Our Write U» Today Advertising are REASONABLE. GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. NA DAN DOBIVATE 9 C "GLAS NARODA" i PO POŠTI NARAVNOST NA SVOJ DOM (izv&emi nedelj ta praznikov). 1ZA $6.- NA LETO 11x11/ avv uivim TELEPHONE: CHelsea 3—1242 Zlat, IMS al tke Feet Office M New Xerk> N. I, Art ef UocrcM &t Marcii Iri 187». No. 280. — Stev. 280. I NEW YORK, MONDAY, DECEMBER 4, 1939—PONEDELJEK, 4. DECEMBRA, 1939 Volume XLV1I. — Letnik XLVIL "VOJNO STANJE BREZ POJE n KANADSKI VOJAKI ODHAJAJO NA FRONTO v Prava vojna se še ni pričela PARIZ, Francija, 4. decembra. — Pred tremi meseci ste Anglija in Francija razglasil, da ob«toji vojno stanje" med njima in Nemčijo". Vojno stanje" še vedno obstoji, toda komaj je mogoče reči, da se je vojna že pričela. Ako ne bi bilo vsak dan žalostnih poročil o mrtvih in ranjenih, bi bilo mogoče misliti, da so vse operacije feamo navadni vojaški manevri, kajti vojaki vprizarjajo razne i-ffre, kot nogomet, imajo kantine in vojaki dobivajo celo dopuste. HITLER OPUSTIL "BLISKOVITO" VOJNO vSiia okolšein — Nemci so opustili misel na 4 * bliskovito' * vojno na za padu — je dovedla, da so se Nemci Sdločili, da jKx'ivajo na svoji Siegfriedovi, Francozi in Angleži pa na Ma^iiiotovi črti. Nobena armada ne odklanja bojev, pa tudi nobena jih ne izziva' Vojna je takorekoč zastala, toda za obema frontama so v teku velike priprave: utrjujejo postojan-ke, dovažajo vojni materjal in vojaki se vežbajo za bodočo veliko bilko. * ■ ■ ---- OBE ARMADI SE IZOGIBLJETE FRONTAL-NEMU NAPADU Ena, kakor druga armada, se izogiblje frontaluemu napadu na kraju, kjer sovražniku ni mogoče priti v zaledje. Ta problem bi mogli Nemci rešiti s tem, da bi napadli sovražnika -kozi kako nevtralno državo, toda tega ne store, ker se boje velikih poaledic. Zavezniki ne bodo vdarili skozi kako nevtralno državo, ker so obljubili, da bodo spoštovali nevtralnost vseh držav. DIPLOMACIJA BO PRISILILA VOJNO Zavezniki pa bodo z gospodarskimi in diplomatskimi manevri prisilili Nemce, da prič no z dejansko vojno. V tem smislu je treba opazovati dogodke po drugih krajih Evrope in zla>ti ua Balkanu. POROČILO GENERALNIH ŠTABOV Kaj m« godi na bojni frouti, je razvidno iz naslednjih poročil g< ne rahlih štabov: Francosko poročilo št. 181 (zjutraj): Ničesar važnega ni poročati. Bilo je nekaj artilerijskega streljanja. 'Poročilo št. 182 (zvečer): Bil je miren dan. Na nekaterih krajih fronte so bili poizvedovalni oddelki delavni. Nemško poročilo: Majhen artilerijski ogenj, krajevna po-i/„Vedo\ anja francoskih in nacijskih oddelkov. Francoske cc-te >o mirno kopale zakoj>e vpričo nemških pušk. Francozi kopljejo največ strelskih jarkov med Mozclo in lietto Volivna kampanja naj se kasneje vrši Obiskovalci so se o tem posvetovali s predsednikom Rooseveltom. Republikanci so seveda proti. angleži napadli helgoland LO\!M>N, Anglija, 4. dec. — Angleški bombniki so v bližini H lgolanda bombardirali nemške bojne ladje in ena križnika je bila zadetn. Nemški aeroplani so se spustili ž njimi \ l*oj. tekom katerega je bi T en nemški aeroplan izstreljen. Vsi angleški aeroplani so se nepoškodovani vrnili. Nemška uradna časnikarska agentura D. N. B. pravi, da so autflc-H aeroplani vr-rli le malo bomb in da je škoda na nemški križarki neznatna. potopljena nemška podmornica Angleška admiraliteta naznanja, da je angleški bombnik v Severnem morju vrgel bombo naravnost na nemško podmornico, ki ne je potopila z -vsem svojim moštvom. Angleški pilot je zapazil jHjdmornico l"iO milj od obrežja. Poveljnik ] Kal 11 lomi«« je zadišal ropotanje motorja letala in je skušal pdirioruteo potopiti, toda l>ombuik je prišel nad njo še o pravem času, da jo je zadel in potopil. nemcua bo vpadla na holandsko IA)NDON, Anglija, .'1. decembrač — V London je prišlo poročilo, da nameravajo Nemci v pričet ko prihodnega tedna vdreti na liolandsko. ' Druga poročila, ki prihajajo iz Berlina, pa pravijo, da vlada veliko nesoglasje med annadnimi poveljniki in nacijskimi poglavarji, kaj bi bilo večje važnosti, ali v past i na Holandsko, ali na fivodsko. Oni, ki zagovarjajo vpad na Švedsko pravijo, da je potrebno, da pride nemška armada na Švedsko pred rusko, toda HitUr se je zavzel, tla ne polasti Holandske, da jo uporablja kot |>oatojanko za napad na Anglijo, ^ WASHINGTON, D. C., 2. dec. — Ko se je mudil predsednik Roosevelt na pardnev-liem oddihu v Warm Spring-, Ga., ga je obiskalo več vplivnih demokratov, ki so razprav Ijali ž- njim o bodoči volivni kampanji. Predvsem so se pečali z vprašanjem, če bi ne bilo primerno odgoditi obe narodni konvenciji na nekoliko poznejši čas. Običajno >e vršita narodni konvenciji meseca junija, to-I da po mnenju nekaterih pol.-tikov bi bilo v gotovem ozira bolje, če bi se vršili mesec ali poldrugi mesec kasneje. Zagovorniki tega predloga zavzemajo stališče, da volivna kampanja, ki traja od junija do novembra, vzbuja prve mesece le malo zanimanja in nima posebnih uspehov. Še slab-Sc je v tem pogledu ob času kakšne mednarodne krize. — Vpoštevati je pa treba tudi finančno vprašanje, kajti dolga volivna kompanja stane dosti denarja, dočim bi bilo mogoče na ta način precej prihraniti. Jamesu A. Farleyu in Joh-nu D. A. llamiltonu, ki načelu jeta narodnim odborom, ta načrt sicer še ni bil predložen, zdi se pa, da bi se strinjala ž njim. Predsednik se je za predlog zelo zanimal, svojega mnenja pa ni izrazil. Najbrž ga bo o-dobril, kajti pomisliti je treba, da je leta li>32 ter tudi leta 19.'5(> svojo aktivno kampanjo odgodil prav do meseca septembra. Odgoditev bi vladi nikakor ne pomagala ohraniti kontro lo nad kongresom. Leta 19."»»'» se je kongres odgodil med obema konvencijami, in bližina narodnih konvencij je že večkrat pospešila odgoditev. V splošnem se javnost prav posebno ne briga, kdaj *e boste vršili konvenciji, pač jo pa predvsem zanima, kdo se bo zavzemal za predsedniško nominacijo in kdo bo nominiran. Predsednik trdovratno molči o svojih namenih glede tretjega termina. WASHINGTON, D. C., 2. dec. — John Hamilton, predsednik republikanskega narodnega odbora, je rekel, da si republikanska stranka ne bo pustila diktirati od predsednika, kdaj naj se. vrši republikanska narodna konvencija. Roosevelt lahko diktira demokratom, kdaj naj zborujejo, republikanci si pa ne pu?te od njega ničesar predpisovati. Demokrati so že razposlali vabila na banket, ki se bo ob priliki Jacksonovega dne (8. januarja) vršil v n«wyorskem Mayflower hotelu. Vstop, za osebo znaša $100. Čisti dobiček bo porabljen za volivno kampanjo, OBVEZNA PRUAVA TUJCEV JE NEPO-STAVNA »SCRANTON, Pa., 1. dec.