106. &t&v. tf ftELJitt, sobota 4, septetnbra 3320. Poštalna plačana v gotovin: LETO II. ftsttati* »s«k ••*•*¦ **trUH in •ak s celim slovanskim sveioni v bodočnosti v na.iboljših prisrčnih vazmt?- rah. To bi bila najboljša in naitrdnejSa obramba Italije na sever:,;. Ce pa bi ino- «oee Italija smatrala za boljše, di'ugaCe ravnati, potem pa moranio seveda v nrr- še odkrito obžalovanjc reei, da so nam Jugosloveni tudi med Slovani posebnn blizu, in da so na.se simpatiie na strain niili, s katerimi smo se desctletju bojevn- li v Avstriji bok ob boku proti uarodnosi- ncmu zatiraniu. in ravno da cutiino zla- sti s Slovene!, s katerimi nas je drnžila tako tesno zayest. «la je na nas oba naj- boM nnmerjen nemSki naval, ker sirio ravno mi oboji enako ovirali neinsko ce- sto k Trstu in Adriji. In Italijani bodo cn- krat iivideli, da so jim najboljSc svetovah oni, ki so želcli, naj bi si raise pridobill Jugoslovcne za odkrite priiatelje, kot pa da bi jim vladali in jih silili k liuber- ni in prijateljstvn. Ne vem, ee je tako Rovoril Rosp. nn- nistrski predsednik Tirsar z grnforn Sfor- zom, jaz vsaj sem stnatral za svojo ('olS- nost govoriti tako odkrito z gospodom Orlandom in clani italijanskc de'.e^acije v Parizu. Saj tcmu probliina se ni mo goče izogibati -- vxlkritosr^nost je tu nai- bolise sredstvo k odstranit.'i vsospora?- umljenja. Odpor moderne dcmokvadje prbti tajni diplomaeiji ima cdino v tern smislu svojo naravno opravicenost. Na vsak na- čin pa Jugosloveni ne bodo mogli vcü dvomiti o na5i zvestobi sedaj, ko je na5a zveza javno proglašena, ectudi ne bomo nehali'trditi, da bi bilo za bodočnost r.as vseh. Slovanov in Itaiijinov, najboljSe, ce bi mogli Italijani umiriti našc jiigcslo- venske brate in si jih pridobiti za prl- jatclje. Vladina izjava. Kakor mo že poročali, je v seji Nar. prcdstavništva due 31. avg. min. preas. dr. Vesnič podal izjavo nove vlade. Po- snemamo iz nje nekatera naj/.n.ičilnej5a nicsta. CJovoreč o vzrokili zadnje krjze je Vesnič med drugim izjavil: Rtia izmed velikih tcžkoč, s kaieri- ui! se je iincla boriti prej.šuja vlada, ka- kor tudi one, ki so bile pred njo, je tičala v ureditvi agrarnili odiiosajuv v naSi državi. »Jaz želim«, je rekol kraljeviC- rejicnt v svoji proklamaciji dne 24. ue- ctiubra 1918. — »da se odpravijo kmei- slvo in veleposestva s tern, da se polje- delska zemlja razdeli med siromašne po- Ijedelce in plača odškodnina dosedajnin^ iiji-nim lastnikom. Naj bo vsak Srh, lirvat in Slovenec ua svoji zernlji gospodar, ua morcjo biti in da bodo v svobodni naši clr- Ziivi samo svobodni lastuiki zcinlje. Zato sci ii pozval svojo via do, Ja takoj list van kenuisijo, ki naj bi pripravila rešitev ;.t- graniega vprašanja tcr seljake in kniete pozvala, da z zaupanjem v mojo kraljcv- sko besedo miriio pričakiijcjo, da jim na- s:i država zakonitim potcm podeli zem- iio. ki bo v bodoče samp božja in njihova, kakor je to že od nckdaj v Srbiji<. Se- siavljena z namenom, izvršiti določeno naiogo ter z ozirom na njen lastni značai. je odloeila zaeasna narodna vlada, da )jrične s svojim deloni v tern vorašanju \)a rodla^i, ki sc pjvdarju v tej pvokla- maciji; dokler se to zakonodajnim potem definitivno ne reši. Na ta naöin bo vlada poleg ostalega popolnoma izpofnjevaln obJjube, ki jih jc dala kroiu in Indi prcj- inje vladc nasirn državliaiioni, ki so pri te,i refoimi prizadet!, ozironia zainterc- siraui. Izpolnjujoč to vladarsko, sveeano dano bosedo je bilo vludi pri tej priliki na ten., da izjavi, da v njenili oeeh asrarno vprašanje ni versko, nego popolnoma so- eijaino in gospodar.sko in da bodo v iijevn, kakor tudi v drugeni vprašanjn na- s;i naši državljani brez razüke vere cinr- ko postopanje in varstvo. Povdarjajoč v uadaljnih izvajanjih potrebo v skupnern in medsebojnem za- iipanju osnovanega sudelovanja, potrebo resnega dela in medsebojnega popušča- isja ter potrebo, da sc po teh nacelih sc- stavijo tudi pakrajinske vlade, ki