VSEBINA METEOROLOGIJA 3 Podnebne razmere v septembru 2021 .....................................................................................................3 Razvoj vremena v septembru 2021 ....................................................................................................... 27 Podnebne razmere v Evropi in svetu v septembru 2021 ...................................................................... 34 AGROMETEOROLOGIJA 40 Agrometeorološke razmere v septembru 2021 ..................................................................................... 40 HIDROLOGIJA 45 Pretoki rek v septembru 2021 ............................................................................................................... 45 Temperature rek in jezer v septembru 2021 ......................................................................................... 50 Dinamika in temperatura morja v septembru 2021 ............................................................................... 53 Količine podzemne vode v septembru 2021 ......................................................................................... 59 ONESNAŽENOST ZRAKA 65 Onesnaženost zraka v septembru 2021 ................................................................................................ 65 POTRESI 75 Potresi v Sloveniji v septembru 2021 .................................................................................................... 75 Svetovni potresi v septembru 2021 ....................................................................................................... 78 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM 79 FOTOGRAFIJA MESECA 82 Fotografija z naslovne strani: Navadni jelen (Cervus elaphus) je največji slovenski jelen in lahko doseže težo do 300 kg. Koprivna, 18. september 2021 (foto: Aljoša Beloševič). Cover photo: Red deer (Cervus elaphus); Koprivna, 18 September 2021 (Photo: Aljoša Beloševič). IZDAJATELJ Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje Vojkova cesta 1b, Ljubljana https://www.arso.gov.si UREDNIŠKI ODBOR Glavna urednica: Tanja Cegnar Odgovorni urednik: Joško Knez Člani: Tamara Jesenko, Mira Kobold, Janja Turšič Oblikovanje in tehnično urejanje: Renato Bertalanič METEOROLOGIJA METEOROLOGY PODNEBNE RAZMERE V SEPTEMBRU 2021 Climate in September 2021 Tanja Cegnar S septembrom se začne meteorološka jesen. Na državni ravni je bil september 1,2 °C toplejši kot v povprečju obdobja 1981–2010, padlo je le 57 % toliko padavin kot normalno, sončnega vremena pa je bilo za 30 % več kot normalno. Slika 1. Odklon povprečne dnevne temperature zraka septembra 2021 od povprečja obdobja 1981–2010 Figure 1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1981–2010, September 2021 Povprečna temperatura je septembra 2021 povsod presegla dolgoletno povprečje; presežek je bil največji v osrednji in zahodni Sloveniji, kjer je ponekod presegel 2 °C. Večina ozemlja je bila 1 do 2 °C toplejša kot normalno. Najmanjši odklon je bil ponekod na jugu, v Slovenj Gradcu in v delu Pomurja, kjer ni presegel 0,5 °C. Agencija Republike Slovenije za okolje Največ dežja je bilo v gorskem svetu zahodne Slovenije in v delu Ljubljanske kotline. Na manjših območjih v Julijskih Alpah so padavine presegle 180 mm. V Ljubljani so namerili 167 mm, k čemur je pripomogla predvsem epizoda z izjemno močnim nalivom 29. septembra. Na večini ozemlja je padlo od 60 do 120 mm. Predvsem na Koroškem, v delu Štajerske ter Posavja so bile padavine skromnejše, na nekaj merilnih postajah je padlo manj kot 40 mm dežja. Padavine so skoraj povsod zaostajale za normalo, le v krajih, ki so jih 29. septembra prizadela neurja z močnimi lokalnimi nalivi, so padavine presegle normalo. V Kančevcih so padavine dosegle 123 % normale, v Ljubljani 114 %, v Murski Soboti 111 %, v Veržeju 102 % in v Želimljah 101 %. Na veliki večini merilnih postaj je padlo od 40 do 80 % toliko dežja kot normalno. Glede na kazalnik višine padavin je bilo najbolj suho v delu Koroške, kjer je bil kazalnik padavin ponekod tudi pod 10 %. V Črešnjevcu so padavine dosegle le 26 %, na Letališču ER Maribor pa 30 % normale. September 2021 se na državni ravni uvršča med deset najbolj suhih v obdobju po letu 1961. September je bil bolj sončen kot normalno. Največji presežek je bil v delu Gorenjske, na Letališču JP Ljubljana je sonce sijalo 146 % toliko časa kot normalno. Skoraj povsod je bila normala presežena vsaj za petino, le na Obali je bil presežek 13 %, v Sromljah 14 %. V Biljah je osončenost presegla normalo za petino. Najmanj sončnega vremena je bilo na Kredarici, in sicer 185 ur, v posameznih krajih pa so presegli 250 ur sončnega vremena. Na Kredarici je bil tokrat en dan s snežno odejo, dosegla je debelino 5 cm. Čeprav se je mesec marsikje začel z nekoliko podpovprečno dnevno temperaturo (slika 1), so septembra prevladovali nadpovprečno topli dnevi. V začetku zadnje tretjine meseca se je za nekaj dni ohladilo pod dolgoletno povprečje, nato pa se je povprečna dnevna temperatura spet dvignila nad normalo, v notranjosti države se je zadnji dan meseca ponovno ohladilo pod normalo. Slika 2. Sonca septembra ni manjkalo, gob pa ni bilo moč videti na vsakem koraku; Mali Lipoglav, 5. september 2021 (foto: Iztok Sinjur) Figure 2. There was plenty of sunny weather in September, but not many mushrooms could be seen; Mali Lipoglav, 5 September 2021 (Photo: Iztok Sinjur) V Ljubljani je bila povprečna septembrska temperatura zraka 17,5 °C, kar je 1,6 °C nad dolgoletnim povprečjem, k nadpovprečni mesečni temperaturi so bolj pripomogli topli popoldnevi kot jutra. Daleč najhladnejši je bil september 1972 z 12,3 °C, s 13,1 °C mu sledijo septembri 1952, 1971 in 1977, desetino °C višja je bila povprečna septembrska temperatura v letu 1996 (13,2 °C), v septembrih 1960 in 2001 pa je temperaturno povprečje znašalo 13,8 °C. Najtoplejši je bil september 2011 (19,4 °C), na drugo mesto se uvrščata septembra 1987 in 2016 (18,3 °C), le malo hladnejši so bili septembri 1999 (18,0 °C), 1982 (17,8 °C) ter 1975 in 2006 (17,7 °C). 4 Temperatura ( C) Agencija Republike Slovenije za okolje 28 26 24 22 20 18 16 14 12 10 8 6 Ljubljana 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 12 Kredarica 10 Temperatura ( C) 8 6 4 2 0 -2 -4 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 3. Povprečna najnižja in najvišja temperatura zraka v Ljubljani in na Kredarici v mesecu septembru Figure 3. Mean daily maximum and minimum air temperature in September Povprečna najnižja dnevna temperatura v Ljubljani je bila 11,6 °C, kar je 0,1 °C nad dolgoletnim povprečjem. Najhladnejša so bila jutra v septembrih 1971 in 1972 s 7,9 °C, najtoplejša pa septembra 1987 s 14,1 °C. Povprečna najvišja dnevna temperatura je bila 24,4 °C, kar je 2,8 °C nad dolgoletnim povprečjem. Septembrski popoldnevi so bili najhladnejši leta 1996 (17,6 °C), leta 1972 (18,0 °C), 1960 in 2001 (18,8 °C) ter 1952 (19,0 °C). September z najtoplejšimi popoldnevi je bil leta 2011, takrat je bila povprečna najvišja dnevna temperatura 26,4 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje merijo na isti lokaciji, vendar v zadnjih desetletjih širjenje mesta in spremembe v okolici merilnega mesta opazno prispevajo k naraščajočemu trendu temperature. Tako kot po nižinah je bil september 2021 tudi v visokogorju toplejši od dolgoletnega povprečja. Na Kredarici je bila povprečna temperatura zraka 5,5 °C, kar je 1,9 °C nad dolgoletnim povprečjem. September je bil najtoplejši leta 1961 (7,7 °C), leta 2011 je bila povprečna temperatura 7,1 °C, le malo hladnejši so bili septembri v letih 1987 (6,8 °C), 1982 in 2006 (6,6 °C) ter 1997 (6,2 °C). Od sredine minulega stoletja je bil najhladnejši september 1972 (−1,1 °C), sledil mu je september 1996 (−0,8 °C). Na sliki 3 spodaj sta prikazani povprečna najnižja dnevna in povprečna najvišja dnevna septembrska temperatura zraka na Kredarici. Rekordno nizke ali visoke temperature v septembru 2021 nismo izmerili. Najnižja temperatura v septembru 2021 je bila v visokogorju izmerjena 21. dne, na Kredarici se je ohladilo na −1,5 °C, v preteklosti je bilo septembra že večkrat precej hladneje. Dan kasneje je bilo najhladneje v Črnomlju, temperatura se je spustila na 4,0 °C. Na večini merilnih mest so najnižjo temperaturo izmerili 23. septembra. V Slovenj Gradcu se je ohladilo na 1,0 °C, v Ratečah in Kočevju na 1,3 °C. V Biljah je bila najnižja temperatura 7,6 °C, na Letališču Portorož 8,6 °C, drugod je bilo hladneje. V Ljubljani se je ohladilo na 6,5 °C. Že 6. septembra so najvišjo temperaturo izmerili na Letališču Portorož (30,4 °C). Po nižinah je bilo najtopleje v dneh od 13. do 15. septembra. V krajih z nadmorsko višino nad 400 m je temperatura ostala pod 30 °C. Med najtoplejšimi kraji sta bili merilni postaji na Bizeljskem in v Novem mestu, kjer se je 5 Agencija Republike Slovenije za okolje ogrelo na 32 do 33 °C. Na Kredarici se je temperatura najvišje povzpela 25. septembra, izmerili so 13,8 °C. 34 Ljubljana Temperatura ( C) 32 Murska Sobota 30 28 26 24 22 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 2 Kredarica Temperatura ( C) 0 -2 -4 -6 -8 -10 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 4. Najnižja septembrska temperatura Figure 4. Absolute minimum air temperature in September 34 Ljubljana Temperatura ( C) 32 Murska Sobota 30 28 26 24 22 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 20 Kredarica Temperatura ( C) 18 16 14 12 10 8 6 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 5. Najvišja septembrska temperatura Figure 5. Absolute maximum air temperature in September Hladni so dnevi, ko se najnižja dnevna temperatura spusti pod ledišče. Septembra 2021 je bilo pet takih dni na Kredarici, v nižinskem svetu pa se temperatura ni spustila tako nizko. Topli so dnevi z najvišjo dnevno temperaturo vsaj 25 °C. Septembra 2016 jih je bilo nadpovprečno veliko, septembra 2017 so bili redki, ponekod pa jih sploh ni bilo. Septembra 2018 so bili neobičajno pogosti. Septembra 2019 jih je bilo ponovno manj, septembra 2020 pa so bili spet nekoliko pogostejši, še več jih je bilo septembra 2021. Na Bizeljskem jih je bilo 20, v Biljah 18, v Novem mestu, Črnomlju 6 Agencija Republike Slovenije za okolje in na Obali jih je bilo 17. V Ratečah sta bila dva topla dneva, v Lescah 4, v Slovenj Gradcu 7, na Letališču ER Maribor 8, v Murski Soboti 9. V Ljubljani jih je bilo 16. Po 17 takih dni je bilo v prestolnici v septembrih v letih 1987, 2011 in 2018; septembra 1961 jih je bilo toliko kot tokrat. Poleg leta 2017 so bili v prestolnici septembri brez ali le z enim toplim septembrskim dnevom še v letih 1960, 1965, 1971, 1976, 1990, 1995, 1996 in 2001 ter 2010. Vroči so dnevi, ko temperatura doseže ali celo preseže 30 °C. V Biljah in Portorožu so bili trije taki dnevi. V Grosupljem, Novem mestu, Cerkljah in na Bizeljskem sta bila dva vroča dneva. V Črnomlju, Celju, Poličkem Vrhu, Cerkljah in na Bizeljskem so zapisali en tak dan. Tudi v Ljubljani je bil en vroč dan, največ takih dni je bilo v prestolnici septembra 2011, ko jih je bilo 8. 18 15 Topli Vroči Ljubljana Št. dni 12 9 6 3 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 6. Število toplih in vročih dni v septembru Figure 6. Number of days with maximum daily temperature at least 25 and 30 C in September Slika 7. Odklon povprečne septembrske temperature na državni ravni od septembrskega povprečja obdobja 1981–2010 Figure 7. September temperature anomaly at national level, reference period 1981–2010 September 2021 je bil že četrti zapored s povprečno temperaturo nad normalo. Zadnjič je bil september hladnejši od normale leta 2017, za septembrskim povprečjem obdobja 1981–2010 je zaostajal za 1,4 °C. Do sedaj je bil najtoplejši september 2011, z odklonom 3,2 °C, za vsaj 2 °C so bili toplejši še septembri 1987 (2,7 °C), 1982 (2,3 °C), 2016 (2,1 °C) in 1999 (2,0 °C). Najhladnejši od leta 1961 je bil september 1972, z odklonom −3,4 °C, nekoliko manj hladen je bil september 1996 (−2,9 °C). Povprečna mesečna temperatura septembra od šestdesetih let prejšnjega stoletja do konca tisočletja ni kazala trenda, v tem stoletju pa povprečna septembrska temperatura narašča. 7 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 8. Odklon povprečne temperature zraka septembra 2021 od povprečja 1981–2010 Figure 8. Mean air temperature anomaly, September 2021 Povprečna temperatura je septembra 2021 povsod presegla dolgoletno povprečje. Temperaturni odklon je bil največji v osrednji in zahodni Sloveniji, kjer je ponekod presegel 2 °C, na primer na Lisci in v Godnjah (2,1 °C), Vedrijanu in Topolu pri Medvodah (2,2 °C) ter Sevnem (2,3 °C). Večina ozemlja je bila 1 do 2 °C toplejša kot normalno, najmanjši presežek pa je bil ponekod na jugu, v Slovenj Gradcu in delu Pomurja, kjer odklon ni presegel 0,5 °C. Od sredine minulega stoletja je bil med prikazanimi postajami najhladnejši september 1972, le v Celju je bil nekoliko hladnejši september 1971. Razen na zahodu države se med hladnejše uvršča tudi september 2017. V visokogorju je bil najtoplejši september leta 1961 s povprečno temperaturo 7,7 °C. V Celju je bil najtoplejši september 1987 s 17,7 °C, septembra 2011 pa je bila povprečna temperatura 17,6 °C. V Portorožu je bil najtoplejši september leta 2011 s povprečno temperaturo 21,0 °C. V Murski Soboti je bil najtoplejši september 2011 s povprečno temperaturo 18,0 °C. Tudi v Novem mestu je bil najtoplejši september 2011 (18,6 °C). Slika 9. Ptuj, 4. september 2021 (foto: Anže Medved) Figure 9. Ptuj, 4 September 2021 (Photo: Anže Medved) 8 Agencija Republike Slovenije za okolje 20 Ljubljana Temperatura ( C) 18 16 14 12 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 18 Murska Sobota Temperatura ( C) 16 14 12 10 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 22 Portorož Temperatura ( C) 20 18 16 14 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 18 Celje Temperatura ( C) 16 14 12 10 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 8 Kredarica Temperatura ( C) 6 4 2 0 -2 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 Slika 10. Potek povprečne temperature zraka v septembru Figure 10. Mean air temperature in September 9 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Agencija Republike Slovenije za okolje 35 15 Ljubljana 30 Temperatura ( C) Temperatura ( C) 10 25 20 15 5 0 10 Kredarica -5 5 1 3 5 7 1 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 35 3 5 7 Portorož 30 30 25 25 Temperatura ( C) Temperatura ( C) Bilje 20 15 10 20 15 10 5 5 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 1 35 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 35 Celje 30 Novo mesto 30 25 25 Temperatura ( C) Temperatura ( C) 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 35 20 15 10 5 20 15 10 5 0 0 1 3 5 7 1 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 30 35 25 30 20 25 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Temperatura ( C) Temperatura ( C) Murska Sobota 15 10 5 20 15 10 Let. ER Maribor 0 5 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 11. Najvišja (rdeča črta), povprečna (črna) in najnižja (modra) temperatura zraka, september 2021 Figure 11. Maximum (red line), mean (black) and minimum (blue) air temperature, September 2021 10 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 12. Razsevni prikaz odklona temperature in odklona padavin za septembre v obdobju 19612021; modra barvna lestvica označuje časovno razdaljo, september 2021 je označen z rdečo barvo. Figure 12. Temperature and precipitation anomaly for all September in the period 19612021 Na mesečni ravni je bil september 2021 po temperaturi zraka in višini padavin najbližji septembrom 1991, 2006 in 2009, ki so bili nekoliko toplejši in bolj namočeni. Vremenski potek in regionalne razmere so se med omenjenimi meseci seveda razlikovali. September 2009 je bil npr. nadpovprečno namočen na severu države in podpovprečno na Dolenjskem. Slika 13. Veverica; Koprivna, 11. september 2021 (foto: Aljoša Beloševič) Figure 13. Squirrel, Koprivna; 11 September 2021 (Photo: Aljoša Beloševič) 11 Agencija Republike Slovenije za okolje 350 Padavine (mm) 300 Celje 250 200 150 100 50 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 350 Padavine (mm) 300 Portorož 250 200 150 100 50 0 Padavine (mm) 1951 450 400 350 300 250 200 150 100 50 0 1955 1959 Ljubljana 1951 1955 1959 350 Padavine (mm) 300 Murska Sobota 250 200 150 100 50 0 1951 1955 1959 1963 1967 700 Padavine (mm) 600 Kredarica 