— Zvezno okrožno sodišče v tterantunu, sestoječe iz treh sodnikov, je proglasilo l eg i stracijsko postavo tujcev zi protiustavno. Nedavno je bila sprejeta v Pennsylvaniji po- I stava, da .-e morajo registrirati vsi nedržavljani, ki so dospeli v to deželo po letu 1906.1 Zvezno sodišče je razsodilo,! da je šla država Pennsylvani-ja v tem pogledu nekoliko predaleč. Državne oblasti nimajo pravice uvesti obvezne registracije, pač ima to pravico edinole zvezna oblast. Kanadski vojaki iz Victoria se odpravljajo v vzhodno pristanišče, od koder se bodo odpe- peljali na fronto v Francijo. Obupen položaj nezaposlenih v Clevelandu Nekateri dobesedno stradajo. — Od reliefa je odvisno šestdesettisoč oseb. — WPA bo preskrbela šest tisoč nezaposlenim delo, s čemur pa obupne razmere nikakor ne bodo odpravljene. — Governer Bricker se Koče postaviti. Iz poročila nekega umeri- j Po Clevelandu šepečejo, da h škegu časnikarja posnemamo: če končati tekoče leto s pre- Prejšnji teden se bil velandu in lahko rečem. v C leda del TRENTON, N. J., 1. de,. — Senat države New Jersey je odobril slično predlogo glede registracije tujcev kot je bin uveljavljena v državi Penri- tiso6 oseb J0 )>i|o 6rUuiih z r sylvan i ji. V zakonodaji pa . lief nUi seznamov. Mesto jo predloga ni prišla na vrsto, razmeroma mirno. Če *e k k v sled česar bo ostalo pri sU- j slučajno zbere prevelika gruča ljudi, se na policijsko pove Ije mirno razide. Nobenih demonstracij ni, nobenih protestov ni slišati. Zdi se kot da bi ljudje čakali čudeža. Clevelandčani pa pravijo: — Zdaj še gre, ker ni snega. To-ida, ko bo sneg Zapadel, takrat Delavske vesti bitkom v blagajni, prihodnji narodni da bi ua konvenciji rem. HOOVER kot posredovalec PHILADELPHIA, Pa., 1. decembra. — Odličnjaki meto-distične cerkve, med katerimi je tudi šestindvajset škofov, zahtevajo, naj imenuje pred- i sednik Roosevelt poseben odbor, ki mu bo načelo val bivši predsednik Hoover. Ta odbor naj si prizadeva doseči premirje v sedanji krvavi ter naj skliče mirovno konfe- prebivalstva strada. Sestnaj. t' fveljal za "varčnega" gospodarja in bi bil mogoče nominiran za predsedniškega kandidata. Državo Ohio kontrolirajo farmerski okraji. Ko se vrši glasovanje za uvel javi jen je kakšne dobrodelne predloge, mora dobiti Cleveland na svojo stran odstotkov večine, da je predloga sprejeta. Prebivalstvo mora plačevati hude davke toda vsi davki tečejo v državno blagajno. Clevelandu ne ostane skoro nič. V nobenem velikem mestu v V Columbus se je podala delegacija uglednih meščan o-/1 . ... . . ... ji i i -i i ! Ameriki ni toliko tuierodcev pod vodstvom predsednika tr- • 1 govske zbornice, Crawforda. voj li!Delegacija je zahtevala od ^o-vernerja Brickerja takojšnji4 renco zastopnikov bojujočih držav. pomoč. Governer John \V. Uriel; Po mnenju metodistov je y/.i|er-i°,a v ^»^vni blagajni še, i oziroma potomcev tuje rodce -I kot naš v Clevelandu. V malo-i katerem mestu so dela vci v ta-' ko velikem odstotku organizirani kakor v Clevelandu. Cleveland je bogato, obenem pa to nalogo najbolj usposobljen bivši predsednik Hoover, ki je po vojni uzorao in uspešno vodil pomožno akcijo po raznih evropskih državah. milijonov dolarjev prebitk i j ter noče sklicati zakonodaje. tudi lačno mesto. (Nadaljevanje na dr.) STROŠKI AAA WASHINGTON, D. C,. 2. dec. — Agricultural Adjustment Administration poroča, da je v prvih štirih mesecih tekočega leta potrošila 1245 milijonov dolarjev. Največ tega denarja je bilo plačanega farmer jem, ki so po naročilu via de obdelali manj zemlje ter s tem pripomogli k uspešni kontroli nad pridelki, KAVALER1JSKI polki bodo ojačeni WASHINGTON, D. C., 1. dec. — Vojni department j objavil, da bodo kavalerijski polki, ki jili je vseh skupaj štirinajst, znatno ojačeni ter pripravljeni za morebitno mo- Finci prosijo premirje Helsinki, Finska, 4. decembra. — Finska skuša skleniti z Rusijo mir in ohraniti svojo narodno neodvisnost. Novi finski kabinet je na sinočni seji sklenil, da s posredovanjem švedskega poslaništva v Moskvi skuša pričeti pogajanja s sovjetsko unijo. O tem pravi finska uradna časnikarska agentura: 14 Na nocojšnji seji je kabinet sklenil, da skuša, ne da bi kršil neodvisnosti in življenskih interesov Finske, dovesti do prijateljske poravnave s sovjeti. Vsled tega je finska vlada s posredovanjem švedskega poslaništva vprašale, ako hoče sovjetska vlada pričeti s pogajanji za mirovno poravnavo." finci be2e na norveško K IRK EN KS, Norveška, .*>. dec. — Finski begunci, največ žene in otroci, prihajajo čez zamrznjeno mejo na Norveško. Predno so zbežali, so požgali svoje domove visoko v severne'»i pasu, da se jih Rusi ne bi -mogli posluževati. Amerikanci, Angleži in Kanadci, ki so bili zaposleni pri Dickinson zahteva večjo oblast LANSING, M ich.r 31. nov. — Dickinson, governor državo Michigan, je rekel, da je Chrysler je v slučaj ponovno dokazal, da stavka nikomur ne prinese posebnega dobička. Država bi morala imeti večjo oblast, s katero bi ji bilo mogoče i» rep reči t i tak zastoj z to-va mah. Chrys!erjeve tovarne obratujejo DETROIT, Mich., 1. dec.— Produkcija novih kar pri Cliry sle r ju, ki je bila vsled stavke ."»4 dni prekinjena, se nadaljuje. Delavci so odobrili pogodim, ki so jo sklenili zastopniki C K) s korporacijo. Prihodnji teden se bo vrn -lo na delo vseh 60,000 delavcev. Vsled stavke je bilo prizadetih 150,000 delavcev kajti delo je bilo ustavljeno tudi po mnogih drugih tovarnah, ki so s Chrvslerjevo v zvezi. Briggs je povišal svojim delavcem plače DETROIT, Mich., li. dec. — Briggs Manufaeutiing Co. jva-rilo, naj nihče ne pošilja žganja oziroma alkoholnih pijač po pošti. Vsaka taka pošilja-tcv bo zaplenjena, odpošilja-telj bo kaznovan. bilizacijo. Vsak kavalerijski polk bo i- rin^kil1 rudnikih nikla, so med begunci, mel 1122 mož, 1175 konj in 10 j Vroča bitka je v teku med ,800 Finci in več tisoč Rusi blizu I najmodernejših truckov, I / (Nadaljevanje na 2. strani) Smrt najtežjega OGNJEGASCA NEW LONDON, Con., 1. dec. — Danes je umrl tukaj o ^njegas^c William Kiely,, ki je bil po zatrdilu tovarišev najtežji ognjegasec na svetu. Tehtal je 625 funtov ter je5pri ognjegaškem dtpartxne*it\t vršil službo šoferja. IXBODP New Toif GLAS NARODA" (TfHP Off Omwd uk! Published by HO/Kač ruwjwnw company (A Oocpontlvn) J. LapHw, Sm. mm ot above oCOotn: NEW YORK, N. Y. Jt Um eorporatiuo ud 46th Year 1B8UU> ■ TISI DAT BXCEPT BDNDAX8 AND HOLIDAXB AArertkement ga Agreement Mlo vaUft Hrt m AiMrlfeo ta KftSfttfft ••••»• •*•••■•• Ba pol Mft ••••m 18.00 Sa Mrt latft Sa Sem Tork caio leto f7 00 Z/k pok imtM ............ .... J8JG Z* lnoaematTC' aa oato lato .. 17.00 Zs pol lata ..........