naj de- lajo v duhu pomirljivosti in sicer manj z vidika strankarskih kakor pa sploSnlh gospodarskih, državnih in narcdnili inte- resov.je prcšcl na delo protidržavnih eloineutov. Kakor drugotl, tako jc tudi v nasi «.1c- želi zamstilo ogromno vojno gibanje nc- redne razmere, za katere je potrebno v svrho ureditve mnogo časa, potrpljenla in prevdarnega dela. V vojui so so nc- tlvt.mno ojaeili tudi gotovi protlriržavn! nagoni, proti katcrim sc mora boriti vsa- ka vlada, ki se zaveda svojih dložnosti. Za to delo vam za sedaj ne morenio po- ' dati obširnejšcga progiama. Morenio pa ; vain sedaj reei le toliko. .la bomo meraü '. računati tudi nadalje s temi Ijudini v na^i dez.eli in v zvezi s tern gibnnjein. ki je nastalo vsled z ničemer ltpravicene dra- ginje. Prisiljeni, da hltro ivvrsiijenio svo- jo glavno ualogo, bomo v kratkem zi\- httvali pooblastila za pravon.očue ureU- be, katere bomo sinalraii kcrisine za clr- žavne potrebe. O poljsko-ruski vojni. . Odkar se je nas panamem sestal zadnjič. so sc v liicdnarotlnem življcnju dogodjli važni dogodki, ki niso niogli o- stati brez upliva na interese naSe domo- v'me Poljsko-ruski spor je povzroCil ve- liko skrbi v evropski diplomaeiji. ki sc le morala z njim res no baviti. Mi smo mogH ; samo obžalovati to brezciljno prclivanje krvi dveh bratskih narodov. In iiaravno, ostali smo nevtraini v iej borbi. Jadransbo vprašauie zahteva mijue re^ltve. Pri tej priliki je stopile tudi jadrati- sk;> vprašanje. ki nas inieresira v na.iveC- ji nK.-ri. za ta čas v drugo vrsto. Veiufar pa vlada, dasi je bila v ostavki. ni zanm- di.'a /lobenega tremitka. Ja bi ne posvo- eala temu vprašaniu sv(.je skrbi tcr se trudila pri nasih zavezn'.Uih in prijateljih , /a ujegovo čim piejšnio rešittv. Hila Je I'H'isl'.jena storiti to tudi čimprei. ker so nemili dogodki, ki so se zgodilj v razuih mestih, v poslcdnjem casu v Splitu, 2a- dru, in Reki. v Trstu in o katcrih se je v I'.'i zbornici že govorilo, naijasnejsi do- luvv.vnt neinožne/M s^iiija. ki je nstvai- jeno s primerjanjem z biv.šo Avstro-Ogi- l.k(\ kakor tudi s posebnimi avanturami j ti' Annunzia in njegovih sodelrAcev !-'a- radi tch nemilih in težkih dogodkov, nfi- liovih kriveev in reparacij se vodljo po- gajanja z italijansko vlado ter moremo npati, da bodo pripomogJc. da se bo tudi v Rimii utrdilo čim prej prepričauje. Ja nalagajo nasi rnedsebojni iirteresi obema strankama dolžnost, da urcdinio te zade- ve sporazumno in čim prej v duhu t\m boljših odnošaj-ev. Mi verujemo. da Je vsaka politika slaba, ki račmia samo s težkočami svojili sosedov in svojih za- i veznikov, ki raeuna izkliueno le z nc- gativnimi dejstvi, ki ne ve, da jc v držav- ; nem življeiiju ustvarjajoea politika samo ; ona, ki dela pozitiviio za zboljšanje ra»- j mcr naroda in ki to zboljšanje omogoOu- : je z vsemi mogoeimi pol:iičnimi in gospo- , darskimi sredstvi. Upam.'da bodo Italija 1 in naši zastopniki v kratkem mogli pričetl Vinko V. Gaberc: Misli brez smisla. Naš narod. koji je v toliko shičaiih pogodil pravo, se je nckoliko zmotil, ko je vsoto svojih izkušeiij prenagljeno str- nil v rek »sanje so laž'<. Sanjc so na]- vcčkrat praznc. često so varke, ki nam blodijo pred trndnimi ocmi površnega spoznanja, a zavestna laz pae niso nikdar. Jaz Pa sem pred dnevi vendar doži- vel tak slučaj zavostne laži, laži v sa- njah. In sam ne vem, kako je moglo ta- ko bjti. Sanjalo se mi je. da sem se ustre- lil. Da, ustrelil. I'Jrrr . . . Bože moj, kar strah me jc misliti na to zgodbo. Pa kako je to bilo? Prjšd sem precej zgodaj zvečer domov, kakor mi je običai, ker mi je vseeno, kje se dolgo- . easim; razgledal sem sc po svoji mrki fantovski sobi brez ndobnosti; zgrudil sem se v leseni naslonjač prcd pisalno mizo in sem zavzdihnil. ne da bi stene dale odmeva; plaho sem se ozri na oroJ?