Treba je namreč omeniti, da so gostje večji del drugega polčasa igrali le v štirih a prav tedaj so Openci zaigrali daleč pod svojimi sposobnostmi, tako da so gostje lahko vzdržali poraz v častnih mejah. V splošni poprečnosti velja tokrat pohvaliti Miloša Jugoviča, ki je z odločilnimi koši bistveno pripomogel k tej «neprepričljivi* zmagi. b. 1. CGI — Kontovel 57 : 30 (32:12) KONTOVEL: Franko 6, Persi, Kante Robert 2, Kante Dario 4, Zadnik 9, Lisjak 3, Kafol, Starc, Lukša 6. Štoka. PROSTI METI: 11:22. PET OSEBNIK: Zadnik (34:24). Odsotnost nekaterih igralcev in slab dan sta pripomogla k visokemu porazu kontovelske peterke. Kontovelski košarkarji so zelo dobro začeli saj so že v tretji minuti vodili s 6 koši. Vse je kazalo, da bo srečanje zanimive in si bo Kontovel priboril zmago in s tem prvi dve točki. Toda že v naslednjih minutah se je našim košarkarjem pridružila smola, ki se jih je držala do konca tekme. Najprej se je poškodoval R. Kante, ki je po blokadi nasprotnikovega meta nerodno padel in si pri tem zvil gleženj ter moral zapustiti igrišče. Obenem je tudi nesposobni zapisnikar oškodoval našo peterko za dve točki. Višek pa je dosegel, ko je prekinil akcijo, češ da je konec prvega polčasa, medtem ko je prešlo le 10 minut igre. Vse skupaj je razburilo igralce, ki so zaigrali nervozno in neurejeno, kar je izkoristil nasprotnik, ki je zaključil polčas z 20 koši prednosti. Začetek drugega polčasa je potekal v premoči Kontovela, saj CGI do 10. minute ni prišel do koša, medtem ko so naši fantje znižali svoj zaostanek na 6 košev (32:26). V teh odločilnih trenutkih je moral zapustiti igrišče Zadnik zaradi 5. osebne napake. Brez centra in glavnega pobudnika vseh akcij so Kontovelci začeli igrati raztrgano, tako da je od tedaj tekma postala samogovor domačih. Naj omenimo dobro igro Zadnika, Franka in Lukše, ki je dosegel vse svoje koše iz prostih metov (6:8). H. L. Grgič. coli*, TURNIR CDL 69 : 63 Bor — Libertas TS (31:35) BOR: Adrijan Zavadlal 16, Fabjan 28, Danijel Zavadlal 6, Škerlj 4, Koren 2, Francia 5, Rudes 8. LIBERTAS TS: Tarabocchia 23. Mačehi 10, Federici 6, Tzmontzis 7, Nisi, Lunazzi 17, Brunetti, Tessaris. SODNIKA, Cian in Strissia (Trst). PROSTI METI: Bor 7:14, Libertas TS 7:20. PET OSEBNIH NAPAK: Koren (41:42). Francia (65:60) in Nisi (63:65). OSEBNE NAPAKE: Bor 22, Libertas TS 20. Borovi košarkarji so v 3. kolu turnirja «Casa della lampada*, ki ga prireja društvo Don Bosco, osvojil prvi par točk. Borovo ekipo je vodil Rudes, ki je poleg tega tudi zadovoljivo opravil svojo nalogo kot igralec, čeprav še ni popolnoma okreval po poškodbi na kolenu. «P!avi» so zasluženo zmagali saj so zbrano in samozavestno igrali skozi vso tekmo. Bili so požrtvovalni v obrambi, kjer so se morali boriti proti višjim nasprotnikom, v napadu pa so za koše poskrbeli Fabjan in brata Zavadlal. MOTOCIKLIZEM stvici no na vrhu lestvice. v po tem spodrsljaju (bil Je c letošnjem prvenstvu) povse ^. čeni iz boja za prvo a16® j: nc slej ostane še edini in naj varen nasprotnik slovenskih* 0(1j, karjem Ginnastica iz ”or (.egni; Ta ekipa je samo dvakrat P^.grati G. F' ....... DIVIZ0 Z zmago Poleta nad CianocolorijelT1 se je zaključil prvi del prvenstva Poraz Kontovela v tekmi z miljsko ekipo CGI Čeprav je bil začetek neug° v „s-naše košarkarje, pa so se '.j jn daljevanju tekme le <’pom so znali prav v ključnih .^fa kit držati mirne živce. JzaslU", zmaga je bila tako PovSjLžia, sr žena in še posebno dobrodošli so si moralno nekoliko r po prvenstvenih porazih. Srednješolsko prveh5* ^ V organizaciji športnega v so-srednje šole s Proseka seJr^ars'l° boto pričelo slovensko kos prvenstvo srednjih šol. 1. KOLO j? Opčine — Nabrežina (14:10) S* OPČINE: Ferluga 8, f: sič 10, Leniša 2, Peroša ^Ij, Daneu 5, Rauber, Sedmak ■ NABREŽINA: šibelja Pertot, Cattonar, Gruden. ■K Terčon, Peric, Okretič. A SODNIK: A. Zavadlal- g PROSTI METI: Opčine ’ brežina 3:18. nekaj £ Opčine, ki so uvrščale jrer'h kušenih košarkarjev ga, Daneu) so zasluženo P požrtvovalne predstavnike ‘0]jiv ne. Takma ni bila na z ravni. Med posamezniki ^r P li požrtvovalnega Šibeljo«. fi ni zadostovalo, da bi štvo lahko zaustavilo " openske košarkarje. • 1“ Prosek — Nabrežina (15:6) PROSEK: Starc 20. Terčič 2. Nabergoj, Uk.ma . j 9, Perini 2, Ban 7, Ma.lov**tot NABREŽINA: Colja 4. rljer^' Šibelja 7, Peric, Cattonar, Adamič, Gruden, Deveta*5-SODNIKA: I. Starc m p’ vič. . fi-i2, ^ PROSTI METI: Prosek o-brežina 2:12. ujli ^ Utrujeni Nabrežina s° sei^°L moči proti razigranim Pr s ki so proti koncu srečanj« cem. Banom in n ^ zaradi lepih in napadov. Phil Read (na prvi v Hockenhe' HOCKENHEIM, 15. j rSK je zmagal na izredno tez jinu-(hj ciklistični dirki v Kocke Ojsto& radi okvare sta moral ^goS ^ svetovni lT§jnb < radi okvare večkratni in Finec Saarinen, _ še vedno vodi na lest os j tovni pokal. Saarinen pa zpi® jil eno prvo mesto, saj- ; v kategoriji 250 kub. c napeta Dirka je bila sta si vseskozi stala n rinen na yamahi in f" , 0roge Jri motorju MV. Večji del prevozila v razdalji nekaJ^ se> in tekma je P03.^.1? ^inca k ko je okvara prisilila - , »UBh * šlo do presenečenj, k! P stveno vplivale na les JUDO MADRID, 15. - Na^ 5 »ffbiNČ (16:10). Za Jugoslovane F.^ boljši Vidmajer, ki Je ..pojionasprotnika premagal z ODOJKA ŠPORT ŠPORT ŠPORT OSTRA BITKA ZA NAPREDOVANJE Finalne tekme 2. ženske divizije v pričakovanju derbija Bor-Breg V 2. moški diviziji prva zmaga Krasa in dobra igra Brega - V 1. ŽD Sloga uklonila tudi ASFJR 1 ŽENSKA DIVIZIJA °9a _ (15:2. (Sp* ASFJR 3:0 15:11, 15:5) Tren, Peganutti, Mene- jjiSpaunich, Negri, Scarbolo. jn k p Padovan, Kralj, L., S. Ferluga, Križmančič t?®/ Jacolino. Stranski sod-vetti- °ri§nuzzi. Zapisnikar: Ro- Sl0ga . ® svni Je končno le odigrala tu-%j^J0 zadnjo tekmo. Tekmo z W morali namreč doslej n?”sotnosti sodnikov že dva-“ke nj Srečanje za sloga- ne kiji k 0 P°sebno važno, saj bi "9 Vrh, , P°razu še vedno ostale P^hu lestvice. 5* deseti S°- zakl;'uči,i v man-i agrale minutah, zelo dobro. Slogašice Nato pa %likn ? Z li.?°PustiIe. ASFJR je pove-■ tpda to je bilo tudi vse. “‘“ge. lz j® gladko postal plen čaka Slogo v Gorici ^ tebma 2 Liberta-J^ge -t Pordenona, zmagovalcem dehP4Upine le lige- Če bodo na-% v a zmagala, bodo napredo ^ to ^ 'g®- Upaimo, da se jim k Mačfl ečiI°- saJ bi hHo to le-°9ierja P zanje, za trenerja Neu-ln društveno vodstvo. V. P. «„.!l m°ska B DIVIZIJA flS.3H;eg 3:1 >60ft3'l5:8, 5:15, 15:7) p„ lesničar, Marc, ■ Požar, t>GrReli; Ugrin. V ,- W. in V. Žerjal, Sla-Lovriha. o1 ftoveH-Skabar- Stranski S0d-K-| dtta Zapisnikar: Pitacco. n •. taknZaporedna zmaga Bora ni ^akoyat,PrePričljiva, kot je bilo & ekin; *’ glede na to, da sta 3 V 2 ,na lestvici precej nara-cptku je sicer kazalo, da vi» srfZan.0v ne bo Prehud in s>v faztv,. Prišli do prvih dveh niti6? izl3 so v zadnjem delu šlo in Vičani zopet prevzeli do Presenečenja hi pri- f l°nCa pr'JnSlV-a »o i? 1 goto, 961 tekem, vendar je k, ^ vpz VP; da mu prvo mesto UM, ^ko 3,s °- Slovenska odbojka s š>® le£ *e?®teo zastopana - enio, v.. L moški diviziji svojim zastopnikom. K, er A MIG 3:0 As/,'6;14, 16,14) fe^pppj Bubnich, Camber, ki^aJii,’ p~® Nicda, Sticco (k), Srv, adoan, Pinat, Sivitz im ^ V Bertocchi m Zacchi- N^^os5r ^ mlada šester-vi^h^tvu n °J1la prvi par točk v kltei. ^epra^10^® odbojkarske di-lithS > v k„_, 30 se vsi seti za-na i n° fa ^t «belordečih» z mi-še jSflšču Zkko v točkah, je bilo SC ?^vSo'n°' * j® m-33 holj- ?o ff>^rasov(? presPektivnejše mo-'jivo dili igj1 ?° zel° požrtvoval- ............ »Njo i„tP?