500 400 300 200 100 0 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 300 Novo mesto Padavine (mm) 250 200 150 100 50 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 Slika 14. Septembrske padavine Figure 14. Precipitation in September 12 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Agencija Republike Slovenije za okolje Višina septembrskih padavin je prikazana na sliki 15. Največ jih je bilo v gorskem svetu zahodne Slovenije, a tudi v delu Ljubljanske kotline. Na manjših območjih v Julijskih Alpah so padavine presegle 180 mm, na Krnu pa je padlo kar 200 mm. V Ljubljani so namerili 167 mm, k čemur je pripomogla predvsem epizoda z močnim nalivom 29. septembra. Med kraje z obilnejšimi padavinami spadata še Breginj (165 mm) in Soča (160 mm). Na večini ozemlja je padlo od 60 do 120 mm dežja. Predvsem na Koroškem, v delu Štajerske ter Posavja so bile padavine skromnejše, na primer v Podlipju (11 mm), Črešnjevcu (31 mm), Letališču ER Maribor (32 mm) in Ptuju (37 mm). Slika 15. Prikaz porazdelitve padavin septembra 2021 Figure 15. Precipitation amount, September 2021 Slika 16. Višina padavin septembra 2021 v primerjavi s povprečjem obdobja 1981– 2010 Figure 16. Precipitation amount in September 2021 compared with 1981–2010 normals V primerjavi z dolgoletnim povprečjem padavin so bile septembra 2021 velike krajevne razlike. Padavine so skoraj povsod zaostajale za normalo, le v krajih, ki so jih 29. septembra prizadela neurja z močnimi lokalnimi nalivi, so padavine presegle normalo. V Kančevcih so padavine dosegle 123 % normale, v Ljubljani 114 %, v Murski Soboti 111 %, v Veržeju 102 % in v Želimljah 101 % normale. Velika večina merilnih mest je poročala o 40 do 80 % toliko padavin kot jih normalno pade septembra. Glede na kazalnik višine padavin je bilo najbolj suho v delu Koroške, kjer je bil kazalnik padavin ponekod tudi pod 10 %. V Črešnjevcu so padavine dosegle le 26 %, na Letališču ER Maribor pa 30 %. September 2021 se na državni ravni uvršča med deset najbolj suhih v obdobju po letu 1961. V tem obdobju je bil najmanj namočen september 1970, s kazalnikom 27 %, najbolj pa s kazalnikom 223 % 13 Agencija Republike Slovenije za okolje september 2017. Trenda v višini padavin za september na ravni države v obdobju po letu 1961 ni opaziti, le po letu 1990 so bili pogostejši zelo namočeni septembri. V zadnjem stoletju je bilo 12 septembrov pod in devet s kazalnikom padavin nad dolgoletnim povprečjem. Slika 17. Odklon septembrskih padavin na državni ravni od septembrskega povprečja obdobja 1981– 2010 Figure 17. September precipitation anomaly at national level, reference period 1981–2010 Ker je prostorska porazdelitev padavin bolj spremenljiva kot temperaturna, smo v preglednici 1 vključili podatke o padavinah za nekatere merilne postaje, ki ležijo na območjih, kjer je padavin običajno veliko ali malo. Dni s padavinami vsaj 1 mm je bilo od 4 do 7. Preglednica 1. Mesečni podatki o padavinah, september 2021 Table 1. Monthly precipitation data, September 2021 Postaja Črnivec Let. JP Ljubljana Zgornje Jezersko Trenta Soča Lokve Kneške Ravne Nova vas na Blokah Laško Gornji Grad Lendava Kobilje NV 887 362 876 622 487 956 739 720 222 428 190 185 RR 92 81 82 98 160 145 124 113 80 51 72 71 RP 55 57 49 46 62 63 46 73 67 33 80 72 SD 6 5 5 5 7 7 6 5 4 6 5 5 LEGENDA: LEGEND: RR − višina padavin (mm) RP − višina padavin v % od povprečja SD − število dni s padavinami ≥ 1 mm NV − nadmorska višina (m) RR RP SD NV − precipitation (mm) − precipitation compared to the normals − number of days with precipitation ≥ 1 mm − altitude (m) V Ljubljani je padlo 167 mm dežja, kar je 14 % več od dolgoletnega povprečja. Odkar potekajo meritve v Ljubljani na sedanji lokaciji, je bilo najmanj padavin septembra 1970, namerili so le 22 mm, sledijo septembri 1966 (34 mm) in 1975 (45 mm). Od sredine minulega stoletja je bilo v prestolnici septembra največ padavin leta 2010, in sicer 425 mm, kar je 327 % dolgoletnega povprečja. Sledi mu september 2017 (344 mm), kot obilno namočeni izstopajo tudi septembri 1965 (322 mm), 2001 (305 mm), 2005 (294 mm) in 1973 (276 mm). 14 Agencija Republike Slovenije za okolje Krn Ljubljana Breginj Soča Lokve Bovec Kredarica Krvavec Kozina Kneške Ravne Nova vas na Bl. Vojsko Celje Železniki Črnomelj Logatec Murska Sobota Trenta Vedrijan Ilirska Bistrica Črnivec Žiri Velenje Kočevje Postojna Rateče Podpeca Zg. Jezersko Godnje Laško Podčetrtek Vrhnika Babno Polje Lisca Lesce Bilje Lendava Škofja Loka Portorož Razdrto Solčava Metlika Sevno Novo mesto Bled Bizeljsko Mačkovci Slovenj Gradec Ptuj Let.ER Maribor Povprečje 1961−2021 Septembra 2021 0 50 100 150 200 250 300 Slika 18. Mesečna višina padavin v mm v septembru 2021 in septembrsko povprečje obdobja 1981–2010 Figure 18. Monthly precipitation amount in September 2021 and the 1981–2010 normals September 2021 je bil po trajanju sončnega obsevanja nadpovprečno osončen, uvršča se na peto mesto po letu 1961. V tem obdobju sta bila najbolj osončena septembra 1961 in 1997 (s kazalnikom 143 in 141 %), najmanj pa zelo deževni september 2017 (s kazalnikom 63 %). Regionalno je bilo največ sonca (relativno na dolgoletno povprečje) v osrednji Sloveniji, na Gorenjskem, Dolenjskem, Koroškem in delih Štajerske, manj v Pomurju in najmanj na Obali. Septembrskega trenda v trajanju sončnega obsevanja na ravni države ni opaziti. V tem tisočletju je bilo 11 septembrov pod in deset s kazalnikom osončenosti nad dolgoletnim povprečjem. 15 Agencija Republike Slovenije za okolje 84 Kredarica 14 Ljubljana 60 10 90 10 48 8 72 8 36 6 54 6 24 4 36 4 12 2 18 2 0 0 1 3 5 7 0 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 42 3 5 7 14 Bilje 36 12 30 10 30 10 24 8 24 8 18 6 18 6 12 4 12 4 6 2 6 2 0 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 28 0 1 3 5 7 14 Novo mesto Celje 60 12 20 10 50 10 16 8 40 8 12 6 30 6 8 4 20 4 4 2 10 2 0 0 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 42 0 1 14 Osončenost (ura) 12 Padavine (mm) 24 Osončenost (ura) 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 14 14 Murska Sobota Let. ER Maribor 12 12 30 10 10 10 24 8 8 8 18 6 6 6 12 4 4 4 6 2 2 2 0 0 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Padavine (mm) 12 Osončenost (ura) 36 Osončenost (ura) Padavine (mm) 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 70 14 Osončenost (ura) 12 0 Padavine (mm) 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 42 Padavine (mm) 36 0 1 14 Portorož Osončenost (ura) 12 Padavine (mm) 108 Osončenost (ura) 12 Osončenost (ura) Padavine (mm) 72 Padavine (mm) 126 14 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 19. Dnevne padavine (modri stolpci) in sončno obsevanje (rumeni stolpci) septembra 2021 (Opomba: 24-urno višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem času in jo pripišemo dnevu meritve) Figure 19. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, September 2021 16 Agencija Republike Slovenije za okolje Sončno obsevanje (ura) 300 Murska Sobota 250 200 150 100 50 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Sončno obsevanje (ura) 300 Ljubljana 250 200 150 100 50 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Sončno obsevanje (ura) 300 Novo mesto 250 200 150 100 50 0 1961 1965 1969 1973 1977 1981 1985 1989 1993 1997 2001 2005 2009 2013 2017 2021 2017 2021 Sončno obsevanje (ura) 300 Kredarica 250 200 150 100 50 0 1957 1961 1965 1969 Sončno obsevanje (ura) 300 1973 1977 1981 1985 1989 1993 1997 2001 2005 2009 2013 Portorož 250 200 150 100 50 0 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 20. Trajanje sončnega obsevanja Figure 20. Sunshine duration Na sliki 22 je shematsko prikazano septembrsko trajanje sončnega obsevanja v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Septembra 2021 je osončenost povsod presegla normalo. Največji presežek je bil v delu 17 Agencija Republike Slovenije za okolje Gorenjske, na Letališču JP Ljubljana je sonce sijalo 146 % toliko časa kot normalno. Med merilna mesta z velikim presežkom so se uvrstili še Lavrovec (141 %), Novo mesto (136 %), Na Stanu (135 %) in Ljubljana (134 %). Skoraj povsod je bila normala presežena vsaj za petino, le na Obali je bil presežek 13 %, v Sromljah 14 %, v Biljah je osončenost presegla normalo za petino. Najmanj sončnega vremena je bilo na Kredarici, in sicer 185 ur, v Sromljah 208 ur, v Bohinjski Češnjici 210 ur. Največ sončnega vremena je bilo v Lavrovcu (260 ur), Na Stanu (255 ur) in Portorožu (251 ur). Slika 21. Odklon septembrskega trajanja sončnega obsevanja na državni ravni od septembrskega povprečja obdobja 1981–2010 Figure 21. September sunshine duration anomaly at national level, reference period 1981–2010 Slika 22. Trajanje sončnega obsevanja septembra 2021 v primerjavi s povprečjem obdobja 1981–2010 Figure 22. Bright sunshine duration in September 2021 compared with 1981–2010 normals Sonce je v Ljubljani sijalo 239 ur, kar je 34 % nad dolgoletnim povprečjem, kar uvršča tokratni september na tretje mesto med najbolj sončnimi. Najbolj sončen je bil september 2011 (254 ur), drugi najbolj sončen je bil september 1997 (250 ur), na tretje mesto se je uvrstil tokratni september, na četrtem mestu je september 2016 (227 ur). Po obilici sončnega vremena izstopajo še septembri 2006 (226 ur), 1961 (223 ur) in 1992 (219 ur). Najmanj sončnega vremena je bilo v prestolnici septembra 2017 (100 ur), le malo več sončnega vremena je bilo septembra 1993 (109 ur), med bolj sive spadajo še septembri 1996 (111 ur) ter 1952 in 1960 (obakrat po 118 ur). Jasen je dan s povprečno oblačnostjo pod eno petino. Septembra 2021 je bilo več jasnih dni kot oblačnih. Najmanj jasnih dni je bilo na Kredarici, našteli so jih 5. Na Letališču ER Maribor je bilo 8 takih dni, drugod po nižinah pa je bilo vsaj 10 jasnih dni. Največ jih je bilo v Novem mestu, in sicer 17, 16 so jih našteli v Črnomlju, na Bizeljskem pa 15. V Ljubljani je bilo 10 jasnih dni (slika 23), kar je največ do zdaj; od sredine minulega stoletja je bilo 15 septembrov brez jasnega dneva, z veliko jasnimi dnevi izstopa tudi september 1992, ko so jih našteli 9. 18 Agencija Republike Slovenije za okolje Oblačen je dan z oblačnostjo nad štiri petine. Največ takih dni je bilo v Slovenj Gradcu, kjer so jih našteli 8. Na Kredarici je bilo 7 takih dni. Najmanj oblačnih dni je bilo na Obali, na Letališču Portorož je bil oblačen le en dan. V Ljubljani so bili 4 oblačni dnevi, septembra 1985 je bil oblačen le en, po 16 takih dni je bilo v septembrih 2017 in 1993. 20 Št. dni 16 Ljubljana Jasni Oblačni 12 8 4 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 23. Število jasnih in oblačnih dni v septembru Figure 23. Number of clear and cloudy days in September Najmanjša povprečna oblačnost je bila v Novem mestu, kjer so oblaki v povprečju prekrivali manj kot tri desetine neba. Največja povprečna oblačnost je bila na Kredarici, v povprečju so oblaki prekrivali 4,8 desetine neba. Slika 24. Zaradi sušnega in toplega vremena se je koruza hitro sušila. Spodnje Brezovo, 8. september 2021 (foto: Iztok Sinjur) Figure 24. Due to the dry and warm weather, the corn dried quickly. Spodnje Brezovo, 8 September 2021 (Photo: Iztok Sinjur) Vetrne rože, ki prikazujejo pogostost vetra po smereh, so izdelane za šest krajev (slika 25) na osnovi polurnih povprečnih hitrosti in prevladujočih smeri vetra, ki so jih izmerili s samodejnimi meteorološkimi postajami. Na porazdelitev vetra po smereh močno vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje do postaje močno razlikuje. V Ljubljani je jugozahodnik s sosednjima smerema pihal v 16 % terminov, severovzhodniku s sosednjima smerema je pripadlo 28 %, brezvetrja je bilo 21 %. Na Kredarici je severozahodnik s sosednjima smerema pihal v 60 %, jugovzhodnik s sosednjima smerema pa v 21 %. V Novem mestu je južni veter s sosednjima smerema pihal v 41 %, severovzhodnik s sosednjima smerema pa je bil zastopan z 21 %. V Portorožu sta izrazito prevladovala jugovzhodni in vzhodjugovzhodni veter, pripadlo jima je 59 % terminov. V Biljah je močno, kar v 65 %, prevladoval vzhodnik s sosednjima smerema. V Murski Soboti je bil veter porazdeljen dokaj enakomerno po smereh. 19 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 2. Mesečni meteorološki podatki, september 2021 Table 2. Monthly meteorological data, September 2021 Postaja Kredarica Rateče Bilje Postojna Kočevje Ljubljana Bizeljsko Novo mesto Črnomelj Celje Let. ER Maribor Slovenj Gradec Murska Sobota Lesce Portorož NV 2513 864 55 533 467 299 175 220 157 242 264 444 187 509 2 TS TOD TX 5,5 1,9 8,7 13,2 1,5 21,5 19,0 1,7 26,6 15,5 1,5 23,0 14,2 0,7 23,6 17,5 1,6 24,4 16,7 1,0 25,2 16,3 1,0 24,5 16,2 0,5 24,8 15,1 0,5 24,2 15,7 0,6 23,1 14,2 0,4 22,6 15,7 0,5 23,6 15,2 1,4 21,9 18,9 0,8 26,0 Temperatura TM TAX DT 3,4 13,8 25 7,0 26,1 14 12,8 31,8 13 9,3 28,2 13 5,6 29,7 14 11,6 30,6 14 10,1 32,5 15 10,2 32,9 15 9,2 31,6 15 8,6 30,1 15 9,4 29,6 15 7,5 27,8 15 9,4 30,3 15 9,9 27,7 15 13,8 30,4 6 TAM −1,5 1,3 7,6 3,5 1,3 6,5 4,4 4,6 4,0 2,4 3,6 1,0 5,0 3,8 8,6 DT 21 23 23 23 23 23 23 23 22 23 23 23 23 23 23 SM 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 SX 0 2 18 10 10 16 20 17 17 15 8 7 9 4 17 TD 434 78 0 25 49 0 16 26 26 36 17 40 8 27 0 Sonce OBS RO 185 125 230 122 239 120 240 129 — — 237 134 — — 238 136 — — 224 — 226 130 220 127 224 121 — — 244 113 Oblačnost PO SO SJ 4,8 7 5 — — — 3,6 4 12 3,7 2 11 4,3 4 10 4,1 4 10 3,6 3 15 2,7 3 17 3,4 4 16 — — — 4,1 5 8 4,4 8 10 3,4 4 14 — — — 3,1 1 13 RR 134 85 73 86 86 167 56 64 102 105 32 46 99 75 71 RP 59 53 45 55 57 114 51 50 76 89 30 34 111 49 60 Padavine in pojavi SD SN SG SS 7 2 10 1 4 2 — 0 5 3 — 0 4 1 0 0 6 2 9 0 5 2 4 0 4 0 6 0 5 1 — 0 7 1 5 0 6 1 — 0 5 0 2 0 5 0 — 0 6 1 — 0 6 2 — 0 5 1 1 0 SSX 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 DT 30 — — — — — — — — — — — — — — Tlak P PP 755,4 6,4 920,9 11,5 1012,0 14,2 957,1 11,5 — 11,9 984,6 13,4 — 13,6 993,7 13,4 1001,0 14,2 991,0 13,6 988,4 13,2 — 12,9 997,5 13,7 960,4 12,8 1017,8 15,2 LEGENDA: NV TS TOD TX TM TAX DT TAM SM − nadmorska višina (m) − povprečna temperatura zraka ( C) − temperaturni odklon od povprečja ( C) − povprečni temperaturni maksimum ( C) − povprečni temperaturni minimum ( C) − absolutni temperaturni maksimum ( C) − dan v mesecu − absolutni temperaturni minimum ( C) − število dni z minimalno temperaturo < 0 C SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP − število dni z maksimalno temperaturo ≥ 25 C − temperaturni primanjkljaj − število ur sončnega obsevanja − sončno obsevanje v % od povprečja − povprečna oblačnost (v desetinah) − število oblačnih dni − število jasnih dni − višina padavin (mm) − višina padavin v % od povprečja SD SN SG SS SSX P PP − število dni s padavinami ≥ 1 mm − število dni z nevihtami − število dni z meglo − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) − maksimalna višina snežne odeje (cm) − povprečni zračni tlak (hPa) − povprečni tlak vodne pare (hPa) Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je mesečna vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povprečno dnevno temperaturo, če je ta manjša ali enaka 12 °C (TSi 12 °C). n TD   (20 C  TSi ) i 1 če je TSi  12 C 20 Agencija Republike Slovenije za okolje Ljubljana Murska Sobota Kredarica Novo mesto Portorož – letališče Bilje hitrost v m/s Slika 25. Vetrne rože, september 2021 21 Figure 25. Wind roses, September 2021 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 3. Odstopanja desetdnevnih in mesečne povprečne temperature, padavin in trajanja sončnega obsevanja od povprečja 1981–2010, september 2021 Table 3. Deviations of decades and monthly mean temperature, precipitation and sunshine duration from the average values 1981–2010, September 2021 Postaja Let. JP Ljubljana Ljubljana Let. ER Maribor Portorož Postojna Kočevje Bizeljsko Črnomelj Lesce Novo mesto Rateče Bilje Celje Slovenj Gradec Murska Sobota LEGENDA: Temperatura zraka Padavine Osončenost I., II., III., M LEGEND: Temperatura zraka Padavine Sunshine duration I., II., III., M I. −0,1 1,4 −0,4 −0,2 1,4 −0,7 0,5 −1,1 0,8 0,3 1,0 1,5 −1,1 −0,8 −0,9 Temperatura zraka II. III. 1,6 0,6 2,5 1,2 1,9 0,2 1,2 0,0 2,2 1,4 1,9 0,4 2,1 0,8 1,2 0,9 2,3 1,2 1,9 0,8 2,6 1,1 2,5 1,7 1,6 0,0 1,9 0,1 2,3 0,3 M 0,9 1,6 0,6 0,8 1,5 0,7 1,0 0,5 1,4 1,0 1,5 1,7 0,5 0,4 0,5 I. 1 1 0 0 0 0 0 48 7 16 1 0 0 0 0 Padavine II. III. 98 60 80 259 44 45 129 39 135 16 109 53 100 39 153 21 99 31 98 27 80 73 53 69 90 178 69 34 150 181 M 57 114 30 60 55 57 