- jc na steni; poškili] sem na zapuščeno pokopališče preko eeste. Na samomor pi», «otovo nisem mislil. In legel sem spat. Ponoči pa se mi ie sanjalo, da sem se ustrelil. Cisto brez povoda, namena. Čisto slučajno sem pogledal na orozjc; nekaj mi je rcklo, naj še enkrat in še en- krat. Pogled me je prevzel, slabost me je poeela obhajati in latila se me je radoved- nost. Postal sem prešeren in zaeel sem si domišljevati. da bode svet o meni go- voril. Kaj bodo neki rckli? Zabavljali bo- do, gotovo. Oovorili slabo. a rcsnično. Nekoliko tudi obrekovali in natolcevali; tu in tarn pa vstane morda kdo. ki me )e prelcpo sodil, in porečc dobro besedo. Vse to se bode govorilo v trenutkii strela. ko pa se bode razkadil dim in bo- de zasut grob za plotom med koprivami brez sprcmstva in žalosti, bode vsc po žabljeno in — odpušeeno. Niti klevetanja ne bo vec, kamo-li blagega spomina . . • Da, ko bj bil maeek, ki ga je hudob- na soseda udarila s polenom, ali pa celo pes. ki ga je zastrupil divji lovee! Ce bi mi volja reS tako zelo opešala. da bi me slabost obupa upogriila v globl- no, kjer ni vee mogoee, da se zopet dvig- nem. pa bi se nato nezavcstno in brcz lastne krivde ustrelil, kaj bi rekli oni. ki me vsak dan srečajo. pa me nekega dne ne bi vee? . »Ncsrecna ljube/.cn«, bi vzkliknill eni in bi zaecli tuhtati: kdo, odkod, zaka], ; kako? In Ijubeznive znanke bi gotovo pravo pogodile, in bi rekle, da je škocia rcveža, ker se je ravno radi te in ne radi one. Radi one tarn, da, potem bi razumc- i le; tako pa ne. ! «Eh, slabe razmere«, bi rekli drugi. '; 1 ežko je živeti dandanašnji. Delaš, de- . laš, pa nimaš nieesar. In ee vrhu tega i niti vareen nisi in skromen, je gorje po- ; polno. Lezeš v dolgovc. Izpoectka plaeu- ješ, pateni upnike tolažiš z boljšimi easi. na to že ne priznavaš svojih obveznosti in za konee se pogrcznrS brez easti in lepega imena. »Zincšalo se mu ie«, bi trdili oni, ki . so rajnika bliže poznali. Zc daljc časa je ! bilo opaziti. da ni bil čisto pri sebi. Da, ; resnično ni bil pri pvavem zdravju. Ce ste ga poslušali, kako je včasih govoril : reči, ki iim ni bilo ne okvira ne dna, Ce : stc ga vkleli smejati sc, ko so bili drugi veleresni, ee ste ga gledali, kako je bil ; pobit in žalosten, ko so mnogi drugi ra- jali in se grohotali. potem pae razumete. Ka-li? Cudak je zadnje Case bežal z vese- lic, ko je postajalo najživaimejc; pravil je že celo, da niti ne pojde več t]a. 5e vee; opazili smo že tudi. da je jedel gru- ške v parku in da se z beraei pomenkuje. Cudak se je zanimal pri smrkavi in nma- zani deci. kako jei je ime in odkod je. — Vkleli smo, da.je meni nie tebi nič začel oglcdovati in božati vola nn cesti. In o politiki 7.C ni maral nieesar vee čuti. In sedaj je prekipelo, kar se je kuhalo. Saj smo vedeli. ila mora tako priti! * * * Tako bi ugibali in iskali vzroka sa- momoru. Meni se vsi gornji povodi zde nieevi. smešni. Cdino naša politika hi u- tegnila biti nekako kriva. A, da bi sc kdo streljal radi nckatcrih rodoljubov, kl v svoji zlobi ali nespretnosti spravljajo do- movino v uic. je pa tudi - nekoiiko prc- vee. Sanje so inorda vendar lc la? .... Stran 2. >i O V A DOB^ Stev. 106. zopct pogajanin tain, kjer so »lii prekinili v Fallanzi, in da bo 10 deio v korist, ako- rjivno ne Ueiiiitno v zadovoljstvo obeli narodov. ltaHanska vlada ve, da smo mi pripravljsni obnovllj ia pogaiänta v vsa- kein trcuutku. V Rimu istotako vcdo, da ima mo mi dosti potrpljenia in da zakas- nitev rešitvc tega vprašanja ne bo niti najmanj vplivala na do.ijraditev in utrdl- tey iiašc nurodne zji'railbe. ki .smo jo clo- segli po tottkih težkočah v prvi vrsti za- radi naše moči in ejosii. Nas'i prijatelji in zaveznikj vcdo istotako, da nisnio nik- dar podeeiijevali dela .Italijc v svetovni vojn:, kakor tudi nihee no bo oporekai, da smo mi prvi že koiicum leta i()M. ovrgli vojaški tigled Avstro-Ogrske in da srno v prvi vrsti v drnžbi :¦; Cclioslo. vaKi i! Rimiuni porušili njcno vo.uiško in pol'ticrit) ortfanizacijo. l/.iavc. !