®jka odločnosti. Hva-Jtlačili jn ^tvo. da niso nikoli It« ;Je prav S° Pehazali vse svoje m so bili presenet-obrambi, v napadu Je ta°“' Sa,ki zl®1®. Prvenstva so iii zirn«-"iPrvenstva so pred-C- Pora2gponi3ke občine doživeli obup^ m!adi °db0j’ tstenzi,,« ' 'mn, - temveč so s po- ^ n v tptn!Vne^? treniranja iz 6 h,edstavi;n° toliko napredovali, mri'1'10 Sedaj trd oreh za neSa nasprotnika, če bodo obdržal tako raven igre, bodo do konca prvenstva prav gotovo poželi še kako prestižno zmago. Novi trener Jadrijevič pa bo imel tako lažje delo pri izbiri mladih igralcev, ki jih bo v prihodnji sezoni vključil v seznam odbojkarjev prvega moštva. Prihodnja prvenstvena obveznost čaka Kras v sredo, ko se bo v zaostali tekmi srečal v Nabrežini ob 21. uri s šesterko Brega. — bs — 2. ŽENSKA DIVIZIJA Bor — UGSS 3:0 (15:7, 15:8, 15:3) FINALE BOR: Purič, Lozar, Gabrovec, Mesesnel, Nibrandt, Batič, Rogelja, Vitez, Slavec, Eva. UGSS: Basso, Benedetti, Sattler, Alessio, Castellan, Di Luca, Pel-lis, Zanini, Bette. SODNIK: Škabar. Zapisnikar: Pitacco. V prvem finalnem srečanju 2. ženske divizije so borokve z lahkoto in prepričljivo odpravile ekipo UGSS. Tekma se je praktično odvijala enosmerno, tako da so lahko stopile na igrišče vse Borove igralke. Petinštirideset minut je zadostovalo «plavim», da so pospravile prvi par točk finalnega dela in tako postavile svojo kandidaturo na drugo mesto. Nekoliko izenačenosti je bilo le v začetku prvega seta ko je uspelo dijakinjam, da so kljubovale do šeste točke. Po tem izenačenju pa je prešlo stanje takoj na 12:6 za Bor in od tega trenutka dalje so dobro plasirane ter tolčene žoge stalno zadevale v črno. Pravi sprehod pa so borovke opravile v tretjem nizu. V soboto zvečer bo na stadionu «1. maj» na sporedu slovenski der- j bi med najmočnejšo postavo Brega in Borom. To bo najtežja tekma za Tržačanke in morda tudi za bolj kvotirane Brežanke. f. v. Breg B — Breg A 3:0 (15:7, 15:2, 15:5) BREG B: Lovrečič, Svetina, Kofol, Trenta, Pavletič, Ludvik, Me-neghetti, Sancin. BREG A: Kuret, Zahar A., Za har M., Žerjal, Čurman, Dilli in Maver. ' '■ ,f i• i• /i h(•!•<* V soboto zvečer je bilo v novi občinski telovadnici v Dolini zanimivo srečanje dveh ekip Brega za finalni del prvenstva 2. ženske divizije. Zgodilo se je prvič v zgodovini Brega, da sta se morali dve domači ekipi uradno pomeriti med seboj in to dejstvo je priklicalo veliko število gledalcev. Občinstvo je bilo v zadregi za koga naj navija. Verjetno je vsak navijal po osebnih simpatijah, vendar pa so vsi navijali za Breg. Dejstvo, da se je v telovadnici zbralo toliko gledalcev dokazuje, da zbuja od bojka v Bregu vedno večje zanimanje. Ekipi sta se predstavili nekoliko okrnjeni. V ekipi A je namreč manjkala Sancinova, ki ima poškodovano ramo, v drugi ekipi pa je bila še vedno odsotna Olenikova. Po pričakovanju je zmagala e-kipa B, vendar pa lahko trdimo, da so jim dekleta na drugi strem mreže delale preglavice. Tekma je bila bolj zagrizena in borbena kot bi lahko sodili po rezultatu, pred vsem prvi set. Neustavljiva Lo-vrečičeva je tolkla žoge tudi na tri metre. Da so bile njene žoge tako nevarne, gre pohvala predvsem Svetinovi, ki ji je lepo podajala. Na drugi strani mreže se je dobro izkazala Kuretova (v za njo neobičajni vlogi podajačice). V naslednji tekmi finalnega dela prvenstva se bo A ekipa^ Brega pomerila z združenjem športnih krožkov (UGSS). Srečanje, ki bo verjetno odločalo o končnem zmagovalcu prvenstva, pa bo med Borom in Bregom B. Obe ekipi sta do sedaj še neporaženi. V NEDELJO, 20. MAJA Velika udeležba na POP v Zgoniku Kot smo že poročali, priredi novoustanovljeni Trim odsek športnega krožka Kras v nedeljo, 20. t. m. notranji društveni planinsko - orientacijski pohod po zgoniški občini. Ta pobucte je sprožila izredno zanimanje tako med najmlajšimi kot tudi med starejšimi člani Krasa. Doslej se je prijavilo že 10 ekip, izmed katerih je vsaka sestavljena iz štirih članov. Organizator sporoča. da rok za vpisovanje zapade danes zvečer, prijave pa sprejema tajnica Tamara Blazina. Vprašanja, na katera bodo pripravljena odgovarjali, pa bo organizator izbral med vestmi, ki jih bo Primorski dnevnik objavil od danes (16. t.m.) do sobote 19. t.m. —bs— NOGOMET NAŠE ENAJSTERICE V MLADINSKIH LIGAH V odločilni tekmi zmaga Primorja Doberdobska Mladost je v poslovilni naraščaj niški tekmi osvojila obe točki MLADINCI Don Bosco — Primorje 0:1 (0:1) DON BOSCO: Sant, Giorgi. Mau-ro, Jurada, Tedesco, Spangaro, Tu-rella, Petranich, Sokolih, Fernetti, Montebugnoli (Carciotti). PRIMORJE: Kapun, Blazina, For-za, Šegina, Verša, Štrekelj, Vergi-nela, V. Husu, Milič, G. Husu, (Čer-nja), 12 Timeus. Strelec: v 3. min. Blažina. Koti: 5:2. Sodnik: Maiole. Gledalci: 30. V odločilni tekmi za uvrstitev v finalni del mladinskega poprven-stvenega tekmovanja je Primorje premagalo Don Bosco z 1:0. Prose-čani imajo zdaj pred Tržačani dve točki prednosti, vendar imajo tekmo manj. Njihova zmaga je bila povsem zaslužena. V prvem polčasu so pritiskali na nasprotna vrata, dokler ni Blažina dosegel gola s strelom zunanj kazenskega prostora. V nadaljevanju so prepustili pobudo Tržačanom: pred kazen- skim prostorom so uredili izredno učinkovito obrambo, katere domačini niso znali ukaniti. Najboljši pri Primorju je bil vratar Kapun, ki je z lepimi posegi zagotovil zmago svoji ekipi. Medtem ko je bila za prejšnje zmagovite tekme odločilna krilska vrsta in napad, se je tokrat izkazala obramba. Verša in Šegina sta koordinirano čistila kazenski prostor pred napadi borbenih, vendar tudi zelo živčnih Tržačanov. Sredina igrišča je odpovedala v drugem dčlu tekme. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiillliiiiiiiiiiiiiiiliiimniHMiuHUHiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiHiumiimii PARIZ, 15. — Avstralec Mun dine, eden glavnih kandidatov za osvojitev naslova svetovnega prvaka srednje kategorije, je sinoči v Parizu premagal s t.k.o. Francoza Maxa Cohena v 5. krogu. NOGOMET PRIJATELJSKA TEKMA Srečanje brez golov med Olimpijo in Adrio Čisti izkupiček tekme za spomenik padlim v NOB v Gabrovcu Olimpija — Adria 0:0 OLIMPIJA: Štoka D., Blažina, Trampuš, Štoka M., Delise, Cer-njava, Valentino (46. min. Rebula), Manzutto, Rustja, Milič, Živec (59. min. Ukmar). ADRIA: Leban (46. min. Silič R.) Marvin, Uršič, Petrovičih, Cotič, Benedetič, Fornazarič, Jerončič, Bagi (46/ min/: Silič E.), Beč, Saksida. Sodnik: Faggin - Trst. Gledalcev: 200. n '' Na Proseku sta se v nedeljo v prijteljski nogometni tekmi pomerili ekipi Olimpije iz Gabrovca in A-drie iz Mirna. Čeprav ni padel noben gol je srečanje zadovoljilo navijače, ki so s prisotnostjo pozdravili pobudo Olimpije, ki je organizirala to srečanje. Čisti izkupiček srečanja je Olimpija namemla za spomenik padlim v Gabrovcu katerega odkritje bo v nedeljo, 27. t. m. Ekipa Olimpije, katero so ojačili Štoka in Rustja (Primorje) ter Milič (Vesna) je zaigrala solidno. Predvsem se je izkazala obramba, ki je bila vedno gotova in zanesljiva. Sredino igrišča je urejeval Milič s pomočjo Manzutta. Tudi Černjava (v zanj nenavadni vlogi krilca) je zadovoljil. Večkrat je namreč z dolgimi podajami odlično poslužil napadalce, ki pa teh predložkov niso znali izkoristiti, posebno Valentino, ki je zaigral pod svojo sposobnostjo in ga je zato trener zamenjal. Ekipa Adrie je v tem srečanju pokazala lep nogomet. Vsi igralci imajo dobro tehniko in povezava med posameznimi sektorji je odlična, predvsem ker se vsi lepo premikajo po igrišču. Adria je pokazala, da ima izkušenega vratarja Lebana, ki je v drugem polčasu prepustil mesto mlajšemu Siliču. Dobro je odpravila svojo nalogo tudi