*. •••• (LB0 "i i - - - ■ INHlriBili, Ymrfy It- *«LAB MAJRODA" IZHAJA VSAKI DAM CSVZMMBl NM1>«U Tft PRAZNIKOV HIU8 NARODA", Stt WEST lttfc NSW YORK, N. 1. 134» AMERIŠKA FRONTA Nekoliko etnlno sicer sliši, toda ne d-a se tajiti, da je evropeka vojna povzročila tudi v Združenih državah fronto, na kateri .sijcer ne teče kri, pa j«1 navzlic temu ni miogoče omalovaževati. . Pomiicdito nnunicij-ske tovarne in tovarne za letala. Del te fronte predstavljajo tudi nezaposleni mornarji ameriških ladij, ki jim nevtralnostma postava propoveduje pristajali v pristaniških bo.jujo-ci'h se držav. Ti mornarji so neposretliie žrtve evropske vojne. Vlada in strokovne organizacije jim skušajo pomagati ter razmišljajo o najinih in srddrirvih, kako izboljšati njihov I reappeu položaj. Mornariška komisija je r^KxVlka nameravala registrirati del ameriške trgovske mornarice j>od panamtsko zastavo. A-ni-eri.šlke ladje i>aj bi že vsaj navidez i«»tale last Paname in kot tatkinv bi jim bila dovoljena plovtba po v>eh morjih ter dostop v vsako ju i-tan išče. Atmeriiski mornarji bi imeli svoj kruli in .zaslužek in ameriška mornarica ne bi trpela take škode kot jo t^pi sedaj. Proti tenru načinu «o »o takoj pojavili tehtni ugovori. Državni tajnik C©Jet tisoč mornarjev ter naj jih zaposli pri popravilih v pristaniščih, je naletel na protest Josepih Ou rrana, predsednika National martime unije* če«, da delo -s krampom in lopato ni v nobenem soglasju z mornarisikhn izvežbanjem mornarjev. 2daj namerava poslati vlada osem. tifccč mornarjev na državne (stroške v štiri mornariške šole obrežne straže. V slučaju potrebe bi o-iprli še nadaljno. peto šolo. Poleg brezplačnega stanovanja hrane in obleke bi dobili navadni mor-nrji ra leto $230. i*ve«baaii |>a $512 v gotovini. '"udi ta načrt ni bil prejet s p<>»>el>nini navdušenjem, kajti v .eni slučaju bi bili mornarji predolgo ločeni od svojih družil in bi nunogi med njimi raje delali kot pa hodili v šolo. Pi eskitba nezaposlenih mornarjev, katerim »^o se pridružili tudi nezaposleni pristaniški delali, je vsled tega silno težavna zadeva, ki d-ckazuje, da «o ?Sdruženc države vsled Hit-lerjeve vojne v fananične nypogledn težko prizadete. Amerika se z vsemi svojimi nevtralno-tnimi odredbami ni mogla zaščititi pred poslednjimi evropske vojne. DELAVSKA KONFERENCA 'I)ue 21. novtdiibn* je začelo v I lava ni na Kubi ameriško abdrovanje ženevskega .mednarodnega delavtekega urada. Velevati is o se predvsem bavili s socijalnim zvarovanjeiu. zaijictdcsijcni žensk m nedoletnih ter z delavskim problemom n črvi h prvelje&rev. Združene države >o bile pozvane, naj pošljejo na konferenco svojega zastopnika. Ker se K Roosevelt ni hotel zameriti njti Delavki t\-deraciji. niti Levvisovoiim Kongresu, .je poslal kar dva in sicer II. G. HarrLsona kot zastopnika Federacije in I. B. Caveva, kot zastopnika CIO. iRaz.ves«ljivo je, da fašizem in vojna v Evropi nista zmanjšala poizvedovanja in pomena Mednarodnima delavskega u rani a. Po vojni se bo i)i«4duarodno -o* kdo vanjo delavstva v vseh vbželah ntdvoinno še povečalo in okrepilo. (Nadaljevanje, s 1. str.) Svnuiko, nedaleč od norveško meje. Vojaki se bore samo s puškami in strojnicami, ker po goratih krajih ni mogoče prevažati artilerije. Norveški zdravniki čakajo z bolničarkami na meji, da postrežejo ranjenim finskim vojakom, katere vsak čas pričakujejo. 2ENE UBILE RUSKE LETALCE HELSINKI, Finska, 3. dec.—Žene in otroci v korelijski \asi Olkinuora, oboroženi z lopatami, sekirami, vilami in pavkami, so ubili tri ru*ke letalce, ki so morali pristati iz poškodovanega aeroplana. Dečki so videli, kako so se letalci s padali spustili iz poškodovanega aeroplana ter so opozorili prebivalce vasi, iz katere •o feili moški večinoma poklicani pod zastave. 'žflfte in otroci so obkolili Ruse, ki so streljali v množico, toda a vso nikogar ranili. Vaščani pa so navalili na nje in jih pobili. *■ _ X Off^Ma & Mm ne^oikedižifinfi strojnico, lfll 1 Z glavo v zid Nenavaden način samomora si je izbral brez)>oselui delave« Peter Sehervarv v Stari K Knjiži. Desetkrat zapovrstjo se je z glavo zaletel v zid in se slednjič, oblil s krvjo, zgrudil na tla. l-tnpel je zlom lobanje in zaradi tega -kOraj ni upanja, (bi bi o-tal živ. Selierva-rv je v zadnjih mesecih napravil že štiri samomorilne poskuse, pa so ga zmerom pravočasno rešili. • '-k, ; » - . Strašen zločin četnik? V mirni žumfoerački vasi Kalje se je te dni dogodilo strašno krvoprelitjc. ki ga je povzroči i če tri':,k in bivši občinski stražnik, 32-letni Fran jo KraČev. Kračev je bil do letošnjega poletja • občinski stražnik in je bil v svoji službi vnet privrženec bivših protihr-vafc-kih režimov. Vsi so se ga bali zaradi njegove surovosti. Ko je izguibil službo, je oklenil, da bo kljub temu še teroriziral ljudi, kar se nvu je tudi posrečilo. Visa k dan znova je grozil ljudem, da so bo maščeval, tako da so >o ga vaščani izogi-labi, in .^o skrivali pred njim. Zadnje dni je Krače v močno popival. Zvečer se je vračal iz Sail tabora v Kalje kmet Jos»ip Papič. Papič jo s svojo ma-terjo živel v Kal ju v hiši 4.T letne France Stinčič. Blizu hišo jo srečal Kračeva, ki mu je takoj pričel groziti, češ, da so mu l>o maščeval. Papič so za njegove grožnje ni zmenil in je odšel v hišo, kjer se je preoblekel in nato spet odšel ven. Ko jo prišel na glavno ceisto, je izza nekega vogla skočil nanj Krače v in mu zarinil dolg nož v trebuh. Papič* je kriknil od bolečine in pričel bežati. Toila komaj je napravil nekaj korakov, >e jo zgrudil na tla. Njegove klice je slišala Stinčič ova, ki jeiprilutela iz hišo. Kračev pa je napadel še njo in jo z nožem zalKxlol v hrbet. V tem je prišel mimo sin vaškega župana 20-letni o ga hoteli prijeti, se jim BLAZNIKOVA je z vsemi močmi uprl in šele p<» iniiporni borbi se je orožnikom posrečilo, da so nasilneža užugali. Preiskava jo ugotovila,, da se jo Kračev maščeval nad Paipičem zaradi zaušnice, ki mu jo je Papič pred letom dni prisolil. j p "..i i i eg je j>o-vzrocil v cerkvi veliko razbur-jonje. Nevesta jo omedlela. Pozneje se je zvedelo, da je tmla lega Jaan5)rošiča orisilil k tej ženitvi njegov oče, ki ga je mikala bogata dota neve-te. Sin pa je imel rad neko drugo deklo, loi pa je revno ko cerkvena miš. Po dolgem prigovarjanju in grožnjah se je sin slednjič udaL toda nnxl oltarjem se jo v zadnjem hipu premislil in pobegnil. Da bi preprečil poroko Te dni je za\ladalo v vasici Bogdevo pri (io.