•¦:; so jilt v zndniein casu sto- r;li /naui in merodajni italijanski držav- niki, vzbujajo iipraviceno nacio, da so in- dt v Rimu price!« piledat; povoljneje na n-a?;; odiiitöajö, --.ai" öoni jaz veuuo piiča- kovai od uržaviK: mo-Jrosti in pnlrijotiz- ma Giolitlija. Reseii opomiii Aruavtotn. Naši sosedje Arnavt;, ki bi morali bi- ti naš: prijptcPi, kakor smo bili-ivi! vctfno napram niim. so prieeli v poslodnjcm ča- sii zavzciTiati napram nani odkrito nepri- jateljsko stališče tcr sistematično napada- ti dcrnarkacijsko črto, ki nas inia deliti, doklcr se med. nanii ne določijo stalne ineje. Ta luipad smo morali mi odbiti in snio gu tudi odbili. Nadejamo se, da sc ta na pad nc bo več ponovtt. Ako se bo pa to vendar zgodilo, boino pris:iljcni pod- vzeti proti napadalcem še energičnejSe odredbe. Verujem pa, da bodo tndi Ar- navti znali gledati razmere s svojimi oč- mi in spoznali življenske interese. ki Ie- y.v v prijatelistvn z nami. Naši oduošaji napram sosedotn. Naši zavezniški odnošaji napram Gršk! so isti, kot so bili dosedaj. Grški državnik in prvoboritelj v svoji domovi- ni je bil te dni ranjen od svojih političnih nasprotnikov. Mi se iz srca radujemo, ker je naš prijatelj Venizelos srečno prestal rano. Z Rumuuijo nas veie iskrcno prlja- teljstvo, posebno odkar načelujeta njeni državni iipravi državnika, kakor sta W- neral Avarescu in Take Jonescu. Napram ostalim sosedom so naši oti- iiošaji v redu in iskreno želim, da se čim clalje boljšajo. . . . Naš vojaški poiožaj v medna- rodnem življeniu nam nalaga dolžnost, da se resneje brigamo za obrambo naŠe države in naših narodnih 'ntcresov. Se- daj nc smemo več prepusčati drugim vc- Hikim silani skrbi za vzdrževanje mini med nami in našimi sosedi; to obvez« moramo sami prevzeti. Na tei poti smo mi napravili prvi ko- rak. Z vlado bratske češkoslovaške repu- blic smo podnisali dogovor o strogo o- brambni zvezi v duhu in po naredbah sveta Zveze narodov, ki mn ga bomo v najkraišem času prcdložil'. Krnljeva vla- da. )c bila srečna. da je ta pomcmbiii Č?n rnoida izvršiti v polnem soglašanju z vla- do nredsednVka /Vlasaryka, starega in nrepričanega prijatel.ia celoknpncsa nfa- še^a naroda. Potreba notranje konsol'.dacjje in volitew Naš narodni položaj jc v nrvi vrstl odvisen od teffa. ?citom redne okupacijske čete v pasu A in B zamenjati s policijskimi četami, re- krutiranimi na mestu, se je 31. avg. umaknil del naših čet iz boroveljskega okraja in je prišlo to okrožje pod oblast velikovšk? okupacijske üete. Vest o letoviščarjih, ki morajo do 10. sept, zapustiti Vrbsko jezero, ni bila točna. Res je le, da sme naža uprava izgnati nemške letovi?.čarje, ki liujskajo. Pripravs za plebiscite Volilns liste bodo do 15. sept zaključene, nakar se prične reklamacijsko postopanj?. Olasovalo se ;bo z beünii in zelenimi listki. Prvi bodo za Jugoslavijo, zeieni za Avstrijo. Jugoslovanska delegacija celcv- ške plebiscitne komislje, ki je doslej stanovala ob Vrbskem jezeru. se je danes preselila v Ct'lovec v hotel »Kaiser von Oesterreich«. Čebelaraki tečaj v PUberku se vrši 8. sspt. ob 10. uri dop. Zver, k! trga žlvlno, se je po- javila okoli Jezerskega. Trga ovce, pa tudi govejo Živino. Napravila je že ve- )iko škode. Ne ve se Še, ali je medved. volk ali ris. Lovci se pripravijajo. Novo nasilje plebfscltne koiisi- fe. Na pritisk Italijanov \t pli?biscitna komisija sklenila, cia z odpravo de- markacijske črte ni v skladu, Če osta- ne na njej še nadalje orožniški in financarski kordon, ki se ima vsled tega razpustiti. Profesor Cvijič se poda v nedel- jo v Beograd, da poroča vladi o po- ložaju na Koro>kem. Mariborske nv; Mcja pri LuČanah. Po prevraUi so Lučane nad MaribOiOtn bile naše. Kmalu smu ta krnj izjaibili, a demar- kacijska črta je Sla č.e7. juZni rob ir«;a. Vendar sta bili občini Oradišče iri Klanec še v nasi obiasti. Naenkrat pa nas preseneti rnirovna pogodba, glasom kcitere ?e nani odredi meja ob meji okrajnih glavarstev Maribor in Lip- nica. S tern smo prišli ob Grsdišče in Kianec. Spominjamo se, da je Ko- rošec poslal kot »branitelje« naSih svetinj v Pariz kopo niariborskih do- mišljavih duhovnikov. Kaj so ii ljudje delali, da nani niso znali reSiti niti Gradišča? To občino nam je pri/nala celo Avstrija, ko je v državnozbor- skem volllnem zako: u I. 1907 Gra- dišče in Kapljo prikloplla voHlnemu okraju Slovenjlgradec-ŠoŠtanj - Gor- njigrad. Ako bi bili rnariborski duhov- niki v Parizu na tö opozorili, tedaj bi nam gotovo priznali nx mirovni kon- ferenci to občino. Ali gg. so metida samo molili »za dober izid« in so si domišljevali, da bosta C!