obramba kjer je bil morda le Marvin nekoliko pomanjkljiv. Solidno pa se je izkazal v vlogi prostega branilca veteran Cotič. Na sredini igrišča je Benedetič kril praznine med obrambo in napadom, Beč pa je igral bolj v ospredju. Med obema je izstopal Jerončič, pravi motorček ekipe. Jerončič je bil zdaleč najboljši na igrišču, stalno se je premikal in se je vedno otresel direktnega nasprotnika. Tovariši so mu zato lahko podajali žoge, katere je pošiljal napadalcem, ki pa so našli v obrambi Olimpije močan odpor. Tudi trdo proseško igrišče je precej oškodovalo goste, ki so navajeni mirenskega travnatega igrišča. Vsekakor pa so ob trikratnem žvižgu sodnika Faggina, ki je solidno opravil svojo nalogo, vsi zadovoljni zapustili igrišče. Po tekmi je Olimpija pripravila v Gabrovcu zakusko med katero sta si predsednika Olimpije Mario Rustja in Adrie Vlado Silič izmenjala želji, da bi v bodoče še bolj utrdili prijateljstvo med obema društvoma. V dobrem razpoloženju in ob petju se je družabnost zavlekla pozno v večer. B. R. Zato je bila tudi igra napadalcev nekoliko medla. M. K. Union — S. Giovanni 1:2 FINALE POKALA POKALOV Danes v Solunu Milan-Leeds SOLUN, 15. — Jutri se bosta v finalni nogometni tekmi za pokal pokalnih prvakov pomerila v Solunu Milan in Leeds United. Tekma se bo začela ob 19.15. Če se bo srečanje v regularnem času končalo brez zmagovalca bodo odigrali 30 minut podaljška. Če kljub temu ne bo padla odločitev bodo srečanje ponovili v petek na istem igrišču. V primeru ponovnega remija, bo zopet na vrsti podaljšek, nato pa bodo, če bo potrebno, streljali enajstmetrovke. Ekipi bosta verjetno nastopili v takih postavah: MILAN: Vecchi; Sabadini, Zi- gnoli; Rosato, Schnellinger, An quilletti; Sogliano, Benetti, Bigon, Rivera, Chiarugi. LEEDS UNITED: Harvey; Rea-ney, Maddeley; Hunter, Charry, Yorath; Giles, Bates, Lorimer, Jordan, Jones. UNION: Vedana, Mosca, Glionna, Bende, Cok, Boschetti, Scarpa, Su-nigoj, Lapi, Babuder, Stigli. V mladinskem prvenstvu so v nedeljo Unionovi mladinci zgubili proti močni ekipi S. Giovannija, predvsem zaradi dveh napak vratarja Vedane in pa negotove obrabme. Krivdo za prvi zadetek nosita vratar in Benčič, ki sta pri lovljenju žoge trčila skupaj ter pustila vrata nezavarovana. Pri drugem zadetku pa je žoga Vedani enostavno ušla iz rok. E-dini zadetek za Podlonjerce je dosegel Scarpa z močnim strelom od daleč. Lapi pa je zapravil dva zadetka, ko je bil sam pred nasprotnikovim vratarjem. Vsekakor so Podlonjerci prikazali precej dobre volje, čeprav so morali igrati proti boljšemu nasprotniku. Radi NARAŠČAJNIKI Auriisina — Gaja 4:0 AURISINA: Sibeglia, Merluzzi, Puglia, Ravalico, Penko, Ulcigrai, Bagozzi, Pertot, Negrini, Babich, Ivancich, 13 Gabrovec. GAJA: Škabar (Ghezzo), Stojkovič, Milkovič D. in V., Grgič B. in D., Kralj M. in D., Ražem (Kalc A.), Počkar, Kalc D. (kap.). STRELCI: v 2. in 19. min. p.p. Negrini, v 4. min. d.p. Ulcigrai in v 17. min. d.p. Babich (vsi Auri-sina). KOTI: 8:2 za Aurisino. - SODNIK: Oretti iz Trsta. GLEDALCEV: 60. Aurisina se je s precejšnjo lahkoto maščevala za poraz, ki ga je utrpela na padriškem igrišču. «Ze-leno-rumenb niti niso računali na zmago, saj so nastopili z okrnjeno postavo. Že takoj po sodnikovem žvižgu so domačini potisnili gajevce v obrambo in povedli. V nadaljevanju smo videli še obilo priložnosti za gol, tako da je gajevski vratar pokazal vse svoje sposobnosti. Po drugem zadetku je prišlo do grobega prekrška nad vratarjem, tako da je le s težavo zaključil polčas. Po odmoru je v vrata prišel mladi Ghezzo, v napadu pa je opravil svoj krstni nastop Kalc A. Domačini so takoj v 4. min. in potem v 17. minuti'1 dosegli par "golov, gostje pa so se povsem posvetili obrambni taktiki in so z zavlačevanjem uspavali igro. S tem porazom je Gaja praktično zasedla predzadnje mesto v končni lestvici, kajti do konca prvenstva manjkata še dve koli in «zeleno-rumene» čakata na domačem igrišču dve zelo težki tekmi s študentovsko ekipo iz Trsta in Supercaffe, ki si delita prvo, oziroma drugo mesto v lestvici. Darko Grgič Mladost — S. Canzian 3:2 MLADOST: Boscarol, Devetak, A. Jarc, V. Gergolet, L. Gergolet, Černič, K. Ferfolja, Uljan, Marušič, G. Ferfolja, R. Jarc. S. CANZIAN: Riabiz, Savian, Gallo, Zamarian, Basso, Casarsa, Tomaduz, Misuri, Pizzin, Bertog-na, Colesso. STRELCI: Marušič, V. Gergolet (avtogol), Uljan, G. Ferfolja, Pizzin. SODNIK: Guerrato. Mladost je v soboto popoldne v Škocjanu ob Soči še enkrat pokazala, da je zmožna doseči tudi dobre rezultate. Žoga je bila stalno pod nadzorstvom doberdobskih naraščajnikov, ki so vodili igro kot so želeli. Igra se je vseskozi odigravala na nasprotnikovem delu igrišča, tako da je obramba Dober-dobcev imela le malo dela, bila pa je tudi premalo pozorna in zaradi tega je v 5. min. drugega polčasa prišlo do avtogola. V ostalem je bila povezava med vso ekipo zelo dobra. S to tekmo so Doberdobci zaključili naraščajniško prvenstvo. V skupni lestvici si mladostniki s petimi točkam delijo zadnje mesto z ekipo S. Canziana. Ponziana — Breg 1 : 3 ZAČETNIKI Breg — Ponziana 0 : 0 PRIJATELJSKA TEKMA Union — Costalunga 6:1 UNION: Glionna, Deros, Vidmar, Lizzi, Benčič, Čermelj, Hrovatin, Caporallini, Esposito, Deros, Mon-tesion. Strelci: Bende, Montesion, Hre-vatin, Lizzi. Deros, Bende. Unionovi začetniki so v nedeljo v prijateljski tekmi v Križu prepričljivo odpravili enajsterico Costalun-ge z vidnim rezultatom 6:1. Kljub temu, da Podlonjerd nimajo kje trenirati, saj so brez igrišča, so predvajali dobro igro, kjer so prišli do izraza predvsem nekateri posamezniki, ki bodo lahko kmalu vključeni v prvo mladinsko ekipo. Radi KOŠARKA NA DIRKI VETERANOV Dva kolesarja Adrie v prvi dvajseterici 50 tekmovalcev iz Casalpusterlen-ga bo nastopilo tudi v Lonjerju Kolesarji vetami lonjerskega kluba Adria so v nedeljo nastopili na veliki kolesarski dirki v Casaipu-sterlengu v Lombardiji, kjer so bili skoraj vsi najboljši veterani iz Severne Italije. Prisotnih je bilo 95 tekmovalcev, ki so morali prevoziti dvanajst krogov po ozkih in ovinkastih cestah, v skupni dolžini 90 kilometrov. Naj takoj omenimo, da je bila poprečna hitrost izredna, skoraj 42 km na uro. Zmagal je milanski kolesar Belolli Lino, ki je v zaključnem sprintu premagal vso skupino, medtem ko je lonjerski predstavnik Macarol zasedel 19. mesto, Bonano 20., Maver pa je bil 23. Dva kolesarja med prvimi dvajsetimi je odlična uvrstitev, posebno če upoštevamo, da so Lonjerci prvič nastopili v letošnji sezoni. Najaktivnejši je bil Macarol, ki se je tri kroge pred koncem celo podal v beg, potem ko je ujel vodečega Selvatica iz Padove. Če ne bi bilo ozkih ulic, bi bila njegova uvrstitev dosti boljša. Bonano je nekoliko brzdal svoje moči in se je omejil le na kontrolo dirke, medtem ko so Maverju manjkale vzpetine, saj bi se sicer uvrstil bolje. O dirki takole nam je povedal: «V taki izredni konkurenci, ko je nastopila elita kolesarjev iz Milana in Vareseja pa tudi iz Ve- neta, nismo mogli pričakovati boljše uvrstitve. Odlično se je izkazal Macarol, ki je na ravnini kolesaril s polovično močjo in vse ugodno presenetil. Bonana pa sem držal v skupini, da ne bi preveč trošil svojih moči, saj je bilo nesmiselno podajati se v nevarnost na tako ozki cesti, ko se je več kolesarjev prevrnilo. Med vsemi prisotnimi me je najbolj presenetil nekdanji italijanski prvak Selvatico*. Lonjerci so v Casalpusterlengu tudi prejeli zagotovilo, da se bo približno petdeset tam prisotnih kolesarjev udeležilo tudi dirke v Lonjerju, niso pa tu všteti vsi predstavniki iz Trsta in