St. 93
(Ml MRrit (N b isti)
¥ Trstu, v tekrtak 17. april« 1924.
Posamezna Številka 20 cent.
Letnik XLIX
Izhaja, IzvrcraH pondeij AriScega 8t 30, L pisma s« na sprejemajo
Anton Oerbec. —
za mesec L 7.—, 8 mca^ r.ozemstvo mesečno 5 Ur več.
*jutr»j. Uiedntttvot tiUet n. TnaOF noj se poSBJaJo ur -Jftvo. Nefraaklraaa se ne vračajo. Izdajata • , avoril aredntt
s kar na F ost. Tisk tiskr .e edinost Naročat nt y pol leta L 32.— in celo leto L 60.^ efon uredništva In uprave fit 11-57.
EDINOST
Posamezne Številke v Trstu In okolici po 20 cent — Oglasi se računajo v Stfofcosti ene kolone (72 mm.) —- Oglasi trgovcev In obrtnikov mm po 40 cent osmrtnice« zahvale, poslanice In vabila po L 1.—, ogtasl denarnih zavodov mm po L 2 — Mali oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L 2. — Oglati, naročnina in reklamacije se pošiljajo Izključno uprav Edinost!, v Trstu, ulica sv. Frančiška Asiškega ttev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57.
hi r
«11 Piccolo* prinaša poročilo iz Rima, v katerem pripoveduje o trdnem sklepu ministrskega predsednika Mussolinija za naj-cc.iočnejse postopanje v svrho, da se povrnejo v državo normalne razmere, da preneha vsako nasilstvo ter da neogibna Nadene kazen vsakogar, ki bi zagrešil kako nasilstvo. V dosego tega namena pa :. — dostavlja tržaški list — tudi potrebno, da cizvesina glasila prenehajo s „propaganda sovraštva", ki napravi ja krajevne razmer« še težavnejše in abnormalnejše». — Poročilo v «Piccolu» pripoveduje na-dalje, da so bila izdana podrejenim obla-stvom najstrožja navodila, naj hitro in sproti nastopajo proti vsaki obliki nasilstev, pa naj prihajajo od kateresibodi strani in naj bo katerakoli stranka, ki jih je zagrešila. Vlada hoče — pravi dalje —-da se z vso strogostjo in na vseh poljih vzpostavi spoštovanje pred zakoni. Prefekture in oblastva javne varnosti morajo budno in nepristransko skrbeti, da se bodo zakoni uveljavljali! Mussolini da pripravlja za dan 21. aprila poslanico na narod, kjer objavi te svoje temeljne kriterije, ki jih hoče postaviti kot podlago svoje politike za državno in narodno vzpostavo. Slednjič poroča tržaški list, da je tudi fašistovska stranka dobila navodila v tej smerL Vodstvo stranke da je poslalo v posamezne 1 -jje posebne zaupnike s polnimi poobla-£ i, da bo sproti obveščeno o položaju v raznih pokrajinah.
Gospod Mussolini se pripravlja za dobro in potrebno delo. Pokazati hoče. da je država, ki jo on vodi, res sodobna, redna in pravna: dom zakonitosti, enake pravice in politične svobode! Radi svojega političnega mišljenja ali radi svoje strankarske, oziroma narodne pripadnosti naj mkdo ne trpi škode ne na svoji osebi, ne na svojem imetju!
Mi bi to namero g. Mussolinija pozdravljali prav otd srca, če bi nam ne kalil zadoščenja spomin, ki nam pravi, da ni to prvikrat, ko čujemo o takih ukrepih in ukazih, in če bi nam spomin ne pravil nadalje, da so doslej taki ukazi navadno ostavljali isto vreme, ki so ga našli Ta je: liasUstva so se nadaljevala, ne da bi bili ugotovljeni krivci poklicani na odgovor!
Pa še nekaj nam pravi spomin na dogodke, ki smoi jih preživljali v naši pokrajini od zasedbe sem. Pravi nam, da so tu in tam in premnogokrat tudi potem, ko so dobili slične ukaze, kakor jih je sedaj izdal g. Mussolini, podrejeni državni organi b.ezbrižnoi gledali, kako se vršijo nasiistva in kršijo zakoni. Ni torej dovolj, da ima g. Mussolini pošteno voljo za vzpostavo normalnih razmer, za preprečitev vsakega nasiistva, za spoštovanje zakonov in poli-
tično in osebno svobodo, in slednjič za zaščito imetja državljanov, marveč mora biti taka poštena volja tudi pri podrejenih organih. Tudi na to stran bo moral razviti g. Mussolini vso svojo energijo, da se bo točno izvajalo, kar je naložil on. Ni krivec samo tisti, ki ne spoštuje zakonov, marveč je sokrivec tudi tisti, ki ne prepreča kršenja zakonov, čeprav bi moral to po svoji službeni dolžnosti: kot organ višje oblasti, ki hoče — kakor se nam zatrjuje zopet sedaj — da se vzpostavijo v deželi normalno stanje, sopštovanje zakonov in zaščita vsakega državljana pred kršenjem zakonov na njegovo moralno ali materijalno škodo. Da nismo v naših pokrajinah živeli doslej v takih normalnih in zakonitih razmerah, da naše ljudstva ni bilo deležno take zaščite od strani podrejenih organov, o tem pričajo tudi razni grdi dogodki povodom sedanjih volitev! In to kljub slovesnemu zatrdilu od strani g. Mussolinija, da je volilna svoboda zagotovljena.
Ali se moremo res nadejati, da ba odslej drugače?! Naša iskrena želja je to. In želeti mora vsak trezen, razsoden in miroljuben človek; vsakdo, ki res hoče, da pride do mirnega sožitja in pomirjenja duhov. Če g. Mussolini to pot uveljavi svojo voljo — o kateri nočemo dvomiti — potem mu bomo priznavali, da je storil veliko delo v skladu z načelom pravičnosti in svobodoljubja in s tean za sloves Italije kot ustavne, redne in pravne države. Nekam čudno se nam zdi naglaisanje, da bi morali tudi «izvestni listi» prenehati s «propagando sovraštva*. Kateri listi so mišljeni tu? V čem naj bi bila ta njihova propaganda? Če je to očitanje naperjeno proti našim listom zato, ker poročajo o nasilsivih in nezakonitostih, potem bi morali tako očitanje zavrniti najodločneje. Na$i Usti vršijo s tem le svojo« dolžnost tudi v prilog volji g. Mussolinija, da ne bodi ni kakih na&ilstev! Kako naj zdravnik zdravi bolezen, če mu ni nič znano o njej? Kako naj g. Mussolini napravi konec na-silstvom, če pa ne ve, kje se dogajajo, ali če se sploh dogajajo? Potaje vanje in prikrivanje nasilstev pomeni dejanski, dajati potuha onim, ki zagrešajo nasiistva. Razkrivanje in obsojanje nasilstev je torej dobro, koristno in zdravilno delo. Propa-2&ndr» sovraštva tirajo tista glasila« ki branijo in opravičujejo, ali vsaj olepšujejo nasiistva in pri tem še obtožujejo in napa** — žrtve nasiistva! Le na to stran je gori navedeno očitanje opravičeno v polni meri. Zato ponavljamo: spoznavaj bolezen, če hočeš zdraviti! V tem zmislu smo mi le sotrudmki ministrskega predsednika za dosego namena, ki ga hoče doseči: da se namreč povrneta v deželo normalno stanje in spoštovanje zakonov!
Pret! sMism uoliKsga swta
Vprašanje nasilij - Papež daroval pol
riiijona za opustošene katoliške ustanove
RIM, 16. Nasilja in pustošenja, ki so jih poaovno povzročili fašisti, so po volitvah zavzela tak obseg, da so se voditelji fašizma pričeli bati za ugled fašizma v državi sami in inozemstvu Posebno veliko škodo o radi teh nasilstev trpele socialistične i i pa popolarske ustanove, t. j. zadruge in i izni socijali stični kakor tudi popolarski t rožka v Lombardiji. Umevno je, da so opozicijonaltfi listi pričeli hudo napadati 1 iado, ker ni zabranila tega pustošenja. Gotovo pa so biH voditeljem fašizma najbolj neprijetni protesti s katoliške strani; 'r liti znano je, da je več kandidatov državne liste katoličanov, t. j. popolarov disidentov, ki bi lahko zapustili svoje dosedanje, fašizmu prijazno stališče. Še bolj neprijetno pa je fašiste zadela brzojavka, ki jo je poslal kardinal Gasparri predsedniku katoliškega udruženja «Azio-ne catt.Jica». S to brzojavko se Vatikan pridružuje protestu odbora tega udruženja proti nasiljem fašistov.