-livarju veliko veselje. Clavra, najstarejši sin Cvetka Gavriloviča, ki biva v Bukarešti, kjer jo tudi obogatel, se je poročil z najlepšo deklico v vasi. Stari Gavrilo-vič. ki je bil nujno zadržan v Bukarešti. in se ni mogel ude-ložiti poroko, je sinovom pismeno naročil, naj napravijo sijajno svatovščino in naj nikar ne varčujejo. Sinovi so u/bogaH očeta. Na svatovanje je bila povabljena v^a vas. Na dvorišču so na drogovih pekli prašiče in ovce in mladi fantje -o valili velike sode vina iz bogato založenih kleti. Preden pa se je ženin s svojimi prijatelji odfpeljal po nevesto, se je pojavil neotnaai mož v že-riinovi hiši in izročil brzojavko. Radovedni so V-i srvatje obdali neananca in eden izmed njih je bral, kar je bilo na lističu zapiisamo. Žalostno je umolknilo ženitovan jsko razpoloženje, ko so zvedeli za -poročilo. za leto 1940 C^na b poštnino vred. Narolda'' 216 »We^t 18t.h Strcoi Np'w York N Y Peter Zgaga Te dni sem čital zanimivo zgodbico o ameriški igralki Mae West, ki je" znana po svoji ženskosti, po bujnih zaokro-ženjih in vseli drugih vrlinah, ki tako uspešno mešajo ino- l*«<^l||ifl|UWI!||||(l|«ill!!|j|^|||lll!||||jl|||l| iiiiiiii'!,iiiiiMiiii',,aiiiiii.«',Hu,„iiin'|iiiljl \ Bulkarošti. tako se je glasila l izojavkr. je nenadoma umrl ženinov oče Cvetko Gavrilovič. Svatf)van.;;» .;o bilo prekinjeno. Veselo streljanje in v. k 1 i kanje mošlki vedno pripravljeni izkoristi \""se, kar so la in tako bi moida izkoristili tudi to. Lastnici i.n ravnateljica salona, kjer se goji in neguje ženska lepota, Helena Rogers ova v New Yorku, je vajena gledati na ženske s kritičnim očesom in v svoji stroki mora biti dobro podlkovana. Dni dan je na pmlavanjn trdila, da so ženske najlepše v septembru. Pozimi o l novemibra do febru- je ziim.e»njalo žalovanje za pokojnim. Nekateri starejši kine- ar-ia P^tanejo poteze zenske- tje pa ro sumili, da je z žalostno brzojavko ni vse v redu. * ( isto na tiliem so brzojavno vprašali v Bukarešto, in kmalu jo od tam. prišel odgovor: Cvet'ko Gavrilovič je zdrav m čil kakor riba v vodi. Poizvedovanja -o dognala, da je neki mlad fant iz Bog leva, ki je bil v nevesto zaljubljen, v svojem obupu prišel na misel, da bi poroko z izmišljenim poročilom o -smrti očeta v zad- ga obraza ti,:e in ostrejše, tako da se zdi obraz starejši, čeprav ženl-ka še ni stara. Spomladi začenši z marcem pa postane polt nečista, pojavijo so razni Škodljivci kože. Pomlad jo pa t<:,sti letni čas, ko skuša vsak organizem izločiti iz sebe vso, kar je v njein škodljivega. Poleti zopet (>d junija, ko %ačne pripekati soln-oo, jo zrak tožilk in zaprašen. Pois 1 p«lica te^a jo, da postane njem trenutku preprečil. Koso ko™ na ^k'Mii je izvedelo, da stari Gavrilovič,"a ,n tu4,) °(M dohv n)oion še živi, so je v ženi novo hišo zopet vrnilo veselje, ženin se je ves vo-el poročil s svojo nevesto, sva t je pa -o začeli prid- no pospravljati, kar jim je pripravila bogata hiša. raz. F) lino jeseni, v septembru, ko jo še toplo, toda ne tako kakor v juliiu, ko jo že hladno, toda ne tako kakor v januarju in ker so ve-oli ženska nove mode, novih oblek, novih pri- škim glave. Ona se tega dobro zaveda.V vseh njenih pogledi!,, kretnjah in govorjenju je samo namiga vanje. Zaslovela je po svojem vabilu, ki ga ob vsaki priliki naslavlja lia moške: — Why don 't you come up ana see me sometime i Nekoč je dospela v neko mesto na 0 Gotov del jugoslovanskega časopisja se zgraža, ker se jc nedavno brala v veliki zagrebški cerkvi maša zadušniea za pokojnim generalom Sar ko t i-uem. Sarkotič je bil Hrvat po rodu, po srcu pa avstrijski oficir Razne vesti 25 LET JE ČAKALA NA ZAROCKNCA. Z mnogimi drugimi je bil odšel tudii Italijan Cainilo Hor-ti iz okolice Milana v svetovno vojno. V svoji domači vasi je pustil zaročenko iij nezakonskega otroka. Leta 1916 jetnil, doživetij, postane njen tef j(. bi, ^^ Avstrije zad- obraz pod vplivom ozračja sa-nwega pa tiyli od teb pričakovanj in miru v naravi tako lep, da lahko trdimo, da jo ženska jeseni najlepša. LIGA NARODOV NOČE VEDETI ZA VOJNO. nji glavar Bosne in Hercegovine. Zgražanje nad mašo-zadušiii-eo ni upravičeno, kot tudi ni bilo upravičeno odkritje spomenika atentatorjem v Sarajevo, nad katerim se je zgražal ves civiliziran svet. DARILNE POSILJATVE v Jugoslavijo 100 Dinar.---$ 2.50 200 Dinar.---4.80 300 Dinar.---7.00 500 Dinar.---11.25 1,000 Dinar.---- 21.75 2,000 Dinar.---- 43.00 ZARADI RAZMER V EVROPI bo bUe naše zve/« za denarne pošilja t ve v Jugoslavijo začasno prekinjene. Sedaj pa smo dobili novo zvezo, po kateri je mogo£e načinu rojakom vztreči in denar varno pošiljati. Vendar je bila nam povišana cena, ker m stroški za pošiljanje po tem potu mnogo višje, Opozarjamo tudi, da se sem in tam more kaka pošiljatev zaradi evropskih rasmer zakasniti. i ZA NUJNO POŠILJATEV POSLUŽITE SE "CABMs. ORDER". — DOPLAČATI JE TREBA $1.— ZA VSAKO POŠILJATEV V JUGOSLAVIJO SLOVENIC PUBLISHING CO. :: : POTNIŠKI ODDELEK : 216 West 18th. Street, New York »'" .....................^....... miva Knjiga, *v icaieri pise pi- M tedaj dov ,bo zasedanje plenuma Li- j med Jdrngini tudi o i. vsaka go narodov, v katerem je vela- j Tibetankall in pravij da v Ti, Ijotošnja soja Lige narodov je bila '.). decembra. Pred-od-. Tibet, ki leži v osrčju Azi-nik sveta Lige narodov je rus-|jej je skrivnostna dežela. Neki no-lan i k v Londonu, Maj-!javuo je iz^la 0 Tibetu zani-so ga AvMtrijci ujeli in ga po-j ski. Po seji sveta Lige naj o- miva knjiga, v kateri piše pi-slali na rusko fronto. Od je zmanjkala za njim . okoli 30 o| prešlo že 20 let, pa se je vrnil proraeun Lige narodov za le-j to 1940. Po informacijah iz Ženevo J;o Liga narodov molee prešla preko vojne na zapadu ter za-: prla oei prod de.Vtvom, da sto-! jijo danes milijoni ljudi v Ev-orožjeni. To stališee bo za\~zela na izrecno željo nevtralnih držav. Ženev-ki diplomati pa imajo velike skrbi, kaj 1k> s jjokfskiin delegatom v svetu Lige narodov, ki se misli oglasiti. Oujejo se tudi glasovi, «la razmišlja tudi biv-tši albosin'ski cesar o tem, ali ne t bi tokrat zopet poslal svoje de- - • Negacije na «ejo plenuma. Al>e-UZ oueonis Ah-ck lwirniMio'l ~ *' 1 v domovino. Uorti prepoveduje, da mu je u-jjelo }>ohogniti iz ujetništva v Rub i j o. Tam je dočivel ob umogih težavah in tnpljenju zlom carske vladavine in boljševiško revolucijo, dokler nuu koneno ni j rcjf)i pod uspelo, da je preko Cejlona prispel v Indijo. Od tam se je po 24 letni odsotnosti vrnil domov. Doma je srečal svojo za-rooeilko z otrnkom ter jo je po-vedel pred oh ar. POTRES, KI TRAJA ŽE 6 LET. Aires poročajo: Znanstvena komi>ija, ki se je! Tibetu se mora vsaka ženska poročiti in imeti otroke. Xe poznajo ne šminke, ne pudra, zelo rade so doina in jim ni do zabav. Po civiliziranih deželah, imprinter v Evropi ali v Ameriki, je