Furlanije. VRSTNI RED NA CILJU: 1. Belolli Lino (Spumador), 90 km je prevozil v 2 urah 10 minutah s poprečno hitrostjo 41,860 km na uro: 2. Zuediri Carlo (Casale) v istem času: 3. Marzarini (Fenaroli Milan); 4. Sparim Carlo (GC Farini Va-rese): 19. Macarol (Adria) v času zmagovalca; 20. Bonano (Adria); 23. Maver (Adria). Radi KAJAK V TACNU Uspeh Novogoričanov v močni konkurenci V KK se načrtno vzgajajo mlade sile RAPALLO, 15. — Geas je osvojil naslov italijanskega ženskega pokalnega košarkarskega prvaka. V finalu je namreč premagal ekipo Thermomatic s 74:38. V malem finalu je Tre Bi odpravila Stando z 61:56 in si tako zagotovila tretje mesto. .................................................................................................i.... DIRKA PO F—JK Zmaga Cliinetlija TARČENT, 15. - V nedeljo s« je v Tarčentu zaključila 12. kolesarska dirka po Furlaniji - Julijski krajini. Zmagal je toskanski predstavnik Chinetti. Belo majico «leaderja» je osvojil v zadnji etapi, ki je bila tudi najnapornejša v celotni dirki. Kolesarji so morali namreč čez Staro goro in čez Motite Croce Camico, poleg tega pa so prevozili še nekaj vzpetin. Chinetti je pravzaprav svoje prvo mesto zasedel bolj po naključju kot po lastni zaslugi. Kakih deset kilometrov pred čilem zadnje etape se je namreč Da Rošu, ki je z drugimi štirimi tovariši bil na begu, pokvaril menjalnik in se je moral odpovedati nadaljevanju bega, potem ko je teoretično že bil končni zmagovalec, saj je imel preko tri minute naskoka pred svojimi zasledovalci. Tako pa se je ta najboljši furlanski vozač, ki je na domačih tleh poskušal napraviti vse, da bi le zmagal, moral odpovedati sanjam o največji zmagi v celotni svoji karieri. V zadnji etapi od Brazzacca do Tarčenta je zmagal Fraccaro, ki je v sprintu premagal Giampaola Fla-minija. KONČNI VRSTNI RED: L Alfredo Chinetti (Caup - Branži Firence), ki je 534 km prevozil v 13 urah 36'31” 2. Nataiinp Bcrnardis (Mobigroi) 2” zaostanka 3. Leonardo Mazzantini (Capp Branži) 25” 4. Cesare Sartini (Mobigroi) 1’08” 5. Alfredo Luddi (US Falco) IT’ 6. Mori o Da Res CCrich Libertas) U55” V soboto in nedeljo je bilo v Tacnu pri Ljubljani in v Bohinju, v organizaciji tovarne Rašica, veliko tekmovanje v kajakih na divjih vodah v spustu in slalomu. Tega elitnega tekmovanja so se udeležili vsi najboljši jugoslovanski tekmovalci v tem športu, žal pa na startu ni bilo močne mednarodne elite, kar bi prireditev še bolj popestrilo. V tej'1 elitni konkurenci je nastopalo tudi zastoostvo KK Soške Elektrarne iz Nove Gorice in je doseglo nekaj odličnih rezultatov. Vsekakor pa dajejo uspehi Ko delja, Abramiča, Vidica in Poberaja že sedaj v začetku sezone slutiti, da so se v klubu resno spoprijeli z načrtnim vzgojnim delom z najmlajšimi. Rezultati: Spust (6 km — 23 tekmovalcev) 1. Spasovski (Skopje) 22,26 5. Kodelja (Nova Gorica; 23,11 6. Abramič (Nova Gorica) 23,12 9. Vidic (Nova Gorica) 23,39 16. Poberaj (Nova Gorica) 25,02 Slalom (500 m, 25 vrat — 58 tekmovalcev) 1. Spasovski (Skopje) 216,2 9. Vidic (Nova Gorica) 241,7 10. Kodelja (Nova Gorica) 250,0 17. Poberaj (Nova Gorica) 285,2 30. Abramič (Nova Gorica) 413,4 Rajmund Kolenc ŠPORT NA TV Italijanska televizija bo danes prenašala potek nogometnega srečanja Milan — Leeds, katero bodo odigrali v finalu pokala pokalov. Prenos se bo začel ob 19.10. KOLESARSTVO PRAGA, 15. — Po peti etapi mednarodne amaterske kolesarske «Dir-ke miru» v kateri je zmagal So vjet Lihačev, je vodstvo skupne lestvice zopet prevzel Poljak Szur-kowski. Na 2. mestu je Britanec Griffith. NOGOMET V prijateljski tekmi pionirjev CSI (GO) - Nova Gorica 1:6 (0:4) Vreme zelo toplo, sončno, gledalcev 100; sodnik: Nardon Duilio, Gorica (dober). CSI: Buratta (Podbersig), Satcul, Ličen R., Battisti, Carriero, Ranoc-cni, Capotorto, Gandolfi (Ličen M.), Peiizon, Graba, Mikluš. NOVOGORIŠKA PODZVEZA: Mra-kič, Petrovčič, Cernatič, Likar (Fabjan), Peršič, Hvala (Furlan), Merljak, Škabar (Mikšič), Vanek, Gajsar. Čufar (Repezza). Mladi nogometaši (od 12 do 15 let) v reprezentančnih postavah iz območja stare Gorice in Nove z okolico, so se v nedeljo pomerili v nogometni tekmi v Gorici. Izbranci nogometne podzveze Nova Gorica so bili iz petih klubov in to: iz NK Vozila, NK Adria, NK Renče, NK Vodice (Šempas) in NK Bilje, ki bodo 19. in 20. maja nastopili na republiškem turnirju sedmih podzvez Slovenije in to v Celju. To je bila za njih generalka. Gostje so bili bolj iznajdljivi in učinkoviti pred vrati, kajti domačim niso i-grali tako podrejeno, kakor kaže rezultat, toda imeli so slabega vratarja. Posebno razpoložena sta bila F.gon Vanek in Srečko Gajsar, oba iz NK Adria - Miren, ki sta dala vsak po 3 gole. Častni gol je dosegel v drugem polčasu iz 11-metrovke kapetan e-kipe CSI Vineenzo Carriero. Igra (2X30 minut) je bila zelo prijateljska in kar borbena, čeprav tehnično ni bila na posebni višini. Novogoričani so svojim vrstnikom poklonili spominski pokal, gostitelji pa so povabili na prigrizek, kjer se je za lep sprejem zahvalil vodja ekipe in predstavnik nogometne podizveze Nova Gorica Varl. Povabil je Goričane na povratno srečanje v Novi Gorici. V. R. CIUDAD MEXICO, 15. - ZDA so premagale v tekmovanju za Davisov pokal Mehiko s 4:1. V a-meriškem področnem finalu se bo do 5. avgusta v Little Rocku zdaj pomerile s Čilom. * * * REGGIO EMILIA, 15. - Sinoči je prispela v Italijo bolgarska te niška reprezentanca, ki se bo v okviru teniškega tekmovanja za Davisov pokal pomerila v dneh od 18. do 20. maja z Italijo. Žrebanje bodo opravili v četrtek. OBVESTILO V okviru mladinskih iger priredi športno društvo Polet v soboto 26. maia pokrajinsko tekmovanje v umetnostnem kotalkanju. , Tekmovanje se bo začelo ob 14.30 uri na kotalkališču ŠD «Polet» na Opčinah. .and«. Partizanski ^zdravnik 64 lzb°gatega, pa »udi težkega življenja partizanskega zdravnika nas ogledali, so postrelili umirajoče, ki jimponjiho-, J®uno m bilo več pomoči. Streljal jih je z brzostrelko acf je Prvi za izdajalcem prišel v jamo. Mene, Snoja s° Pustili pri življenju. zadržali morda kako uro. Vojaki so venomer :0n:i in hodili sem in tja. Gnetli so se okoli nas O-jJ e zanimalo, kako izgledajo «banditi». Ogledovali so iš(Jatn° in še posebno nas, ki smo molče ležali na s in čakali, kaj bodo storili z nami. Nekateri g drugemu nekaj dopovedovali in pri tem knli svo- so - ~-ugeinu nekaj ciopoveuuvan m t-*- — ražajoč tako nekakšno razburjenost. Drugi so nas o 'zrazom sočutja na licih. . nek°d so prinesli nosila in me naložila nanje. Snoja a' za katera sem komaj sedaj ugotovil, da sta tudi o-j ’ so naložili na mule. Snoj se je še nekaj upiral. Šele nekdo s pištolo grozil) se je brž skobacal na mulo. b01 Pas do roba gozda na majhno jaso. Ko so nas vo-’ce skozi gozd, so spet zagrmele bombe. Izgleda, da ian 1 zasub jamo z njimi. Jasa na robu gozda se mi je S; Spornim sem se da sem tam že bil. Bila je jav-'0cier so nas z zavezanimi očmi pred dnevi odnesi v °d je bilo zelo mnogo vojakov. Položili so me pod ko- šato sfreko. Mulac in Snoj sta razjahala muli. Stražil nas je vojak v popolni bojni opremi. Kar naprej nas je debelo gledal. Spregovoril pa ni nobene besede z nami. Ležali smo v mehki travi in se ogledovali okoli sebe. Nekoliko stran od nas je bilo 8 zvezanih ljudi, Kasneje se je govorilo, da so bili med njimi učitelji iz Loškega potoka, ki so jih nato ustrelili. Ni bilo mogoče govoriti z njimi. Razen stražarja se za nas nihče ni zmenil. V bližini je bila grupa oficirjev, ki so stali ali pa sedeli v travi in se pogovarjali. Vojaki so hodili sem in tja. Vsi vprek so nekaj govorili in si dali opraviti za različnimi opravili. Tedaj se nam je približala postava ♦ karabinjerski uniformi. Ustavil se je pred nami z razširjenimi nogami in nas nekaj časa napeto in molče opazoval. V njegovem ostrem pogledu je bilo opaziti izraz zadovoljstva. Okoli ust se je poigraval porogljiv nasmeh. Tedaj nas je ogovoril: ,če bi bili vi tako pametni, kot sem jaz, bi sedaj tudi vi lahko delali kot jaz.’ Pri tem je vrgel v zrak pomarančo, s katero se je že ves čas poigraval, tako da jo je premetaval iz roke v roko. V karabinjerju, ki nas je ogovoril, sem spoznal Rozmana, ki sem ga poznal že od prej. Nekoč je bil partizan, nato pa je dezertiral in postal ovaduh. Nihče mu ni odgovoril. Gledal nas je nekaj časa. Nato se je obrnil in se poigravajoč s pomarančo izgubil med uniformami Čez čas so nas spravili na majhne kamione tipa «spa». Odpeljali so nas proti Glažuti, ki je prav ta dan pogorela. Še se je kadilo od pogorišča, ko smo se peljali mimo. Bilo je že temno, ko smo se ustavili na Grčaricah prav zraven pokopališča. Nekaj časa so nas pustili na kamionih, s katerimi so nas pripeljali. Ležal sem na nosilih, pričakujoč, kaj bo z nami. Nad menoj je bilo le nebo, posuto z brezštevilnimi zvezdami. Razmišljal sem, kaj naj to pomeni, da smo se ustavili prav tu pred pokopališčem. Na dušo mi je leglo nekaj težkega. Kaj pa, če nas bodo tu postrelili in pokopali? Temna slutnja mi hi hotela iz glave. Po vsem, kar sem zadnji čas doživel, bi bil tak konec skoraj logičen. Hip nato sem pomislil: zakaj pa nas vozijo okoli, saj bi nas lahko postrelili že tam pri jami, kot so druge... in iskrica upanja mi je povrnila klavrno razpoloženje. Tedaj zagrabi nekaj rok za nosila, na katerih sem ležaL Nesli so me proti pokopališču. V mraku sem opazil obrise nagrobnikov, ko so kot močni kremplji štrleli v zrak. Imel sem občutek, kot da se bo zdaj kateri prevrgel name in me pokopal pod seboj. Sunkoma so se nosači ustavili in me skoraj vrgli na tla. Na desni zraven mene je grozeče zazijala temna, podolgovata senca, nad njo so se videli obrisi sveže izkopanega kupa zemlje. Položili so me na rob sveže izkopane jame: moj grob! me je spreletelo. Tudi oba sotrpina, Snoja in Mulaca so spravili tja. Tam smo ležali kako uro ali kaj in čakali, kaj bo. Vsak čas smo pričakovali, da nas ustrele. Zopet so minute postajale dolge kot ure. Kdaj bo konec tega trpljenja? Molčali smo, vdani v u-sodo, in napeto pričakovali, kaj nam bo prinesel naslednji trenutek. Zraven nas so stali vojaki in se polglasno pogovarjali. Kdo ve, kaj so govorili. Po njihovem obnašanju sem sodil, da tudi oni doživljajo tesnoben občutek, ki ga ima človek pred bližajočo se smrtjo, pa čeprav ve, da to pot sam ne bo umrl. Iz težkega razmišljanja me je zdramil prihod lepo oblečenega oficirja. V jasni noči so se mu svetlikali črni, skrbno očiščeni škornji. Bil je visoke postave. Ustavil se je pri nas in nas ogovoril v srbohrvaščini. Vprašal nas je, od kod smo. Povedal s®m, da smo bili na italijanskem transportu, ki je peljal internirance v taborišče v Italijo. Da so partizani napadli pri Verdu vlak, v katerem so nas peljali v internacijo in da smo bili pri tem ranjeni. Ne vem, koliko je verjel mojemu pripovedovanju. Ničesar ni rekel. Mimo je poslušal, nato pa nekaj naročil vojakom, ki so nas stražili. Nato je odšel. Zopet smo ostali sami s svojimi skrbmi, kaj bo z nami. Le stražarji so bili okoli nas, sicer pa je vladal na pokopališču mir. \ daljavi je bilo slišati pokanje pušk in drdranje strojnih pušk. Vmes je občasno votlo zabobnelo. Gotovo se je razletela kaka mina, sem pomislil. Ofenziva je še trajala. Iz misli me je zdramil ropot motornega vozila, ki se je naglo približevalo pokopališču. Ustavilo se je tik nas. Iz njega je skočil vojak, ki je prinesel pismeno obvestilo. Predal ga je enemu izmed vojakov, ta je prižgal vžigalico in prečita! vsebino. Obrnil se je k drugima dvema in rekel le eno besedo: «AnčLiamo.» Vojaka sta skočila, pograbila nosila in nas brž posadila nazaj na kamion, že se je kamion premaknil in nas odpeljal iz hladnega objema smrti. Rešeni smo, sem pomislil, ko je kamion drdral po prašni cesti in se oddaljeval od pokopališča. To pot in na tem pokopališču nas prav gotovo ne bodo ustrelili, mi je rojilo po glavi. Občutil sem resnično olajšanje, ki ga lahko razume samo na smrt obsojeni, ki mu je bilo prizaneseno. Vožnja ni trajala dolgo. Hitro smo se ustavili. Razložili so nas in odnesli v svetle in čiste prostore. Dišalo je po zdravilih. Ljudje z belimi plašči so nas odnesli v majhno izbo — previjališče. Zdravnik nas je površno pregledal, samo toliko, da je ugotovil, kako je kdo ranjen. Ran pa nam niso prerijah. Nato so nas spravili v drug prostor, kjer smo ostali sami. Občutil sem, da nam po vsem, kar se je z nami danes zgodilo, ne preti več smrt, ki smo ji bili ta dan že tolikokrat blizru. čeprav se je žarek upanja vse bolj večal in sem občutil prijetno toploto po vsem telesu, so se mi misli venomer vračale na pravkar prestane gorje. V duhu sem še in še preživljal dogodke zadnjih, usodnih ur. Na dušo mi je legla teža prevelike utrujenosti. Pogreznil sem se v nemiren sen. Zgodaj zjutraj so nas spet naložili na kamion, ki se je priključil koloni vozil, ki so čakala na cesti. (Nadaljevanje sledi) Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Oglasi Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501 «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, fmanč sj, ---- Mali °» j naročajo P ie pri S-P' upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. ‘Mali °9 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se Stran 8 16. maja 1973 oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italij Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja In tiska ZTT • Trsl PO PREDVČERAJŠNJI POSREČENI IZSTRELITVI «SKYLADA I » Okvare na vesoljskem laboratoriju ogrožajo ameriški načrt raziskovanja Prehudo ogrevanje zunanjosti in notranjosti vesolj-ske ladje spravlja v dvom izstrelitev treh kozmonavtov KENNEDIJEV RT. 15. — Včeraj popoldne ob 18.30 so se prižgali motorji dvostopne rakete «satum 5» ter pognale v zrak vesoljski laboratorij «skylab 1». Izstrelitev je potekla v popolnem redu. Vesoljski laboratorij je po nekaj minutah dosegel višino okoli 400 km nad zemeljsko oblo ter se postavil v krožni tir okoli Zemlje. Zgledalo je, da je začetek tega pomembnega raziskovanja Zemlje in njene najbližje in tudi oddaljenejše okolice, potekal v najugodnejših razmerah. Kmalu nato so se razočaranja začela vrstiti drugo za drugim. Predvsem so ugotovili, da se nista odprli dve veliki krili s celicami, ki vpijajo sončne žarke ter jih spreminjajo v električno energijo, ki zagotavljajo laboratoriju samemu zadostno energijo za njegovo delovanje. Potem se je zvedelo, da je prišlo še do drugih okvar. Ameriška vesoljska ustanova NASA, je takoj potem, ko je ugotovila okvare, sklenila, da se odloži polet v vesolje treh ameriških kozmonavtov Conrada, ^ervvina in Weitza na prihodnjo neaeljo. Ni pa še prav gotovo, da bo do tega poleta prišlo v resnici, ker strokovnjaki še vedno preučujejo okvare, ki so nastale v vesoljskem laboratoriju. Na vsak način tudi če bi prišlo do izstrelitve vesoljske ladjice tipa «apollo», ki naj bi ponesla omenjene tri kozmonavt do skylaba, bi verjetno morali zelo skrčiti celoten načrt raziskovani, ki so jih znanstveniki pripravili pred poletom. Kaj se je pravzaprav zgodilo takoj potem, ko so motorji «satuma 5» ponesli «skylab» v vesolje, se toč- SURREALISTICNI W00DY Kaj ga najbolj tare? «že od mladih nog je moja največja skrb