Veliko vznemirjenje pa je vzbudila v fa-šistovskih krogih vest, da je papež daroval udruženju stAzione cattolica» 500.000 ';r za poravnavo škode, ki so jo prizadeli išisti katoliškim ustanovam, V pismu na predsednika tega udruženja pravi kard. Gasparri, da noče Vatikan s tem darom niti zdaleč zmanjšati dolžnosti onega, Id iora poravnati škodo. Posebno hud na papeža radi tega daru je «Popolo d'Italia», aterega ravnatelj je Mussolinijev brat. Omenjeni list pravi, da bi papež oni znesek lahko porabil v bolj hvalevredne na-mene; saj je vendar toliko Kristusovih bratov tako potrebnih pomoči. Nadalje pravi list, da je papež daroval oni znesek, da pokrije nekatere pasivne postavke zadrug, ki niso oporišča vere. Ako gre cerkev po tej poti naprej, bo morala pričeti zalagati vse katoliške banke.
Tako piše list, ki je precej blizu Musso-iinijevih krogov. Jasno je torej, da ni papežev čin ravno ljub fasistovskim voditeljem. Papež je s tem, da je daroval tako ogromno vsoto, pač potrdil, da je škoda, ki so jo povzročili fašisti.
Ako bi se ti pojavi nediscipline v fašizmu še ponavljali bi fašistovska stranka prišla kmalu ob ves ugledL Radi tega se je podalo danes vodstvo fašistovske stranke k Mussoliniju ter obrazložilo potrebo, da se čimprej sestane velik fašistovski svet,
ki naj ukrene vse potrebno, da se povrne disciplina v stranko.
Papana$tas!Gu o položaju
ATENE, 16, Ministrski predsednik Pa-panastasiou je podal časnikarjem nekatere izjave o sedanjem položaju na Grškem. Rekel je, da se je na podlagi razgovorov z načelniki opozicije in čitanja opozicijo-ralnih listov prepričal, da bo glas naroda spoštovan. Boj za obliko vladavine bo ponehal in v deželo se bo vrnilo normalno politično življenje. Papanastasiou je dostavil, da bo povabil načelnike opozicije k sebi na razgovor in na sodelovanje pri sestavi nove demokratske ustave; na ta način bo izginilo zadnje nezaupanje, nakar bo prišlo do popolne sprave.
Po sprejetju spomenice Izvedencev
Reparacljska komisija za sklicanje medzavezniške konference?
PARIZ, 16. Podaljšanje dogovorov s po-rurskimi industrijalci in odgovor nemške vlade, ki je s svoje strani izjavila, da je pripravljena sprejeti poročilo izvedencev kot podlago za nadaljnja pogajanja za rešitev reparacijskega vprašanja, sta naredila v tukajšnjih krogih najboljši vtis. Po «Tempsu» bo stališče Marxove vlade, katero so odobrile vse nemške zvezne države, ugodno uplivalo na bližnje volitve.
Reparacijska komisija bo dostavila odgovor nemške vlade zaveznikom, ki bodo potem sklepali o zaključkih izvedencev. Za razjasnitev novega položaja ba pa sklicana medzavezniška konferenca, na katero bo poslala svoje zastopnike tudi Nemčija, Na tej konferenci bo Nemčija najbrže vztrajala pri teh dveh točkah: Znižanje stroškov za zasedbene čete in izpraznitev Porurja.
PARIZ, 16. Nemška komisija za vojna bremena je nocoj uradno sporočila repa-racijski komisiji, da ji bo najbrže jutri zjutraj izročila pismeni odgovor nemške vlade glede predlogov izvedencev. Za enkrat ni še gotovo, ako bo reparacijska komisija zaslišala nemške delegate. Možno je, da bo jutri imela komisija seja ter vzela na znanje nemški odgovor.
Vode padajo
BEOGRAD, 16. (Izv.) Vode so pričele padati. Ako ne bo novih nalivov, je nevarnost odstranjena. Vlada zbira podatke« da bo določila podporo za poškodovane kraje.
Ob. LozzatU o iMM izvedencev
za rešitev reparacijskega vprašanja
PARIZ, 16. Posebni dopisnik «Tempsa* Galtier se je tekom svojega bivanja v Rimu o priliki volitev zanimal za »tališče Italije napram mednarodnim vprašanjem in se je radi tega obrnil na on. Luzzattija, nestorja italijanskih politikov.
«Ako hočemo dati Nemčiji priliko, da bo lahko izpolnila svoje nove obveze in da se bo tako obvarovala pred belim boljševizmom ali rdečim — je rekel on. Luzzatti —, moramo ukreniti vse potrebno, da bo prišlo njeno prebivalstvo do duševnega miru in do prepričanja svoje politične suverenosti. Kar se pa tiče sporazuma med zmagovalci, ga smatram za nemogočega, dokler se ne bc ^a Zedinjene države in Anglija odpovedale svojim terjatvam napram Franciji, Italiji in Belgiji. Anglež Robert Tharnburn je te dni predlagal uporabo takozvane «lex rhodia», ki je tisoč let pred Kristusom urejevala pomorske zgube. Ta zakon je določal, da morajo, ako se je na visokem morju v slučaju viharja del blaga vrgel čez krov ter se tako rešil ostali tovor, plačati zgubo sorazmerno tisti, ki so si za to žrtev ohranili svoje imetje. Zedinjene države in Anglija so si
ohranile svoje ozemlje nedotaknjeno; njihove žrtve so manjše od onih ostalih zaveznikov. Njihove ladje so rešile svoje tovore: morajo tedaj plačati za ladje, ki so se potopile.
«Italija bo sprejela s svoje strani znižanje nemške odškodnine, ako se bodo Zedinjene države in Anglija odpovedale svojim terjatvam in bo ta skupna žrtev zamo-gla zagotoviti resnično in trdno pomirjenje. Sicer je Italija že doprinesla med zavezniki največjo žrtev, ako primerjamo državno premoženje Italije z onim Francije in Belgije ter njene velike zgube z neznatno odškodnino.»
Nemški nacijonalci proti poročilu izvedencev
BERLIN, 16. Vsenemška desnica se je takoj v začetku Izjavila potom svojil listov proti sprejetju predlogov izvedencev s strani Nemčije. Sedaj so nemški nacijonalci uradno obvestili kanclerja, da ne morejo priznati sedanji vladi polnomoč za prevzetje kakoršnesibodi obveze z ozirom na bodočo ureditev reparacijskega vprašanja. «V parlamentarni državi — pripominja „Lokal Anzeiger" — ne more vlada, ki nima večine v zbornici in ki je baš radi tega morala razpustiti zbornico, vezati države za bodočnost.*
svetovanju za nI
Jcvanovif, Jurišić In Spaho na dvoru — Rešitev krize prihodnji teden
BEOGRAD, 16. (Izv.) Politični položaj je še vedno nejasen. Pogajanja se nadaljujejo. Danes je sprejel kralj Aleksander najprej predsednika narodne skupščine Jovanoiviča, pozneje pa predsednika radikalnega kluba Jurišića, Po tej avdijenci se je Jurišić posvetoval s Pašičem. Kasneje je bil pozvan na dvor predsednik muslimanskega kluba Spaho, ki je obstojal na tem, da se poveri opozicijonalnemu bloku mandat za sestavo široke koalicijske, kot poslovne vlade. S tem so končana posve-totvanja krone pred velikonočnimi prazniki, Kralj odide jutri v Topolo. Po povratku iz Topole bo sprejel kralj v pondeljek popoldne v avdijenci predsednika zemljo-radniškega kluba Lazića in predsednika samostojnega demokratskega kluba dr. Lu-kinićaT ker sta že odpotovala danes iz Beograda in se nista mogla odzvati povabilu, na: prideta popolne na dvor. Računajoč, da se bo kralj posvetoval še do prihodnjega četrtka in da sprejme g. Preda vca v imenu radičevcev, bo odločitev padla še pred 3. maja, ko se spet sestane narodna skupščina.
BEOGRAD, 16. (Izv.) Kralj je sprejel popoldne v daljši avdijenci voditelja muslimanov dr. Spaho.
BEOGRAD, 16. (Izv.) V vladnih krogih pričakujejo, da bo začetkom prihodnjega tedna rešena vladna kriza ugodno za vlado in da pride potem najbrže do volitev. Volilne priprave je opažati tudi pri opoziciji.
BEOGRAD, 16. (Izv.) Včeraj je kralj sprejel predsednika Narodne Obrane vojvodo Stepanoviča. Danes je bilo končano delo glavnega odbora Narodne Obrane. Organizacija dobro napreduje, ker je našla
povsod veliko razumevanje, posebno na Hrvatskem in v Sloveniji.
Proglas samostojnih demokratov BEOGRAD, 16. Organ samostojnih demokratov «Reč» je včeraj objavil proglas samostojnih demokratov, ki ja podpisan od vseh samostojnih demokratskih poslancev, tudi od posl. prof. Reisnerja. Proglas so dalje podpisali ugledni voditelji samostojne demokratske stranke, tako rektor beogradske univerze dr. Gavrilović, univ. prof. Belič, dr. Žerjav in dr. Pale ček. Proglas navaja najprej zgodovinski pre-
fled dogodkov, ki so vplivali na razkol v emokratski stranki ter nato utemeljuje izstop Pribičevičeve skupine. Proglas obtožuje Davidovića, da je njegova skupina stavila stara obračunavanja z radikali nad strankin program. Davidovič je s svojim postopanjem naravnost prisilil samostojne demokrate, da so ustanovili lasten klub, ostanejo pa Še vedno zvesti programu in zgodovinski misiji demokratske stranke. Proglas je proti vsaki hegemoniji in je za ravnopravnost vseh treh ujedinjenih plemen enega naroda.