51 76 49 50 53 45 89 34 111 I. 180 164 168 138 144 — — — — 152 148 150 164 168 151 Sončno obsevanje II. III. M 99 146 146 111 133 138 111 109 130 96 102 113 100 123 123 — — — — — — — — — — — — 103 138 131 95 118 121 118 95 123 105 113 129 105 104 127 111 97 121 − odklon povprečne temperature zraka na višini 2 m od povprečja 1981–2010 ( C) − padavine v primerjavi s povprečjem 1981–2010 (%) − trajanje sončnega obsevanja v primerjavi s povprečjem 1981–2010 (%) − tretjine in mesec − mean temperature anomaly ( C) − precipitation compared to the 1981–2010 normals (%) − bright sunshine duration compared to the 1981–2010 normals (%) − thirds and month V prvi tretjini septembra je bila povprečna temperatura blizu normale, odkloni so bili od −1,1 do 1,5 °C. V večini krajev je prvih deset dni meseca minilo brez padavin, nekaj postaj je poročalo o zelo skromnih padavinah, v Črnomlju pa je padla slaba polovica normalnih padavin za prvo tretjino septembra. Sončnega vremena je bilo opazno več kot normalno, na Letališču JP Ljubljana so normalo presegli za štiri petine, na Obali pa za slabi dve petini. Slika 26. Kljub dežju so vodotoki ostali nizki. Iška v Iškem Vintgarju, 18. september 2021 (foto: Iztok Sinjur) Figure 26. In spite of rain, river discharges remained low. Iška v Iškem Vintgarju, 18 September 2021 (Photo: Iztok Sinjur) Osrednja tretjina meseca je bila toplejša kot normalno. Odklon je bil od 1,2 do 2,6 °C. V primerjavi z normalo so bile padavine porazdeljene zelo neenakomerno. V Črnomlju in Murski Soboti so normalo presegli za polovico, na Letališču ER in v Biljah pa so namerili le okoli polovice normalnih padavin. V Ratečah in Portorožu so nekoliko zaostajali za normalno osončenostjo, na večini merilnih postaj pa je osončenost presegla dolgoletno povprečje; v Ljubljani, na Letališču ER Maribor in v Murski Soboti za desetino. Zadnja tretjina septembra je bila povsod vsaj tako topla kot normalno, večinoma pa nekoliko toplejša, odkloni so bili do 1,7 °C. Padavine so bile večinoma skromne, približno polovica merilnih postaj ni dosegla polovice normalnih padavin, a bile so tudi izrazite izjeme, tako je v eni sami nevihti v Ljubljani 22 Agencija Republike Slovenije za okolje padlo 2,5-krat toliko padavin kot normalno, za okoli štiri petine so normalo presegli tudi v Celju in Murski Soboti. Na Kredarici je bil tokrat le en dan s snežno odejo, dosegla je debelino 5 cm. Na Kredarici septembra 2016 in 2018 ni bilo snežne odeje, je pa septembra 2017 zapadlo kar 60 cm snega, torej toliko kot septembra 2020. Odkar redno opravljamo meritve na Kredarici še noben september snežna odeja ni prekrivala tal vse septembrske dni. Snežna odeja je na Kredarici najdlje obležala septembra leta 1972, in sicer 23 dni, septembra 1976 20 dni, v letu 2001 in 2017 je sneg prekrival tla 17 dni, med septembre z obstojnejšo snežno odejo se uvrščajo še september 1996 s 15 dnevi, 14 dni pa je sneg ležal v septembrih 1988 in 1977. Št. dni s snežno odejo 25 Kredarica 20 15 10 5 0 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 27. Število dni s snežno odejo septembra Figure 27. Number of days with snow cover in September Najdebelejšo snežno odejo so na Kredarici namerili v septembrih 1988 (95 cm), 1989 (75 cm), 2002 (65 cm), v septembrih 2017 in 2020 je bila najvišja snežna odeja debela 60 cm, med septembre z debelejšo snežno odejo se uvrščata še septembra 2007 (55 cm) in 1984 (54 cm). Maks. višina snega (cm) 100 Kredarica 80 60 40 20 0 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 28. Največja debelina snežne odeje v septembru Figure 28. Maximum snow cover depth in September Št. dni z nevihto 12 10 Ljubljana 8 6 4 2 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 29. Število dni z zabeleženim grmenjem ali nevihto v septembru Figure 29. Number of days with thunderstorms in September 23 Agencija Republike Slovenije za okolje Število dni z nevihto doseže vrh junija in julija, avgusta se običajno ozračje že nekoliko umirja, septembra pa število neviht že opazno upade. Največ dni z nevihto in/ali grmenjem je bilo v Biljah, in sicer trije. Kar nekaj opazovalnih postaj je poročalo o dveh takih dnevih, večinoma pa je bil tak le en dan ali pa grmenja in nevihte niso opazili. Slika 30. V drugi polovici meseca je bilo manj sončnega vremena, a še vedno toplo. Veliki Ločnik, 19. september 2021 (foto: Iztok Sinjur) Figure 30. There was less sunny weather in the second half of the month, but it was still quite warm. Veliki Ločnik, 19 September 2021 (Photo: Iztok Sinjur) Pred hladno fronto je 29. septembra nad naše kraje z višinskim zahodnim do jugozahodnim vetrom pritekal dokaj topel in vlažen zrak; pozno popoldne in zvečer je ob prihodu vremenske fronte v spodnjih zračnih plasteh zapihal severovzhodni veter. Prve plohe in nevihte so zgodaj popoldne nastale na območju od Kamniško-Savinjskih Alp do Pohorja. V naslednjih urah je v severnem in osrednjem delu Slovenije nastalo nekaj močnejših neviht in večjih padavinskih sistemov, ki so se pomikali proti jugovzhodu. Ponoči so padavine dosegle južno Slovenijo, najkasneje obalne kraje. Pozno popoldne in v noči na 30. september je ohladitev s padavinami zajela vso Slovenijo. Meja sneženja se je spustila do nadmorske višine okoli 2200 metrov, na Kredarici je zapadlo 5 cm snega. Padavine so bile izrazito neenakomerno razporejene. Zaradi počasnega premikanja neviht in intenzivnosti padavin so bili nalivi krajevno močni do zelo močni, z dolgo povratno dobo. Na merilnih postajah Ljubljana Bežigrad in Sotinski breg so izmerili rekordno močan naliv. Glede na meritve zadnjih desetletij lahko tako močan naliv (z dolžino intervala 65 oziroma 45 minut) na teh dveh merilnih mestih pričakujemo enkrat na nekaj stoletij. Neurja, zlasti z močnim nalivom, so ponekod v osrednji in vzhodni Sloveniji povzročila težave in gmotno škodo. Več o tej vremenski epizodi najdete v poročilu na spletnem naslovu: http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events/ neurja_29sep2021.pdf 24 Agencija Republike Slovenije za okolje Na Kredarici so zabeležili 10 dni, ko so jih vsaj nekaj časa ovijali oblaki. V Kočevju so meglo zapisali v devetih dnevih, na Bizeljskem v šestih, v Črnomlju v petih. Samodejne meteorološke postaje podatka o pojavu megle ne zagotavljajo. Št. dni z meglo 25 20 Ljubljana 15 10 5 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 31. Število dni z meglo v septembru Figure 31. Number of foggy days in September Na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad so v začetku osemdesetih let minulega stoletja skrajšali opazovalni čas, kar prav gotovo skupaj s širjenjem mesta, s spremembami v izrabi zemljišč in spremenljivi zastopanosti različnih vremenskih tipov ter spremembami v onesnaženosti zraka prispeva k manjšemu številu dni z opaženo meglo. V Ljubljani so bili tokrat 4 dnevi z opaženo meglo, kar je 6 dni manj od dolgoletnega povprečja in najmanj doslej. Od sredine minulega stoletja še ni bilo septembra brez megle; 5 dni z meglo je bilo zabeleženih v septembrih 1990 in 2015, največ, kar 23 takih dni, pa v septembrih 1954 in 1969. 18 995 Ljubljana Ljubljana 16 Delni tlak vodne pare (mb) Zračni tlak (mb) 990 985 980 975 14 12 10 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 32. Potek povprečnega dnevnega zračnega tlaka in delnega tlaka vodne pare, september 2021 Figure 32. Mean daily air pressure and mean daily vapour pressure, September 2021 Na sliki 32 levo je prikazan potek povprečnega dnevnega zračnega tlaka v Ljubljani. Ni preračunan na morsko gladino, zato je nižji od tistega, ki ga dnevno objavljamo v medijih. Drugi septembrski dan je bilo dnevno povprečje 989,8 mb; po prehodnem znižanju se je 6. septembra zračni tlak povzpel na 989,1 mb. Sledilo je večinoma upadanje in 17. dne je bilo dnevno povprečje le 978,5 mb, najnižji pa je bil zračni tlak 19. septembra z 978,1 mb. Sledil je hiter porast na 990,4 mb 21. dne. Najvišji je bil zračni tlak zadnji dan meseca z 991,6 mb. Na sliki 32 desno je prikazan potek povprečnega dnevnega delnega tlaka vodne pare v Ljubljani. V prvi polovici meseca je bil delni tlak vodne pare večinoma med 12 in 14 mb. Sledil je hiter in kratkotrajen dvig, 16. septembra je bil delni tlak vodne pare 17,6 mb, kar je največ septembra 2021. Sledil je hiter padec in 22. septembra je bil delni tlak vodne pare z 10,2 mb najnižji v tem mesecu. Precej vlage je bilo v zraku tudi 27. septembra, delni tlak vodne pare je bil 16,2 mb. 25 Agencija Republike Slovenije za okolje SUMMARY At the national level, September 2021 was 1.2 C warmer than normal, only 57 % of the normal precipitation fell, and sunshine duration was 30 % above the normal. The average temperature in September 2021 exceeded the long-term average everywhere; the anomaly was the largest in central and western Slovenia, where it exceeded 2 C in some places. Most of the territory was 1 to 2 C warmer than normal, and the smallest anomaly, up to 0.5 C, was in some places in the south, in Slovenj Gradec and in part of Pomurje. Most of the rain fell in the mountains of western Slovenia and in part of the Ljubljana Basin. In smaller areas in the Julian Alps, rainfall exceeded 180 mm. 167 mm was registered in Ljubljana, which was mainly due to the episode with a heavy downpour on 29 September. In most of the territory it fell from 60 to 120 mm. Especially in Koroška, parts of Štajerska and Posavje, precipitation was modest, on some measuring stations less than 40 mm of rain fell. September 2021 ranks among the ten driest in the country since 1961. Rainfall was less than normal almost everywhere, only in places affected by storms on September 29 with heavy local showers monthly sum of rainfall exceed the normal. In Kančevci, precipitation reached 123 % of normal, in Ljubljana 114 %, in Murska Sobota 111 %, in Veržej 102 % and in Želimlje 101 %. At the vast majority of measuring stations, 40 to 80 % as much rain fell as normal. According to the precipitation indicator, part of Koroška was the driest region, where the precipitation indicator was below 10 % in some places. In Črešnjevec, precipitation indicator was 26 %, and at ER Maribor Airport 30 %. September was sunnier than normal. The largest surplus was in the part of Gorenjska, at the Airport JP Ljubljana was 46 % more sunny weather than normal. Almost everywhere the normal was exceeded by at least a fifth, only on the Coast the surplus was only 13 %, in Sromlje 14 %, and in Bilje 20 %. On Kredarica was one day with snow cover, it reached a thickness of 5 cm. Abbreviations in the Table 2: NV TS TOD TX TM TAX DT TAM SM SX TD OBS RO − altitude above the mean sea level (m) − mean monthly air temperature ( C) − temperature anomaly ( C) − mean daily temperature maximum for a month ( C) − mean daily temperature minimum for a month ( C) − absolute monthly temperature maximum ( C) − day in the month − absolute monthly temperature minimum ( C) − number of days with min. air temperature < 0 C − number of days with max. air temperature ≥ 25 C − number of heating degree days − bright sunshine duration in hours − % of the normal bright sunshine duration 26 PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX P PP − mean cloud amount (in tenth) − number of cloudy days − number of clear days − total amount of precipitation (mm) − % of the normal amount of precipitation − number of days with precipitation ≥ 1 mm − number of days with thunderstorm and thunder − number of days with fog − number of days with snow cover at 7 a. m. − maximum snow cover depth (cm) − average pressure (hPa) − average vapor pressure (hPa) RAZVOJ VREMENA V SEPTEMBRU 2021 Weather development in September 2021 Janez Markošek 1.–2. september Pretežno jasno, predvsem na vzhodu občasno zmerno oblačno, severovzhodnik, šibka burja Iznad severozahodne Evrope je proti Alpam in zahodnemu Balkanu segalo območje visokega zračnega tlaka. V višinah je s severozahodnimi vetrovi pritekal topel in občasno bolj vlažen zrak (slike 1–3). Pretežno jasno je bilo, predvsem v vzhodni Sloveniji občasno zmerno oblačno. Ponekod je pihal severovzhodni veter, na Primorskem šibka burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 21 do 26, na Primorskem do 28 °C. 3. september Pretežno jasno Nad severovzhodno Evrope je bilo ciklonsko območje, drugod pa območje visokega zračnega tlaka. Ob šibkih zahodnih vetrovih se je nad nami zadrževal topel in suh zrak. Pretežno jasno je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 22 do 28 °C. 4. september Delno jasno z zmerno oblačnostjo, šibak vzhodnik V območju visokega zračnega tlaka je nad naše kraje ob slabo izraženi višinski motnji pritekal prehodno bolj vlažen zrak. Delno jasno je bilo z občasno povečano oblačnostjo, ki jo je bilo več predvsem v severozahodni Sloveniji. Ponekod je pihal šibak veter vzhodnih smeri. Najvišje dnevne temperature so bile od 22 do 26, na Primorskem do 30 °C. 5.–11. september Pretežno jasno, sprva šibka burja, toplo Nad južno polovico Evrope je bilo obsežno območje visokega zračnega tlaka, ki je sredi obdobja predvsem nad zahodno in delom srednje Evrope oslabelo. V višinah se je nad nami ob šibkih severozahodnih do severovzhodnih vetrovih zadrževal topel in suh zrak (slike 4–6). Prevladovalo je pretežno jasno vreme. Do vključno 8. septembra je pihal šibak vzhodni veter, na Primorskem šibka burja. Toplo je bilo, najvišje dnevne temperature so bile večinoma od 22 do 28 °C, na Primorskem v posameznih dneh tudi do 29 ali 30 °C. 12. september Pretežno jasno, popoldne v severni Sloveniji krajevne plohe, šibka burja, toplo V območju visokega zračnega tlaka se je prek Alp pomikala oslabljena vremenska fronta. Prevladovalo je pretežno jasno vreme, popoldne pa je bilo v severni Sloveniji več spremenljive oblačnosti in nastale so kratkotrajne krajevne plohe. Na Primorskem je prehodno pihala šibka burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 23 do 28, na Primorskem do 31 °C. 27 Agencija Republike Slovenije za okolje 13.–14. september Pretežno jasno, toplo V območju visokega zračnega tlaka se je nad našimi kraji zadrževal topel in suh zrak. Pretežno jasno in toplo je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 25 do 29, na Primorskem do 31 °C. 15. september Čez dan od zahoda naraščajoča oblačnost, popoldne plohe na vzhodu, jugozahodnik Območje visokega zračnega tlaka je nad srednjo Evropo slabelo, vremenska fronta je dosegla zahodne Alpe. Pred njo se je nad nami krepil jugozahodni veter, s katerim je pritekal topel in postopno bolj vlažen zrak. Sprva je bilo pretežno jasno, čez dan je od zahoda oblačnost naraščala. Popoldne so bile kratkotrajne krajevne plohe v vzhodni Sloveniji, pozno zvečer na Bovškem. Zapihal je jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 24 do 32 °C, najtopleje je bilo v vzhodni Sloveniji. 16.–17. september Pooblačitve in padavine, nevihte, na jugu nalivi, jugozahodnik, jugo, nato ohladitev Nad srednjo Evropo je bilo ciklonsko območje, hladna fronta se je od zahoda bližala Alpam in je drugi dan prešla Slovenijo. Pred njo je z jugozahodnimi vetrovi pritekal topel in vlažen zrak (slike 7–9). Prvi dan se je postopno pooblačilo, sredi dneva se je pas dežja in posameznih neviht pomikal prek Slovenije od jugozahoda proti severovzhodu. Popoldne, zvečer in v prvem delu noči so se pojavljale še krajevne plohe. V drugi polovici noči ter zjutraj in dopoldne je bilo oblačno s padavinami, predvsem na jugu so bile tudi nevihte s krajevno močnimi nalivi. Drugi dan popoldne je dež večinoma ponehal, ponekod se je delno zjasnilo. Največ dežja je v obeh dneh skupaj padlo v zgornjem Posočju, krajevno do 130 mm. Ohladilo se je, drugi dan so bile najvišje temperature od 18 do 22, na Primorskem do 24 °C. 18. september Sprva pretežno oblačno s kratkotrajnimi krajevnimi plohami, nato delno jasno Ciklonsko območje se je pomaknilo nad okolico Črnega morja, iznad severne Evrope se je proti Alpam prehodno razširilo območje visokega zračnega tlaka. Zjutraj je bilo zmerno do pretežno oblačno, nastalo je nekaj kratkotrajnih ploh. Pozneje je bilo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo. Najvišje dnevne temperature od 18 do 24, na Primorskem do 26 °C. 19. september Spremenljivo do pretežno oblačno, popoldne in ponoči padavine, deloma nevihte z nalivi Nad vzhodno Evropo je bilo ciklonsko območje, sekundarno ciklonsko območje je bilo nad severno Italijo. Obe območji je povezovala vremenska fronta, ki je potekala prek naših krajev (slike 10–12). V vzhodni Sloveniji je bilo spremenljivo oblačno, drugod je prevladovalo oblačno vreme. Popoldne so se plohe in nevihte najprej začele pojavljati na jugozahodu in jugu, pozneje tudi drugod. Nekatere nevihte so spremljali močni nalivi. Do naslednjega jutra je dež ponehal, najpozneje v vzhodni Sloveniji. Najvišje dnevne temperature od 16 do 24 °C. 20. september Sprva pretežno oblačno, zjutraj padavine ponehajo, čez dan delne razjasnitve, šibka burja Vpliv vremenske fronte je nad našimi kraji slabel. Z vetrovi zahodnih smeri je k nam pritekal postopno nekoliko bolj suh zrak. Sprva je bilo pretežno oblačno, zjutraj je dež ponehal tudi v vzhodni Sloveniji. 