smrt — odgovarja znani komik Woody Allen — saj je tudi Tolstoj dejal, da je človek blazen, če ne misli na smrb>. Kaj pa je najbolj zabavno? Spolnost: «Višek komičnosti po mojem predstavljajo ljudje, ki se eden nad drugim tako razburjajo, ki legajo skupaj v posteljo, da bi gledali strop...» «Kaj sovražim največ na svetu? Brez dvoma predmete. Prepričan sem, da so predmeti skovali zaroto proti meni, saj mi stalno padajo na tla. Morda pa sem le neroden...» Kaj bi ga osrečilo? «Imeti posteljo, podobno ministrskemu predsedniku Gane. Postati hlačne nogavice Uršule An-dress. Držati se v ravnotežju na enem očesu...d POGOJ 23 - letni britanski profesor Mervyn Glue in njegova zaročenka Christine sta se pred kratkim odločila, da se bosta vzela. Kot vsak mlad par nista tudi ona dva imela bogvekaj pod palcem, zato sta mislila prositi za posojilo, da bi si lahko kupila hišo. Rečeno, storjeno, Mervgn se je obrnil na posojilnico. Pogovor med mladim profesorjem in bančnim u-radnikom je potekal približno takole: «Prosil bi za posojilo 10.000 funtov šterlingov, da bi si lahko kupil hišoD, je začel Mervgn. «Na razpolago smo vam — je odgovoril uradnik in dodal — pripravljeni smo vam posoditi vsoto a pod nekim pogojem». «Kakšnim pa», je nekoliko prestrašeno vprašal Merv-gn in prestrašen pomislil kakšno o-brestno mero mu bodo nabili. «Nič posebnega — je brezbrižno dejal uradnik — le vaša zaročenka in njen zdravnik se bosta morala pismeno obvezati, da bo dekle jemalo vsaj za pet let kontracepcijska sredstva)). «Kaj», se je začudil Mervgn, kar je še izrekel pa ni objavljivo, ker bi nas sicer lahko tožili. Britanski parlament je včeraj imenoval preiskovalno komisijo, ki bo vodila preiskavo o tem nezaslišanem vmešavanju v državljanovo «privacy». variša do vesoljskega laboratorija. Tudi okvara ene od smernostnih naprav ni tako huda, da bi preprečila izvajanje programa samega. Problem je samo v prehudem ogrevanju zunanjega oboda vesoljskega laboratorija in s tem tudi njegove notranjosti. To prehudo ogrevanje bi pravzaprav onemogočilo bivanje človeka v laboratoriju. Po podatkih, ki jih je posredoval Schneider, so se okvare na «sky-labu 1» začele že med poletom proti krožnemu tiru. Po eni minuti in nekaj sekundah se je baje odtrgala z vesoljskega laboratorija zunanja zaščitna lupina, ki bi morala ščititi laboratorij pred mikrometeoriti. Ta plast bi se morala pravzaprav pozneje dvigniti od trupa laboratorija za nekaj centimetrov. To se ni zgodilo. Lupina, ki je tenka kot listič, je odpadla. Zelo verjetno je nepredvidena poškodba vplivala na mehanizem, ki poganja navzven krila na katerih je nameščenih na desettisoče sončnih celic. Stanje je torej sedaj tako: tudi če bi se posrečilo strokovnjakom odpreti krila za dobavljanje električne energije, bi ostalo še vedno vprašanje prehudega ogrevanja notranjosti laboratorija. Dokončni sklep o tem, če bodo Conrad, Ker-win in Weitz odpotovali v vesolje, bodo sprejeli šele čez nekaj dni. Preiskava o pokolu na Trgu Fontana RIM, 15. — Milanski preiskovalni sodnik dr. D’Ambrosio in namestnik državnega pravdnika dr. Alessandri-ni sta danes dopotovala v Rim, da bi ugotovila kakšne odnose je imel bivši časnikar glasila MSI «11 Secolo dTtalia» Guido Giannettini s padov-sko prevratniško skupino. Časnikar, katerega je prvi omenil založnik Ven-tura, se je leta 1965 udeležil skupaj s Pinom Rautijem kongresa na temo «Boj proti komunizmu*. Kaže. da je bil Giannettini leta 1969 večkrat v Padovi pri Francu Fredi. Polemika Hillary-Monzino o odpravi na Everest KATMANDU, 15. — Italijanski pla. ninec Guido Monzino, ki je vodil i-talijansko odpravo na Everest, se je včeraj vrnil v Katmandu. Tu je izjavil, da se je morala odprava vrniti v dolino po dveh uspešnih vzponih na najvišji vrh sveta, ker so se vremenske razmere na gorovju hudo poslabšale. Skupaj z njim sta prišla v Katmandu tudi Minuzzo in Rinaldo, ki sta bila v prvi navezi, skupaj z dvema šerpama, ki je dosegla vrh Everesta. Ko je prišel v Katmandu, se je moral Monzino najprej besedno spoprijeti z Novozelandcem sir Edmun-domom Hillaryjem, ki je prvi pred dvajsetimi leti, skupaj z Nepalcem Tenzingom. osvojil Everest. Hillary je pred dnevi izjavil, da so rezultati italijanske odprave vse hvale vredni, da pa gre «za posrečeno vojaško odpravo, ki s planinstvom nima nobenega opravka*. «Gospod Monzino — je trdil Hillary — je dokazal, da če nekdo razpolaga z nekaj vodi planinskih čet, kar je prav njegov primer, z nekaj helikopterji ter z neomejenimi finančni- mi sredstvi in tehničnimi pripomočki, kar je bil tudi njegov primer, potem postane vzpon po južni strani relativno lahka zadeva*. Na te kritike je Monzino odgovoril: «Everest je danes isti kot je bil pred 20 leti in za vzpon nanj se morajo plezalci, civilisti ali vojaki, spo. prijeti z istimi težavami. Vprašanje življenja v tistih višavah postavlja danes iste probleme kot pred 20 leti«. Monzino pa je sicer priznal, da se je oprema odprav v teh letih precej izboljšala. Minuzzo in Rinaldo (pravcata gornika) sta ostala na vrhu Everesta nekaj minut. Kljub skrbnemu ogledu nista našla nobene sledi o prejšnjih odpravah. Razgled je bil veličasten. Dekgacija ZK Vojvodine na obisku v Sloveniji LJUBLJANA, 15. — Danes, drugi dan obiska v Sloveniji, je delegacija pokrajinskega komiteja ZK Vojvodine, ki se mudi v Sloveniji na povabilo centralnega komiteja Slovenije obiskala tovarno gospodinjske opreme Gorenje v Velenju. PREDVČERAJŠNJIM V DOLINI AOSTE Strmoglavil helikopter: sedem alpincev mrtvih Zaradi okvare na motorju je helikopter padel z višine 40 m ter se vnel Generalni direktor združenega podjetja Gorenje Ivan Atelšek je delegacijo podrobno seznanil z gospodarjenjem podetja Gorenje, posebej še z dosedanjim razvojem in perspektivami industrije elektromotorjev v Gorenju in v«Severu» v Subotici, ki je bila prva delovna organizacija, ki se je že pred leti združila z Gorenjem. AOSTA, 15. — Včeraj popoldne ob 15.30 se je zgodila blizu helikopterskega letališča Pollein pri Aosti huda nesreča pri kateri je sedem ljudi izgubilo življenje. Gre za tri pripad-niKe lahkega letalstva alpinske vojaške šole v Aosti ter za štiri al-pince. Nesreča se je zgodila, ko je helikopter tipa «augusta beli 205» bil tik pred pristankom. Življenje so izgubili: kap. Franco Elia (piiot), por. Raffaello Arata, ter narednik Luciano Galliano (mehanik). Vsi trije so pripadali oddelku lahkega letalstva v Aosti. Ostale žrtve so: kap. Francesco Albarosa (poveljnik 42. čete alpincev, mare-šal Giancarlo Zampa (oba v stalni službi v vojski) ter narednika Fa-brizio Legrenzi in Michele Candiani (ta dva sta služila redni vojaški rok). Vsi štirje so pripadali spinskemu bataljonu Aosta. O vzrokih nesreče je danes podal krajše poročilo inšpektor lahkega letalstva gen. Moizo. Zelo verjetno je prišlo do okvare pri glavnem rotorju helikopterja. Helikopter se je dvignil z letališča Pollein ob 14.20. Po dvanajstih minutah poleta je sprispel v dolino Orgere, kjer se je nekajkrat spustil j na tla, da bi preveril trdnost snežne podlage. Nato se je nameril proti Aosti. Ko je helikopter letel čez kotlino Pila, tri minute pred napovedanim pristankom, je kap. Elia sporočil, da je polet redno potekal. Ko pa je bil že blizu letališča, se je vse zataknilo. Nenadoma je nehal delovati motor rotorja. Kap. Elia je sicer skušal pristati s pasivnim delo- vanjem rotorja na neko jaso, toda nenadoma se je helikopter zrušil na tla z višine 40 m. V rezervarjih je bilo še kakih 300 litrov goriva, ki se je v hipu vnelo. Nesrečne vojake je zmetalo iz gorečega helikopterja