Kronanje kralja Aleksandra BEOGRAD, 16. Kronanje kralja Aleksandra I. in kraljice Marije ima biti še to leto, najbrže ob proslavi tisočletnice obstoja hrvatskega kraljestva. Univ. prof. dr. Čorović, direktor muzeja Miljutin Vasić in dr. Petkovič so odpotovali v Žico, da tam pripravijo vse potrebno za kronanje. Kronanje se izvrši po starem srbskem obredu, kombiniranim s starim hrvatskim obredom, po katerem so bili kronani hrvatski kralji.
Hcpetost med Združenimi mmm\ in JaponsKo
Senat sprejel zakon proti priseljevanju Japoncev
PARIZ, 16. Kakor znano, je pred par dnevi japonski poslanik v Washingtonu izročil ameriški vladi spomenico, v kateri opozarja na neugodne posledice za ame-riško-japonske odnošaje, ki bi nastali, ako bi ameriški senat sprejel določbo v zakonskem načrtu, ki skoro docela zabranjuje priseljevanje Japoncev v Združene države. Ameriški senat je videl za to spomenico prave grožnje japonske vlade. Večina senatorjev je odločno protestirala proti sličnemu postopanju japonske vlade. In danes prihaja iz Wasbingtona vest, da je senat odobril ono določbo in s tem skoro popolnoma onemogočil Japoncem priseljevanje v Združene države.
Ta vest bo japonsko vlado gotovo pre-
senetila; kajti — kakor poročajo iz Tokija — je včeraj japonski zunanji minister izjavil ameriškim časnikarjem, da trdno upa, da ne bo ameriški senat odobril določbe glede priseljevanja Japoncev. Ravno tako poživljajo vsi japonski listi ameriški narod, naj upw>števa težek položaj Japoncev, ki bi ga ustvarila morebitna prepoved priseljevanja v Ameriko.
Več ameriških listov je mnenja, da bo predsednik republike Coolidge posegel vmes in dal svoj «veto»; vendar pa je to zelo maks verjetno. Agencija «Central News» poroča iz \Vashingtona, da bo vprašanje priseljevanja povzročilo pravi diplomatski spor med Združenimi državami in Japonsko,
An$le£ko vlado In opozicija
pristali brezpogojno n« predloge izvedencev
LONDON, 16. MacDonald je sinoči naznanil, da je angleška vlada sklenila sprejeti načrt izvedencev, ako ga bodo sprejele druge prizadete države. Ministrski predsednik je izrazil svoje zadoščenje nad dejstvom, da so se izvedenci Amerike, Belgije, Italije, Francije in Anglije zedi-nili v vseh točkah svojih poročil.
Baldwin je kot načelnik opozicije izjavil, da bo ministrski predsednik v tem svojem zadržanju knel vse angleško ljudstvo na svoji strani.	. .
80-letmca Anatolea France
PARIZ, 16. O priliki 80. rojstnega dne Anatolea France so skon> vsi listi in revije v posebnih izdajali proslavili jubilej tega velikana v francoski literaturi Ana-tole France je odpovedal udeležbo na javnih manifestacijah in bo praznoval svoj I rojstni dan r. krotfu svoje družine.
MM Izidi volitev o Maniji in na GorišKetn
(Z vsemi slovenskimi volišči na Goriškem).
535.	Trbižs un. 2, pop. 0, rep. 0, dem. 0, Slov. 4, kom. 4, faš. 590, maks. 2.
536.	Trbiž: un. 2, pop. 1, rep. 0, dem. 0, Slov. 10, kom. 15, faš. 158, maks. 3.
537.	2ahnice; un. 0, pop. 1, rep. 0, dem.
1,	Slov. 20, kom. 1, faš, 175, maks. 1.
538.	Bela peč; un. 0, pop. 0, rep. 0, dem.
2,	Slov. 17, kom. 8, faš. 95, maks, 3.
539.	Ltpalja vesj un. 2, pop. 3, rep. 0, dem. 0. Slov. 2, kom. 1, faš. 71, maks. 1.
540.	Naborjets un, 1, pop. 0, rep. 2, dem. 0, Slov. 5, kom. 3, faš. 102, maks. 2.
541.	Pocitabelj: un. 6, pop. 1, rep. 0, dem. 2, Slov. 16, kom. 2, fai. 69, maks. 1.
542.	Ukves un 0, pop. 1, rep. 0, dem. 1, Slov. 43, kom. 2, faš. 103, maks. 2,
543.	TolmSas un. 0, pop. 1, rep. 4, dem. 1, Slov. 212, kom. 88, faš. 55, maks. 4.
544.	Tolmin: un. 2, pop. 1, rep. 0, dem. 0, Slov. 117, kom. 16, faš. 79, maks. 2.
545.	Toftarins un. 0, pop. 0, rep. 0, dem. 0, Slov. 101, kom. 9, faš. 8, maks. 0.
546.	Breginj: un. 2, pop. 0, rep. 1, dem. 0, Slov. 195, kom. 1, faš. 9, maks. 23.
547.	Kobarid: un. 0, pop. 0, rep. 0, dem. 0, Slov. 231, kom. 8, faš. 18, maks. 0.
548.	Kred: un. 2, pop. 0, rep. 0, dem. 0, Slov. 128, kom. 2, faš. 15, maks. 0.
549.	Drežnica: un. 0, pop. 0, rep. 0, dem. 0, Slov. 211, kom. 1, las. 5, maks. 4.
550.	Grahovo: un. 0, pop. 0, rep. 0, dem. 0, Slov. 155, kom. 90, fai. 14, maks. 2.
551. Grahovo: un. 0, pop. 0, rep. 1, dem, 1, Slcv. 140, kom. 80, faš. 29, maks. 6.
552.	Idrsko: un. 0, pop. 1, rep. 0. dem. 0, Slov. 125, kom. 5, faš. 3, maks. 0.
553.	Libušnja: un. 3, pop. 0, rep. 1, dem. 0, Slov. 272, kom. 3, faš. 16, maks. 2.
554.	Livek: un. 0, pop. 0, rep. 1, dem. 0, Slov. 111, kom. 0, faš. 12, maks. 0.
555.	Ponikve: un. 0, pop. 0, rep. 0. dem. 0, Slov. 95, kom. 30, faš. 5, maks. 3.
556.	Sv. Lucija: un. 0, pop. 1, rep. 0, dem. 0, Slov. 302, kom. 43, faš. 11, maks. 2.
557.	Sedlo: un. 2, pop. 1, rep. 1, dem. 1, Slov. 164, kom. 0, faš. 12, maks. 0.
558.	Trnovo; un. 0, pop. 0, rep. 0, de n. 0, Slov. 71, kom. 0, faš. 5, iraks. 0.
559.	Volče: un. 0, pop. 0, rep. 0, dem. 0, Slov. 247, kom. 30, faš. 7, maks. 1.
560.	Bovec: un, 0, pop. 0, rep. 1, dem. 0, Slov. 195, kom. 90, faš. 27, maks. 2.
561.	Log: un. 0, pop. 0, rep. 1. dem. 0, Slov. 26, kom. 69, faš. 11, maks. 2.
562.	čezsoča: un. 0, pop. 0, rep. 0, dem. 0, Slov. 67, kom. 49, faš. 6, maks. 2.
563.	Žaga; un. 0, pop. 0. rep. 0, dem. 0, Slov. 99, kom. 15, faš. 7, maks. 0.
564.	Srpenica: un. 0, pop. 0, rep. 0, dem.
0,	Slov. 91, kom. 0, faš. 7.
565.	Soča; un. 0, pop. 0, rep. 0, dem. 0, Slov. 58, kom. 24, faš. 4, maks. 3.
566.	Trenta: un. 1, pop. 0, rep. 0. dem.
1,	Slov. 30, kom. 6, faš. 3, maks. 0.