(Jinenceau in Vilson potem kar padia pod mizo. Tudi za deumitacilsko komisijo niso mariborski duhovniki glede Gradiiiča in Klanca ničesar ukrenili, o čemer se je mogel vsakdo prepričati, ako je po- toval po imenovanib dveh občinah in se razgovarjal s samimi mariborskimi duhovniki. Kako bi se tako resno delo od mill, KoroŠčevih in Napotnikovih gardistov tudi mogio zahtevati!? Kdo bi potem hujskal proti Srbom, pioti Jufeosiaviji, proti narodnemu jedinstvu, ako bi orii opravljaii kako resno na- rodno delo? O domovSna . *. Mestni rnagistrat je svoj priliki orlovskega zleta na Bled priredl- telji streljali z vojaškimi strojnicami. Ko- manda dravske divizije jc uvcdla strogo preiskavo, kje so dobili Orli vojaško o- rožje. Preiskava jc dognala doslej, da OrJi niso dobili strojnic od vojaške obla- sti, ampak so prišli do njih na nerazum- Ijiv način. Krivcem so na sledn in boclo izročeni vojaškcmu sodišču. Bcograjska občina gradi liiše in sta- novauja. Najela je v to svrho posebno posojilo; delo izroči desetim podjetns koni, katerih vsak ima izgraditi dese? poslopij. Poslopja morajo biti še letos pod streho. Orli in ženske. •- Klcrikalui listi. Kl bi imcli Siriti večno lepe Kristusow-, nauke spravljivosti in IJubezni do bliJhje-' ga. so sc zadnji čas z divjo besnosljo zagnali v Sokole, katcrirn dan na dan n«i- prtujcjo vse mogoče ffrehc, da bi jih oso- vražili pri vernem Ijndstvu. Vedno na novo psujejo Sokole, da so pijanci, brcz- verci, pustolovci itd. Sokoli so vzviSenl nad takSno gnusno polcmiko in zato tudi mi tch psovk nc homo vracali. Zdi se nam pa potrebno, tii in tain klerikalno licemerstvo razkrinkati in zato objavlja- nio iz obtožnice mariborske okrožnc sodnije z due 7. avgusta slcdeci dogo- dek': Due 6. julija 1920 sc je vršila v Krl- ževcih pri Ljntomeru velika orlovsfca slavnost. V mraku je kakih 100 korakov od Križevcev dohitel udelcžnik tc orlov- skc slavnosti, MatijaRožman, IS-letno begunko Cecilijo Batistič in ji počel stav- ljati Ijubavno-spoliic prcciloge. Ker Ba- tistič v to ni hotela privoliti. prijel jo jc R. za desno roko in za desno ramo, ter jo vrgel na tla z nameiiom, doscči to, kar mu je deklica odrekla, s silo. Dekll- ca se jc z vsemi močmi branila ter klica- la na pomoč. Nato jo ie ta dični pristaS orlovske misli prijel za usta in vrat ter ji veleval molčati. Po dal.iSem odporu sc Je dekliai posrečilo vreči Rožnuma raz se- be ter vstati, toda R. io je zopct dohitei, jo zopct vrgel na tla ter zopct sknSal lž- vsSlti svoj namen. Toda tudi takrat se mu vsled odpora deklice ni posreeilo. Pekli- ca trdi, da jo je hotel R. posiliti --- R. pa seveda zanika, da bi mu po orlovski slavnosti prišlc take neumnostj v razgre- tc možgane. Vabimo srbörito »Stražo«, tla nadaljuje z napadi, ji homo postregli še z nadaljnimi podobnimi ulogodki«. Dopisi. Sv. Juri ob Taboru. Nas g. nadnOi- tclj Ferd. Roscnstein je te dni dobil obve- stilo, da jc v italiajnskcm ujetnistvn due 3. febr. 1919 umrl njegov 20.1;.'(ni sin, sedmošolcc Ivan Rosenwein. V St. Pet'ru.v Sav. c!ol. je Minrl due 1. sept. Josip Klopčič, nadučitelj v p. Po- greb se je vršil včeraj ob -1. uri popoi- dne. St. Juri ob j. ž. Tudi tukaj grc hucTo za stanovanja, kar jc posebno ncprijet- no za želczniškc uradnike. Rna hiša v trgu pa je prazna že iz predvoircja Cn- sa. Lastnica te hiše biva na Dunaju. V vojnein času, ko se je ttikaj vojaStvo večkrat menjavalo, so častniki zahtevali v zasebnih hišah večhrat prav na surov način sobe, a cudno7"Tschauip.