seveda drugače. Brez šminke ali pudra si ženske sko-ro ne moreš predstavljati. V Ameriki in v Evropi ni nobene pisane ali nepisane postave, da bi se morala vsaka ženska poročiti, navzlic temu so pa stare device redke kakor bele vrane. Ali bolje rečeno: starih devic pri nas sploh ni. Prvi»5 [Za to ne, ker noče biti nobena te dni vrnila iz Los Molesa, v "" ' z"*1 provinci San Louis, poroča o *'rf.I!clja 111 čudoMjtem prirodnom pojavu, italijansko « •sinija je namreč še vedno prav-. jno člani Lige narodov, d as i sta A.ng1ija priznali ineksijo. ki so zaradi njega nrobivalci tega mesta že od leta 1933 v NAZNANILO veeneirt strahu. Noe in dan ie i «■«■■■ .......... ■ —^ slikati eudno sikanje in hrumeli je. ki je sličuo vhajanju pare skozi kak ventil. Ta čudna posebnost, ki *e doadeva, rem-lja tresenje zemlje, traja po 10 do 12 sekund in se v 24 urah do šliri-krat ponovi. Ker je v poslednjem času to sikanje bolj glasno, in je tresenje hujše prebivalstvo z grozo pričakuje kaj da bo. Bojijo se, da bo ondi wdbruhmil kak ognjenik, znainstveniki ;pa pravijo, da so ti glasovi in to tre-en je prija- V kratkem pričakujemo Z JUGOSLAVIJE VEČJO POŠILJATEV Krasno izdelanih COPAT, ročno tkane iz mehke vo'ne in mehkega usnja, gorke in komodne; rdeče, zelene, modre in rumenkaste barve. Zelo pripravne za darila. Za vse natančnejše tozadev-vi močnih podzemelj-kili vrel-'ne informacije glede cene itd., cev se obrnite pismeno na znanega rojaka: Mr. ANTHONY SVET SLAVLA TRADING CO t , , - 1265 Broadway Mec^ec, v katerem so zettske i Y L- N Y najlepše, je že zii nami in zato j ANew I orK, . I. lahko brez strahu vemo. da so ....... KDAJ »ŽENSKA NAJLEPŠA. stara, devica pa tudi ne. Se vsaka država, ki se jo blatila z Italijo, je imela od njo več trubla kakor koristi. O tem sta se tekom zadnje vojne prav posebno prepričali Nemčija in Avstrija, zdaj je pa začel Hitler spoznavati, da lahko na vsakega cinearja do-•t i bolj zanese kot pa na svojo južno sosedo. Take vrstice so zame razveseljivo Miklavževo darilo: — Ako ni kakšne posebno stvari z velikimi in debelimi e«*, kami na prvi strani 44Glasa Naroda", — mi piše rojak iz Trenary, Mich., — najprej pre-eitam Petrovo kolono. On je edini med Slovenci v Ameriki, ki nikomur ne prizanaša. Taki bi morali biti vsi. Ne bilo bi toliko zamere, ako bi drug drugemu povedali po pravici v zobe, kar komu gre . . . -S1 h\ ViU1 GLAS FABODA^- New Yoi* Monday, December 4, 1939 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY fetrtkcvo Mevilko naj bodo v v sred« ijutrmj. Vesti m Dopisi sn nuni vrlino dolirixU»li. k«-r zanimajo \*e n»M> r if atelje in m* i njimi nasi rejiliiJ#i -f » rekor med seboj pogovarjajo. DBUPEN POLOŽAJ NEZAPOSLENIH V CLEVELAND, OHIO (Nadaljevanje s 1. .*tr.) Jeklarne obratujejo s polno aro. Po mestnih ulicah je ti-oče iu tisoče novih kar, trgoma cvete, velik del prebival-tva pa straua. NVPA je preskrbela del j adaljuiiu šest ti^oč nezapo-le n mi. To pa ne bo dosti polagalo. Med ljudmi, ki so od isui od relieta, so večinoma aki, ki niao več sposobni za elo. Kaj bo s temi? Yreč starih uadložnih, ki ne dobe re-iefa, se da odpeljati v bolniš-Bico. Zdravniške oskrbe so res lotrebni, kajti pomanjkanje ih je spravilo tako cialeč. Ko so dobivali vsakih štirinajst dni nekaj manj kot štiri lolarje reliefa, so se nekako netolki skozi življenje. Oint-ili so se na vseh koncih in (lajih in so životarili. Oskrba takega reveža v bo ušniei pa stane davkoplačevalce $3.50 na dan.'S približno o -\soto se je prej štirinajst Int preživljal. Gospodarji (tudi med go; ■podarji je mnogo nezaposle-lili) jH>de iz stanovanj nesreč-like, ki ne morejo plačati sta-larine. Nekateri gredo prosto oljno, — kam, nihče ne ve— tekateri se protivijo. Takim lolierejo gospodarji šipe* iz o-en in jim siiamejo vrata s te rajev. Sredi mesečni novembra je »ilo v Clevelandu šestdeset ti-od vodstvom Mr, .lerrv lvoprivšek. Natančneje bo še i>ozuejo poročeno. S pevskim in bratskim pozdravom, 'Anthony Svet. poročevalec in član tei^a zbora. Kratka Dnema Zgodba A. DKBKI-I AK: ČRNOGORSKE ZGODBICE line :*»0. novembra poteklo i>0j njo na vsa pl-juča. da bi jo u let. odkar se je rodil v Trni | ga-snil. Ker se .mu ni posrečilo, Obelidv; ki stoji na Place de la Concorde, na prostoru, kjer je bila tcktjm revolucije po-tavljena prva gilotina, so na dolenjem koncu popolnoma obdali z vrečami peska. gori najplodnejši pisec južnih Slovanov in mogoče najplodnejši zgodiliičar na svetu. Obe-nem cbliaja Mičun M. Faviče-vič 40 letnico >vojega pisatel-jeljevanja. "Črnogorci u pri-"aua i anekdotama" prinašajo sončne in senčne strani krsne doino\ ?ne. Zaradi senčnih i>la-ti si je obirale? nakopal obilo zamer. A to «ra ne ovira, tla ne bi nadaljeval svojih snopičev. Neuredljivi folklorist je samouk, kakor je bil samouk Vuk KaraJžič. Ako bo Karadvtiič črnoiito^ke a nek lote nadaljeval svoje pnlilukacije šemalo let v današnjem teiifcpu, bo sko-v so le na svetilko, da ^a nt- l>i sovražniki zapazili. Avfctrij-ki vojak pograbil pri iko ter uide. Ciro zavpije: "Beži, Švaba. beži! Bog ti je pomagal, ko se ne smem dvigniti z tega čuda. Drugače l»i ti vedel, kdo so krvavi Spu-žani !"* Markova Deseda. H božiču 191 * se je vnela krvava bitka med črnoiror-ko mladino in privrženci kralja Nrkole. Francoski maršal se podi z avtomobilom med ne-, prijateljskimi četami in do-pe na Cetinje. V imenu anlaite - četudi nehote prevzel ne ke črnofjror^k' izraze. Tako na primer, k«> je po>ta|-kralj ni pohitel \ Topolu, je vprašal kmeta. -vojeira vr-tui-ka: raj sto del v seznamu iz 2.'». I zahteva od Marka Dakovi -a, knjige v omenjeni skupini. jda s«* .preneha prelivanj«* krvi. 44Prenehali bomo šele takrat SLOVENSKI FARMER V WISCONSINU PlSE: WTLLARD, Wis. — Ker ravno pošiljam naročnino m; i4,G. N.", pri kateri sem že nekoliko zaostal in ker prigovor pravi, da zaostajati ni dobro, tako sem si domislil in sem ponovil naročnino in obenem tudi nekaj napisal. Čudno se mi zdi, da ne prihaja več dopisov v javnost iz različnih mest, kjer so Slovenci naseljeni, da bi poročal: kakšne so razmere v tamoš-lijih krajih. Zelo me zanimajo dopisi iz New Yorka. Kako se farmarji organizirajo v mlekarstvu, kakšne cene do- «Sr Hitite t ^ M * - , • ! : 1 y«v • • J' z božičnimi darili. Ker nastajajo zaradi sedanjih evropskih razmer včasih precejšnje zamude pri dostavljenjU denarnih poeiljatev, opozarjamo rojake, naj že sedaj odpošljejo svojcem v domovino denarna darila, namenjena za Božič. Če pošljete sedaj, smo uverjeni, da bodo posiljatve pravočasno dospele za praznike. PUBLISHING CO. 216 ^B8T lStli STREET NEW Y0EK, N. J• bijo za. mleko itd. Pri nas v Wisconsinu farmer ji dobimo okrog $1.