več metrov stran. Bili so pri priči mrtvi. Na kraj nesreče so prihiteli gasilci ter pogasili zublje. Gen. Moizo je pojasnil, da so po 300 km poletov opravili generalno popravilo motorja. Pred kratkim so ga ponovno pregledali. Pojasnil je še, da statistike vedo povedati, da se podobne nesreče dogajajo vsakih 10.000 ur poletov helikopterjev. Pogreb žrtev bo jutri ob 10. uri. Poveljstvo vojaškega letalstva je že imenovalo posebno komisijo, ki bo preiskala vzroke nesreče. Italijanski veleposlanik v SFRJ Maccotta v Kvarnem Italijanski veleposlanik v Jugoslaviji Walter Maccotta je pred dnevi začel tridnevni uradni obisk kvarnerskega področja kot gost občinskih skupščin Rovinj, Pulj in Reka. V ponedeljek se je v Rovinju srečal s predstavniki družbeno političnega življenja tamkajšnje občine. V prisrčnem razgovoru so obravnavali razna vprašanja življenja in dela italijanske narodnostne skupnosti Včeraj se je ugledni gost mudil v Pulju, kjer je obiskal tamkajšnjo ladjedelnico, danes pa bo končal o-bisk z razgovorom na sedežu Italijanske unije za Istro in Reko na Reki. iiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiimiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiifiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiuiiiiiiiiiiiiiiiiii PREISKAVA 0 ŠKANDALU VIA TERCA TE TAJNI DOKUMENTE BELE HIŠE V ROKAH ZVEZNIH PREISKOVALCEV Dokazno gradivo, ki je bilo v arhivih FBI in drugih ameriških varnostnih služb, je izmaknil bivši Nixonov svetovalec Dean - Reakcije diplomatskih krogov na škandal Watergate WASHlNGTON, 15. - Ameriški sodnik John Sirica, ki je konec lanskega leta vodil proces proti sedmim manj pomembnim osebam vpletenih v afero Walergate, je odločil, da bo izročil preiskovalcem šop dokumentov «top secret* o škandalu, ki je močno okrnil ugled Bele hiše. Dokumente je odnesel s seboj bivši predsednikov pravosodni svetovalec John Dean, ko je bil konec aprila odslovljen. Kljub protestu ameriškega predsednika bo sodnik izročil gradivo sodni preiskovalni komisiji in posebni komisiji senata, ki se ukvarjata z afero Watergate. Kot je znano je Dean, ki je eden od glavnih osumljencev v škandalu Watergate, takoj po odslovitvi napovedal, da bo izročil preiskovalcem zelo pomembno dokumentacijo. Danes je pojasnil, da gre za gradivo, ki ga je dobil v arhivu zvezne policije FBI in drugih «ustanovah za državno varnost* ter je potrdil, da so bili dokumenti arhivirani z napisom «top secret*. V pogovoru s časnikarji ni ho- tel bivši Nixonov svetovalec pojasniti za kaj gre in tudi ni hotel komentirati članka revije «News-week», ki ga neposredno omenja. Tednik je objavil vest, da Dean ni nikoli pripravil poročila, na katerega se je skliceval predsednik Nixon, ko je lansko jesen javno izjavil, da funkcionarji Bele hiše niso vpleteni v afero. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiimiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiii TRŽAŠKI DNEVNIK no še ne ve. Nekaj podatkov, oziroma domnevnih ugotovitev okvar, se je izvedelo na tiskovni konferenci, ki jo je imel ravnatelj načrta «skylab» William Schneider. Sodeč po njegovih izjavah, trpi vesoljski laboratorij «skylab» zaradi treh okvar: 1. hudo ogrevanje zunanje plasti postaje ter prehudo ogrevanje tudi notranjih prostorov; 2. pomanjkanje električne e-nergije, ker se nista odprli dve krili s sončnimi celicami (kar je znižalo za 50 odstotkov dobave električne e-nergije postaji sami); 3. okvara na eni od treh smernostnih naprav. Zdi se, da je prva okvara naj hujša in da bo prav ta lahko popolnoma kompromitirala celotni potek odprave. Pomanjkljivo delovanje energetskega sistema bi utegnili morda premostiti, med drugim tudi z viri električne energije s katerimi razpolaga vesoljska ladja, bi bi prepeljala Conrada in to- KPI uradno odprla volilno kampanjo Oproščen odgovorni urednik «11 Meridiano» (Nadaljevanje z 2. strani) Rima in v deželnih blagajnah je ostalo 147 milijard neizkoriščenega denarja. Cuffaro je podčrtal, da gre za odraz nenačrtne politike, ko ni programov in ko se vse dela v korist ozkih vodilnih krogov KD. Član vsedržavnega vodstva Achil-le Occhetto pa je podčrtal pomen naših deželnih volitev za celotno politično usmeritev v državi. Izidi deželnih volitev 13. junija 1971 na Sardiniji so odprli pot preokretu na desno, katerega negativne posledice so vsem očitne. Occhetto je nato govoril o velikem antifašističnem gibanju, ki se je uprlo desničarskim prevratniškim poskusom. Pri tem pa je Occhetto podčrtal, da se zaostruje vijak nasilja in provokacij in da ni naključje, če prihaja do točne časovne sinhronizacije z določenimi političnimi dogodki. Sedaj se v Italiji odloča, kam bo krenil nadaljnji razvoj: ali v smeri nadaljnje koncentracije kapitala ali v smeri sodelovanja z ljudmi in vedno večje demokratizacije. Na sedanjih volitvah se zaradi tega tudi odloča med deželami in med centralistično politiko države, ko je treba zahtevati od nove ' lade. da zagotovi demokratični razvoj in odločno protifašistično politiko. Occhetto je zaključil, da Tr«* trebuje miru in pomirjenja, saj br lahko samo v mirnem ozračju ponovno opravljal svojo vlogo. Odgovorni urednik tržaškega tednika «11 Meridiano di Trieste*, tajnik vsedržavnega sindikata časnikarjev Luciano Ceschia se je moral predvčerajšnjim zagovarjati pred tržaškim kazenskim sodiščem zaradi obtožbe obrekovanja. Kazenski postopek proti tržaškemu tedniku je sprožil občinski svetovalec indipendentističnega gibanja MIT Giovanni Marchesich, po katerem je bil članek o ustanavljanju volilnega zavezništva med tržaškimi indipendentisti in D’Antonijevim furlanskim avtonomističnim gibanjem žaljiv. Predsednik tržaškega sodišča dr. Egone Corsi je Luciana Ceschio o-prostil vsake krivde in to utemeljil z ugotovitvijo, da je šlo zgolj za vrsto informacij in politično o-ceno dogodka, kar spada v okvir neodtujljive pravice do svobode informacije in izražanja mnenj, skratka za «svobodo tiska*, ki jo določa ustava. Razsodbo je predsednik Corsi izrekel po krajšem posvetovanju s stranskima sodnikoma Moscatom in D’Amatom. • Včeraj je v sedežu pokrajinske uprave dosedanji glavni tajnik dr. Vucusa izročil urad novemu pokrajinskemu tajniku dr. Riccardu Ragu. • Jutri se bo sestal občinski svet, ki bo razpravljal predvsem o resoluciji, ki jo je predložila- svetovalka KPI Jole Burlo o stanovanjskem vprašanju. Ves svetovni tisk je dal velik poudarek zadevi Watergate, velik odmev pa je imela tudi v wa-shingtonskih diplomatskih krogih. Čeprav predstavniki tujih držav v ZDA zelo pozorno sledijo razpletu preiskave, pa nočejo zavzeti jasnega stališča do tega vprašanja, kar je spričo njihovega položaja razumljivo. Neki sovjetski diplomat je v odgovor na vprašanja časnikarjev dejal, da škandal dokazuje kako gnila je ameriška družba. Dodal pa je, da dokler je Nixon na oblasti se mora SZ pogajati z njim. Po mnenju britanskega diplomata bo Nixon ostal na svojem mestu, upoštevati pa bo treba spremembo v odnosih med Belo hišo in kongresom. nad omenjenimi telefoni na zahte- Okrepitev ameriškega parlamenta zelo skrbi izraelskega predstavnika. «Umevno je - je izjavil diplomat — da nas položaj in moč ameriškega predsednika zelo skrbita: ko je Bela hiša močna je običajno tudi Izrael močen*, čeprav diplomati niso mogli soglašati s stališčem predstavnika države Wi-sconsin Henryjem Reussom (prejšnji teden je zahteval naj Nixon in Agnew data ostavko, ker da se je, zaradi škandala njun ugled zmanjšal tudi v tujini), tudi niso sprejeli Kissingerjeve izjave, da afera Watergate ni imela v tujih državah nobene negativne posledice