28 Agencija Republike Slovenije za okolje Že dopoldne se je na Primorskem, kjer je pihala šibka burja, delno zjasnilo, drugod so se oblaki trgali šele popoldne. Ponekod je pihal veter vzhodnih smeri. Najvišje dnevne temperature od 11 do 18, na Primorskem do 22 °C. 21. september Delno jasno z občasno povečano oblačnostjo, zjutraj ponekod po nižinah megla, šibka burja Iznad zahodne Evrope se je nad srednjo Evropo in zahodni Balkan širilo območje visokega zračnega tlaka. V višinah je prevladoval severozahodni veter. Delno jasno je bilo z občasno povečano oblačnostjo. Zjutraj je bila po nekaterih nižinah megla. Na Primorskem je pihala šibka burja. Najvišje dnevne temperature od 14 do 19, na Primorskem do 23 °C. 22. september Zmerno do pretežno oblačno Nad zahodno in srednjo Evropo ter Balkanom je bilo območje visokega zračnega tlaka, v višinah pa je bilo nad vzhodno Evropo obsežno jedro hladnega zraka. Na njegovem obrobju je k nam od severa pritekal vlažen zrak. Zmerno do pretežno oblačno je bilo, najvišje dnevne temperature od 15 do 20, na Primorskem do 23 °C. 23.–25. september Pretežno jasno, več oblačnosti na Notranjskem in Primorskem, jugozahodnik, toplo Nad zahodno in južno Evropo je bilo območje visokega zračnega tlaka, v višinah je s severozahodnimi vetrovi pritekal suh, v spodnjih plasteh ozračja pa od jugozahoda vlažen zrak. Pretežno jasno je bilo, zjutraj je bila po nekaterih nižinah kratkotrajna megla. Več oblačnosti je bilo predvsem na Primorskem in Notranjskem. V višjih legah, sredi dneva in popoldne pa tudi ponekod po nižinah, je pihal jugozahodni veter. Toplo je bilo, drugi in tretji dan so bile najvišje dnevne temperature še od 21 do 27 °C. 26. september Na vzhodu delno jasno, drugod spremenljivo, popoldne in ponoči ponekod dež, jugozahodnik Nad južno in delom srednje Evrope ter Balkanom je bilo območje visokega zračnega tlaka, nad severozahodno Evropo in bližnjim Atlantikom pa ciklonsko območje. Od zahoda se je našim krajem bližala višinska motnja (slike 13–15). Na vzhodu je bilo delno jasno in suho vreme. Drugod je bilo spremenljivo do pretežno oblačno. Popoldne se je dež od jugozahoda širil proti osrednji in jugovzhodni Sloveniji, zvečer in ponoči pa so bile krajevne padavine v zahodni in osrednji Sloveniji. Pihal je jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 21 do 28 °C. 27. september Spremenljivo oblačno, sprva še krajevne plohe, popoldne več sončnega vremena V šibkem območju visokega zračnega tlaka se je dopoldne prek naših krajev pomikala slabo izražena višinska dolina. Sprva je bilo spremenljivo, ponekod pretežno oblačno, dopoldne in sredi dneva so se pojavljale krajevne plohe. Popoldne se je postopno vse bolj jasnilo. Najvišje dnevne temperature so bile od 18 do 25 °C. 29 Agencija Republike Slovenije za okolje 28. september Pretežno jasno, občasno ponekod zmerno oblačno, zjutraj in dopoldne ponekod megla V šibkem območju visokega zračnega tlaka se je nad nami zadrževal topel in razmeroma suh zrak. Pretežno jasno je bilo z občasno zmerno oblačnostjo. Zjutraj in dopoldne je bila po nekaterih nižinah megla. Najvišje dnevne temperature so bile od 22 do 27 °C. 29. september Pooblačitve, popoldne, zvečer in ponoči krajevne plohe in nevihte z močnimi nalivi Nad severozahodno Evropo je bilo ciklonsko območje, vremenska fronta se je zvečer pomikala prek Slovenije. V višinah jo je spremljala dolina s hladnim zrakom, ozračje je bilo nestabilno (slike 16–18). Postopno se je pooblačilo, popoldne, zvečer in ponoči so se pojavljaje krajevne plohe in nevihte, nekatere nevihte so spremljali močni in dolgotrajni nalivi. Zapihal je severovzhodni veter, na Primorskem burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 19 do 27 °C. Podrobneje o burnem vremenskem dogajanju na: http://www.meteo.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events/ neurja_29sep2021.pdf 30. september Na Primorskem pretežno jasno, burja, drugod pretežno oblačno, dež zjutraj povsod poneha Od jugozahoda se je nad naše kraje širilo območje visokega zračnega tlaka, veter v višinah se je obračal na severozahodno smer. Na Primorskem je bilo pretežno jasno, pihala je šibka do zmerna burja. Drugod je prevladovalo pretežno oblačno vreme, rahel dež je zjutraj ponehal tudi v vzhodni Sloveniji. Popoldne so se ponekod oblaki trgali. Najvišje dnevne temperature so bile od 14 do 19, na Primorskem do 24 °C. 30 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 1. Polje tlaka na nivoju morske gladine 1. 9. 2021 ob Slika 2. Satelitska slika 1. 9. 2021 ob 14. uri Slika 3. Topografija 500 mb ploskve 1. 9. 2021 ob 14. uri 14. uri Figure 2. Satellite image on 1 September 2021 at 12 GMT Figure 3. 500 mb topography on 1 September 2021 at Figure 1. Mean sea level pressure on 1 September 2021 12 GMT at 12 GMT Slika 4. Polje tlaka na nivoju morske gladine 8. 9. 2021 ob Slika 5. Satelitska slika 8. 9. 2021 ob 14. uri Slika 6. Topografija 500 mb ploskve 8. 9. 2021 ob 14. uri 14. uri Figure 5. Satellite image on 8 September 2021 at 12 GMT Figure 6. 500 mb topography on 8 September 2021 at Figure 4. Mean sea level pressure on 8 September 2021 12 GMT at 12 GMT 31 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 7. Polje tlaka na nivoju morske gladine 16. 9. 2021 Slika 8. Satelitska slika 16. 9. 2021 ob 14. uri Slika 9. Topografija 500 mb ploskve 16. 9. 2021 ob 14. uri ob 14. uri Figure 8. Satellite image on 9 September 2021 at 12 GMT Figure 9. 500 mb topography on 16 September 2021 at Figure 7. Mean sea level pressure on 16 September 2021 12 GMT at 12 GMT Slika 10. Polje tlaka na nivoju morske gladine 19. 9. 2021 Slika 11. Satelitska slika 19. 9. 2021 ob 14. uri Slika 12. Topografija 500 mb ploskve 19. 9. 2021 ob 14. uri ob 14. uri Figure 11. Satellite image on 19 September 2021 at Figure 12. 500 mb topography on 19 September 2021 at Figure 10. Mean sea level pressure on 19 September 2021 12 GMT 12 GMT at 12 GMT 32 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 13. Polje tlaka na nivoju morske gladine 26. 9. 2021 Slika 14. Satelitska slika 26. 9. 2021 ob 14. uri Slika 15. Topografija 500 mb ploskve 26. 9. 2021 ob 14. uri ob 14. uri Figure 14. Satellite image on 26 September 2021 at Figure 15. 500 mb topography on 26 September 2021 at Figure 13. Mean sea level pressure on 26 September 12 GMT 12 GMT 2021 at 12 GMT Slika 16. Polje tlaka na nivoju morske gladine 29. 9. 2021 Slika 17. Satelitska slika 29. 9. 2021 ob 14. uri Slika 18. Topografija 500 mb ploskve 29. 9. 2021 ob 14. uri ob 14. uri Figure 17. Satellite image on 29 September 2021 at Figure 18. 500 mb topography on 29 September 2021 at Figure 16. Mean sea level pressure on 29 September 2021 12 GMT 12 GMT at 12 GMT 33 PODNEBNE RAZMERE V EVROPI IN SVETU V SEPTEMBRU 2021 Climate in the World and Europe in September 2021 Tanja Cegnar N a kratko povzemamo podatke o podnebnih razmerah v septembru 2021 v svetu in Evropi, kot jih je objavil Evropski center za srednjeročno napoved vremena v okviru projekta Copernicus – storitve na temo podnebnih sprememb. Za primerjavo uporabljamo zadnje tridesetletno povprečje, to je obdobje 1991–2020. Slika 1. Odklon temperature septembra 2021 od septembrskega povprečja obdobja 1991–2020 (vir: Copernicus, Climate Change Service/ECMWF) Figure 1. Surface air temperature anomaly for September 2021 relative to the September average for the period 1991–2020. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Slika 2. Odklon povprečne evropske mesečne temperature od povprečja obdobja 1991–2020, septembrski odkloni so obarvani temneje (vir: Copernicus, ECMWF). Figure 2. Monthly European-mean surface air temperature anomalies relative to 1991–2020, from January 1979 to September 2021. The darker coloured bars denote the September values. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF 34 Agencija Republike Slovenije za okolje Septembra 2021 je bila (slika 1) razlika v temperaturnem odklonu med vzhodno in zahodno Evropo velika. Na zahodu je bilo večinoma občutno topleje od povprečja 1991–2020. Združeno kraljestvo je poročalo o drugem najtoplejšem septembru na državni ravni. V Franciji je bila izmerjena najvišja dnevna septembrska temperatura na državni ravni. Mesec je bil hladnejši od povprečja 1991–2020 na vzhodu, čeprav ne dovolj hladen, da bi bil rekorden. V Helsinkih je bil september 2021 hladnejši od septembrov v obdobju 1997–2020, vendar je bilo enajst septembrov v obdobju 1961–1996 hladnejših od tokratnega. Pod normalo je bila povprečna septembrska temperatura na območju, ki se razteza iznad vzhodne Evrope nad Bajkalsko jezero. Razen na skrajnem severovzhodu je nad Grenlandijo nadpovprečno toplemu avgustu sledil september s podpovprečno temperaturo. V vzhodni Rusiji je bilo občutno hladneje od normale. September je bil na večini drugih kopenskih površin toplejši od povprečja. To je še posebej veljalo za osrednje regije ZDA in Kanade, severozahodno Afriko, območje od Irana preko držav osrednje Azije do južne Kitajske, dele Sibirije, osrednje Južne Amerike in večji del Antarktike. Temperatura zraka je bila v večjem delu tropskega in subtropskega vzhodnega Tihega oceana še naprej pod normalo. Temperatura je bila opazno nižja od normale nad Tihim oceanom vzhodno od Japonske. Atlantik in Indijski ocean sta bila večinoma nadpovprečno topla. Slika 3. Odklon povprečne svetovne mesečne temperature od povprečja obdobja 1991–2020, septembrski odkloni so obarvani temneje (vir: Copernicus, ECMWF). Figure 3. Monthly global-mean surface air temperature anomalies relative to 1991–2020, from January 1979 to September 2021. The darker coloured bars denote the September values. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Povprečna evropska temperatura je bolj spremenljiva od svetovne povprečne temperature (slika 2). V Evropi je bila povprečna septembrska temperatura najnižja po septembru 2013, za normalo je zaostajala za 0,2 ºC. Na svetovni ravni so bili zadnji trije septembri najtoplejši v razpoložljivem nizu podatkov. September 2021 je bil:     0,40 °C toplejši od septembrskega povprečja obdobja 1991–2020; drugi najtoplejši september; najtoplejši ostaja september 2020, vendar so razlike zelo majhne in neznačilne; povprečna septembrska temperatura v letih 2016, 2019, 2020 in 2021 se med seboj razlikuje za manj kot 0,08 °C. 35 Agencija Republike Slovenije za okolje Dvanajstmesečno povprečje Slika 4. Odklon povprečne dvanajstmesečne temperature glede na povprečje obdobja 1991–2020 v obdobju od oktobra 2020 do septembra 2021. Vir: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Figure 4. Surface air temperature anomaly for October 2020 to September 2021 relative to the average for 1991– 2020. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Povprečna temperatura v dvanajstih mesecih oktobra 2020 do septembra 2021 je bila:        0,28 °C nad normalo; nadpovprečna na večini kopenskih površin in večini oceanske površine; izrazito nad normalo v severni Sibiriji in sosednjih arktičnih morjih, na severovzhodu Kanade, na Grenlandiji, severozahodu Afrike, Bližnjem vzhodu, Tibetansko planoto, skrajnem jugu Južne Amerike in Antarktičnim polotokom; nadpovprečna v večjem delu Evrope, bolj na vzhodu; le nekoliko podpovprečna v nekaj delih celine; pod povprečjem na več območjih, najbolj nad Zahodno Antarktiko; podpovprečna nad vzhodnim tropskim Tihim oceanom, kjer je la niña dosegla vrhunec v zadnjih mesecih leta 2020; podpovprečna nad severnim Atlantikom zahodno od Irske in ponekod nad oceani južne poloble. Če želimo razmere primerjati s predindustrijsko dobo, moramo odklonu od obdobja 1991–2020 prišteti 0,82 °C. Zadnje dvanajstmesečno povprečje svetovne temperature je približno 1,1 ºC višje od povprečja predindustrijske dobe. Najtoplejše koledarsko leto je 2016 z odklonom 0,44 °C nad povprečjem obdobja 1991–2020. Leto 2020 je bilo podobno toplo kot leto 2016, saj je bilo hladnejše za manj kot 0,01 °C, kar je precej pod razponom med različnimi nabori podatkov o povprečni svetovni temperaturi. Tretje najtoplejše koledarsko leto je 2019; bilo je 0,40 °C toplejše od normale. Povprečje dvanajstmesečnih obdobjih izravnava kratkoročne odmike v regionalnih in svetovni povprečni temperaturi. Najtoplejše dvanajstmesečno povprečje doslej je normalo preseglo za 0,46 °C, zaključilo se je septembra 2016. Evropska povprečna temperatura je bolj spremenljiva od svetovne, a je zanesljivost večja zaradi boljše pokritosti ozemlja z meritvami. Povprečna temperatura v zadnjih dvanajstih mesecih v Evropi je 0,5 °C nad normalo. Leto 2020 je bilo najtoplejše koledarsko leto v Evropi, odklon je bil 1,2 °C. 36 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 5. Drseče dvanajstmesečno povprečje odklona svetovne (zgoraj) in evropske (spodaj) temperature v primerjavi s povprečjem obdobja 1991–2020. Temneje so obarvana povprečja za koledarsko leto (vir: Copernicus, ECMWF). Figure 5. Running twelve-month averages of global-mean and European-mean surface air temperature anomalies relative to 1991–2020, based on monthly values from January 1979 to September 2021. The darker coloured bars are the averages for each of the calendar years from 1979 to 2020. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Padavine September 2021 je bil v predvsem v srednji Evropi in na jugozahodu bolj suh od povprečja. Predvsem v Italiji, Grčiji in na Balkanu je bila vlažnost tal še posebej podpovprečna. V zahodni Franciji, na Iberskem polotoku in ob vzhodni obali Črnega morja je bilo padavin več kot običajno. V nekaterih regijah Francije in Španije, ki so poleti doživele sušne razmere, so hudourniške padavine povzročile poplave. Morski led Septembra je ledeni arktični pokrov dosegel minimum. Mesečno povprečje z ledom prekritega arktičnega območja je bilo 5,6 milijona km2, kar je 0,5 milijona km2 (ali 8 %) pod normalo. V razpoložljivem nizu satelitskih podatkov, ki sega v leto 1979, je to dvanajsta najmanjša površina in četrta največja po letu 2007. Je tudi precej nad najmanjšo površino iz leta 2012 in nad površinami v letih 2019 in 2020. 37 Agencija Republike Slovenije za okolje Karta odklonov koncentracije arktičnega morskega ledu septembra 2021 kaže velike negativne odklone, ki prevladujejo na območju od Grenlandskega morja proti vzhodu do vzhodnega Sibirskega morja. V sektorju Karskega in vzhodnem Sibirskem morju so negativni odkloni na jugu odstopili od pozitivnih odklonov na severu, v bolj osrednjem delu Arktike. Pozitivni odkloni so prevladovali tudi v Čukotskem morju. Območje nadpovprečnega ledenega pokrova v vzhodnem Karskem morju, ki smo ga že opazili v preteklih mesecih, je prestalo poletno taljenje in še oviralo prehod po severni morski poti. Slika 6. Levo: povprečni ledeni pokrov septembra 2021. Oranžna črta označuje rob povprečnega septembrskega območja ledu v obdobju 1991–2020. Desno: odklon arktičnega morskega ledu glede na septembrsko povprečje obdobja 1991–2020 (vir: ERA5, Copernicus, ECMWF) Figure 6. Left: Average Arctic sea ice concentration for September 2021. The thick orange line denotes the climatological sea ice edge for September for the period 1991–2020. Right: Arctic sea ice concentration anomalies for September 2021 relative to the September average for the period 1991–2020. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Slika 7. Odklon z morskim ledom pokritega arktičnega območja za septembre od leta 1979 do 2021 v primerjavi z septembrskim povprečjem obdobja 1991–2020 v % (vir: ERA5, Copernicus, ECMWF) Figure 7. Time series of monthly mean Arctic sea ice extent anomalies for all September months from 1979 to 2021. The anomalies are expressed as a percentage of the September average for period 1991–2020. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Nad Antarktiko je bilo septembrsko povprečje območja morskega ledu 18,9 milijona km2, kar je le 0,1 milijona km2 oziroma 1 % pod normalo. To je 0,3 milijona km2 več od avgustovskega povprečja. Majhen 38 Agencija Republike Slovenije za okolje porast je posledica tega, da je antarktični morski led dosegel letni maksimum ob koncu avgusta in začetku septembra. S tem se je končalo obdobje pozitivnih odklonov, ki se je začelo marca 2021. V 34letnem nizu podatkov je to enaindvajseti najmanjši odklon. Koncentracija morskega ledu na območju Antarktike je bila septembra 2021 podpovprečna v bližini severnega antarktičnega polotoka in severnega Weddllovega morja. Nadpovprečna je bila v dveh sosednjih sektorjih, in sicer delu Bellinghausenovega in Amundsenovega morja ter vzhodnem delu sektorja Indijskega ocena. Vzorec odklonov v drugih sektorjih je bolj zapleten in ga označuje pogosta izmenjava pozitivnih in negativnih odklonov. Slika 8. Odklon z morskim ledom pokritega območja Antarktike za septembre od leta 1979 do leta 2021 v primerjavi s septembrskim povprečjem obdobja 1991–2020 v % (vir: ERA5, Copernicus, ECMWF) Figure 8. Time series of monthly mean Antarctic sea ice extent anomalies for all September months from 1979 to 2021. The anomalies are expressed as a percentage of the September average for the period 1991–2020. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Slika 9. Antarktični ledeni morski pokrov septembra 2021, oranžna črta označuje povprečno lego roba morskega ledu v septembrskem povprečju obdobja 1991–2020. Desno: odklon arktičnega morskega ledu od septembrskega povprečja obdobja 1991–2020. Vir: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Figure 9. Left: Average Antarctic sea ice concentration for September 2021. The thick orange line denotes the climatological ice edge for September for the period 1991–2020. Right: Antarctic sea ice concentration anomalies for September 2021 relative to the September average for the period 1991–2020. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF 39 AGROMETEOROLOGIJA AGROMETEOROLOGY AGROMETEOROLOŠKE RAZMERE V SEPTEMBRU 2021 Agrometeorological conditions in September 2021 Marko Puškarić eptember je bil nadpovprečno topel ter podpovprečno moker mesec. Odklon temperature zraka na državni ravni je znašal malo več kot 1 °C. Temperaturni odklon je bil najmanjši na jugu in severovzhodu države, največji pa v osrednjem in zahodnem delu, kjer je ponekod znašal nad 2 °C. Najtopleje je bilo v sredini meseca, ko so maksimalne dnevne temperature po večjem delu države presegle 30 °C. Najhladneje pa je bilo v začetku tretje dekade, ko so se temperature na izpostavljenih legah in višje ležečih krajih proti jutru spustile blizu 0 °C. S Preglednica 1. Dekadna in mesečna povprečna, maksimalna in skupna potencialna evapotranspiracija (ETP), izračunana je po Penman-Monteithovi enačbi, september 2021 Table 1. Ten-days and monthly average, maximum and total potential evapotranspiration (ETP) according to Penman-Monteith's equation, September 2021 Postaja pov. Bilje Celje Cerklje - let. Črnomelj Gačnik Godnje Ilirska Bistrica Kočevje Lendava Lesce - let. Maribor – let. Ljubljana – let. Ljubljana Malkovec Murska Sobota Novo mesto Podčetrtek Podnanos Portorož - let. Postojna Ptuj Rateče Ravne na Koroškem Rogaška Slatina Šmartno / Sl. Gradec Tolmin Velike Lašče Vrhnika 4,2 3,2 3,6 3,1 3,0 4,3 3,3 3,0 2,9 3,4 3,3 3,3 3,2 3,4 3,2 3,4 3,3 4,7 4,5 4,0 3,0 2,9 3,3 3,0 3,1 3,1 3,3 3,4 I. dekada max.  4,8 43 3,5 32 3,8 36 3,3 31 3,2 30 4,6 43 3,6 34 3,2 30 3,1 29 4,0 34 3,6 33 3,8 33 3,4 32 3,7 34 3,5 32 3,6 34 3,4 33 5,3 47 4,9 45 4,6 40 3,2 30 3,2 30 3,7 33 3,3 30 3,4 31 3,4 31 3,5 33 3,7 34 II. dekada max. 3,1 4,0 2,6 4,0 2,9 4,7 2,3 3,4 2,3 3,0 3,2 4,5 2,4 3,3 2,3 3,4 2,5 3,1 2,3 3,3 2,9 4,4 2,3 3,2 2,4 3,4 2,7 4,6 2,7 3,6 2,6 4,0 2,5 3,3 3,6 5,1 3,3 4,6 2,7 4,0 2,4 3,7 2,2 2,8 2,6 3,4 2,5 3,5 2,4 3,4 2,4 3,0 2,5 3,9 2,6 4,1 pov. 40  31 26 29 23 23 32 24 23 25 23 29 23 24 27 27 26 25 36 33 27 24 22 26 25 24 24 25 26 III. dekada pov. max. 2,4 3,5 2,1 2,9 2,5 3,9 2,3 3,2 1,8 2,5 2,4 3,0 2,0 2,5 2,1 2,5 1,7 2,5 2,0 2,2 2,2 3,0 2,2 2,5 2,1 2,7 2,4 3,6 1,9 2,6 2,4 2,9 1,9 2,3 3,0 5,4 2,6 3,2 2,4 2,7 1,9 2,5 1,9 2,2 2,1 2,5 2,0 2,7 2,1 2,5 2,0 3,4 2,2 2,7 2,2 2,9  24 21 25 23 18 24 20 21 18 20 22 22 21 24 19 24 19 30 26 24 19 19 21 20 21 21 22 22 mesec (M) pov. max.  3,2 4,8 98 2,6 4,0 78 3,0 4,7 90 2,6 3,4 76 2,4 3,2 71 3,3 4,6 98 2,6 3,6 78 2,5 3,4 74 2,4 3,1 71 2,6 4,0 77 2,8 4,4 83 2,6 3,8 77 2,6 3,4 76 2,8 4,6 85 2,6 3,6 78 2,8 4,0 83 2,6 3,4 77 3,8 5,4 112 3,5 4,9 104 3,0 4,6 91 2,4 3,7 74 2,3 3,2 71 2,7 3,7 79 2,5 3,5 75 2,5 3,4 76 2,5 3,4 76 2,7 3,9 80 2,7 4,1 83 Agencija Republike Slovenije za okolje Količina padavin je bila skoraj povsod po državi pod dolgoletnim povprečjem, razen v krajih, ki so jih ob koncu meseca prizadela neurja z močnimi lokalnimi nalivi. Na območju Ljubljane je 29. septembra v eni uri padlo okoli 100 mm dežja, kar je ena od doslej največjih izmerjenih vrednosti v Sloveniji. V Sotinskem bregu, najvišjem vrhu Pomurja, pa je padlo malo manj kot 80 mm. Sicer pa je bila mesečna količina padavin na ravni države močno pod povprečjem, znašala je manj kot 60 %, kar uvršča letošnji september med deset najbolj suhih v zadnjih šestdesetih letih. V Šmartnem pri Slovenj Gradcu je padlo 91 mm dežja manj kot ga pade običajno v septembru. Količina dnevno izhlapele vode se je tekom meseca postopoma zmanjševala. Povprečna dnevna potencialna evapotranspiracija se je gibala med 2,3 in 3,8 mm. Na Vipavskem se je v posameznih dneh povzpela tudi nad 5 mm (preglednica 1). Skupna mesečna količina izhlapele vode je v povprečju znašala okoli 80 mm. Na Savinjskem, v Pomurju ter v Osrednji Sloveniji je nastal presežek vode v vodni bilanci, drugod po državi pa je bila vodna bilanca negativna s primanjkljaji od 20 do 52 mm. Vegetacijsko obdobje se je povsod po državi končalo s primanjkljajem vode, ki je bil največji na Obali (−320,1 mm), le v Osrednji Sloveniji se je vegetacijska vodna bilanca končala s presežkom (preglednica 2). Preglednica 2. Dekadna in mesečna meteorološka vodna bilanca za september 2021 in za obdobje vegetacije (od 1. aprila do 30. septembra 2021) Table 2. Ten days and monthly climatological water balance in September 2021 and for the vegetation period (from April 1 to September 30, 2021) Opazovalna postaja Vodna bilanca [mm] v septembru 2021 I. dekada II. dekada III. dekada mesec Vodna bilanca [mm] (1. 4. 2021–30. 9. 2021) Bilje −42,5 3,6 11,8 −27,2 −232,6 Ljubljana −31,3 17,5 103,6 89,8 125,1 Novo mesto −28,1 21,1 −12,8 −19,8 −100,5 Celje −31,7 17,8 37,2 23,3 −18,2 Šmartno / Sl. Gradec −31,4 7,9 −7,3 −30,8 −9,0 Maribor – let. −33,0 −11,4 −7,7 −52,1 −209,0 Murska Sobota −31,5 17,9 33,5 19,9 −112,1 Portorož - let. −44,8 19,6 −7,3 −32,5 −320,1 Povprečna mesečna temperatura površinskega sloja tal se je po večjem delu države gibala med 17 in 19 °C, na Goriškem in Obali med 21 in 22 °C (preglednica 3). V najbolj vročih dneh so se tla čez dan ponekod ogrela blizu 30 °C (Bilje, Lesce, Ljubljana, Maribor). Toplo vreme z malo padavinskih dni je ustvarjalo dobre pogoje za dozorevanje plodov sadnega drevja in grozdja ter njihovo obiranje. V vseh vinorodnih deželah je bil pridelek grozdja manjši kot običajno, na kar je vplivala spomladanska pozeba, pomanjkanje padavin, vročina in ponekod tudi toča. Zaradi pomanjkanja druge hrane je bil večji tudi pritisk ptičev na dozorele jagode. Vinogradniki so kljub temu zadovoljni z letino, saj je bilo grozdje zdravo, s primernimi sladkornimi stopnjami in drugimi parametri ter pričakujejo kakovosten letnik. Letine pa se ne morejo veseliti domači sadjarji, saj jim je pozeba v aprilu močno oklestila letošnji pridelek. Letina jabolk bo po ocenah dosegla le eno tretjino, letina hrušk pa le eno desetino lanskoletne. Poleg tega so se plodovi slabše debelili in niso dosegli pričakovane velikosti. Ker so bila jabolka slabo oplojena, se pričakuje tudi njihovo slabšo skladiščno sposobnost. 41 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 3. Dekadne in mesečne temperature tal v globini 5 in 10 cm, september 2021 Table 3. Dekade nad monthly soil temperatures recorded at 5 and 10 cm depths, September 2021 Postaja I. dekada II. dekada III. dekada mesec (M) Tz5 Tz10 Tz5 max Tz10 max Tz5 min Tz10 min Tz5 Tz10 Tz5 max Tz10 max Tz5 min Tz10 min Tz5 Tz10 Tz5 max Tz10 max Tz5 min Tz10 min Tz5 Tz10 Bilje 24,4 24,3 31,7 29,6 17,3 18,5 22,7 22,8 31,5 29,4 16,0 17,3 19,5 19,7 26,6 25,1 13,3 14,6 22,2 22,0 Bovec - let. 19,4 19,5 22,9 22,2 15,8 16,5 19,1 19,3 22,7 21,7 16,1 16,6 17,7 17,8 20,5 20,1 14,1 14,8 18,7 18,0 Celje 18,9 19,0 21,4 20,7 16,2 17,1 18,7 18,8 21,4 20,7 16,6 17,1 16,9 17,1 19,7 19,0 14,0 14,9 18,2 18,0 Črnomelj 19,9 20,1 22,5 22,0 17,4 18,1 19,4 19,6 21,9 21,5 17,4 17,9 18,1 18,3 20,6 20,2 15,6 16,3 19,1 19,0 Gačnik 20,0 19,9 28,8 24,2 13,0 15,5 19,8 19,8 28,4 23,8 13,4 15,7 16,4 16,7 22,8 20,0 10,1 12,6 18,7 18,0 Ilirska Bistrica 17,5 17,5 20,8 19,5 14,3 15,0 17,5 17,4 20,0 18,9 14,5 15,2 16,1 16,3 19,0 18,3 13,2 14,0 17,1 17,0 Lesce - let. 17,8 17,9 33,7 25,0 15,7 1,9 17,6 17,7 19,6 19,5 15,8 15,9 16,2 16,3 18,4 18,3 13,8 14,1 17,2 17,0 Maribor – let. 19,7 19,7 28,9 24,6 11,6 14,5 19,6 19,7 29,0 24,9 11,0 14,7 16,3 16,6 24,3 21,0 8,8 11,9 18,5 18,0 Ljubljana – let. 20,1 20,1 29,3 26,3 12,4 14,6 19,6 19,8 29,2 26,5 13,6 15,4 17,2 17,2 25,0 22,5 9,9 11,8 19,0 19,0 Maribor - Vrbanski Plato 18,5 18,6 27,5 24,0 11,3 13,5 18,8 18,9 29,3 25,1 11,7 13,8 15,7 16,0 24,2 21,0 8,6 10,8 17,7 17,0 Murska Sobota 18,4 18,6 23,9 22,5 14,6 15,6 19,4 19,5 25,5 24,0 14,3 15,1 16,3 16,4 21,1 20,0 12,0 13,0 18,0 18,0 Novo mesto 18,9 19,2 26,2 22,6 14,0 16,0 19,2 19,3 28,2 24,0 14,3 15,9 17,0 17,2 24,3 21,1 11,2 13,2 18,4 18,0 Portorož - let. 21,9 21,9 23,2 22,9 20,5 20,8 21,9 21,9 23,3 23,0 20,2 20,5 20,3 20,4 22,0 21,8 18,7 19,1 21,4 21,0 Postojna 19,1 18,9 26,6 23,2 13,2 14,9 18,1 18,0 26,4 23,1 12,9 14,5 15,7 15,7 21,7 19,6 9,9 11,5 17,6 17,0 Šmartno / Sl. Gradec 17,7 18,0 26,1 24,1 10,3 12,4 18,3 18,5 27,2 24,5 12,4 14,0 15,6 15,8 23,9 21,7 7,6 9,5 17,2 17,0 LEGENDA: Tz5 −povprečna temperatura tal v globini 5 cm ( C) Tz5 max Tz10 −povprečna temperatura tal v globini 10 cm ( C) Tz10 max −maksimalna temperatura tal v globini 10 cm ( C) −maksimalna temperatura tal v globini 5 cm ( C) * −ni podatka Tz5 min Tz10 min −minimalna temperatura tal v globini 5 cm ( C) −minimalna temperatura tal v globini 10 cm ( C) Dnevna temperatura tal je izmerjena na samodejnih meteoroloških postajah. Podatki so eksperimentalne narave, zato so možna odstopanja. 42 Agencija Republike Slovenije za okolje vPreglednica 4. Dekadne, mesečne in letne vsote efektivnih temperatur zraka na višini 2 m, september 2021 Table 4. Decade, monthly and yearly sums of effective air temperatures at 2 m height, September 2021 Tef > 0 °C Postaja Tef > 5 °C Tef > 10 °C Tef od 1. 1. 2021 > 0 °C > 5 °C 10 4154 2855 1773 57 4003 2738 1702 162 43 3166 2015 1111 114 1 3027 1915 1027 20 99 34 2509 1550 789 61 38 155 39 3135 2018 1145 57 31 126 10 3035 1957 1107 53 61 39 153 18 3153 2045 1174 46 80 82 59 220 45 3692 2492 1508 30 66 73 51 190 29 3607 2430 1453 18 60 73 59 192 17 3717 2514 1513 304 5 48 66 40 154 3 3373 2218 1272 322 19 57 71 44 172 18 3464 2300 1364 320 17 51 75 44 170 16 3457 2291 1356 I. II. III. M Vm I. II. III. M Vm I. II. III. M Vm Portorož - let. 194 198 175 567 10 144 148 125 417 10 94 98 75 267 Bilje 197 196 177 571 57 147 146 127 421 57 97 96 77 271 Postojna 161 159 143 462 47 111 109 93 312 47 61 59 43 Kočevje 133 152 128 413 15 83 102 78 263 10 33 52 29 Rateče 136 142 117 395 48 86 92 67 245 47 36 43 Lesce 156 161 138 455 43 106 111 88 305 43 56 Slovenj Gradec 138 157 130 425 13 88 107 80 275 13 38 Brnik 153 161 139 453 20 103 111 89 303 20 Ljubljana 180 182 159 520 46 130 132 109 370 Novo mesto 166 173 151 490 30 116 123 101 340 Črnomelj 160 173 159 492 18 110 123 109 342 Celje 148 166 140 454 5 98 116 90 Maribor – let. 157 171 144 472 19 107 121 94 Murska Sobota 151 175 144 470 17 101 125 94 > 10 °C LEGENDA: I., II., III., M Vm * − dekade in mesec − odstopanje od mesečnega povprečja (1981–2010) − ni podatka Tef > 0 C Tef > 5 C Tef > 10 C 43 − vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m, nad temperaturnimi pragovi 0, 5 in 10 C Agencija Republike Slovenije za okolje V prvi dekadi meseca je ponekod po državi, predvsem na območjih z lahkimi tlemi, koruza dosegla polno voščeno zrelost in kmetje so pričeli s siliranjem. Koruza je v letošnjem letu imela slabe rastne pogoje v času setve. Pogoste padavine so setev ponekod zamaknile v konec maja in v junij, sledilo je nadpovprečno toplo in suho vreme ter vročinski valovi, zaradi česar so se rastline znašle v sušnem stresu, pojavila se je uvelost ter zvijanje in sušenje listov. Pridelovalci buč letošnjo letino ocenjujejo kot povprečno. Izjema so pridelovalci, ki buče pridelujejo na plitvih in prodnatih tleh, tam so zaradi suše in poletne vročine bučna semena drobna, zaradi česar bo slabši tudi izplen pri stiskanju olja. Ob koncu meseca so v krajih kjer so to dopuščale vremenske razmere pričeli z žetvijo koruze za zrnje, kar je okoli 10 dni kasneje kot običajno. Hkrati se je na prostih njivskih površinah začela priprava tal za jesensko setev ječmena, ponekod, kjer so bila tla pripravljena prej pa so setev že opravili. Setvi ječmena sledi setev tritikale, rži in pšenice. RAZLAGA POJMOV TEMPERATURA TAL Dekadno in mesečno povprečje povprečnih dnevnih temperatur tal v globini 5 in 10 cm; povprečna dnevna temperatura tal je izračunana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h + 21h)/3; absolutne maksimalne in minimalne terminske temperature tal v globini 5 in 10 cm so najnižje oziroma najvišje dekadne vrednosti meritev ob 7h, 14h in 21h. VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 °C: (Td – Tp) Td – average daily air temperature; Tp – temperature treshold 0 C, 5 C, 10 C Tef > 0, 5, 10 °C – sums of effective air temperatures above 0, 5, 10 C ABBREVIATIONS Tz5 soil temperature at 5 cm depth ( C) Tz10 soil temperature at 10 cm depth ( C) Tz5 max maximum soil temperature at 5 cm depth ( C) Tz10 max maximum soil temperature at 10 cm depth ( C) Tz5 min minimum soil temperature at 5 cm depth ( C) Tz10 min minimum soil temperature at 10 cm depth ( C) od 1. 1. sum in the period from 1 January to the end of the current month Vm declines of monthly values from the average I, II, III, M decade, month SUMMARY September was warmer than average, with temperature more than 1 C above normal. Rainfall totals were rather below average in most areas. Mean daily potential evapotranspiration ranged between 2.3 and 3.8 mm. Climatic water balance in vegetation period was negative all over the country, except in central Slovenia. Weather conditions provided good conditions for fruits and grape ripening and maize silage harvesting. 