<>0 do $1.70 za 100 funtov mleka. Cene so tudi nekoliko različne; v nekaterih sirarnah dobijo nekoliko več, v drugih nekaj manj. Ta-ke cene so pri nas, ker farma r-st'\o ni organiziram), zato s-j cene naših pridelkov zelo niz ke proti cenam, ki jih mora farmer plačati za vsaki polje deljski stroj. Naj še omenim, da sva z ženo obiskala slovensko naselbino v Sheldon, Wis., 1 (J. nov., i ju kdo napade, pritisnem na i jias. Prepozno, že je skočil j zločinec pred karo. Takoj na-| to sem opazil, tla sta dve lepi I srni skočili ravno pred karo, ker so jih luči oslepile. Pritis-, nem na zavoro, in se obvarjem 1 nesreče. Srne so se odstranile, midva pa sva nadaljevala proti domu. Peter Žagar. Veselimo se dopisov iz far-merskih okrajev, kjer prebivajo Slovenci. Na ta način izvejo slovenski farmer ji po ce I i Ameriki kakšne so razmere Najbolj mu je žal . . . (illjo Matov Orljevič iz Dolnje Morače, velik junak in pa-, moten človek, leži na •smrtni postelji. Najstarejši sin Mi-lrnko, ga vpraša, kaj n*u je naj težje odstaviti na tem svetu. 4tNajhuje mi je, sinko, ker ne vem. kaj bo s to siromašno občino.'1 (Miisli na uwddo male Cmie gore) •"A te malo še to skrbi f' '"Skrbi sinko, pa še kako! Ako se bogme ne združimo s S ill »jo in o-tal'inii našimi brati. I)o tudi naši praoravnuki pihali v prazne dlani." Električna svetilka. 1 Ciro Stanišič. vojak iz >pu-šlke^a bataljona, je Ivi I med svetovno vojno postavljen za .sprednjo stražo na Glasineu. Mhno se pritihotapijo trije av-sti'iVki vojaki, on ]>a klikne na v its glas: 44 Stoj!" Dva po-begnela, tretji pa se je toliko zmedel, ole kože. Najde električno sveti lik o- kakršne ŠC nikoli ni videl. Brskati jame okoli nje, dokler ne zailene na gumb in luč -e prižge. Pihal je va- ko je ravno društvo imelo v i- drugod. Ce pomislimo, da oko elico in so kazali iz domovini slike. Zabava je bila izvrstna in za vsakeg^. Tam seui se sestal z mnogimi rojaki in sem opazil, da se rojaki dobro razumejo med seboj. Menda ni bilo Slovenca, da bi ne bil na veselici. Godba je bila izvrstna; vse je plesalo, mlado in staro. Tako smo se zabavali, da sem kar pozabil na uro. /e je bila 12 ponoči ali zabava še v polnem zamahu. Nato se odločiva z ženo, da se napotiva proti domu. Ker pot je bolj samotna po-nekaterih krajih, ni bilo sploh nikogar na cesti. Ob germovju naenkrat se zasvetijo majhne lučke v jarKih. Misleč da na- tEPA PRILOŽNOST Trezen, dobro zraščen, 42 lat star Avstrijec s prihranki, se želi seznaniti v svrho ženitve s samostojno, pošteno, 50 do 55 let staro žensko, ki je dobrega srca. Ponudbe je poslati pod naslovom: "ŽENIN", c. of 14Glas Naroda," 216 W. 18th St., New York, N. Y. li petdeset odstotkov naših naročnikov živi na farmah ali so v dobršni meri kakorkoliko odvisni za vsakdanji kruh od kmetijstva, l>pste razumeli zakaj so dopisi od farmer je v tako zanimivi in važni. — Naj se tudi od drugod oglašajo m--si poljedeljci. — Uredništvo NASVETI ZA B O 2 I C N E POSILJATVE Da bodo Vaše božične poši-ljatve še pred prazniki prišle v roke naslovnikom, odpošlji-te dopisnice, pisma, ali zavitke dovolj zgodaj. Zadnje dneve pred praznikom so poštni uradi preobloženi s pošiljatva-ini, vsled česar se marsikatera pošiljate v zakasni- Poštni uradi bodo zaprti v nedeljo 24. decembra in na Božič v ponedeljek. Samo Special Delivery posiljatve bodo raznesene 25. decembra. Pri pošiljatvah se poslužite zračne pošte skupno s "Special Delivery", tako da bo po-šiljatev vročena naslovniku v petek ali soboto pred Božičem 181111» posiljatve Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. v italijo $ 6.00........Lir 100 11.85 ........ " 200 17.50 ........ " 300 28.00 ........ " 500 56.00 ........ " 1000 KER SE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI NUJNA NAKAZILA IZVB&U. &JJQMO PO CA3LE LETTER ZA PRISTOJBINO IL— s l o v e n i c publishing COMPANY (TRAVEL BUREAU) 211 W. lttk ST., NEW IOKR ka'dar pristaši kralja Nikoli' i.n italijanski najemniki polože orožje. Ne vi. ne antanta nimate pravice, edo. da ne 1k» dlje tr|wlo "Morem, in ne pozabiti-,, čeprav ni'sem francoski državljan. moja beseda ni manjša od vaše.' * Tn re-, tretji dan j«' bila borba končana s porazom ljudi kialja Nikole. A'zem-imo še kak primer iz 23. knjige. Vimerova raca. 'Pranjo Vinier je uvedel v ('rno goro sanske koze, da o]>W*-meni slabot.no pasmino tamkajšnjih planinskih koza. Cesto je najel samskega prča za nrirejo seljakom okoli Cetinje. Še dandanes, kadar kdo vpraša kmeta iz Katunske nabije, odkod iima v čredi tudi kako močno kozo. 11111 dotični po navadi taikole odgovori: "To so koze od Vi mero ve race." Predpasniki. '"Vojvoda Peter, tudi pri na-Ljubotinjanih imamo plašljiv-ce 111 kukavice." "Vem a dolgo jih ne bomo imeli." i Kimal u potem se je vnela vojna s Turki. Po boju j<- vojvoda Peter zbral Ljubotinj. |M)-klieal najboljše junake in jim podelil odlikovanja. Najslabšim pa je velel opasati pred-piiisiii'ke vpričo vseh vojakov idi ne da oprati samo s telil, da posekajo živega Tu lik a in prinesejo glavo, ali ,pa jMiginejo. ^Nastal je drugi l>oj. V>i, ki so jim bili privezani predpa-s-Iniki. so ali pre»[«wHi ali prine-turško glavo. Moreš? Kralj Peter, dokler je kot emigrant i,n preteiwient živel na Cetinju, je govoril Čisto srh-j a ask i. l>odisi. da ni mogel ali ni maral dmgače. Vendar je' VPREDPRODfcJ Slovensko Amerikanski Koledar za 1.1940 Za 50 centov dobite 160 STRANI ZANIMIVEGA ČTIVA — POVESTI, CLAN-KI IZ ZEMLJEPIS. JA, ZGODOVINE IN NARAVOSLOVJA. — POLEG TEGA SPIS IVANA BUKOVINSKI - JA: Iz mojega življenja. Koledar je bogato illustriran. Naročite ga pri: Slovenic Publishing Company 216 West 18th Street New York, N. Y. Pošljite naročilo še danes! :e aiOVensKe r^rireaiive; vasa navzočnost pripomore ne samo k finančnemu, pač pa tudi k družabnemu uspehu. društva potrebu jejo sodelovanja ne samo svojih članov, temveč splošne slovenske javnosti. 'Glas Naroda" — Monday, December 4, T939 .......................miiiiiiiiiiiiirMiiiiiiiiiiiffl^ K je si bil tako dolgo? Roman is Življenja. — Za "Glas Naroda'* priredil L H. 84 Z grozo gleda Rut strica. llite ?e vrže Klausu na prsi. 4\loj Bog. kako strašno, Klaus; ne more mi biti žal za ujim, kajti tel»c je hotel umoriti. Ako se mi ne bi posrečilo iflbiti puško, l>i ti pc.stal žrtev. Nt', za njim mi ni ža!.** (Kiaus U/ža njeno roko in jo pritisne k sebi. Hrabra I hh I i v i.ioju But," Saj si bila tudi do sedaj. Poklicati nifi-uiiio ki-f^u na jKinuoe; še živi. Ali moreš teci do prklave?" , Hut prikima. *4Ho šlo, Klaus, mora iti. Ali hočeš ostati pri njeni!