\«va hi5a se ni odprla in se tudi sedaj ne odpre. Ali jc morda sorcalstvo vzrok tcj?a? Rogatec. Še pred kakiini 8 ieti je bil na trafiki in trgovini vdove Drobnič na- pis: Josef Drobnič. A tega «c« zagrizeni nemškonacijonalni bitiovi niso inogli prc- nesti, zato so izpremei.ili napis v Joset »Drobnitsch«. Da tega napisa ni mogel trpeti sin, bivši okrajni soilnik v Celju, dr. Drobnitsch. je pač uniljivo, kajti v svoji patrijotični navdusei'osti za Nemei- jo je dal krstiti sinka, ki ?a jc dobil med vojno, na ime Wilhelm Franz Josef! Iz V'itanja iiani pojoča g. Kourad Pirch, da ni on Član tržkega gospo- darskega odbora, ampak Franc Pirch. Na Vranskem je umrla 31. avg. gdČ. Minka Meglič, hčerka umrloga nadučitelja, sestra g. Mirka MegiiČa, bančnega uradnika v Celju. Rodbini naše .sožalje ! Iz Rogaške Slatine. Ker mnogi menijo, da so cčitki v časopisih proii sedajnemu ravnateljstvu zdravilišča na- nrrjeni proti g. Franc- u lierg-u, bodi pojasneno, da je razmere, proti kate- ri;r> se obrača v upravičenih izpadih srbsko, hrvatsko in slovensko časopis- ie, povzročil novi, od klerikalcev pii- furtimašeni ravnatelj Ciril Dolenc, dr. ŠušterŠičev prijatelj, bivSi vodja pri- siine delMvnice v Ljubljani, ki se kot tak obnaSa nidi nspram zdraviliSkim gostom. On je tudi bil, ki je kot rav- natelj zdravi!i§ča odklonil izobeSenje zastav ob priliki sokolske slavnosti. Q. Fr. Herg že več mesecev ni rav- natelj zdravilišča, kako in zakaj, borno S«? spreeovorili v listih in na pristoi- nih mestih. Trbovlje. Voziček je zgrabil za nogo kovača Mlakarja in mu jo zlomil. Prcpelj;ili so ga v bolnišnico. V Vo>niku je umrl 2. sept- na- čeinik požarne brambe Franc Wret- scher, star 29 let. Vodstvo .požarne brambe je začasno prevzel podnač«lnik y, Julij Kovačič. TRGOViNA.- OBBT IH RQDNO B08P0DARSTV0. HMELJ.. Ž a I e c, dne 1. sept. 1920. Včeraj se je pomalem prtčela hmeljska kup- čija: nekaj malega se je prodalo po 80 K zra 1 kg. Hmeljarji se še obo- tavljajo in pričakujejo Se boljših cen. — iimeljarsko društvo za Slovenijo. MMELJARJEM! DiUStveno vodstvo zbira naročiia na žico za hmeljske nasade; kdor t o re j želi žice za napeljevanje, naj se takoj zglasi, da se v tovarni zasigiira potrebna množina. — Iimeljarsko dru- Stvo za Slovenijo v Žalcu, cino. 2. sep- tembra 1920. Avstro-ogrske državne zadulžnice. Davčni uiadi popisujejo in v/i.mr-jo iz promera obveznice vojnih posojil od 6. do vštetega 20. septembra 1920 ter popisujejo in žigosajo* obveznice pred- vojnih posojil od 6 do vStetega 25. tm. za prebivalce lastnega območja. Ta roka se z ozirom na doloc'la mirovne pogodbe nikakor in nikjer ne smeta podaijšati. 100 q trboveljska cementa odda O'ortna iv.kupovali^i in prodnjna za- druga svojim zadruzn'.kom v torek dne 7. septembra popoldne ob 2. uri v skladišču Zadmžne zveze na celjski postaji. Interesenti se na to opozarjajo. Curih. 2. septembra Berlin 12.25, New- york 609, Milan 28.40, Praga 10.10, Zag- reb 5.40, Budimpešta 2.55, Dunaj 2.75, av- strijske žigosane krone 2.50. Dunaj. 2. septembra Zagreb 2JO-25», Budimpešta 99-109, Praga 417- 443, Var- Sava 97-109, čehošlovnške krone 414—440, dinarji 94Ü-990, Povpraševanje P°cf'n^J,u je na danaSnji borzi zopet naraslp. Skl^njt.- ne so Stevilne kupčijc v dinarski vrednosti. Zagreb. 2. septembra Devize: Berlin izplačilo 220—222, nakazilo 200-215, Ita- lija 510—519, Newyork, nakazilo 105—107 Pariz 750-78O,Praga 178-186, Dunaj (tie- vezano), izplačilo '«1.75—42. Valute: Aine- riSki dolarji 102—104,25, avstrijske krone 40.50--41, bolgarski Ievi 154, carski rublji 128-130, Cehoslovaške krone 160-165, an- gleški funti360 380, napol.-ondori 390-405, nemške marke 205-210, romunski leji 239 Zadnja poročila. Iz Nar. predstavništva. 