57 temperaturi približno 4 °C. Semena žvr- klje namreč potrebujejo obdobje nizkih temperatur, da postanejo kaljiva. Sledila je površinska sterilizacija plodov, ki smo jih nato razporedili v sterilne plastične petrijevke, v katere smo položili dva ste- rilna filter papirja, namočena z destilira- no vodo. Za vsak tretma smo pripravili po pet petrijevk, v vsaki petrijevki pa je bilo 40 plodov. Plodove smo nato izpostavili naravnim dnevno-nočnim svetlobnim rit- mom in redno zalivali z vodo. V poskusu so kalila semena iz kontrolne skupine, kompostnika in tista, ki so bila izpostavljena temperaturi 50 °C. Ker plo- dovi pelinolistne žvrklje niso kalili pri kratkotrajni izpostavljenosti temperaturi 60 °C in več, lahko sklepamo, da semena žvrklje ne preživijo kompostiranja v kom- postarnah. V ta postopek gredo vsi od- padki, zbrani v rjavih zabojnikih za biolo- ške gospodinjske in vrtne odpadke, ki jih predelujejo v centru RCERO v Ljubljani, zato lahko vanje odvržemo tudi plodeče rastline pelinolistne žvrklje. V postopku kompostiranja se namreč ves material se- greje do 70 °C, vsaj štiri zaporedne dni pa je izpostavljen temperaturi nad 55 °C. Čeprav je bil odstotek kaljivosti semen v kompostniku majhen, plodečih rastlin ne smemo odlagati v domače kompostnike, saj semena v kompostniku preživijo in ostanejo viabilna. Vanj lahko zavržemo le tiste rastline, ki smo jih izruvali že pred cvetenjem. Ker je pelinolistna žvrklja izjemno inva- zivna in tudi zdravju škodljiva, smo v Slo- veniji leta 2010 sprejeli Odredbo o ukrepih za zatiranje škodljivih rastlin iz rodu Am- brosia, ki določa ukrepe za preprečevanje širjenja in zatiranja vrst iz rodu Ambrosia. Odredba med drugim določa, da mora imetnik zemljišča žvrkljo odstraniti tako, da se rastlina v isti dobi ne obraste več, hkrati pa mora lastnik opravljati nadzor zemljišča vso njeno rastno sezono. Izje- mno pomembno je, da s pelinolistno žvr- kljo ravnamo pravilno in tako preprečimo njeno razširjanje. Ameriški lizihiton (Lysichiton americanus) v dolini Strajanovega brega, 21. III. 2017. Na zgodnjespomladanskem terenu na JV obrobju Ljubljanskega barja, v dolini potoka Strajanov breg (Pijava gorica), je sodelavka Centra za kartografijo favne in flore Aleksandra Lešnik marca 2017 popi- sovala dvoživke. Ob popisovanju mrestov rjavih žab je v eni od mlak, ki so jih najbrž uredili za gojenje eksotičnih rastlin, nale- tela na za tisti letni čas nenavadno barvito rastlino, ki spominja na našo zelo redko močvirsko kačunko. Fotografijo mi je po- kazala in me prosila za določitev. Na prvi pogled rastline nisem prepo- znala, zato sem jo kot ameriški lizihiton (Lysichiton americanus) določila s pomo- čjo svetovnega spleta in literature. Ker se v mlakah, kjer je bil lizihiton najden, goji veliko eksotičnih rastlin, posebne pozor- nosti novi najdbi nisem posvetila. Poda- tek s fotografijo vred je javno dostopen na BioPortalu. V Sloveniji zabeležena nova invazivna tujerodna rastlina: ameriški lizihiton Besedilo: Branka Trčak Foto: Aleksandra Lešnik Ste ameriški lizihiton opazili še kje? Svoja opažanja lahko delite preko http://www.bioportal.si.