** "Da. Samica ga ne morem pustiti, navzlic vseimu. Am-V k — | km" ji kaj trenutek. Kaj bova povedala ljudem! Teta Marija in Ida ne rineta zvedeti, da me je hotel ubiti. To bi na nju vrglo /.elo temno -enco. Kako l>ova to prikrila.'*' Hut -i z roko }>otognc preko las in ga s svojimi lepimi očmi ljuhezniv<» jm)-. ieda. VVmn Kinu*, r-klr Iwtva, da ga je zadela kup, takoj na to, ko stu priišla sin Jaz e-em bila na potu na {»olje in sem prišla senu Kaj pa tvoja rana?*' - IKIaus izvh*če n.briše kri. ( ''O tem ni niti vrlino govoriti; za to ne skrbi." 44Toda, kako bova to povedala?** *4Yeja me je upiaskala, ko sem mm hitel na i>omoe.*' >erg je pričel Itokati. "Pojdi, Hut. s pristave naj i>ošljejo voz da ga peljemo domov. S pristave boš šla naravnio*4 domov, da teto in la, Klaus, v*e l>oin napravila prav.** Klaus jo ]>ob<;ža po bledem obrazu. 4'l boga Hnt, ptfvee je bilo za tel>e. Vse mi boš morala jHJvedat i, kako ei piišla sem, da me rešiš. Sedaj pa morava najprej zanj pknbet: ** Iskreno pritisne But svoje ustnice na njegovo roko. To je velikodušni, phmonito misleči Klaus, katerega tako zelo /juhi. (Vlo njemu, ki mu je stremel j>o življenju, ni odrekel tvoje pomoči. Klaus pre-tnršen odmakne roko in Ruta steče velikih korakov | wot i pristav? K!au> Še zatkliče za njo, da ne sme preveč na]>enjati svojih moči. Rut \*ii mu z nasmehom ]ki-lnigno z roko. Sicer ji jo, kot da je nogo ne bi hotele neerti niti -to korakov, toda, ko teče, ji je lažje. Moči ji rastejo, l o ve, da je Klaus rešen. Ves čas |k) jMiti do pristave si pomi vlja: "Hvala ti. oče nobe&ki! Hvala ti!" Ruti 'o .»poročilo spravi na pristavi vse na noge. Voz, Ki je bil pripravlj a, da jndje mleko v ine-lo, takoj od«pelje }M) bolnega gospodu. Rut pa jK>časi gre proti domu. Jerrvja | Ki jh>š| je v gozd. ' "Išči g«tsjMMlarj«!** mu pravi in i>es steče lajajoč ter tudi v svojem iiugoqiu najide gacqxidarja. fIWe pred vozom. Ko pride Rut domov, se teta Marija in Ida še niste z.bu-diii. Rut najprej iolefonira zdravniku in mu pove, da bo ]k>-f-Jala avtomobil. Nato naroči avtomobil. Takoj zatem pa tire v «' proti njej pr<->tri«šeua brani. V naglici je bilo vse pripravljeno za sprejem Kurta \Vo-versberga in ko ga pri|ieljejo, prišle že tudi zdravnik, ki po skrbni preiskavi ne more dognati nič drungega, kot srčno ka\p. Weyeifbeng sicer Še živi. toda ničesar se ne zavoda. V«e, kar je bilo mogoče napraviti, je bilo seveda napravljeno.! Nikdo, imun Klausa in Rute, pa ni vedel, da je Kurta kap obvarovala še kaj hujšega. Ida bledega obraza stopi pred Klausa. Njene oči se zapičijo v njegove in opazujejo majhno rano na njegovem čelu. *4Klaus — prosim resnico — kaj se je zgodilo.*'* pravi liri pa vo in v pridržani razburjenosti. (Klau- takoj ugane, da sluti najhujše, toda pravi si, da ne ume nikdar izvedeti, da njena sreča 110 bi bila zopet ogrožena. Trdno prime ol>o njeni roki, jo pogleda z velikimi očmi in pravi mimo: "Ali ti Rut še ni nič |M>vedala? Torej na potu skozi gozd sva so zaradi dediščino nekaj s>prla, toda •sva si bila že zojM't poj m >1 noma dobra, ko «va prišla ni svoje lovske prostore. Toda tvoj oče — zanj ^em se vedno bal, ker je vedno pil toliko nvočnega vina In je tudi kadil najmočnejše cigare — je notranjo še najbrže vetltno zelo jezen. Ravno sva se sešla z Ruto. ki je hotela na polje, prodno sva hotela odrti na svoje prostore in sva se z Ruto še nekoliko pogovarjaa — tedaj je tvoj 1 w'o naenkrat pndel na tla. In ko sem se sklonil k njemu, somi <-i>eznai, da ga je zadela kap.** Ida n in bere vsako Ivesedo z obraza. "Ali je tudi v?e to res, Klaus?** "I)a — kaj pa misliš? Kaj drugega ti no morem povedali. (Pod njegovim mirnim pogledom so zvali kamen z Idine-ga srca. Sramuje *e suffnfničeaija, ki ga je zvrnila na očeta in jokajo 7>oloži vtsojo glavo na Klausovo prsi. . "Oh, Klaus, tako velik s»trah jo bil v imeni, ko som zagledala tvojo rano. kot bi so zgodilo kaj strašnega." Klaus ljubeznih o pritisne njeno glavo le sebi. "V tvoji skrlii za tvojega očeta som se sklonil prenaglo iu neprevidno kn sei * se tako opraskal ob vejo;'to jo wo. So-a i »a bodi pametma, Ida, in pojdi k -svojemu očetu, mogoče se bo še zavedel." {Nadaljevanje prihodnjih) Znamenja na rodov Tudi ljudstva imajo svoje vzdevke. Ti vzdevki niso vedno laskavi in tudi niso stalni. Največ sprememib je doživela pač |K>stava nemškega Miclila. Pogosto so ga predstavljali s spalno čopico kot sindbol počasne neokretnosti. Zgodovina pa je pokazala. da zna Mihci včasih odložiti to čepico. Iz zaspanega kiibotskcga moža je (Kistal vojščak in njegov obraz je dobil poteze nadangela Mihaela. Tak angel je bil nekoč sploh simibol bojujočega s«' Nemea, tako jo bilo v dobi reformacije, i ti kmevikih jnmtov ter v dobi tridesetletne vojne. Sole derdi ftoznejc v mračnem ozračju biclemioicr^ko dolw« je po-t; va nadangela Mihaela dobi'a za>pan obraz in nočno čepico. Marijana ni brez vzroka sinfbol Franci.^*. Galantni narod je žereskeneu elementu v svojem življenju dajal večino .prevladujoč p«>ložiij. Koliko kraljev so vodilo tam metrese. koliko političnih in drugih |M>djetij. Toriljubljeno krstno ime in bogati -trie iz A-merike je bil za nmoge Evrop-ce istoveten z vankeojeiic Tako se je Uncle Sam rodil morila v možganih dediščine željnih nečakov kot legendarna figura. Morda pa je tudi igra z črkami, ki je USA razširila v Un-ele San. John liu 11 je znamenita pri-ipodoba angleškega naroda. Njegovo ime se je pojavilo leta 1712 v nekem londonskem političnem pamfletu, ki je glo-siral v zakriti obliki tedanje politične dogodke. A' tistem č;:su sif v angleški literaturi ironiČtne simjb(»le iz živalskega camtva imeli zelo radi, tu«li Jonathan Swift jo |H>lagal odgovore na mnoga (K)litična vprašanja mislečim konjem na jezik. Pisoi- trdega pamfleta l»a je ipred-tavil javnosti like črhoric«' prepirIji\(M'V: lorda Strut a. (gosftoda baliaea), Nikolaja Froga, (žal>e). I^ouisa Baboona( oi»iee) in Johna Bulla (Ja noža Rika.) Angleškemu občinstvu so je |Mis(4>no priljubila figura zadnjega moža, bika, ki je podiral v teku vse. kar mu jo bilo na poti. Pri tem je igralo neko vlogo |w> vsej priliki tudi ime resničnega človeka, kajti v 1f>. stoletju jo organist in skladaetlj John Buli ponesel angleško slavo po K v ropi. Rojake prosimo, k o pošljejo za naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES oziroma CANADIAN POSTAL M0NE7 ORDER, ako je vam le priročno »4 Nesreča kanadskega bombnika BELLEILLE, Ont., Kanada, 1. dee. — Na letalski postojanki v Trentonu je kanad ski bombnik treščil na tla in štirje letalci so bili ubiti in sicer Lalonde, Clemens, Lee in Stemple. Slovenska Knjiga je