567.	Idrija: un. 0, pop. 0, rep. 0, dem. 0, Slov. 192, kom. 219, faš. 52, maks. 1.
568.	Idrija; un. 0, pop. 0, rep. 0, dem. 0, Slov. 190, kom. 387, faš. 46, maks. 3.
569.	Cerkno: un. 0, pop. 0, rep. 0. dem. 0, Slov. 414, kom. 9, faš. 13, maks. 2.
570.	Cerkno: un. 0, pop. 1, rep. 0. dem. 0, Slov. 287, kom. 8, faš. 6, maks. 0.
571.	Cerkno; un. 0, pop. 1, rep. 0, dem. 0, Slov. 178, kom. 61, faš. 7, maks. 2,
572.	Dole: un. 0, pop. 0, rep. 1, dem. 0, Slov. 133, kom. 33, faš. 5, maks. 2.
573.	Godavič: un. 0, pop. 1, rep. 1, dem. 0, Slov. 160, kom. 22, faš. 8, maks. 2.
574.	Spodnja Idrija: un. 1, pop. 0, rep. 0, dem. 0, Slov. 163, kom. 154, faš. 20, maks. 7.
575.	Ledine: un. 0, pop. 0, rep. 2, dem. 0, Slov. 124, kom. 15, faš. 1, maks. 3.
576.	Črni vrh: un. 0, pop. 1, rep. 0, dem. 0, Slov. 203, kom. 79, faš. 28. maks. 1.
577.	šentviška gora: un. 0, pop. 0, rep. 0, dem. 0, Slov. 77, kom. 77, faš, 28, maks.
2,
578.	Šebrclje: un. 0, pop. 0, rep. 0, dem. 0, Slov. 126, kom. 20, faš. 4, maks. 2.
579.	Vojsko: un. 0, pop. 0, rep. 1, dem. 0, Slov. 106, kom. 14, faš. 28, maks. 1.
580.	Gorica: un. 3, pop. 13, rep. 31. dem. 6, Slov. 61, kom. 34,'faš. 227, maks. 9.
581.	Gcrfca; un. 4, pop. 30, rep. 43, dem. 0, Slov. 28. kom. 60, faš. 247, maks. 8.
582.	Gorica; un. 1, pop. 12, rep. 14. dem.
0,	Slov. 57, kom. 40, faš. 169, maks. 4.
583.	Gorica: un. 3, pop. 7, rep. 38, dem.
6,	Slov. 70, kom. 49, faš. 356, maks. 2.
584.	Gorica: un. 3, pop. 10, rep. 37, dem.
1,	Slov. 31, kom. 51, faš. 300, maks. 12.
585.	Gorica: un. 4, pop. 10, rep. 29, dem. 1, Slov. 70, kom. 30, faš. 358, maks. 3.
586.	Gorica: un. 2, poo. 11, rep. 33, dem. 4, Slov. 18, kom. 17, faš. 330, maks. 2.
5S7. Gorica; un. 2, pop. 22, rep. 24. dem.
7,	Slov. 7, kom. 12, faš. 391, maks. 1.
588.	Gorica: un. 4, pop. 20, rep. 35, dem.
3,	Slov. 20, kom. 45, faš. 392, maks. 8.
589.	Gorica: un. 5, pop. 14, rep. 22, dem.
4,	Slov. 160, kom. 41, faš. 236, maks. 6.
590.	Bilje: un. 3, pop. 0, rep. 0, dem. 1, Slov. 89, kom. 45, faš. 8, maks. 1.
591.	Čepovan: un. 0, pop. 0, rep. 0 dem. 0. Slov. 131, kom. 39, faš. 33, maks. 0.
592.	Grgar: un. 0, pop. 0, rep. 1, dem. 1, Slov. 104, kom. 46, faš. 43, maks. 5.
593.	Lcčnik: un. 12, pop. 37, rep. 12, dem. 3, Slov. 2, kom. 53, faš. 380, inaks. 7.
594.	Miren: un. 2, pop. 0, rep. 0, dem. 0, Slov. 146, kom. 57, faš. 50, maks. 3.
595.	Dornberg: un. 0, pop. 0. rep. 1, dem.
0,	Slov. 277, kom. 16, faš. 55, maks. 1.
596.	Opatje selo: un. 0, pop. 0, rep. 0. dem. 0t Slov, 52, kom. 91, faš. 17, maks. 2.
597.	Osek; un. 0, pop. 0, rep. 0, dem. 0, Slov. 111, kom. 61, faš. 14, maks. 1.
598.	Ozeljan: un. 0, pop. 0, rep. 0, dem. 0, Slov. 156, kom. 15, faš. 12, maks. 0.
599.	Podgora: un. 4, pcp. 2, rep. 10, dem.
1,	Slov. 155, kom. 19i, faš. 124, maks. 19.
600.	Prvačina: un. 3, pop. 0, rep. 4, dem. 0, Slov. 246, kom. 5, faš. 28, maks. 1.
601.	Renče: un. 0, pop. 0, rep. 0, dem. 0, Slov. 113, kom. 217, faš. 101, maks. 7.
602.	Solkan: un. 0, pop. 0, rep. 2. dem.
0,	Slov. 199, kom. 136, faš. 43, maks. 4.
603.	Šempas; un. 0, pop. 1, rep. 0, dem.
1,	Slov. 95, kom. 84, faš. 7, maks. 4.
' 604. Števerjan: un. 1, pop. 1, rep. 1, dem. 1, Slov. 85, kom. 112, faš. 117, maks. 3.
605.	Kojsko: un. 2, pop. 0, rep. 1, dem. 2, Slov. 130, kom. 169, faš. 79, maks. 13.
606.	Kojsko; un. 1, pop. 0, rep. 2, dem. 0, Slov- 264, kom. 20, faš. 63. maks. 7.
607.	Št. Peter pri Gorici; un. 0, pop. 1, rep. 0, dem. 0, Slov. 108, kom. 83, faš. 76, maks, 4.
608.	št Andrež: un. 0, pop. 0, rep. 3, dem. 0, Slov. 181, kom. 35, faš. 83, maks. 7.
609.	Sovodnje: un. 0. pop, 2, rep. 0, dem.
0, Slov. 157, kom. 45, faš. 29, maks. 5. • ' *
610.	TrnOTO: un. 1, pop. 0. rep. 0. dem-0- Slov. 86, kom. 73, faš. 43, maks. 11.
611.	Tribuša: un. 0, pcp. 1, rep. 0, dem.
0.	Slov. £0, ko«n. 2, faš. 4, maks. 4.
612.	Vrtoibaj un. 0, pop. 1, rep. 5. dem.
1,	SIm-. 187. kom. 212, faš. 32, maks. 13.
613.	Vogrsko; un- 0. pop. 0, rep. 2, dem.
0.	Slov. 219, kom. 6, faš. 6.
614.	Kanal: un. 2, pop. 1, rep. 1, dem. 1, Slov. 357, kom. 3, faš. 7, maks. 0.
615.	Aiba: un. 2, pcp. 1, rep. 0, dem. 1, Sle v. 249. kom. 8, faš. 15, maks. 4.
616.	Aukovo: un. 2, pop. 4, rep. 6, dem.
1.	Slov. 218. kom. 9, faš. 31, maks. 2,
617.	Avle: un. 0. pop. 0, rep. 0, dem. 0, Skrv. 90, kom. 5, faš. 11. maks. 0.
618.	Bamšžca: un. 0. pop. 0, rep. 0, dem,
0	Slov. 52, kom. 46, faš. 31, maks. 7.
619.	Kal: un. 0, pop. 0, rep. 0, dem. 0, Slov. 413, kom. 11, faš. 19, maks. 1.
620.	D«skle: un. 0, pop. 0, rep. 0, dem. 0. Slov. 80, kom. 68, faš. 15, maks. 1.
621.	Lckovec: un. 0. pop. 0, rep, 0, dem. 0, Slov. 159. kom. 42, faš. 17, maks. 2.
622.	Ročili): un. 0, pop. 0, rep. 0, dem. 0, Slov. 102. kom. 0, faš. 11, maks. 0.
623.	Sv. Duh: ur». 0, pop. 0, rep. 0, dem. 0. Slov. 119, kom. 23, faš. 18, maks. 2.
624.	Ajdcvščisa: un. 0, pop. 0, rep. 0t dem. 0. Slov. 131, kom. 10, faš. 28, maks. 1.
625.	Budanje: un, 1, pop. 0. rep. 3, dem. 0, Slov. 177, kom. 36, faš. 4, maks. 1.
626.	Kaainje: un. 0, pop. 0, rep. 0, dem. 0. Slov. 67, kom. 43, faš. 11, maks. 3.
627.	čerciče: un. 0, pop. 0, rep. 1, dem.
2.	Slov, 219, kom. IS, faš. 62, maks. 3.
628.	Dol-OUica: un. 0, pop. 0, rep. 19, dem. 0, Slov. 167, kom. 32, faš. 20, maks. 8.
629.	Gabrije: un, 0, pop, 0. rep, 0, dem.
0,	Slov. 95, kom. 19, faš 8. maks. 0.