13 e o g r a (1, 2. sept. Pri glasovanhi o volilnern zakonii za konstituanto jc bilo navzočih in je glasovalo 166 poslancev, in sicer 143 za in 23 proti zakonu. Kot druga točka je bilo na dnevnein rcdu po- lotilo verifikacijskega odbora o odsto- pu soc. dem. poslanca Jos. Petejana, na- mesto katerega je vstopil dr. Milan Ko- nm. katerega mandat sc verificira. Avstrijski komunisti se udeleže volitev v narodno skupsCüno. L> ii " a j, 2. sept. »Rote Fa line« po- roea: Avstrijska komunistična stranka je imela strankino konferenco, ki je z 34 proti 11 glasovom sklenila, cia se stran- ka ndeleži volitev v narodno skupščiiio. Ententa zadovoljna z malo cntcnto.' H u n a j, 2. sept. Vecerni listi javlja- jo: Qovor češkoslovaškcga zunanjega mitnistra dr. Beneša v üdscku češke na- rodne skupščjne za zunanie zadeve Je narcdil v diplomatskih ententnih krogili na Dunaju ugoden ntis. S francosk«: stra- ni s^odobrava staliSče dr. Beneša. Tudi Italijanski zastopniki so zadovoljni s sniotri male entente. Proti Madžarski Italija se ne more zavzeü stališCa. Ooto- vo pa je, da bo Madžarska pod pritiskom male entente moraia svojo politiko vodltj mirno. Tydi razmerje Italijc do Jugosla- vije se je /, ustanovitvo male entente zbolišalo. Priprave za sejo Zveze narodov. Z e n e v a , 2. sept. Svic. brzoj. agen_ tura javlja: Tn se vrse še zadnje pripra- ve za zasedanje Zveze narodov. V /^ene- vo so dospeli 4 člani tajni§tva Zveze na- rodov. švicarska vlada je prepnstila Zvezi za čas zasedanja za 39 držav eno prostorno dvorano ter 80 clrugih dvoran. tako da ho itnela vsakn tlržnva svo.fr» d\'orano. Rudarska stavka v Augliji. L o n d o n , 2. sept. Na "konferericj riidarskih delegatov danes dopoldne je bilo sklenjeno, da sc nanove stavka v vseh distriktih. Wrangel se umikaV Pariz, 2. sept. Po «Information« poroea »Chicago Tribune;: Na sever- neni Krimn se Wrangelova armada po- časi umika pred bojirimi silami boljševl- kov, ki so prekoračili Dnjcpr. Avsfrlja ne izrbči inaü/aiskili komisar- Jev. Dun a j, 2. sept. Deželno sodi^čc Je gledc zahteve madžarske vlade, da se JI vzroče na avstrijskeni o/emljii bivajoči ljudski komisarji boIjSeviSkc vladc, sklenilo, da se ne izroce. Ruska križarka se potopila. 1.) u n a j 3. sept. »Neue Freie Pres- se« javlja iz Pariza: Na kronstadtskerri brodišču se je potopila ruska križarka. Pnuinilo je ž njo 130 mož. RAZNE VEST!. Strašen požar v Dravljah uri Ljubljani je nastal 2 tm. pop. v de- Iavnici državnih železnic. Iz neznanega vzroka se je vžgal in eksplodiral ben- cin. Vsa baraka je bila naenkrat v ognju. Dolavci so se komaj re5ili, zgorcla jim je obleka. Gorelo je dve uri. Uničeni so vsi stroji, 20 osebnih vagonov. Škodo cenijo nekareri ua 40 miiijonov krön. Svetovna produkeija premoga 1.1919 je bila najslabSa izza 1.1900; znaSal.a je komaj 1170 miiijonov ton. Edina država, kjer je produkeija na- rasla, so Zdnižene države ameriške..^ G3 A v loro ni ioi u Ceiin priporočava slavneinu občinstvu najtopleje in si bova prizadevala, da bo vsakdo dobro postrežen z najboljšim pristnim vinoni, vedno svežim pivom in okusno prirejenimi gorkimi ali mrzlimi jedili. Na razpclago so vsi slov. časopisi, igralne karte, šalvijjra in izvrstna kava. Za seje j in zborovanja so lokaü zelo \s»*Y*f\\ in I-^At"%r*51 POT"C i 1082-H pripravni. Se priporoCata IxftrOl 111 1 epCst 1 CIS,, hiev 103, »NOVA DOBAi Stran 5. I Prostovoljna požarna bramba v Vojniku i I naznanja žalostno vest, da je due 2 sept, ob pol 3. uri J ponoldne umrl njen nacelnik, gospod V ^ranc Wrelsclier * iogreb ranjkega se vrši v petek, dne 3. sept, ob 6. uri ™ popoldr.e iz hiše žalosti na pokopališče v Vojniku. J| Vojnik, 2. sept. 1920. I Za Prost. po2. brambo v Vojniku J | Juiko Kovačič, podnačelnik. 1 .