za u-gled ZDA. V tej zvezi politični opazovalci sodijo, da sobotno sporočilo, da bo Brežnjev cbiskal ZDA, sodi v okvir akcije, s katero hoče Bela hiša omiliti negativne reakcije na škandal VVatergate v svetu. vo Bele hiše. ki je bila zaskrbljena zaradi uhajanja vesti o tajnih pogajanjih s Severnim Vietnamom in SZ. Magnetofonske trakove so spravili v arhiv Bele hiše, ker je bil bivši pravosodni minister Mit-chell mnenja, da bi lahko Hoover izsiljeval njega in predsednika, če bi imel to dokazno gradivo v rokah. Izvedelo se je, da posnetki zadevajo tudi proces proti Ellsber-gu, a vodstvo zvezne policije ni dalo dokaznega gradiva sodniku Brynu, ki je razveljavil proces, ker ga je dobilo prepozno. Čeprav neposredno je bil včeraj vpleten v zadevo telefonskega prisluškovanja tudi glavni Nixonov svetovalec Henry Kissinger. Bivši načelnik FBI Edgar Hoover je od leta 1969 do leta 1971 imel pod nadzorstvom telefone 17 državljanov zaradi vesti, ki jih je objavil tisk, o tajnih pogajanjih ZDA s Severnim Vietnamom in SZ. Hoover se je odločil za ukrep po pogovoru s Henryjem Kissingerjem. Vest je sporočil časnikarjem začasni načelnik zvezne policije Ruckels-haus na včerajšnji tiskovni konferenci. Dejal je, da so v varnostni blagajni nekega bivšega funkcionarja Bele hiše našli magnetofonske posnetke telefonskih pogovorov omenjenih 17 ljudi. Gre za 4 časnikarje in 13 uslužbencev Bele hiše, katerih imena še niso znana. Ruckelshaus je poudaril, da je pokojni Hoover odredil nadzorstvo Vse kaže, vsaj sodeč po trditvah lista «New York Times*, da je skušal Nixonov volilni odbor vtihotapiti vohune tudi v kroge republikanske stranke, ki niso bili naklonjeni Nixonu. List trdi. da je John Dean skušal organizirati vohunsko mrežo, ki naj bi imela pod nadzorstvom demokratsko in republikansko konvencijo. Nadalje je ponudil visoko denarno nagrado funkcionarju notranjega ministrstva, da bi vodil vso operacije. Omenjeni funkcionar, Kernith Tapman, je sicer potrdil to vest, dodal pa je, da je odločno zavrnil ponudbo. In ob koncu še kratka vest, ki neposredno zadeva delovanje ameriškega predsednika. Predstavnik Bele hiše Ronald Ziegler je včeraj odločno demantiral govorice, da je Nixon potrosil milijon dolarjev iz sklada volilnega odbora, da bi si kupil vilo v vasi San elemente v Kaliforniji. Vest je objavil kalifornijski časnik «Santa Ana Register*, ki je po navadi naklonjen predsedniku in navedel kot vir člane neke zvezne preiskovalne komisije. VČERAJ SO PRAZNOVALI OBČINSKI PRAZNIK i Nagel gospodarski razvoj občine Ravne na Koroškem Stara tradicija železarstva se nadaljuje in krepi ter predstavlja danes tri četrtine narodnega dohodka občine Pogled na stari del Raven RAVNE, 15. — Občina Ravne v Mežiški dolini na Koroškem je včeraj slavila svoj občinski praznik. Slavila ga je razen s priložnostmi svečanostmi tudi z ustvarjalnim ritmom svoje težke industrije, ki je v nenehnem razvoju in temelj celotnega gospodarstva. Zunanjo podobo Mežiške doline namreč že stoletja oblikujeta fužinar-stvo in rudarstvo. V njej se naglo razvijajo štiri mestna središča: Ravne, Prevalje, Mežica in črna, v katerih je leta 1948 živelo 43 odst, celotnega prebivalstva doline, leta 1970 pa že 65 odstotkov. Prav zaradi tega pojava je kmečkega prebivalstva v dolini vedno manj. Pred vojno ga je bilo še 36 odst., danes pa le še 8.8 odst. Zaradi posebnih značilnosti bazičnega gospodarstva doline je število aktivnega prebivalstva v ravenski občini razmeroma nizko in je še vedno več kot polovica vzdrževanega. Po urbanističnem načrtu naj bi šele tam do leta 1991 bilo ustvarjeno razmerje 50:50. Na število aktivnega dela prebivalstva vpliva vsekakor omejena možnost zaposlovanja ženske delovne sile. Spričo dejstva, da v občini prevladuje težka industrija, je otežkočeno zaposlovanje žensk. Od skupnega števila prebivalstva je le 25 odst. žensk zaposlenih ali od skupnega števila ženskega prebivalstva v Sloveniji le 18 odstotkov. Ker je na Slovenskem v poprečju zaposlenih 41 odst. vseh zaposlenih žensk, obstajajo v ravenski občini velike rezerve ženske delovne sile. Mitja Ribičič obiskal Maribor MARIBOR, 15. — Danes je bil na obisku v Mariboru predsednik Republiške konfederence socialistične zveze Mitja Ribičič. Dopoldne je najprej obiskal uredništvo Večera, kjer se je z mariborskimi novinarji pogovarjal o nekaterih aktualnih vprašanjih politično informativnega tiska. Po njegovi oceni je slovensko novinarstvo napravilo v zadnjih letih pomemben-skok tako v kvaliteti kot v organizaciji in načinu dela. Novinarstvo je samostojen dejavnik v ustvarjanju socialističnega družbenega mnenja in bo imelo še večje vlogo v drugi fazi ustavnih sprememb, v delegatskem sistemu. Zato so pred novinarstvom velike naloge, ki jih bo moralo opravljati v delegatskem sistemu. Te naloge pa bo novinar lahko opravil le če bo bolje obveščen. Po ogledu tiskarne si je Mitja Ribičič ogledal tovarno Sladkogorska v Sladkem vrhu, ki letos praznuje stoletnico obstoja. Družbeni sektor zaposluje danes 9539 ljudi oziroma 89 odst. zaposlenih, ostalih 11 odst. pa je v zasebnem sektorju, pri čemer je všteto tudi aktivno kmečko prebivalstvo. V zadnjih 20 letih se je zaposlenost povečala za približno 50 odst., kar je rezultat primarnega razvoja industrije, zlasti železarstva. Danes u-stvarja ta panoga okrog tri četrtine narodnega dohodka občine ter hkrati zaposluje enak delež delovne sile gospodarstva. Glede na tako velik pomen in vlogo te dejavnosti tudi gibanje narodnega dohodka na prebivalca odraža gospodarsko stanje v teh organizacijah. Ostale dejavnosti tako po deležu dohodka kot po zaposlenih nimajo večjega vpliva., no 3660 otrok (od celotnega števila 24.065 prebivalcev), še gimnazija s 420 dijaki iz Mislinjske, Dravske in Mežiške doline, ter vrsto srednjih in visokih šol vseh strok v okviru Delavske univerze, v katerih se izpo- polnjuje 235 ljudi. V samih iodus; itrii' ----. šole, šole, metalurške industnjs jejflVo3s. f 1JUUJJUJC ■ - , skih podjetjih pa obstajaj darske industrijske šole, fire oh1' šola in kovinarska šola, ^ okrog 500 kovinarska skujejo letno ,tdi* Tovarna rezalnega °r°2 Prevalje — Slovenija — Ju£oS PROGRAM PROIZVODNJE: ORODJE ZA OBDELAVO LESA: svedri in rezkarji z držajem HSS In HM utorni, brazdni In spahovalni rezkarji HSS in HM profilni rezkarji HSS in HM ( garniture rezkarjev za ladijski pod, opaž, parke* 1 lete HSS in HM rezkalne garniture za stavbno pohištvo HSS in H brazdne in skobelne glave HSS in HM plošče za utore in cepljenje HSS profilni noži za hempel in druge avtomate HSS industrijski in drugi noži HSS in HM krožne žage z rezili iz kovinske trdine (HM) segmentni drobilci z rezili iz kovinske trdine (H drobljenje odpadkov ORODJE ZA OBDELAVO KOVIN: valjčni, čelni, ploščinski in križni rezkarji steblasti rezkarji z valjastim in koničnim držajem . ■ . . ... ... T.0 rezkarji za dolge luknje dvojni rezkarji za dolge luknje z ravnimi 1° zobmi ravnimi in ^"'"'^nln.1 PILE IN RAŠPE Storitve IZDELKI SO ODLIČNE KAKOVOSTI! Kljub temu, da dinamičnemu razvoju gospodarstva družbene službe niso sledile v korak, obstaja danes v občini Ravne poleg razširjene mreže osnovnih šol, ki jih obiskuje let- G I P GRADIS Ljubljana Gradbeno vodstvo Ravne na Koroške^1 ČESTITAMO OB OBČINSKEM PRAZNIŠ OBČINE RAVNE NA KOROŠKEM RgK£GA IN POZDRAVLJAMO BRALCE PRlMO DNEVNIKA ZDRUŽENO PODJETJE SLOVENSKE ŽELEZARNE S0P0 ŽELEZARNA RAVNE Tovarna plemenitil1 jekel RAVNE NA KOROŠKEM IZDELUJEMO; — lita — kovana in — valjana jekla 350 i 6 a o ‘ % LET KOROŠKEGA FUŽINARSTVA — 350 LET TRADICIJE V IZDELAVI ŽLAHTNIH JEKEL!