630.	Gojače: un. 0, pop. 0, rep. 5, dem,
1.	Slov. 39, kcm. 16, faš. 17, maks. 2,
631.	Goce: un. 0, pcp. 0, rep, 0, dem. 0, Slov. 76, kom. 68, faš. 6, maks. 1 .
632.	Lckavec; un. 1, pop. 1. rep. 1, dem, 0, Slov. 154, kom. 62, faš. 8, maks. 2.
633.	Lože: un, 0. pop. 0, rep. 0, dem. O, Slov. 78, kom. 21, faš, 3, maks. 1.
634.	Vrabce: un. 0, pop. 0. rep. 0, dem. 0. Slov. 44, kom, 84, faš. 2, maks. 11.
635.	Planina: un. 0, pop. 0, rep. 1, dem.! 0, Slov. 81, kom. 32, faš. 10, raaks. 1.
636.	PceUtraj: un, 1, pop. 0, rep, 1, dem, i 0. Slov. 81, kom. 3, faš. 37, maks. 2.
637.	Podraga: un. 0, pop. 0, rep. 0, dem, 0, Slov. 80, kom, 13, faš. 3, maks, 0,
638.	Hihemberg; un. 0, pop. 0, rep. 4, dem. 0, Slov, 511, kom. 13, faš, 50, maks, 2.
639.	Vel, Žablje: un. 0, pop. 0, rep. 0, dem. 0, Slov, 81, kom. 20, faš 7, maks. 1.1
640.	Šmarje: un. 0, pop. 0, rep. 2, dem, j
0.	Slov. 134, kom. 84, faš. 7, maks. 3.
641.	Sv, Križ-Cesta: un. 1, pop. 0, rep. |
1.	dem. 0, Slov. 177, kom. 96, faš. 64, maks. j 6,
642.	Št. Vid nad Vipavo: un, 0, pop. 0, rep. 1, dem. 0, Slov. 176, kom. 80, faš. 6, maks. 3.
643.	Skrilje: un. 1, pop, 0, rep, 0, dem. 0, Slov. 123. kom. 79,'faš, 8. maks. 3.
644.	Slap: un, 0, pop. 0, rep. 0, dem. 0, Slov, 36, kom, 60, faš. 5, maks. 2.
645.	Šturije in Usije: un. 1. pop. 0, rep. 0, dem. 0, Slov. 203, kom. 19, faš. 32, maks,
2.
646.	Vrhpolje: un. 0. pop. 1, rep. 2, dem. 0, Slov, 133, kom. 15, faš. 20, maks. 1,
647.	Vrlovin: un. 0, pop. 1, rep. 0, dem, 0, Slov. 38. kom. 87, faš, 9. maks. 7,
648.	Vipava; un, 0, pop. O, rep. 0, dem. D, Slov. 157, kcm. 62, faš. 73, maks. 4.
649.	Col: un. 0, pcp. 1, rep. 1, dem. 0, Slov. 146, kom. 13, faš. 20, maks. 4.
650.	Komen: un. 1, pop, 1, rep. 2, dem. 0., Slov. 238, kom. 64, faš. 29, maks. 1.
651.	Brj's; un, 0, pop. 1, rep, 1, dem. 0, Slov, 57, kom, 15, faš. 19, maks. 2.
652.	Brestovica; un, 1, pop. 0, rep. 1, dem. 1, Slov. 123, kom. 12, faš. 4, maks. 2.
653.	Kobja glavo: um 0, pop. 1, rep. 0, dem. 0, Slov, 99, kom. 5, faš. 4, maks. 2.
654.	Veliki Dol; un. 0, pop, 0, rep. 0, dem. 0, Slov. 21, kom. 1, fa3. 9, maks. 0.
655.	Gabrovica: un, 0. pop. 0, rep. 2, dem. 0, Slov. 42, kom. 12, faš, 12, maks. 0.
656.	Gorfansko; un. 0, pop. 0, rep. 0, dem, 0. Slov. 73, kom. 35, faš. 36, maks, 1,
657.	PUskoricđi un. 0. pop, 0, rep. 0, dem, 0, Slov. 75, kom. 17, faš. 30, maks. 0.
658.	Štanjel: ua, 0. pop. O, rep. 1, dem. 0, Slov. 130, kom. 25, faš. 13, maks, 3.
659.	škrbina: un. 1, pop. 1, rep, 0, dem. 0, Slov. 96, kom. 11, faš. 9, maks, 1.
660.	Sela; un. 0, pop. 0, rep. 0, dem. 0, Slov. 50, kom, 15, faš. 17. maks. 0.
661.	Temnica: un. 1, pop, 0, rep. 1, dem. 0, Slov. 188, kom, 51, faš. 24, maks. 1.
662.	Vcjščicc: un. 0. pop. 1, rep. 0, dem. 0, Slov. 30, kom, 20, faš. 42.
663 Gradiška; un. I, pop. 12. rep. 16, dem. 0, Slov. 1, kom. 39, faš. 210, maks. 13.
664.	Gradiška: un, 5, pop. 44, rep. 11, dem. 0. Slov. 0, kom. 54, faš. 250, maks. 10.
665.	Corcna; un. 0, pop. 2, rep. 2, dem. 0. Slov. 0, kom. 1, faš. 99, maks. 0.
666.	Farra; un. 8, pop. 25, rep, 1, dem.
3.	Slov. 1, kom. 19, faš. 298, maks. 0.
667.	Maiieno: un. 0, pop. 13, rep. 2, dem. 0, Slov. 0, kom. 9, faš. 334. maks. 1.
668.	Romcns: un. 8, pop. 8, rep. 8, dem,
4.	Slov. 0, kom. 5, faš. 305, maks. 2.
669.	Zagrad: un. 8, pop. 59. rep. 10, dem. 2, Siov. 2, kom. 62, faš. 205. maks. 7.
670.	Versa: un. 0, pop. 1, rep. 1, dem.
0.	Slov. i. kom. 0, faš. 174. maks. 0.
671.	Vilesse: un. 0, pop. 41, rep. 6, dem. 2. Slov. 0, kom. 27. faš. 123, inaks. 0.
672.	Krrain; un. 1. pop. 7. rep. 3, dem.
1,	Slov. 1, kom, 11, faš, 487, maks, 7,
673.	Krcin: un. 0, pop, 1, rep. 0, dem, 1, Slov. 1, kom. 2, faš, 390; maks, 1,
674.	Krmin: un. 0, pop. 7, rep. 0, dem.
1	Slov. 4, kom. 12. faš- 575, maks. 1.
675.	Eiljana: un. 5, pop. 0, rep. 2, dem.
0,	Slov. 82, kom. 3, faš. 212, maks. 0.
676.	Erazzano: un. 1, pop. 4, rep. 0, dem.
1,	Slov, 0, kom. 1, faš. 217, maks. 0.
677.	Capriva: un. 1, pop. 44, rep. 1, dem. 0, Slov. 0, kom, 8, faš. 262, mak«. 3.
678.	Cbiopris: un, 0, pop, 2, rep. 0, dem.
0,	Slov. 0, faš. 204, maks. 0.
679.	KoŽbaita: un. 0, pop, 5, rep, 0, dem.
1,	Slov. 18, kom. 0, faš. 166, maks. 3.
680.	Dotenfe: un. 1, pop. 8, rep. 4, dem.
2,	Slov. 2, kom. 0, faš. 195, maks. 3.
681.	Mediana; un. 1, pop. 0, rep. 0, dem. 0, Slov. 65, kom. 0, faš. 118, maks. 0.
682.	Me4ea: un. 0, pop. 1, rep. 0, dem. 0, Slov. 0, kcm. 0, faš. 267, maks. 1.
683.	Moraro: un. 0, pop. 2, rep, 1, dem. 0, Slov. 0, kom. 0„ faš, 150, maks. 0.
684.	Mom&; un, 1, pop. 4, rep. 10, dem.
0,	Slov. 0, kom. 0, faš. 191, maks. 7.
685.	S. Lorenzo di Moesa: un, 1, pop. 17, rep. 4, dem. 0, Slov. 0, kom. 7, faš. 168, maks. 4.
686.	Cervignano; un. 3, pop. 14, rep. 5, dem. 1, Slov- 1, kom. 23, faš. 598, maks. 9. ^ 687. Ai&llo; un. 5, pop. 61, rep. 8, dem. 1, Slov. 0, kom, 17, faš. 273, maks. 7.
^ 688. Oglej: un. 12, pop. 6, rep. 3, dem. 7, Slov. 0, kom. 31, faš. 568, maks. 19.
689.	Oglej: un. 9, pop. 10, rep. 9, dem.
1,	Slov. 0, kom, 29, faš. 316, maks. 11.
690.	Ogle): un. 25, pop, 48, rep. 47, dem. 6, Slov. 0, kom. 66, faš. 324, maks. 21.
691.	Oglej: un. 5, pop. 44, rep. 20, dem,
2,	Slov. 0, kom. 15, faš. 163, maks. 7.
692.	Campokmgc: un. 1, pop. 1, rep. 3, dem. 0, Slov. 1, kom. 6, faš. 254, maks. 6,
693.	Ioaanis: un. 0, pop. 5, rep, 4, dem. 1, Slov. 0, kom. 0, faš, 156, maks. 3.
694.	M»tscoli-Strasoiclo; un. 5, pop. 20, rep. 7, dem. 2, Slov, 0, kom. 7, faš. 328, maks. 6.
695.	Perteole: un. 11, pop. 28, rep, 6« dem, 5, Slov. 1, kom. 36, faš. 281, maks. 8.
696.	Ruda: un. 4, pop. 42, rep. 17, dem.
5,	Slov. 5, kom. 92, faš. 173, maks. 20.