44 HIDROLOGIJA HYDROLOGY PRETOKI REK V SEPTEMBRU 2021 Discharges of Slovenian rivers in September 2021 Igor Strojan eptembra je po slovenskih rekah preteklo le tretjino običajne količine vode. Najmanj vodnate so bile kraške reke. Vodnatost Ljubljanice je bila petkrat manjša kot je običajno v septembru. Največ vode je pritekalo iz naših in avstrijskih visokogorij. Najbolj vodnate so bile večje reke, katerih srednji mesečni pretoki so bili okoli polovico manjši od dolgoletnih povprečij (slika 1). Večji del septembra so reke upadale (slika 2), zato so bili največji pretoki podobni in manjši od najmanjših v dolgoletnem obdobju (slika 3 in preglednica 1) S Kraška polja so bila presušena. Od rek z večjim hidroenergetskim potencialom je imela julija Drava v Dravogradu 36 odstotkov, Sava v Hrastniku 62 odstotkov in Soča v Solkanu 56 odstotkov manjši mesečni pretok kot v primerjalnem obdobju 1981–2010 (slika 4). GORNJA RADGONA 0,57 DRAVOGRAD 0,64 VIDEM RADOVLJICA 0,23 0,51 SUHA 0,33 ŠENTJAKOB HRASTNIK 0,47 0,38 VELIKO ŠIRJE 0,35 SOLKAN 0,44 PODROTEJA DOLENJE 0,20 MOSTE 0,26 RAKOVEC 0,19 59 PODBOČJE 0,22 ČATEŽ 0,37 0,20 CERKVENIKOV MLIN 0,29 METLIKA 0,24 Slika 1. Razmerja med srednjimi pretoki rek v septembru 2021 in povprečnimi srednjimi septembrskimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju Figure 1. Ratio of the September 2021 mean discharges of Slovenian rivers compared to the September mean discharges of the long-term period 45 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 2. Pretoki slovenskih rek v septembru 2021 Figure 2. The discharges of Slovenian rivers in September 2021 46 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 3. Mali (Qnp), srednji (Qs) in veliki (Qvk) pretoki septembra 2021 v primerjavi z malimi, srednjimi in velikimi septembrskimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Pretoki so podani relativno glede na povprečja pripadajočih pretokov v dolgoletnem obdobju 1981–2010 (sQnp, sQs, sQvk) Figure 3. Small (Qnp), medium (Qs) and large (Qvk) discharges in September 2021 in comparison with characteristic discharges in the long-term period. The given values are relative with regard to the mean values of small, medium and large discharges in the long-term period 1981–2010 (sQnp, sQs, sQvk) 47 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Pretoki rek septembra 2021 in značilni pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju 1981–2010 Table 1. River discharges in September 2021 and characteristic discharges in the long-term period 1981–2010 REKA/ RIVER POSTAJA/ STATION MURA DRAVA DRAVINJA SAVINJA SOTLA SAVA SAVA SAVA SAVA SORA KRKA KOLPA LJUBLJANICA SOČA VIPAVA IDRIJCA REKA G. RADGONA DRAVOGRAD VIDEM VELIKO ŠIRJE RAKOVEC RADOVLJICA ŠENTJAKOB HRASTNIK* ČATEŽ SUHA PODBOČJE METLIKA MOSTE SOLKAN DOLENJE* PODROTEJA C. MLIN MURA DRAVA DRAVINJA SAVINJA SOTLA SAVA SAVA SAVA SAVA SORA KRKA KOLPA LJUBLJANICA SOČA VIPAVA IDRIJCA REKA G. RADGONA DRAVOGRAD VIDEM VELIKO ŠIRJE RAKOVEC RADOVLJICA ŠENTJAKOB HRASTNIK* ČATEŽ SUHA PODBOČJE METLIKA MOSTE SOLKAN DOLENJE* PODROTEJA C. MLIN MURA DRAVA DRAVINJA SAVINJA SOTLA SAVA SAVA SAVA SAVA SORA KRKA KOLPA LJUBLJANICA SOČA VIPAVA IDRIJCA REKA G. RADGONA DRAVOGRAD VIDEM VELIKO ŠIRJE RAKOVEC RADOVLJICA ŠENTJAKOB HRASTNIK* ČATEŽ SUHA PODBOČJE METLIKA MOSTE SOLKAN DOLENJE* PODROTEJA C. MLIN September 2021 m3/s dan Qnp 77,4 27 78,6 19 1,5 27 10,7 28 0,8 16 16,0 16 28,0 16 45,1 16 65,4 15 3,4 15 6,7 15 8,9 16 5,3 16 19,0 14 1,2 14 1,5 8 0,6 16 Qs 88,9 156,8 2,4 13,9 1,3 21,2 34,9 56,9 80,0 5,0 8,7 11,9 7,2 35,0 2,0 1,8 1,1 Qvk 98,3 2 57,5 16 3,0 1 21,5 30 2,9 21 24,4 21 48,8 21 76,8 21 90,6 22 9,2 20 12,2 21 19,5 21 17,1 30 37,8 20 4,4 20 2,6 20 1,9 18 September 1981–2010 m3/s nQnp 65,2 97,3 0,7 6,1 0,4 7,4 21,4 35,9 52,5 2,3 5,2 6,5 4,5 15,6 1,5 0,8 0,3 nQs 84,2 150 1,8 12,5 0,7 19,9 34,8 50,1 68,5 3,1 7,6 8,1 6,3 26,3 2,0 1,5 0,6 nQvk 172 274 11,6 21,2 2,2 37,5 77,9 111 134 6,7 12,9 22,9 19,3 148 5,1 2,9 1,7 m3/s sQnp 104 165 2,6 12,2 1,3 16,0 33,9 62,4 91,3 5,0 13,7 11,9 11,9 25,8 2,4 1,8 0,9 sQs 155 244 10,8 39,1 6,7 41,6 75,1 150 215 15,3 39,8 49,4 37,2 79,1 10,1 6,9 3,7 sQvk 384,5 568,7 82,6 328,5 52,9 202,6 390,9 611,5 853,3 139,1 141,1 334,3 142,0 656,6 61,8 73,7 33,0 48 m3/s vQnp 174 246 4,6 25,1 4,1 29,8 54,9 115 214 10,4 45,7 31,5 55,5 49,3 5,0 2,9 1,8 vQs 296 353 38,9 121 29,6 89,2 199 407 665 53,6 136 135 125 246 38,0 35,5 23,6 vQvk 913 1562 293 1272 244 571 1237 2159 3811 467 468 821 355 1854 243 350 271 Legenda: Explanations: Qn najmanjši dnevni pretok v mesecu Qn the smallest monthly discharge nQnp najmanjši mali pretok v obdobju nQnp the minimum small discharge in a period sQnp srednji mali pretok v obdobju sQnp mean small discharge in a period vQnp največji mali pretok v obdobju vQnp the maximum small discharge in a period Qs srednji mesečni pretok Qs mean monthly discharge nQs najmanjši srednji pretok v obdobju nQs the minimum mean discharge in a period sQs srednji pretok v obdobju sQs mean discharge in a period vQs največji srednji pretok v obdobju vQs the maximum mean discharge in a period Qvk največji pretok v mesecu (UTC+1) Qvk the highest monthly discharge nQvk najmanjši veliki pretok v obdobju nQvk the minimum high discharge in a period sQvk srednji veliki pretok v obdobju sQvk mean high discharge in a period vQvk največji veliki pretok v obdobju vQvk the maximum high discharge in a period * Obdobje 1991–2010 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 4. Srednji dnevni (Qs) in srednji mesečni pretoki rek (sQs) v septembru leta 2021 ter povprečni mesečni septembrskimi pretoki rek v dolgoletnem obdobju 1981–2010 na rekah z večjim hidroenergetskim potencialom Figure 4. Daily (Qs) and mean monthly flows (sQs) of the rivers Drava, Sava and Soča in September 2021 and mean flows in the long term period 1981–2010 SUMMARY In September, only a third of the normal amount of water flowed along Slovenian rivers. Karst rivers were the least watery. The water content of the Ljubljanica was five times lower than usual in September. Most of the water came from our and Austrian highlands. Larger rivers were the most watery, with average monthly flows being about half lower than long-term averages. 49 TEMPERATURE REK IN JEZER V SEPTEMBRU 2021 Temperatures of Slovenian rivers and lakes in September 2021 Mojca Sušnik emperatura izbranih opazovanih rek je bila septembra 2021 v povprečju 1,5 °C višja od srednje septembrske temperature 30 letnega primerjalnega obdobja, 1991–2020. Bohinjsko jezero je imelo 2,1 °C, Blejsko jezero pa 0,8 °C višjo srednjo mesečno temperaturo kot je primerjalno obdobno mesečno povprečje. Povprečna razlika med najvišjo in najnižjo srednjo dnevno temperaturo izbranih opazovanih rek je bila v letošnjem septembru 3,2 °C. T Temperatura slovenskih rek v prvi polovici septembra ni dosti nihala. Med 14. in 17. septembrom je večina rek dosegla najvišje temperature, nato je sledila močna ohladitev, do okoli 23. septembra, ko je večina rek dosegla najnižjo mesečno temperaturo. V zadnjem tednu septembra so se reke spet malo segrele. Srednja dnevna temperatura Blejskega jezera se je v septembru počasi nižala. Najizrazitejša ohladitev je bila po 17. septembru. Od 21. septembra do konca meseca pa je bila srednja dnevna temperatura precej ustaljena. Bohinjsko jezero se je v prvih dneh septembra nekoliko segrelo, nato je bila srednja dnevna temperatura jezera do 18. septembra bolj ali manj ustaljena. Sledila je močna ohladitev, po kateri se je Bohinjsko jezero v zadnjem tednu za kratek čas še malo ogrelo. Preglednica 1. Povprečna mesečna temperatura vode v C, v septembru 2021 in v obdobju 1991–2020 Table 1. Average September 2021 and long-term 1991–2020 temperature in C postaja / location Mura - Gornja Radgona Velika Krka - Hodoš * Drava - Ptuj * Sava Bohinjka - Sveti Janez * Sava - Radovljica Sava - Šentjakob Sava - Jesenice na Dolenjskem * Kolpa - Metlika Ljubljanica - Moste Savinja - Laško Krka - Podbočje Soča - Solkan Vipava - Dolenje * Nadiža - Potoki * Reka - Cerkvenikov mlin Bohinjsko jezero Blejsko jezero SEPTEMBER 2021 16,4 14,8 17,1 18,1 12,9 14,9 20,6 19,0 15,8 17,5 19,4 14,8 12,4 16,7 16,0 18,1 20,7 * obdobje, krajše od 30 let / period shorter than 30 years 50 obdobje / period 1991–2020 razlika / difference 14,6 15,4 15,9 16,6 11,5 13,4 17,8 16,6 14,5 15,0 16,5 13,1 11,8 15,8 15,6 16,0 19,9 1,8 −0,6 1,2 1,5 1,4 1,5 2,8 2,4 1,3 2,5 2,9 1,7 0,6 0,9 0,4 2,1 0,8 Agencija Republike Slovenije za okolje 24 20 22 Temperatura (°C) Temperatura (°C) 18 16 14 12 16 14 10 1. 3. 5. 7. 1. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. september Mura G. Radgona V. Krka Hodoš 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. september Sava Radovljica Drava Ptuj 22 Sava Šentjakob Sava Jesenice na Dol. 20 20 18 Temperatura (°C) Temperatura (°C) 18 12 10 18 16 14 16 14 12 12 10 10 1. 3. 5. 7. Savinja Laško 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. september Ljubljanica Moste 1. Krka Podbočje 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. september Soča Log Čezsoški 22 24 20 22 Temperatura (°C) Temperatura (°C) 20 18 16 14 12 Vipava Dolenje Reka Cerkvenikov mlin 20 18 16 14 12 10 10 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. september Nadiža Potoki 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. september Bohinjsko jezero Kolpa Metlika Blejsko jezero Slika 1. Povprečne dnevne temperature nekaterih slovenskih rek in jezer v septembru 2021, v C Figure 1. Average daily temperatures of some Slovenian rivers and lakes in September 2021 in C 51 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 2. Povprečna mesečna temperatura rek in jezer v septembru 2021, v C Figure 2. Average monthly temperature of rivers and lakes in September 2021 in C SUMMARY The average differences between the maximum and the minimum daily temperatures of the selected Slovenian rivers in September 2021 was 3.2 C. The average observed river’s temperature was 1.5 C higher as a long-term average 1991–2020. The average monthly temperature of the Bohinj Lake was 2.1 C and the Bled Lake was 0.8 C higher as a long-term average. 52 DINAMIKA IN TEMPERATURA MORJA V SEPTEMBRU 2021 Sea dynamics and temperature in September 2021 Igor Strojan S eptembra morje ni poplavljalo, srednja mesečna višina gladine morja je bila 8 cm višja kot v primerjalnem obdobju. Najvišji valovi, ki pa niso bili izredno visoki, so zopet prihajali iz smeri burje. Morje se je pričelo ohlajati, v začetku meseca je imelo okoli 24 °C, ob koncu 22 °C. Slika 1. Hitrost (Vv) in smer (Vs) vetra na mareografski postaji Koper ter odklon zračnega tlaka dP na meteorološki postaji Portorož v septembru 2021 Figure 1. Wind velocity (Vv), wind direction (Vs) and air pressure deviations (dP) in September 2021 at coastal stations Koper and Portorož Slika 2. Srednja dnevna temperatura zraka na mareografski postaji Koper in sončno sevanje na meteorološki postaji Portorož v septembru 2021 Figure 2. Mean daily air temperature at Koper and sun radiation at Portorož in September 2021 53 Agencija Republike Slovenije za okolje Višina morja Podobno kot predhodne mesece tudi septembra morje ni poplavilo obale. Najvišja višina gladine je bila v noči na 20. september 289 cm. Takrat je bila tudi residualna višina visoka 40 cm najvišja v mesecu (slika 3). Srednja mesečna višina morja je bila septembra 223 cm in 8 cm višja kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju (preglednica 1). Slika 3. Merjene (Hmer), prognozirane astronomske (Ha) in residualne višine morja (Hres) v septembru 2021. Residualne višine (odstopanja merjenih višin morja od prognoziranih astronomskih višin morja) pripisujemo vremenskim vplivom in lastnemu nihanju morja. Izhodišče izmerjenih višin morja je ničelna vrednost na mareografski postaji v Kopru. Figure 3. Measured (Hmer), astronomic (Ha) and residual (Hres) sea levels in September 2021 Slika 4. Odkloni srednjih dnevnih višin morja na mareografski postaji Koper in srednjih dnevnih zračnih tlakov na meteorološki postaji Portorož od dolgoletnih povprečij v septembru 2021 Figure 4. Declination of daily sea levels at Koper and mean daily pressures at Portorož in September 2021 54 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 5. Prognozirano astronomsko plimovanje morja v novembru 2021. Prognozirano astronomsko plimovanje morja za celotno leto 2021 in več drugih informacij je dostopno na spletnem naslovu http://www.arso.gov.si/ vode/morje. Figure 5. Prognostic sea levels in November 2021. More data are available on http://www.arso.gov.si/ vode/morje. 55 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Značilne mesečne vrednosti višin morja v septembru 2021 in obdobju 1961–1990 Table 1. Characteristical sea levels in September 2021 and the reference period 1961–1990 Mareografska postaja/Tide gauge: Koper September September 1961–1990 2021 Min Sr Max cm cm cm cm SMV NVVV NNNV A 223 289 152 137 191 267 113 154 215 290 142 148 227 355 155 200 Legenda/Explanations: SMV NVVV NNNV A srednja mesečna višina morja je aritmetična sredina urnih višin morja v mesecu / Mean Monthly Water is the aritmetic average of mean daily water heights in month najvišja višja visoka voda je najvišja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Highest Higher High Water is the highest height water in month. najnižja nižja nizka voda je najnižja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Lowest Lower Low Water is the lowest low water in month amplitude / the amplitude Valovanje morja Septembra ob slovenski obali ni bilo izredno visokih valov. Še najbolj je morje vzvalovala burja v noči na 21. september in zadnji dan v mesecu sredi dneva. Najvišji izmerjen val je bil tako 30. septembra ob 9. uri dopoldan visok okoli 1,6 metra. Ob tem je bilo najvišje polurno povprečje valovanja visoko 0,9 metra. Srednja mesečna višina valov je bila septembra 0,24 m. Slika 6. Valovanje morja septembra 2021 na oceanografski boji VIDA NIB MBP Figure 6. Sea waves in Septembra 2021. Data are from oceanographic buoy VIDA NIB MBP near Piran 56 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 7. Roža valovanja v septembru 2021. Podatki so rezultat meritev na oceanografski boji VIDA NIB MBP. Figure 7. Sea waves in September 2021. Data are from oceanographic buoy VIDA NIB MBP near Piran. Temperatura morja Septembra se je morje pričelo ohlajati. V začetku septembra je bila temperatura morja okoli 24 °C, ob koncu meseca pa 22 °C. Ob dveh septembrskih ohladitvah se je morje prehodno ohladilo za nekaj več kot eno in dve stopinji Celzija. Srednja mesečna temperatura morja je bila septembra 23 °C in 0,9 °C višja kot v primerjalnem obdobju. Slika 8. Srednje dnevne temperature morja v septembru 2021 in dolgoletnem obdobju 1981–2010. Podatki so rezultat meritev na merilnih mestih Kapitanija in Luka Koper v Kopru. Figure 8. Mean daily sea temperatures in September 2021 and in the period 1981–2010 at Koper 57 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 2. Najnižja, srednja in najvišja temperatura morja v septembru 2021 (Tvnk, Ts, Tvvk) ter najnižja, povprečna in najvišja (Min, Sr, Max) pripadajoča temperatura morja v 30-letnem obdobju 1981–2010. Dolgoletni niz podatkov temperature morja je rezultat meritev na merilnih mestih Koper-Kapitanija (obdobje 1981–1991, 2006– 2010) in Koper-Luka Koper (obdobje 1992–2005) in ni v celoti homogen. Table 2. Sea temperatures in September 2021 (Tvnk, Ts, Tvvk) and sea temperatures in 30-year period 1981– 2010. Long-term period of sea temperature data is not homogeneous in whole. TEMPERATURA MORJA / SEA SURFACE TEMPERATURE Merilna postaja / Measurement station: Koper September September 1981–2010 2021 Min Sr Max C C C C Tvnk Ts Tmax 20,9 23,0 24,5 18,8 20,8 22,3 20,5 22,1 23,67 22,2 24 25,1 SUMMARY The sea did not flood in September. The mean monthly sea level was 8 cm higher than in the comparative period. The highest waves, however, which were not extremely high, were again coming from the direction of the bora. The sea started to cool down, at the beginning of the month it was around 24 C, at the end 22 C. 58 KOLIČINE PODZEMNE VODE V SEPTEMBRU 2021 Groundwater quantity in September 2021 Urška Pavlič ladine podzemne vode po državi so se septembra že tretji teden zapored zniževale. Prevladovale so nizke višine vodnih gladin. Izjemo so predstavljali vodonosniki Ljubljanskega in Dravskega polja ter deli Vrtojbenskega in Ptujskega polja ter Pomurja (slika 6). Na območju Vipave in Ajdovščine, Kranjskega in Čateškega polja so se povprečne septembrske gladine znižale pod mejo izjemno nizkih vrednosti, na območju Sorškega in Vodiškega polja ter dela Spodnjesavinjskega in Ptujskega polja pa pod mejo zelo nizkih količin podzemne vode. Tudi kraški vodonosniki so bili septembra osiromašeni z vodo. Najbolj neugodno količinsko stanje podzemne vode smo spremljali na območju nizkega Dinarskega krasa, nekoliko manj pa na območju Alp. Temperatura izvirske vode je bila v tem mesecu razmeroma ustaljena, specifična električna prevodnost vode pa se je na večini merilnih postaj postopoma zviševala (slika 3). G Slika 1. Izvir Kamniške Bistrice, september 2021 Figure 1. Kamniška Bistrica spring, September 2021 Napajanje vodonosnikov z vertikalno infiltracijo padavin je bilo septembra različno. Na mesečni ravni smo mestoma beležili presežek padavin, mestoma pa njihov primanjkljaj. Nadpovprečno količino vode so prejeli vodonosniki Ljubljanske kotline in Pomurja, kjer je padlo za približno eno četrtino padavin več kot je značilno za september. Največji primanjkljaj napajanja vodonosnikov je bil v tem mesecu značilen za vodonosnike Podravja, kjer so zabeležili le približno eno tretjino količine padavin značilnih za september. Primanjkljaj napajanja je bil izrazit tudi v prispevnih zaledjih izvirov Veliki Obrh in Bilpa ter na območju medzrnskih vodonosnikov Vipavske doline in Krške kotline, kjer mesečna vsota 59 Agencija Republike Slovenije za okolje napajanja ni presegala treh petin značilnih vrednosti. Padavine so bile najbolj pogoste