>,. _¦, jtrok. Neki švedski kmct je postal nedavno oče 39. otroka. Mo- Žak ie star 69 let in je sedaj trctjikrat oženjen. Niegova prva ?.?na ga je ob- darila v 18letnem zakonu s 15 otrcci, 10 dečki in 5 deklicami. Z drugo ženo je živel 12 let. Ta mu je rodila. vsako leto po eno dete, natančno 6 dečkov in 6 deküc. Njegova tretja 2ena Seživi. Ta mu je rodila prod kratkim svoje 12. dete, svojega sedmega dečka, med- tem ko je podarila živijenje že 5 de- klicam. Mož je torej zakonski oče 2 5 sinov in 16 hCerk. Po voini bi potre- bovali 5e vcč takšnih očetov. Hfizširpjte „Kino Oobol i__=5sdc_><§) Med univ. _=_5_s) v Celju, Miliflian. |2^amo se danes _ v soboto 4. se^tecr»bf*^ Krolj ostpig in princeza ostrisiia. v Groteskna veseioig^a v 4 dejanjih. 1172 2-2 Igrata Osei Oswald in Liedt e. Groteskna komika in humor sta rdeča nit, ki prepletata to veselo- hijo od začetka do konca. Godi se na »dvoru« amerikanskega miljarderja, kralja ostrig, mistra Quakerja, velikega finančnika in sužnja hčerke, princeze Ostriške, ki noče z ničemer zaostajati za kapricami drugili, takozvanih kraljev paste za čevlje, zobnih krtač itd., oziroma njihovih hčera. In kapric te princeze ni konca ne kraja. Nedeija 5., pondeljek 6. in torek 7. septembra I> olsvet. Ku-iurna drama v 4 dejssniih, 1173 V glavni vlogi Diana K a trenne in Capozzi. POSOJILNICA V CELJU H_?_T5S*0V- LETÄ 1880 MctPlOliül On IM RES. FOND 500.000 K SrREJEIWA hranilne vloge in jih obrestuje od dne vloge do dne vzdiga tonQnanacai DAJE posojiia na vknjižbe in na menice. OTVARJA trgovske in obrtne kredite. 129 24-18 STANJE HRANILNIH VLOG .ii..........m...ll,lnuiHIIIIIII NAD 24,000.000 KRON .—,..................-...—«>.. Strau 6. »NOVA DO B A*_ Stev. 106. Jadranska banka ^Qqm^ ^*b^ -i™^ Hfl ^bw^ Beograd, Duhroviiik, Koto»*, Kp3m}t Ljubljana, hHlar-äbor», Wetkovic Opaftija, Sarajevo, SgsBit, Stheitifr, Zadapf Zagreb, Tt*a4, Wien. H Prevzema vse bančne poslc rvi sprejema vloge na hpanilne ktajSzice, 5ro rvg P^slovna zveze z vseml v©Lji- ¦ pod nafugodneišlml pogojt. 03 in di«uge vloge posS naju^odnejšimS pogoji. CQ mi Hs-ajS v tu- m Snozemetvu. MflflHHHHiiHRRHHIBHi^HflHNHflflHBHHflMHBHEHBflBHBHHBVMBHH^HBHHHBVBM Registrov. teireditna 5n stavbena zadrugazom.ža?. I^aISi! Preiernova ul 15 *» ViSiJli^ "LASTNI DOM" Sp3*®jem^ fairasiilwe wloge in lift obpe»tuie no a^m Ql ^ %oi „Stiri oakovrstne cementn^ izdelke. V zalogi nam cementne ccvi različne velikosti, na- ¦obne spomcnike in okvirje, bruSene in se- anc, korita, venco in lijake za vculnjake, oščo za tlak dvojne vrste, cementne stre- like(faizziggel) itd. Prevzamen vsakovrstna stonska dela za grobnice, trotoarje, ograje, lanjSe betonske stavbc in mostove ter vsa stroko spadajoča dela. IHaks Lipičnik izdelo,vatelj cementnih' izdelkov ko Cret pri Oelju» 5-5 Prvo južnoStaj. vinarsho zodruga Celjey Cankaij^va cesfa priporoča svoja najboljša domača štajerska pristna vina na debelo in v buteljkah. 672 26-3 l&öß se v najom psfostoit* za sodavicarslN delavnico event, s hlevom (štalo), tudi laliko s stanovanjem ozir. se kupi. Lastnik delavnice je tudi lahko družabnik. Ponudbe na upravništvo Nove Dobe. 1091 10-10 HÜ V gostilni §§. Pri mosiu I se to« prlstno lfuto- §2"" i mersHo haloako in bl- wjjr- ¦ zeljsKO vino, vsaki igS7 I dan svež® ptvo. Vsak \M ' I can topla knmnla. 5»| Sprejmejo»©iudlabo gg^ __I nentt. Se prlporoča ^ß sflna Mikuš omož, Nafek | rD gostilni Pri yruzdu % na De5!cov8m trgu w Oelju se točijo najboljša in najcenejša pristna vina ter vedno sveže pivo. Hrana priznano prvovrstna; abo- nenti imajo ziiatno znižane cene. Za obilni obisk se priporoča fgnac Suligoj. Stavbeno In galan« I te rjsko klepar^tvo 1 Aal. Joita nasl. --------Celie-------- 26 firalja 1046 12-5 Bendn, S strojno olje, " kolomaz, petrolej, % cllindrovo olje, | vazelin, gonilno olje, L tovot mast, i] oljo in mastza usnjarje | TrJefofi žtev. 80. B*»Lojavi: R finepija. Špecerijsko in ^^^^^ *%JL I kolonijalno ^^ <* &tf$^ J ^^&^^ dezelctB pridsii TISROIIISE za uraile, tr&oviac, denarne zavorto, dru- Stva itd. Knjig-B, čc- Boyiso, reklame, ce- nike ter sploh vsa, vtisksireko stroko cp.iüajoca dela, izvr- šujc točno in llüno IZYEZNÄI T1SKÄRNA V CEL5U STROSSMAYER. ULICA ŠT. I. TELEFON ŠT. 65. A.