697.	S, Vilo Tcrre: un. 3, pop, 32, rep.
3,	dem. 9, Slov. 0, kom. 27, fas. 311, maks. 10.
698.	Scodavacca: un. 11, pop. 4, rep. 3, dem, 1, Slov. 0, kom. 13, faš. 167, maks. 4.
699.	Tapogliana: un. 0, pop. 0, rep. 0, dem. 0, Slov. 0, kom. 0, faš. 170, maks, 0.
700.	Villa Vicentina: un, 11, pop. 13, rep. 1, dem. 5, Slov, 1, kom. 9, fas, 203, maks.
6.
701.	Visco; un. 0, pop. 45, rep. 3, dem. 0, Slov. 0, kom. 8, faš. 79, maks. 2.
§€sk© i etos solili
SV, VINčEKAT, sekcija št. 810.
V	velikem delu naših volilcev iz te občine so popačiii imena na volilnih legitimacijah, a P*i»ogirn teh legitimacij sploh dostavili niso. Kljub temu so vsi naši volilci pohiteli na dan volitev na volišče. Volilna komisija je bila sestavljena cd samih Italijanov. Volilnim operacijam sta prisostvovala tudi zastopnik naše kandidatske lisie in njegov namestnik. Predsednik volilne komisije je bil dr. Devescovi, a med skrutinatorji 2nani Benoni iz Sv. Vin-čenta- Čim se je predstavil komisiji kak naš volilec, je Benoni izjavil takoj, da ga ne pozna, čeravno ga pozna že nad 40 let- iSato sta naša zastopnika sklicujoč se na zakon izjavila, da dotičnika poznata. Predsednik pa ju je nahrulil, naj molčita, sicer ju da iztirati, ako spregovorita le še eno besedo. Kričal je pred vso komisijo na nju: «Tu ni treba, da prisostvujejo Hrvati!-* Vse dokazovanje naših zastopnikov je bilo zaman. Kljub temu pa sta aaša zastopnika ostala do konca volilnih operacij. Od preko 700 vpisanih jih je glasovalo samo 300, a 400 naših volilcev ni moglo glasovati, ker jih komisija ni hotela poznati. Okolo 8. ure zvečer pa je prišlo več domačih Italijanov, ki so zadrugoma glasovali po večkrat.
VODNJAN, sekcija št. 808 ▼ Marčani.
V	tej sekciji so glasovale vasi: Marčana, Krnica, Mutvoran. Mali in Veliki Vareški« Peruški, Šegoiići, Maruši, Pavičeni, Cveki, Cokuni in Prodol. Predsednik volilne komisije je bil Vittorio Birattari, uradnik v Vod-nianu, a zastopnika fašistovske stranke občinski delegat v Marčani Giuseppe Bonan in Giovanni Deprato pok. Antona iz Marčane. Ko sta se hotela v nedeljo zjutraj podati naša zastopnika v volilno dvorano, so ju začeli vodnjanski fašisti ob vhodu v volilno dvorano pretepali- Nato so ju zapodili. Naši volilci, izvzemši one iz MarČane, Krnice in Prodola, so se, čim so doznali, da fašisti naše ljudi pretepajo, kompaktno vrnili domov, ne da bi glasovali.
Od začetka do konca glasovanja je stal pri vhodu v volilno dvorano znani marčanski fašist Antonio Radolovich, obkoljen od vod-njanskih fašistov, ki so na njegov m;g udarjali po naših ljudeh in jim zabranjevali vhod v volilni lokal. Mnogo so jih vrgli po stopnicah, a mnogim so raztrgali legitimacije. Ker je pa bilo premalo fašistov, je vendarle uspelo kakim 400 našim volilcem, da so glasovali. Tedaj pa so poslali fašisti sla v Vodnjan po ojačenje. Ta se je kako uro kasneje vrnil s kamjonom obenenj s par karabinerji in nekim karabi-nerskiin častnikom. To je bilo okolo 17. ure. Dotični so zaprli šolsko poslopje, kjer je bila volilna sekcija, ter nato zopet s kamjonom odšli- Fašisti pa so ostali obenem s komisijo vred zaprti v šolskem poslopju. Nekaj po polnoči jc stopil iz šole neki fašist ter pozval nase ljudi, da naj gredo prisostvovati razglasitvi izida skrutinija-
PULA.
V	soboto 5. aprila, po prvem zasedanju volilne komisije v Medulinu je bil na cesti med Medulinom in Ližnjanom iz zasede napaden namestnik zastopnika naše kandidatske liste. Napadli so ga trije, a med njimi je bil Antonio Lorenzin «Nicio». Napadenec je bil težko ranjen in se še danes nahaja v postelji.
Isti večer so fašisti prišli k nekemu drugemu našemu zastopniku ter mu pod najtežjimi grožnjami naložili, da se drugi dan ne sme pokazati na volišče, sicer mu bo gorje.
Isto se je dogodilo z nekim našim zastopnikom iz neke druge sekcije v Puli.
Sam dan volitev zjutraj je izgledal v Puli kakor navaden praznik. Edino okoli volišč so se kretali razni elementi, katerih metode so našim ljudem le predobro znane. Naloga teh je bila očividno, da zabranijo našim zastopnikom vhod v volišča. To jim je tudi uspelo, izvzemši v 704 sekciji, kjer je imel naš zastopnik prost vstop. Druga naloga teh elementov je bil nastop proti odličnejšim našim volilcem, a to v samih predsobah volilnih dvoran. Tu so se trudili na vse načine, da odvzamejo našim volilcem volilne legitimacije, a kjer so naleteli na odpor, so spregovorili tudi določnejše z — manganelom.
Tako se je izvršilo nebroj napadov. Volilce pa, katerim se je vendarle posrečilo zlesti .skozi to prvo rešeto, so « sprejemale* volil, komisije. Volilci, ki so bili pravilno vpisani v volilnem imeniku, so imeli napačno izstavljene legitimacije ali pa narobe. V 704. sekciji se je predstavil neznanec, da glasuje za M. R.-a. Naš zastopnik je izjavil, da pozna R.-a osebno in da tega sploh ni v Puli, Pač pa ta neznanec ni R. Nato pa je neki član komisije odbrusil: Jaz vem, da je ta R. in tudi ni izključeno, da sta v Puli dva M. R- In neznanec je glasoval. Isto se je dogodilo tudi z legitimacijo nekega N.-a, za tega je glasoval neki dalmatinski begunec. Vsekakor vrhunec vsega je bil slučaji Agida Salustio. Ta je istodobno
v isti (704.) sekciji glasoval kar za petorico nakrat. Ko se je temu uprl predsednik volilne komisije, je Salustio dejal: *No stemo far monade. Ho gia votato in parecchie sezioni e nessuno si č fatto avanti. Soltanto loro vo-gliono essere extra.» Ta odgovor je zadostoval, da je vsa komisija obmolknila in da je Salustio brez daljnega glasoval za vso petorico nakrat.
V Pomeru niso dovolili našima zastopnikoma, da prisostvujeta operacijam volilne komisije. Predpoldne je vladal precejšnji red in mir in so to priliko izrabili naši volilci. Glasovalo je okolo 100 naših volilcev. Izid skru-tinija: slovanska narodna stranka: 4 glasovi, ad slov, narod
DNEVNE VESTI
, nem igralištu pri Sv. Ivanu nogometni četi ^ljubljanskega «S. K. Primorje-* ter tukajšnjega f Športnega društva «Edera». V pondeljek pa na j športnem prostoru v Skednju »Primorje in tukajšnje športno društvo «Ponzianu . Toliko v obvestilo slovenskim športnikom. Športnik,
Nogometni odsek ^Športnega društva Adri-ja» ima danes v četrtek dne 17. t. m. svoj prvi redni sestanek v prostorih DKD. pri Sv. Jakobu. Istočasno se vpisujejo novi člani. Nogometaši, pridite mnogoštevilni! — Zdravo!
Sredaješelska skupin« Saidb. Danes ob S. uri točno seja vodstva v navadnih prostorih. — Vodja.
Sto v, a kad, ier. društvo * Bal kan » ima oh
20.30 svoj običajni sestanek. Uro prej se vrši odb. seja. — Odbor.