med 16. in 19. septembrom ter zadnji dan meseca. Izrazite padavine 30. septembra so mestoma dosegale rekordne vrednosti, vendar zaradi načina obdelave podatkov dnevne vsote padavin večino vrednosti iz zadnjega obdelovalnega dne obravnavanega meseca pripišemo naslednjemu mesecu. Slika 2. Vodotok Drete, v katerega se drenirajo podzemne vode iz območja Menine planine, september 2021 Figure 2. River Dreta drains groundwater from Menina planina, September 2021 Količine podzemne vode v vodonosnikih Dinarskega krasa so se pretežni del septembra zniževale (slika 3). Čeprav smo na območju izvira Kamniške Bistrice v času padavin v drugi polovici meseca prehodno beležili izboljšanje vodnih razmer, so drugje po državi septembra ves čas vztrajale izrazito nizke količine podzemne vode. Nenavadno nihanje vodnih količin na območju izvira Krupe, ki ga izkazuje hidrogram v drugi polovici septembra je posledica manipulacije z vodno zaporo na območju zajezitve v bližini merilne postaje. Temperatura vode na območju izvirov je bila septembra razmeroma ustaljena. Specifična električna prevodnost vode (SEP) je imela na večini kraških izvirov tendenco zviševanja vrednosti, kar je nakazovalo na daljši čas podzemne vode v vodonosniku oziroma višjo mineralizacijo iztekle vode. V medzrnskih vodonosnikih je septembra, podobno kot na območju krasa, prevladovalo zmanjševanje količin podzemne vode. Z vodo so bili najbolj osiromašeni plitvi vodonosniki na območju Vipavske doline in Čateškega polja, pa tudi na globlji vodonosnik Kranjskega polja, kjer smo v tem mesecu spremljali izjemno nizke gladine podzemne vode (slika 6). Povprečne mesečne višine gladin so dosegle stopnjo zelo nizkih vrednosti na območju Sorškega in Vodiškega polja ter v delih Spodnjesavinjskega in Ptujskega polja, podpovprečna vodnatost pa je prevladovala tudi v prodnem zasipu Kamniške Bistrice, na Krškem in Murskem polju ter v delih Prekmurskega in Spodnjesavinjskega polja. V primerjavi z dolgoletnimi septembrskimi vrednostmi je bilo količinsko stanje podzemne vode septembra letos v medzrnskih vodonosnikih na večini merilnih območij neugodno (slika 4). Največja odstopanja od normale smo spremljali v delih medzrnskih vodonosnikov Prekmurskega, Spodnjesavinjskega in Braslovškega polja, Šentjernejskega polja ter mestoma na območju vodonosnikov Ljubljanske kotline. Analize kažejo, da se v zadnjih desetih letih septembra nakazuje tendenca zniževanja gladin podzemne vode v vseh vodonosnikih. 60 Agencija Republike Slovenije za okolje SUMMARY Low groundwater quantitative status prevailed in alluvial aquifers in September. Extremely low groundwater levels prevailed in aquifers of Vipava valley, Kranjsko and Čateško polje while Sorško, Vodiško, Spodnjesavinjsko and Ptujsko polje indicated very low groundwater quantity. Karstic springs had low discharges in September. Slika 3. Nihanje vodne gladine (modro), temperature (rdeče) in specifične električne prevodnosti (zeleno) na izbranih merilnih mestih kraških izvirov med julijem in septembrom 2021 Figure 3. Water level (blue), temperature (red) and specific electric conductivity (green) oscillation on selected measuring stations of karstic springs between July and September 2021 61 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 4. Odklon povprečne septembrske gladine podzemne vode od mediane dolgoletnih septembrskih gladin v obdobju 1981–2010, izražene v percentilnih vrednostih Figure 4. Deviation of average September groundwater level in relation from median of long term September groundwater level in period 1981–2010, expressed in percentile values 62 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 5. Srednje dnevne gladine podzemnih voda (m.n.v.) v preteklem letu v primerjavi z značilnimi percentilnimi vrednostmi gladin primerjalnega obdobja 1981–2010, zglajenimi s 7 dnevnim drsečim povprečjem in dnevno vsoto padavin območja vodonosnika Figure 5. Daily mean groundwater level (m a.s.l.) in previous year in relation to percentile values for the comparative period 1981–2010, smoothed with 7 days moving average and daily precipitation amount in the aquifer area 63 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 6. Uvrstitev povprečnih mesečnih gladin podzemne vode v medzrnskih vodonosnikih v percentilne razrede gladin (P) referenčnega obdobja 1981–2010; september 2021 Figure 6. Average monthly groundwater level in alluvial aquifer classified in percentile values (P) of reference period 1981–2010; September 2021 64 ONESNAŽENOST ZRAKA AIR POLLUTION ONESNAŽENOST ZRAKA V SEPTEMBRU 2021 Air pollution in September 2021 Tanja Koleša nesnaženost zraka je bila v septembru po večini nizka. Prišlo je do enkratnega povišanja ravni žveplovega dioksida v okolici Termoelektrarne Šoštanj 25. septembra zaradi zagona bloka 5. Na merilnem mestu Zavodnje je bila ob 7. uri izmerjena urna raven žveplovega dioksida 1151 3 µg/m . Mejna urna vrednost znaša 350 µg/m3, ki pa je lahko presežena 24-krat v koledarskem letu. O Ravni delcev PM10 in PM2.5 so bile v septembru nizke. Na nobenem merilnem mestu ni bila presežena dnevna mejna vrednost 50 µg/m3, ki je predpisana za delce PM10. Vsota prekoračitev mejne dnevne vrednosti za delce PM10 od začetka leta do konca meseca septembra še na nobenem merilnem mestu ni presegla števila 35, ki je dovoljeno za celo leto. Največ, 20 preseganj, je zabeleženih na prometnem merilnem mestu Ljubljana Center. Kljub zmanjšanju sončnega obsevanja, so bile ravni ozona občasno še vedno povišane. Na vseh merilnih mestih je bila presežena 8-urna ciljna vrednost, največ 8-krat na Otlici. Opozorilna urna vrednost za ozon znaša 180 µg/m3 in v septembru ni bila presežena. Onesnaženost zraka z dušikovimi oksidi, ogljikovim monoksidom in benzenom je bila v septembru nizka in nikjer ni presegla dovoljenih mejnih vrednosti. Najvišja urna raven dušikovega dioksida je bila izmerjena na prometnem merilnem mestu Ljubljana Center. Merilna mreža Podatke posredoval in odgovarja za meritve DMKZ EIS TEŠ, EIS TEB, TE-TOL, OMS Ljubljana, MO Celje, Občina Medvode MO Maribor, Občina Miklavž na Dravskem polju, Občina Ruše, MO Ptuj, Občina Grosuplje, MO Slovenj Gradec EIS Anhovo Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) Elektroinštitut Milan Vidmar Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano Služba za ekologijo podjetja Anhovo LEGENDA: DMKZ EIS TEŠ EIS TEB MO Maribor EIS Anhovo OMS Ljubljana TE-TOL MO Celje MO Ptuj Državna merilna mreža za spremljanje kakovosti zraka Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Šoštanj Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Brestanica Merilna mreža Mestne občine Maribor Ekološko informacijski sistem podjetja Anhovo Okoljski merilni sistem Mestne občine Ljubljana Okoljski merilni sistem Termoelektrarne Toplarne Ljubljana Merilna mreža Mestne občine Celje Merilna mreža Mestne občine Ptuj 65 Agencija Republike Slovenije za okolje Merilne mreže: DMKZ, EIS TEŠ, EIS TEB, TE-TOL, MO Maribor, MO Celje, OMS Ljubljana, Občina Medvode, EIS Anhovo, Občina Miklavž na Dravskem polju, Občina Ruše, MO Ptuj, Občina Grosuplje in MO Slovenj Gradec Delci PM10 in PM2,5 V septembru so bile ravni delcev PM10 nizke. Mejna dnevna vrednost 50 µg/m3 ni bila presežena na nobenem merilnem mestu. Najvišja dnevna raven (41 µg/m3) in najvišja povprečna mesečna raven (25 µg/m3) PM10 sta bili zabeleženi na prometnem merilnem mestu v Ljubljani Center. Vsota prekoračitev mejne dnevne vrednosti za delce PM1050 µg/m3, od začetka leta do konca septembra še na nobenem merilnem mestu ni presegla števila 35, ki je dovoljeno za celo leto. Največ, 20 preseganj, je zabeleženih na prometnem merilnem mestu Ljubljana Center. Tako kot delci PM10 so bile tudi ravni PM2.5 v september nizke. Najvišja povprečna mesečna vrednost delcev PM2,5 12 µg/m3 je bila zabeležena na več merilnih mestih. Predpisana mejna letna vrednost za PM2,5 je 20 µg/m3. Onesnaženost zraka z delci PM10 in PM2,5 je prikazana v preglednicah 1 in 2 ter na slikah 1, 2 in 3. Ozon Opozorilna urna vrednost 180 µg/m3 ni bila presežena na nobenem merilnem mestu. Najvišja urna vrednost je bila septembra izmerjena na Otlici (174 µg/m3). 8-urna ciljna vrednost 120 µg/m3 je bila presežena na vseh merilnih mestih, največ preseganj (8) je bilo prav tako zabeleženih na Otlici. Dovoljeno letno število preseganj 8-urne ciljne vrednosti je v tem leto že preseženo na osmih merilnih mestih. Onesnaženost zraka z ozonom je prikazana v preglednici 3 in na sliki 4. Dušikovi oksidi Na vseh merilnih mestih so bile ravni NO2 pod zakonsko dovoljenimi vrednostmi. Najvišja urna vrednost NO2 je bila izmerjena na prometnem merilnem mestu v Ljubljani Center (127 µg/m3). Mejna urna vrednost je 200 µg/m3. Raven NOx na merilnih mestih, ki so reprezentativna za oceno vpliva na vegetacijo, je bila nizka. Vrednosti dušikovih oksidov so prikazane v preglednici 4 in na sliki 5. Žveplov dioksid Onesnaženost zraka z žveplovim dioksidom je bila 25. septembra zaradi zagona bloka 5 v okolici Termoelektrarne Šoštanj visoka. Prišlo je celo do enkratnega preseganja mejne urne vrednosti v Zavodnjah, ob 7. uri, ko je bila raven žveplovega dioksida 1151 µg/m3. Mejna urna vrednost znaša 350 µg/m3, ki pa je lahko presežena 24-krat v koledarskem letu. Na ostalih merilnih mestih v okolici Termoelektrarne Šoštanj so bile ravni žveplovega dioksida tudi nekoliko povišane a do preseganj mejne urne vrednosti ni prišlo. Drugje po Sloveniji so bile ravni žveplovega dioksida nizke. Ravni SO2 prikazujeta preglednica 5 in slika 6. Ogljikov monoksid V Sloveniji je bila v zadnjem desetletju onesnaženost zraka z ogljikovim monoksidom zelo nizka. Ravni ogljikovega monoksida so na edinem merilnem mestu, kjer še potekajo meritve, v septembru nizke in precej pod mejno 8-urno vrednostjo. Prikazane so v preglednici 6. 66 Agencija Republike Slovenije za okolje Ogljikovodiki Najvišja povprečna vrednost benzena 0,7 µg/m3 je bila v septembru izmerjena na prometnem merilnem mestu v Ljubljani (mejna letna vrednost je 5 µg/m3). Na ostalih treh merilnih mestih v Mariboru, v Desklah in Medvodah so bile povprečne ravni benzena v septembru še nekoliko nižje. V Ljubljani Bežigrad zaradi okvare merilnika ni podatkov. Povprečne mesečne ravni so prikazane v preglednici 7. Preglednica 1. Ravni delcev PM10 v µg/m3 v septembru 2021 Table 1. Pollution level of PM10 in µg/m3 in September 2021 MERILNA MREŽA /MEASURNIG NETWORK Mesec / Month Postaja/ Station CE bolnica CE Ljubljanska Deskle Hrastnik Iskrba Koper Kranj LJ Bežigrad LJ Celovška LJ Vič MB Titova DMKZ MB Vrbanski MS Cankarjeva MS Rakičan NG Grčna NG Vojkova Novo mesto Ptuj Trbovlje Velenje Zagorje Žerjav OMS Ljubljana LJ Center Občina Medvode Medvode Pesje EIS TEŠ Škale Šoštanj MO Celje AMP Gaji MO Maribor Tezno Občina Miklavž na Miklavž na Dravskem Dravskem polju polju MO Ptuj Spuhlja Občina Ruše Ruše Občina Grosuplje Grosuplje MO Slovenj Gradec Slovenj Gradec Morsko Salonit Gorenje Polje Dan / 24 hours Podr UB UT RI UB RB UB UB UB UT UB UT UB UT RB UT UT UB UB SB UB UT RI UT SB SB SB SI UB UB % pod 100 97 100 100 100 97 100 100 100 100 100 100 100 80 97 100 100 100 100 100 100 100 99 99 100 99 100 73 100 Cp 19 19 11 17 12 15 17 19 19 20 20 15 18 17 14 19 15 17 14 17 17 17 25 14 16 16 16 21 17 Cmax 33 32 17 28 23 25 28 33 31 39 33 28 27 26 25 31 23 30 24 27 28 28 41 26 28 28 25 31 27 >MV 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 >MV ∑od 1.jan. 12 2* 4 5 1 6 3 6 9 3* 11 4 18 11 5 10 2 9 5 5 12 5 20 7 4 4 2 3 10 TB 100 18 35 0 12 SB RB UB UB RB RB 100 100 100 100 100 93 18 14 22 15 11 14 29 26 33 22 18 26 0 0 0 0 0 0 11 3 15 4 4 7 * Informativni podatek, ker meritve ne potekajo od začetka leta (Lj Vič 19. 3. 2021 in CE Ljubljanska od 10. 3. 2021) 67 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 2. Ravni delcev PM2,5 v µg/m3 v septembru 2021 Table 2. Pollution level of PM2,5 in µg/m3 in September 2021 MERILNA MREŽA/ MEASURING NETWORK DKMZ OMS Ljubljana EIS TEŠ Postaja/Station Podr. CE bolnica Deskle Iskrba Kranj LJ Bežigrad LJ Celovška MB Titova MB Vrbanski MS Rakičan NG Grčna Novo mesto Ptuj Zagorje LJ Center Pesje Škale Šoštanj UB RB RB UB UB UT UT UB RB UT UB UB UT UT SB SB SI % pod Cp Cmax 24 ur 100 100 87 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 99 100 99 100 11 8 9 11 11 12 10 10 11 9 10 10 10 12 7 7 11 21 14 16 19 18 20 17 17 19 17 15 16 17 18 13 14 20 Preglednica 3. Ravni O3 v µg/m3 v septembru 2021 Table 3. Pollution level of O3 in µg/m3 in September 2021 MERILNA MREŽA/ MEASURING NETWORK DKMZ EIS TEŠ EIS TEB MO Maribor Postaja/ Station CE bolnica Deskle Iskrba Koper Krvavec LJ Bežigrad Vrbanski plato MS Rakičan NG Grčna Otlica Zagorje Zavodnje Velenje Sv. Mohor Pohorje Tezno Podr. UB RB RB UB RB UB UB RB UT RB UT RI UB RB RB UB Mesec/ month 1 ura / 1 hour % pod Cp Cmax 100 100 100 100 100 100 100 100 95 100 100 97 100 100 92 95 46 53 47 84 97 53 64 45 62 96 45 90 47 79 82 57 149 172 145 162 165 163 158 138 169 174 140 163 150 150 130 166 68 8 ur / 8 hours >OV >AV Cmax >CV >CV ∑od 1. jan. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 130 149 136 152 158 146 143 127 161 167 123 156 130 141 124 147 2 5 4 7 7 6 6 1 6 8 2 6 2 7 3 7 5 26 6 40 43 31 11 5 35 42 3 28 7 39 11 20 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 4. Ravni NO2 in NOx v µg/m3 v septembru 2021 Table 4. Pollution level of NO2 and NOx in µg/m3 in September 2021 NO2 MERILNA MREŽA/ MEASURNIG Postaja/ Station NETWORK DMKZ OMS Ljubljana EIS TEŠ EIS TEB MO Celje MO Maribor Podr CE bolnica Deskle Koper LJ Bežigrad LJ Celovška MB Titova MS Rakičan NG Grčna Zagorje LJ Center Šoštanj Zavodnje Škale Sv. Mohor AMP Gaji Tezno UB RB UB UB UT UT RB UT UT UT SI RI SB RB UB UB Mesec / Month NOx 1 ura / 1 hour % pod Cp Cmax 100 100 100 100 100 100 99 100 88 94 100 100 99 100 100 95 21 8 12 21 31 28 7 25 18 39 9 3 5 5 15 19 67 73 79 83 92 84 43 123 61 127 38 73 17 15 72 86 >MV >MV ∑od 1. jan. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 ure / 3 hours Mesec / Month >AV Cp 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 30 12 14 28 54 52 15 37 31 75 11 8 6 6 15 29 Preglednica 5. Ravni SO2 v µg/m3 v septembru 2021 Table 5. Pollution level of SO2 in µg/m3 in September 2021 MERILNA MREŽA/ MEASURNIG Postaja/ NETWORK Station CE bolnica DMKZ Deskle Zagorje OMS Ljubljana LJ Center Šoštanj Topolšica Zavodnje EIS TEŠ Veliki vrh Graška gora Velenje Pesje Škale EIS TEB Sv. Mohor MO Celje AMP Gaji Mesec / Month 3 ure / 3 hours 1 ura / 1 hour Podr % pod Cp UB RB UT UT SI SB RI RI RI UB SB SB RB UB 100 100 99 100 100 99 99 100 99 100 100 99 100 100 2 1 2 2 3 3 7 5 6 5 5 3 2 1 Cmax 18 7 12 6 69 28 1151 41 121 44 41 91 16 15 Dan / 24 hours >MV >MV ∑od 1. jan. >AV Cmax >MV >MV ∑od 1. jan. 