najlepše darilo VAS PRIJATELJ BO VESEL, AKO MU PODARITE SLOVENSKO KNJIGO ZA BOZlC TUDI že v letih si vsakdo želi, da bi saj v duhu doživljal ne- UMIRAJOČE DUŠE. Spisal lika kaj čudovito lepega, nekaj nenavadnega; nekaj, v čemer pozabi na enolično sedanjost. Vse to je mogoče doseči z branjem zanimivih romanov in povesti. Poleg tega daste pogum mladim pisateljem, da se bolj zavzemajo za umetnost pisanja in tempotom se bolj obogatijo pestro slovensko literaturo. MORSKI RAZBOJNIK. Spisal Frcd Marryat. (193 strani.) V duhu či tatelja oživi romantika v najbolj pestrih barvah. — Kri in ljubezen. — Viteštvo in maščevanje. — Časi, v katerih sta spretnost in gibčnost odločevali. Cena...................... 85c. MORSKI VOLK. Spisal Jack London. IZZA KONGRESA (328 strani.) — Eden najboljših ro- TARZANOVE ŽIVALI. Spisal Edgar Burroughs. (294 strani) Nadalje . vanje "Tarzana," ki je že vsaj po imenu znan vsakemu omikancu. Da si je ssnov povesti neverjetna, se lah ko čita in se človek polagoma tudi v neverjetnost vživi. Cena ...................... 85c. inanov znamenitega ameriškega pi satelja, ki jc pisal svoje romane največ po svojih lastnih ' doživljajih Roman je zanimiv od prve do zadnjo strani Čitatelj ga ne bo odložil, do klor ga ne bo prečital do konca. ®Cena ......................$1.2.) OD ŽIVLJENJA STRTA. Spisal M. J Breme. (337 strani.) Strašna uso da šestnajstine mladenke, ki je iz radovednosti zašla v nopoznano življenje ter prezgodaj padla po krivdi drugih. Povest je pisana v obliki dnevnika. ®Cena ......................$1.50 SAMOSILu opiazvi An ion Navačan (153 strani.) Knjiga vsebuje deset povesti slovenskega pisatelja Nova čana%ki se je proslavil s svojo zbir ko 44Naša vas." Snov je povečini vzeta iz življenja naših rojakov i7 bivše Štajerske. Cena ......................$1.50 AGITATOR. Spisal Janko Kersnik (99 strani.) Janko Kersnik jo po leg Jurčiča najbolj znan in priljub Ijcn slovenski pisatelj, kar jih je ži velo v drugi polovici devet na jsteg» stoletja. Njegovega 44Agitatoria * bo sleherni čita I z užitkom Cena ......................$|jm MED PADARJ1 IN ZDRAVNIKI Spisal Janko Kač. (117 strani.) Štajerski rojak Kač ni do svojega štiridesetga leta stopil v javno?t. Nato je začel pisati krajše črtice, ki jih vsebuje ta zbirka, nato je pa zaslovel s svojim romanom — 4i(irunt". Cena ....................... 8.V POD SVOBODNIM SOLNCEM. Spi sal Franc S. Finžgar. 2 zvezka 300 in 368 strani.) Po izjavi kritikov j« to najboljši zgodovinski roman. O pisnje življenje starih Slovencov Mladega Iztoka je zanesla pot v Bi zanc, današnji Carigrad, kjer se je seznanil z Ireno ter se zaljubil v njo Cesarica si je zaman prizadevala ujeti ga v svoje mreže. Godb POSLEDNJI DNEVI POMPEJA. Spi sal Bulver. (2 knjig« in 280 strani.) Zgodovinski roman iz časa, ko je bohtelo razkošno življenje v Pom-pejih in Herknlanumu. Borbe s amfi-teatru. Spletke egipčanskega " čarovnika.' ' Glank in njegova ljubezen. Strašna usoda. Cena......................$1.25 HČI CESARJA MONTEZUME. Spi sal M. Rider Haggard. (383 strani.) Delo, ki zavzema odlično mesto * Bvetovni literaturi. Napeto do skraj nosti. Čitatelj bo roman z nžitkon prečital od začetka do konca. Cena......................$1.5* Spisal Ivan Tavčar. 54S strani. Pisatelj je posegel v tem romanu v začetk devetnajstega stoletja, ko >. je vršil v Ljubljani kongres, ko -o se sestali trije cesarji. Kdor hoč<-' poznati ljubljansko življenje onei:.: časa, naj prečita ta roman. ®Ceua ......................$2.^0 j ROMAN TREH SRC. Spisal Jack Lon don. (432 strani.) Ena najbolj za nimivih in najdalših povesti slavno ga ameriškega pisatelja. Ko jo člo vek prične citati, se ne more odtrga ti od nje. Jack London je mojstei 1 opisovanja, navzlic temu je pa ro man na vso moč živahen in zanimiv l^ra . ..... 11 ODISEJ IZ KOMENDE. Spisal Ivan Pregelj. (2G9 strani.) Opis lanberške a ho ostal v spominu sle bencinu, k. *wčital. Pregeh je mojster sloga in jez!«.*. Jriit^T* jo ga med najboljše sodobne »loven ske romanopisce. Poleg rouuina vsebuje knjiga še nekaj krajših črtic. Cena ......................$1.50 V ROBSTVU .Spisal Ivan Matičie. 255 strani Ivan Matičič je eden tisti redkih naših ljudi, ki ne pozna samo vojii« in njenih grozot ter po>ledi<% ampak zna tudi vse prctresljvo opisati. r.JSj ......................$1.-j;, OGotJ. Spisal Henry Barbusse. (337 strani.) Pretresljiv opis prizorov iz svetovne vojno. Kdinole mojster knkor je Barbusse je mogel napisati kaj takega kot je "Ogenj." Vašte. (220 strani.) Roman iz ^tar»« Ljubljane. Značaji so izrazito opisani, istotako tudi takratne navade. Ljubljana nain je povečini znana iz začetka sedanjega stoletja, kdor jo pa hoče poznati iz prejšnjih stoletij, naj prečita ta roman. Ne bo mu zal. Cena......................$2.50 CVETJE V JESENI. — VISOSKA KRONIKA. Spisal Ivan Tavčar. (418 strani.) "Cvetje v jeseni" in *4Visoška kronika" sta najboljši deli pisatelja Tavčarja. Kritika je soglasnega mnenja, da je v teh dveh delih prekosil samega sobo. Obe sejanji se vršita v Skofji Loki oziroma v Poljanski dolini. ®(Vna ......................$2.5' 1 ZADNJA NA GRMADI. Spisal Franc Jaklič. (268 strani.) Tudi dolenjska Ribnica je imela svoj čarovniški proces. Pisatelj Jaklič jo na podlagi zgodovinskih virov dobro opisal preganjanje in kaznovanje 44čarovnic/' ki so bile sicer povsem nedolžne ženske. Cena ...................... $1.00 ZADNJA PRAVDA. Spisal J. S. Baar. (184 strani.) Povest je prevedena iz češčine. Ob čitanju se čitatelj vživi v življenje nam sorodnega češkega človeka. Baar je priznan češki pisatelj, in boljšega prevoda si sko-ro ne moremo želeti. Cena ...................... 85c. ŽIVI VIRI. Spisal Ivan Matičič. (411 strani.) Najznamenitejše delo pisatelja 44Na krvavih poljanah." Pisatelj je segel v najbolj zgodnjo zgodovino ter mojstrsko razvil -nov do današnjih dni. Lepo vezana knjiga bo kras vsaki knjižnici in vsak jo bo čital z zanimanjem. ®-ci. "In galjotu vile v vamp!** je bilo njihovo ge>lo. Toda punt ni u>pc| Cena ......................$1.50 ^H 'ena . .$1.00 i OPOMBA: Knjige označene I v platnu vezane. hm z so POSEBNA PONUDBA ZA LJUBITELJE LEPOSLOVJA Ako k naročilu za knjige, razun: VODNIKOVIH IN MOHORJEVIH KNJIO. priložite spodnji kupon, Vam damo pri naročilu nad$ L-^popust_2p^ _ KmSAN TA PONUDBA SAMO VELJA* NA DO , w 1. JANUARJA, 1M« t KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 W. ltth STREET NEW YORK. N. V 99 KNJIGARNA "Glas Naroda 216 West 18th St., New York, N. Y. r, K fc K »V * st K fc K R £ £ K * K m ^ >5 U « K »I K Jfc » K R ft ft & ft ft ft ft ft ft ft ft ft ft ft; ft ft ft ft ft