99
Slovenskemu Narodu"
^Slovenski Narod» je priobčil v svoji tor-ko vi številki uvodnik, v katerem brani svojega tržaškega dopisnika pred na&im očitanjem, da ne presoja objektivno izida volitev in da neopravičeno izreka neugodno sodbo o narodni zavesti našega ljudstva. Ljubljanski list nam očita nelogičnost, ki naj bi bila v tem, da na eni strani, priznava «Edinost», da so bili tudi v slovenskih krajih fašistovski glasovi, na drugi pa zamerja tržaškemu dopisniku, ker je ugotovil isto dejstvo! Odgovar-varjamo, da ne zamerjamo tržaškemu dopisniku, ker je ugotovil »to dejstvo! Odgovarjamo, da ne zamerjamo tržaškemu dopisniku, da je ugotovil to dejstvo. Pač pa mu zamerjamo, da ni — kar bi bil moral, če je hotel izreči pravilno in objektivno sodbo — nič govoril o dejstvih in okolnostih, ki so izsi-Jile, da se je fašizem — kakor pravi on — «zajedel» v naše ljudstvo.
Da bi bili na čistem, v koliko ta trditev dopisnikova odgovarja resnici, bi bil moral ugotoviti, koliko je bilo med glasovi, oddanimi v naših krajih za fašistovsko listo, res slovenskih, in koliko italijanskih?! Ugotoviti bi bil moral, koliko je bilo med temi slovenskimi glasovi izsiljenih, ker bi bila sicer eksistenca dotičnih volilcev v nevarnosti, ki so torej glasovali pod pritiskom in v strahu? Ta vprašanja bi bil moral dopisnik razčistiti; le tako bi bila njegova sodba res upravičena in objektivna.
Ni dovolj, da je kdo ugotovil kako neugodnost, ne da bi bil tudi uvaŽeval okolnosti, ki so izsilile te neugodnosti. Člankar v «Na-rodu» pa opravičuje svojega dopisnika, češ, da noče povpraševati, zakaj da je bilo v kakem kraju toliko in toliko fašistovskih glasov. To ravno je, kar mu zamerjamo! Kajii brez take poglobitve naj se ne izreka frditev, da se je fašizem «zajedel» v naše ljudstvo.
Da bi bil tako poglobitev zahteval Čut pravičnosti, priča dejstvo, da je bilo takih pojavov tudi med Nemci v Poadif ju — med tem ljudstvom torej, ki je tako uzorno zvesto svojemu narodnemu bistvu, svojim običajem in svojim verskim in večsioletnim zgodovinskim i tradicijam in ki ima v svojih rokah večja j .mesta kot mogočna kulturna in politična sre-f dišča. — Kakšno vlogo sta igrala pri teh volitvah pritiska in strahovanje, govori n. pr. [ tudi dejstvo, da so popolari v Furlaniji, ki je J bila doslej njih domena, prav borno odrezali. ' V neki sekciji v bivši avstrijski Furlaniji so bili n, pr. oddani celo izključno le fašistovski glasovi!
Člankar se sklicuje tudi na to, da smo mi sami kazali na sijajni zgled Nemcev v Po-adižju, Odgovarjamo, da smo mi obenem ugotovilit da so ti Nemci vendar dosegli lep uspeh le tako, da so šli zložno v volilni boj, dočim je ^Slovenski Narod» pred kratkim pisal z vidnim zadovoljstvom, da je prišlo med nami v Julijski Krajini do «rasČiiG«iiia in ločitve duhov»J! Nam očita nelogičnost, kje pa je tu logika?!
Povsem krivo je, če se iz dejstva, da je bilo po posameznih naših vaseh oddanih več j ali manje fašistovskih glasov, sklepa, da se jc fašizem «zajedel» v naše ljudstvo. Gospoda v Ljubljani ne vedo, kaj je faiizem, • kakih metod se poslužuje in kako moč ima njegov pritisk! Če bi se zavedali tega, bi razumeli in uvaže vali položaj in okolščine, pod katerimi mora naš človek na volišče. Seveda obžalujemo tudi mi, *« se je tu pa tam nekoliko naših ljudi udato pritisku. Sicer pa se v ogromni veČini nafcih občin lahko na prstih seštejejo tisti nali, ki so oddali svoj glas za fašiste, da-si so fašistovski potentati grozili celim vasem: če ne bo oddanih vsaj toliko in toiiko glasov za faSistovsko stranko, izgubijo vsa domači obrtniki koncesije, vojni invalidi pokojnine, te ne izplača vojna odškodnina itd. Kaj pa da pomenja izguba obrtnih koncesij za našo stvar po vaseh, to vemo mi dobro po mnogih izkusih. O tem priča marsikateri italijanski obrtnik, ki se je vgnezdil v naše kraje in prišel na mesto izpodrinje-nega domačina.
Resnica je torej, da so se skoraj vse naše vasi nahajale v položaju nekakega silobrana, jVaščani so se v mnogih krajih morali kar dogovoriti med seboj, koliko glasov naj se odda fašistom, da se tako izognejo povolitvenemu maščevanju! Ogromna večina slovenskih fašistovskih glasov spada v to vrsto. To dei-sivo dokazuje nekaj povsem drugega. V nobenem slučaju pa ni to dokaz, da se je fašizem globoko «zajedel» v naše ljudstvo. Za vsakega, ki pozna vse te razmere, je uspeh letošnjih volitev — kljub temu, da so se naši glasovi skrčili — dokaz, da je bila narodna zavest našega ljudstva na strašni preizkušnji, da pa je kljub temu ostala nedotaknjena.
Če končno še uvažujemo, da je bilo kljub vsemu temu na tisoče naših volilcev — posebno v Istri — ki so hoteli glasovati za narodno stvar, a niso mogli, ker jim niso dopustile fizične sile, potem fe jasno, kako utemeljena je naša trditev in kako upravičeno zamerjamo, da se operira z golimi ugotovitvami, ki se dajo tolmačiti kakor se hoče. * * •
V svoji naslednji številki pa objavlja »Slovenski Narod» polemičen dopis iz Primorja proti »Slovencu« kjer se poglablja tudi v okolnosti, ki so — poleg dmgih — tudi skrčile naš uspeh pri volitvah. Dopisnik pravi, da je «Mali List* kršil sklenjeni sporazum ter da so medsebojne naše razmere mnogo krive. Slišal je kmete, kako so govorili: «Kaj bom volil lipo, ko pa se sami med seboj kregajo!» Ugotovlja nadalje, da je bilo to tudi komunistom v prilog. «VoHlci so ostali v dvomih in ti dvomi so rodili Bežsotftboe podedSce!* Vpra
Šuje dalje: «Ali se bi ljudje udali, ako bi imeli skozi ona leta, odkar so pod Italijo, skupno vodstvo z jasnim in določnim programom*? Tu se dotika tudi postopanja s preferenčnimi glasovi, toda to je ooglavje, ▼ katero se tu ne maramo spuščati. H* vsak način je v tem dopisu v tej poglobitvi v okolnosti, drugačna
muzika, nego v članku, v katerem ljubljanski list opravičuje svojega tržaškega dopisnika. Posebno pa v stavku, kjer pravi, da je naš domači razdor pomagal tudi komunistom «za tretjino slovenskih volilcev«! Ta 'Primorski Slovenec*, ugotovlja torej, da naš delni neuspeh ni zakrivilo le dejstvo, da se je fašizem «zajedel v naše ljudstvo*, marveč poleg tega tudi druge okolnosti, ki jih ni to ljudstvo ne zakrivilo, ne hotelo!! In o vseh teh okolnostih naj bi bil govoril tržaški dopisnik, ne pa da se je omejil le na golo ugotovitev, neugodno za naše ljudstvo!.
Otvoritev nove zbornice
živo zanima že sedaj vse italijanske liste, dasi ni še niti proglašena izvolitev novih poslancev. (Volilni spisi prihajajo osrednjemu volilnemu uradu v Rimu zelo počasi in proglasitev novoizvoljenih poslancev se bo mogla izvršiti še le proti koncu tega meseca). Vlada pripravlja po poročilih zelo slovesno otvoritev nove zbornice. Svečana otvoritvena seja se bo vršila dne 24. maja. Člani vlade se udeležijo te svečanosti v uradni uniformi, prisostvoval bo ves dvor, vsi državni dostojanstveniki, diplomatski zbor. Poslanci izvoljeni na vladni listi bodo morali priti k svečani otvoritvi XXVII, zakonodajne dobe v fraku, t. j. po predpisih starih običajev, ki so veljali, preden so socijalisti prodrli z navadno promenadno jopo in navadnim mehkim klobukom. Vlada hoče dati otvoritvi nove zbornice posebno svečano lice zato, da se s tem Še poveča zunanji sijaj fašistovske zmage pri volitvah.
Proletarske stranke — zdi se brez unitar-cev — torej komunisti, maksimalisti in republikanci nameravajo uprizoriti proti slovesni otvoritvi zbornice protest na ta način, da se otvoritvene seje sploh ne udeležijo. Socijalisti unitarci pa se baje še niso odločili glede svojega zadržanja in bodo o tem sklepali na svojem sestanku, ki se bo vršil v Milanu proti koncu meseca. Govori se, da je med unitarci močna struja, ki zastopa stališče, da morajo unitarski poslanci prisostvovati otvoritveni seji parlamenti. Ne bodo pa prišli v fraku, temveč v navadni sprehodni jopi in teko se bodo od drugih udeležnikov svečanosti rezko razlikovali.