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 4 3 3 3 9 6 67 9 11 8 7 9 5 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Preglednica 6. Ravni CO v mg/m3 v septembru 2021 Table 6. Pollution level of CO (mg/m3) in September 2021 MERILNA MREŽA/ Postaja/ Station MEASURNIG NETWORK Deskle Podr RB Mesec / Month %pod Cp 100 0,2 69 8 ur / 8 hours Cmax >MV 0,3 0 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 7. Ravni nekaterih ogljikovodikov v µg/m3 v septembru 2021 Table 7. Pollution level of some Hydrocarbons in µg/m3 in September 2021 MERILNA MREŽA/ MEASURNIG NETWORK DKMZ OMS Ljubljana Občina Medvode Postaja/ Station Podr. %pod Benzen Toluen Ljubljana* Maribor Deskle LJ Center Medvode UB UT RB UT SB — 93 93 93 80 — 0,5 0,2 0,7 0,2 — 1,1 0,3 3,0 7,1 Etil-benzen — 0,4 0,1 0,5 0,3 M,p-ksilen o-ksilen — 0,9 0,2 1,9 0,3 — 0,3 0,1 — 0,3 * Okvara merilnika Slika 1. Povprečne mesečne ravni delcev PM10 v septembru 2021 in število prekoračitev mejne dnevne vrednosti od začetka leta 2021 Figure 1. Mean PM10 pollution level in September 2021 and the number of 24-hrs limit value exceedances from the beginning 2021 70 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 2. Povprečne dnevne ravni delcev PM2,5 (g/m3) v septembru 2021 Figure 2. Mean daily pollution level of PM2,5 (g/m3) in September 2021 Slika 3. Povprečne dnevne ravni delcev PM10 (g/m3) in padavine v septembru 2021 Figure 3. Mean daily pollution level of PM10 (g/m3) and precipitation in September 2021 71 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 4. Število prekoračitev opozorilne urne ravni v septembru 2021 in število prekoračitev ciljne osemurne ravni O3 od začetka leta 2021. Figure 4. The number of exceedances of 1-hr information threshold in September 2021 and the number of exceedances of 8-hrs target O3 pollution level from the beginning of 2021. Slika 5. Povprečne mesečne in najvišje urne ravni NO2 ter število prekoračitev mejne urne ravni v septembru 2021 Figure 5. Mean NO2 pollution level and 1-hr maximums in September 2021 with the number of 1-hr limit value exceedences 72 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 6. Povprečne mesečne, najvišje dnevne in najvišje urne ravni SO2 v septembru 2021 Figure 6. Mean SO2 pollution level, 24-hrs maximums, and 1-hour maximums in September 2021 Preglednice in slike Oznake pri preglednicah/Legend to tables: % pod Cp Cmax >MV >AV >OV >CV AOT40 podr * odstotek veljavnih urnih podatkov, ki ne vključuje izgube podatkov zaradi rednega umerjanja/ percentage of valid hourly data not including losses due to regular calibrations povprečna mesečna reven / average monthly pollution level maksimalna raven / maximal pollution level število primerov s prekoračeno mejno vrednostjo / number of limit value exceedances število primerov s prekoračeno alarmno vrednostjo / number of alert threshold exceedances število primerov s prekoračeno opozorilno vrednostjo / number of information threshold exceedances število primerov s prekoračeno ciljno vrednostjo / number of target value exceedances vsota [µg/m3.ure] razlik med urnimi vrednostmi, ki presegajo 80 µg/m3 in vrednostjo 80 µg/m3 in so izmerjene med 8.00 in 20.00 po srednjeevropskem zimskem času. Po Uredbi o kakovosti zunanjega zraka (Ur.l.RS 9/2011) se vsota računa od 5. do 7. meseca. Mejna vrednost za varstvo rastlin je 18.000 µg/m3.h. področje: U–mestno, S–primestno, B–ozadje, T–prometno, R–podeželsko, I–industrijsko / area: U–urban, S– suburban, B–background, T–traffic, R–rural, I–industrial premalo veljavnih meritev; informativni podatek / less than required data; for information only 73 Agencija Republike Slovenije za okolje Mejne, alarmne in ciljne vrednosti v µg/m3: Limit values, alert thresholds, and target values of pollution levels in µg/m3: Onesnaževalo SO2 NO2 NOx 1 ura / 1 hour 350 (MV) 1 200 (MV)2 3 ure / 3 hours 8 ur / 8 hours 500 (AV) 400 (AV) Dan / 24 hours Leto / Year 125 (MV) 3 20 (MV) 40 (MV) 30 (MV) 10 (MV) (mg/m3) CO 5 (MV) Benzen O3 180(OV), 240(AV), AOT40 120 (CV) 40 (CV) 50 (MV)4 Delci PM10 Delci PM2,5 1 2 5 5 40 (MV) 20 (MV) – vrednost je lahko presežena 24-krat v enem letu 3 – vrednost je lahko presežena 3-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 18-krat v enem letu 4 – vrednost je lahko presežena 35-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 25-krat v enem letu Krepki rdeči tisk v tabelah označuje preseganje števila dovoljenih prekoračitev mejne vrednosti v koledarskem letu. Bold red print in the following tables indicates the exceeded number of the annually allowed exceedences of limit value. SUMMARY Relatively low air pollution continued in September. Concentrations of SO2 were below the limit values at all places except one exceedence of the hourly limit value at the Zavodnje, which is temporarily influenced by the emission of the Šoštanj Power Plant. The limit daily concentration of PM10 was not exceeded anywhere. The mean level of PM 2,5 were low at all monitoring sites. Ozone concentrations in August exceeded only the target 8-hour value at all stations, while there were no more exceedences of the 1-hour information threshold. NO2, NOx, CO and benzene concentrations were below the limit values at all stations. The station with far highest benzene was as usually that of Ljubljana Center traffic spot. 74 POTRESI EARTHQUAKES POTRESI V SLOVENIJI V SEPTEMBRU 2021 Earthquakes in Slovenia in September 2021 Tamara Jesenko eizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so septembra 2021 zapisali 197 lokalnih potresov. Za lokalne potrese štejemo tiste, ki so nastali v Sloveniji ali v njeni bližnji okolici. Za določitev žarišča potresa potrebujemo podatke najmanj treh opazovalnic. V preglednici smo podali preliminarne opredelitve osnovnih parametrov za 45 potresov, ki smo jim lahko določili žarišče in lokalno magnitudo večjo ali enako 1,0, ter za enega šibkejšega, ki so ga prebivalci Slovenije čutili. Parametri so preliminarni, ker pri izračunu niso upoštevani vsi podatki opazovalnic iz sosednjih držav. S Čas UTC je univerzalni svetovni čas, ki ga uporabljamo v seizmologiji. Od našega lokalnega, srednjeevropskega poletnega časa se razlikuje za dve uri; da bi dobili naš čas, mu je treba prišteti dve uri. ML je lokalna magnituda potresa, ki jo izračunamo iz amplitude valovanja na vertikalni komponenti seizmografa. Za vrednotenje intenzitet, to je učinkov potresa na ljudi, predmete, zgradbe in naravo v nekem kraju, uporabljamo evropsko potresno lestvico ali z okrajšavo EMS-98. Na sliki 1 so narisani vsi dogodki z žarišči v Sloveniji in okolici, ki jih je septembra 2021 zabeležila državna mreža potresnih opazovalnic in jim je bilo možno izračunati lokacijo žarišča. Slika 1. Potresi v Sloveniji in bližnji okolici, september 2021 Figure 1. Earthquakes in Slovenia and its neighbourhood, September 2021 75 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Potresi v Sloveniji in bližnji okolici, september 2021 Table 1. Earthquakes in Slovenia and its neighbourhood, September 2021 Leto Mesec Dan Žariščni čas Zemljepisna Zemljepisna Globina Intenziteta Magnituda Območje (UTC) širina dolžina ura minuta N E km EMS-98 MLV Zagreb, Hrvaška 2021 9 1 5 3 45,89 15,99 7 1,7 2021 9 3 6 1 45,52 14,48 15 1,1 2021 9 3 7 42 45,52 14,48 14 1,1 2021 9 3 11 31 45,51 14,48 15 1,4 2021 9 3 12 7 45,50 14,48 14 1,3 2021 9 3 12 22 45,50 14,48 14 1,3 2021 9 3 13 33 45,51 14,48 16 1,6 2021 9 3 14 23 45,52 14,48 15 1,5 2021 9 3 18 42 45,51 14,48 15 1,3 2021 9 4 9 42 45,51 14,48 17 1,5 2021 9 6 23 8 46,04 13,94 16 2021 9 7 7 30 45,41 15,07 21 2021 9 9 3 24 46,08 15,17 9 III−IV 1,0 2021 9 9 3 25 46,08 15,17 8 III 0,9 2021 9 9 9 38 45,51 14,33 10 1,4 Fabci 2021 9 10 11 43 45,39 15,46 14 1,1 Donje Bukovlje, Hrvaška 2021 9 10 18 19 46,48 14,36 12 1,2 Zell-Mitterwinkel (SeleSrednji Kot), Avstrija 2021 9 15 9 23 45,29 15,61 22 1,1 Gornji Budački, Hrvaška 2021 9 17 4 32 45,88 16,06 5 1,0 Zagreb, Hrvaška 2021 9 17 14 11 46,69 15,16 5 1,4 Aibl, Avstrija 2021 9 17 14 12 46,69 15,15 5 1,0 Aibl, Avstrija 2021 9 18 9 17 45,49 14,36 10 1,4 Fabci 2021 9 19 9 10 45,52 15,23 5 1,2 Pribinci 2021 9 19 13 4 45,60 15,32 6 1,5 Brihovo, Hrvaška 2021 9 19 13 37 45,58 15,97 1 2,2 Jerebić, Hrvaška 2021 9 21 3 45 45,46 14,37 10 III* 1,4 Klana, Hrvaška 2021 9 21 10 33 45,49 14,35 10 II 1,8 Fabci 2021 9 21 15 21 45,49 14,35 11 1,1 Fabci 2021 9 21 16 38 45,49 14,35 10 1,4 Fabci 2021 9 21 23 32 45,51 14,80 13 1,6 Srobotnik ob Kolpi 2021 9 22 1 51 45,49 14,35 12 1,1 Fabci 2021 9 22 4 27 45,48 14,35 10 1,0 Sušak 2021 9 21 23 32 45,51 14,80 13 1,6 Srobotnik ob Kolpi 2021 9 22 5 27 45,49 14,35 10 1,3 Fabci 76 III III−IV Gomance, meja Slovenija Hrvaška Gomance, meja Slovenija Hrvaška Gomance, meja Slovenija Hrvaška Gomance, meja Slovenija Hrvaška Gomance, meja Slovenija Hrvaška Gomance, meja Slovenija Hrvaška Gomance, meja Slovenija Hrvaška Gomance, meja Slovenija Hrvaška Gomance, meja Slovenija Hrvaška 1,4 Gorenja Kanomlja 1,9 Presika, Hrvaška Obrežje pri Zidanem Mostu Obrežje pri Zidanem Mostu Agencija Republike Slovenije za okolje Leto Mesec Dan Žariščni čas Zemljepisna Zemljepisna Globina Intenziteta Magnituda Območje (UTC) širina dolžina ura minuta N E km EMS-98 MLV 2021 9 22 5 28 45,50 14,35 9 2021 9 22 6 34 45,49 14,35 11 2021 9 22 6 43 45,49 14,35 2021 9 22 18 21 45,49 2021 9 22 18 25 2021 9 23 5 2021 9 23 2021 9 2021 1,2 Fabci 1,6 Fabci 9 1,0 Fabci 14,35 10 1,2 Fabci 45,50 14,35 9 III−IV 1,7 Fabci 23 45,81 15,01 9 IV 1,9 Sela pri Ajdovcu 11 0 45,50 14,34 10 III 1,5 Fabci 24 13 28 45,50 14,35 8 1,0 Fabci 9 24 22 2 46,30 14,22 12 1,3 Lipnica 2021 9 25 8 26 45,54 14,32 11 1,5 Jablanica 2021 9 26 21 19 45,62 16,08 18 1,5 Podvornica, Hrvaška 2021 9 27 23 53 46,72 15,25 4 1,2 Wies, Avstrija 2021 9 30 8 23 45,70 15,62 7 1,0 Malunje, Hrvaška III−IV III Opomba: Intenzitete potresov, katerih učinki niso dosegli stopnje V po evropski potresni lestvici (EMS-98), so pridobljene s samodejnim algoritmom. *: največja intenziteta v Sloveniji Septembra 2021 so prebivalci Slovenije čutili 11 potresov z žariščem v Sloveniji oz. njeni bližnji okolici ter dva bolj oddaljena. Najmočnejši, z žariščem v Sloveniji, se je zgodil 23. septembra ob 5.23 po UTC (7.23 po lokalnem času) v bližini Dolenjskih Toplic. Lokalna magnituda potresa je bila 1,9, največja preliminarno ocenjena intenziteta pa IV EMS-98. Zanj smo na ARSO prejeli 70 izpolnjenih vprašalnikov, v katerih so opazovalci omenjali lahno nihanje tal in kratkotrajno bobnenje. Posamezni prebivalci Slovenije so čutili tudi dva potresa z žariščem pri Pušji vasi (Venzone), v italijanski deželi Furlaniji – Julijski krajini. Prvi se je zgodil 6. 9. ob 9.18 po UTC (11.18 po lokalnem času) z magnitudo 3,3 (vir: INGV – Instituto Nazionale di Geofisica e Vulcanologia). V Sloveniji je dosegel intenziteto III−IV EMS-98. Drugi je stresel to območje 23. 9. ob 5.46 po UTC (7.46 po lokalnem času) z magnitudo 2,9 (vir: INGV). V Sloveniji je dosegel intenziteto III EMS-98. 77 SVETOVNI POTRESI V SEPTEMBRU 2021 World earthquakes in September 2021 Tamara Jesenko Preglednica 1. Najmočnejši svetovni potresi, september 2021 Table 1. The world strongest earthquakes, September 2021 Datum Čas (UTC) ura.min Koordinati Magnituda Globina Št. žrtev Območje širina ( ) dolžina ( ) Mw (km) 20 13 Acapulco, Mehika 3 Luzhou, Sečuan, Kitajska 8. 9. 1.47 16,97 N 99,74 W 7,0 15. 9. 20.33 29,19 N 105,37 E 5,4 8 22. 9. 9.57 12,14 N 87,87 W 6,5 21 27. 9. 6.17 35,25 N 25,26 E 6,0 9 pod morskim dnom, blizu Z obale Nikaragve 1 Episkopi, Kreta, Grčija Vir: USGS – U. S. Geological Survey V preglednici so podatki o najmočnejših potresih v septembru 2021. Našteti so le tisti, ki so dosegli ali presegli navorno magnitudo 6,5 (5,5 za evropsko-sredozemsko območje), in tisti, ki so povzročili večjo gmotno škodo ali zahtevali človeška življenja (Mw – navorna magnituda). E (East) = Vzhod; N (North) = Sever; S (South) = Jug; W (West) = Zahod Slika 1. Najmočnejši svetovni potresi, september 2021 Figure 1. The world strongest earthquakes, September 2021 78 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM MEASUREMENTS OF POLLEN CONCENTRATION Andreja Kofol Seliger1, Tanja Cegnar V letu 2021 meritve cvetnega prahu potekajo v Izoli, Ljubljani, Mariboru in Lendavi. Na slednjem merilnem mestu manjkajo podatki od 27. do 30. septembra 2021. Kljub nepopolnim podatkom smo največ zrn, 6.325, našteli v Lendavi, v Mariboru 2.098 zrn, v Izoli 1.850 zrn, in 1.343 zrn v Ljubljani. Zabeležili smo cvetni prah 23 skupin rastlin. Prevladovala so zrna koprivovk in ambrozije, delež koprivovk se je gibal od 15 % do 30 % vsega zabeleženega cvetnega prahu, ambrozije od 56 % do 77 %. Med pogostejšimi vrstami je bil še cvetni prah trav, konopljevk, amarantovk in metlikovk ter trpotca. Obremenjenost s cvetnim prahom ambrozije je bila v letošnjem septembru visoka in je presegla povprečje obdobja 2016−2020 tako v višini mesečnega seštevka kot tudi v številu dni s povprečno dnevno obremenitvijo enako oziroma višjo od 20 zrn na m3 zraka, ki pri večini polinotikov preobčutljivih na alergene ambrozije izzove simptome alergijske bolezni. V Mariboru smo našteli 13 tako obremenjenih dni, v Ljubljani 10 in v Izoli 8. Mesečni seštevek je bil v Izoli 3,7- krat večji od obdobnega povprečja, v Mariboru 3-krat in v Ljubljani 2,7-krat. Po višini obremenitve z ambrozijo je izstopalo merilno mesto v Lendavi, kjer merjenja potekajo od leta 2017. Mesečni seštevek je bil 1,5-krat večji od povprečja obdobja 2017−2020. Bilo je 17 dni z obremenitvijo vsaj 20 zrni na m3 zraka, kar je za 4 dni manj kot znaša povprečje. 800 700 Izola Število zrn/m³ 600 Lendava Ljubljana Maribor 500 400 300 200 100 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 Slika 1. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu, september 2021 Figure 1. Average daily concentration of airborne pollen, September 2021 Prvih štirinajst dni septembra je bilo toplih in sončnih brez padavin. 15. septembra se je postopoma pooblačilo, še je bilo toplo in suho vreme, popoldne je zapihal jugozahodni veter. Potekala je druga polovica sezone cvetnega prahu ambrozije, obremenitev je dosegla drugi vrh sezone med 6. in 10. septembrom. Po 10. septembru se je začelo zniževanje obremenitve, ki je povezano z zmanjševanjem vira cvetnega prahu v cvetovih in količino na novo odprtih cvetov. Poleg ambrozije so bile v zraku koprivovke, predvsem zrna koprive in v Primorju tudi krišine. Največ kopriv je bilo v Lendavi, najvišje obremenitve smo zabeležili v prvi tretjini meseca. Cvetnega prahu trav, konopljevk, amarantovk in metlikovk, trpotca ter pelina je bilo v zraku premalo, da bi povzročal zdravstvene težave preobčutljivim na te vrste cvetnega prahu. Večinoma oblačno je bilo 16. septembra, začele so se pojavljati krajevne plohe in nevihte, ki so se v noči na 17. september razširile na vso Slovenijo. Oblačno in deževno je bilo 17. septembra. 1 Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano 79 Agencija Republike Slovenije za okolje 18. septembra je bilo ponovno nekaj sončnega vremena, čeprav je prevladovalo oblačno vreme. Po tej ohladitvi in dežju je obremenjenost zraka s cvetnim prahom ostala nizka vse do konca meseca. Sezona alergenega cvetnega prahu se je iztekla, jesensko cvetenje bršljana in ceder se bo podaljšalo v oktober. 40 Izola Lendava Ljubljana Maribor Število zrn/m³ 30 Trave 20 10 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 Slika 2. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu trav, september 2021 Figure 2. Average daily concentration of Grass family (Poaceae) pollen, September 2021 Preglednica 1. Najpomembnejše vrste cvetnega prahu v zraku v % v Izoli, Ljubljani, Mariboru in Lendavi, september 2021 Table 1. Components of airborne pollen in the air in Izola, Lendava, Ljubljana, and Maribor, September 2021 ambrozija pelin metlikovke amarantovke košarnice trpotec trave koprivovke 56,7 76,7 55,6 61,7 0,6 0,3 1,1 1,7 2,6 1,2 2,7 2,2 0,5 0,5 1,1 0,4 0,8 0,9 2,3 2,2 5,8 3,1 5,5 6,4 29,7 15,2 26,9 20,1 Izola Ljubljana Maribor L e n d a va Preglednica 2. Septembrski mesečni seštevek cvetnega prahu ambrozije v Izoli, Ljubljani, Mariboru in Lendavi Table 2. Monthly pollen integral of Ragweed pollen in September in Izola, Ljubljana, Maribor and Lendava Leto Izola Ljubljana Maribor L e n d a va 2015 2016 215 362 624 — 529 384 487 — 2017 2018 49 85 349 3.382 2019 169 250 412 3.410 323 304 396 2.591 2020 436 296 388 3.281 2021 1.048 746 1.294 4.849 700 Izola Lendava Ljubljana Maribor 600 Ambrozija Število zrn/m³ 500 400 300 200 100 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 Slika 3. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu ambrozije, september 2021 Figure 3. Average daily concentration of Ragweed (Ambrosia) pollen, September 2021 80 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 3. Septembrsko število dni z vsaj 20 zrni cvetnega prahu ambrozije/m 3 v Izoli, Ljubljani, Mariboru in Lendavi Table 3. Number of days with at least 20 grains of Ragweed/m 3 in September in Izola, Ljubljana, Maribor and Lendava Leto Izola Ljubljana Maribor L e n d a va 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 4 3 8 — 8 8 9 — 0 0 5 17 1 3 7 24 4 5 4 19 7 5 6 24 8 10 13 17 Slika 150 Izola Število zrn/m³ 120 Lendava Ljubljana Maribor Koprivovke 90 60 30 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 Slika 4. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu koprivovk, september 2021 Figure 4. Average daily concentration of Nettle family (Urticaceae) pollen, September 2021 S septembrom zaključujemo redni mesečni pregled obremenjenosti zraka s cvetnim prahom. V preostalih mesecih leta je v zraku premalo cvetnega prahu, da bi vplival na zdravje. Le v panonskem svetu je v prvi polovici oktobra lahko v zraku manjša količina cvetnega prahu ambrozije. Slika 5. Cedra; levo cvetni prah, v sredini storža, desno drevo (foto: Andreja Kofol Seliger) Figure 5. Cedar; from left to right: pollen, cones, tree (Photo: Andreja Kofol Seliger) SUMMARY The pollen measurement in September 2021 was performed in Izola, Ljubljana, Lendava, and Maribor. 81 FOTOGRAFIJA MESECA PHOTO OF THE MONTH Aljoša Beloševič Mali skovik; Olševa, 29. september 2021