Rimsko vpraiame
Vprašanje odaošajev med Italijo iri sv. stolico, ki je v bistvu vprašanje prosvetnih pravic rimskih papežev, je stalno na dnevnem redu. Te dni se vrši o tej zadevi polemika med filofašistovskim katoliškim glasilom *Corrie-re d'Italia» in liberalnim *GiornaIc d'Italia*. Ta poslednji list je nastopil proti temu, da bi se rimsko vprašanje smatralo za mednar. zadevo, ki bi spadala v kompetenco Društva narodov. Nazir&nje vladnih krogov se gotovo odraža iz pripomb fašistovskega lista «Corrie-re Italiano®, ki je tudi posegel v polemiko in pravi v svojih pripombah, da rimsko vprašanje, ne samo ni mednarodno, temveč da tudi ni teritorijalno, temveč kot dokaz navaja določbo takoimenovanega garancijskega zakona, ki pravi, da bo «papež nadalje užival apostolske palače itd.» Potemtakem n ravna '
niti ne smatra papeža 2a gospodarja vatikanskih palač, temveč le za užitkarja. Ka^ur se vidi, smo torej glede tega vprašanja tam, kjer smo bili 1, 1870. _
Obletnica Uma In prel maj
Fašistovske strokovne organizacije se pripravljajo z veliko vnemo za proslavitev dneva obletnice Rima, ki je "v Italiji obenem tudi postavno določen praznik dela. Letošnje praznovanje obletnice Rima naj bi imelo po namerah fašistovskega vodstva tudi pomen proslave fašistovske volilne zmage, kakor smo že poročali. Obenem pa bo delavski praznik 21. aprila naperjen tudi proti mednarodnemu delavskemu prazniku, ki je 1. maja. Med prole-tarskimi strankami pa se je začela agitacija za proslavo 1. majnika. Baje se vržijo že tozadevna pogajanja med vodstvom komunistične in maksimalistične stranke. Obe stranki bi pozvali delavce, naj se ta dan vzdržijo dela. Režimski listi opozarjajo na to agitacijo, prerokujoč ji že vnaprej popolen neuspeh. V tem imajo gotovo prav, kajti fašizem bo napel vse svoje sile, da prepreči praznovanje 1. majnika, ker vidi v njem le demonstracijo proti »delavskemu prazniku*, ki ga je postavil Mussolini na 21. aprila.
Obletnica Rima in listi. Tiskovni urad ministrskega predsedništva javlja: na podlagi sporazuma med italijansko časnikarsko zvezo, zvezo izdajateljev listov in drugimi prizadetimi organizacijami se odreja: Povodom delavskega praznika in obleinice Rima 21. t. m. v pondeljek dnevniki ne izidejo. Delo pri listih, ki izhajajo opoldne in zvečer, se -začne zopet v torek ob navadni uri, pri listih, ki izhajajo zjutraj, pa v prvih urah zjutraj v sredo.
Delavci in osebna dohodarina. Od strani naših delavcev nam prihajajo vprašanja, ali so tudi delavske dnine podvržene osebni doho-darini . Odgovor; Ne. To pa velja samo glede navadnih delavcev, ki so uslulbeni pri zasebnih podjetjih. Delavci, ki so nameščeni v državnih, pokrajinskih in občinskih podjetjih in službah, dalje pri avtonomnih bitjih in trgovskih družbah, ki vzdržujejo železnice, mestne in medmestne tramvaje in notranjo plovbo, pa plačujejo osebno dohodarino ali davek od premičnega imetja (t. j. od svoje plače). Davek se jim odtrguje od plač.
Kontovel. Fantje-novinci uprizorijo za svoj poslovitveni dan, v nedeljo. 20. aprila s pomočjo domačih diletantov Novačanovo «Ve-lejo». Gostuje g. Sil*. — Začetek ob 5. uri popoldne.
Odkritje rakotne igralnice. Pred kratkim je policijsko oblastvo zvedelo, da se v neki hiši v ulici Carducci sestajajo v ponoćnih urah igralci prepovedanih iger. Dalo je podrejenim agentom potrebna navodila, da v ugodnem trenotku presenetijo ponočnjake. Ugodni tre-notek jc napočil predsinočnjim. Policijski agenti so zastražili osumljeno hišo in ko se jim je zdelo, da so igralci že zbrani okrog zelene mize, so vdrli v sobo v prvem nadstropju. S svojim nepričakovanim prihodom so neprijetno presenetili štiri gospode, ki so bili zatopljeni v igro. Na mizi je ležalo v več kupčkih mnogo bankovcev, ki so jih agenti seveda pobrali: zaplenili so znesek 8825 lir. Zaplenili so tudi več šopov igralnih kart in nekaj drugih predmetov. Nato so povabili igralce in lastnik.« igralnice na kvesturo, kjer so bili zaslišani Izkazali so se za Viktorja Ir., Konstantina D.. Ivana F. in Evarda S. Po zaslišanju so bili igralci zopet izpuščeni, a se bodo morali ob svojem času zagovarjati pred sodiščem radi prestopka igranja prepovedanih iger. Lastnik igralnice, uradnik Filip U., je piejemal od vsakega igralca vstopnino, ki je znašala 10 20 lir za vsako noč. Včeraj zjutraj jc bil aretiran še en obiskovalec zakotne igralnice, trgovec Anton L., doma iz Turina. Tudi on je bil po zaslišanju zopet izpuščen.
Zaplemba velike množine vojnega materijala. Predvčerajšnjim so orožniki izvrfcili preiskavo v dveh skladiščih s staro železnino; zvedeli so namreč, da so nekateri trgovci v zadnjem času nakupili mnogo vojnega materijala. Preiskava je imela dober uspeh. V skladišču trgovca Frana Zubranovicn, katero se nahaja v ulici L. Ariosto št. 3, so našli 6 stolov, v skladiSču v ulici Pondares št. 3, katerega je lastnik trgovec Albert Venlurini, pa 28 stotov raznovrstnega vojnega materijala.
Vojni materijal je bil zaplenjen; trgovca sta bilr«. naznanjena sodnemu oblastvu radi neprevidnega nakupa.
" Ponočno delo zlikovcev. — Obisk v lekarni.
Predpreteklo noč so neznani zlikovci posvetili svojo pozornost lekarni «Alla Maddalena* ki se nahaja v ulici Istria, na vogalu ulice S. Gavardo. Prišli so v lekarno po napornem delu; vtihotapili so se na dvorišče hiše, odkoder so vlomili v klet, ki se nahaja tik pod skladiščem lekarne; skozi luknjo, ki so jo napravili v zidu, so se splazili v skladišče in od tod so po lesenih stoptiicah prišli v lekarno, Tu prebrskali vse predale in pobrali veliko množino raznovrstnih kirurgiČnih wret': metov. Ker se jim je menda zdel plen premajhen, so zlikovci sklenili obiskati še žganjarno, ki se nahaja tik lekarne. Šli so kar skozi zid, »y katerem so napravili široko luknjo. \ njarni niso našli ne denarja ne drugih vrednostnih predmetov, pač pa so imeli priložnost, da so se po napornem delu pošteno okrepčali s slaž-čicami in likerji; seveda niso pozabil-vzeti s seboj par steklenic. Nato so 6e vrnilf v lekarno, pobrali pripravljeni plen ter izginili
v noč-	.
Včeraj zjutraj sta družabnika Mannn «x Davanzo, lastnika lekarne, odkrila tatvino ter jo naznanila orožnikom na postaji v ulici Istria. Orožniki so zaplenili na licu mesta nekaj vlomilskega orodja. O zlikovcih ni nobenega sledu. •	..
Ml eda samomorilca spoznana. V včerajšnji «Edinosti» smo poročali o mladi Ženski, ki so jo našli zastrupljeno v javnem vrtu v Rarkov-ljah. Neznanka je bila prepeliana v nevarnem stanju v mestno bolnišnico, kjer je pa kljub prizadevanju -zdravnikov, da bi jo ohranili pn življenju, včeraj zjutraj umrla. Pozneje je bila samomorilka spoznana za 23-lctno J-"c1'° Paiero, stanujoče v ulici Guardia št. 9. bpo-znala jo je njena svakinja Marija FilipuHi, ivi je mnenja, da si je nesrečna deklica vzela življenje radi bede :n ker jc bila vrhutega nesrečno zal jubljjena.
V živafcem napadu skočil v morje. Pomorski natakar Albert Mocovich, star 24 k t, ukrcan na parniku Abbazia®, zasidranem v prosti luki V. E. III., je včeraj zjutraj v hudem živčnem napadu skočil s samomorilnim namenom s parnika v morje. Drugi mornarji, ki so zapazili' njegov obupni čin. so izvlekli mlade niča iz vode ter poklicali na pomoč zdravnika rešilne oostaje. Ta jc podal mladeniču prvo pomoč; ker je bil še v hudem živčnem razburjenju, ga je dal potem prepeljati v mestno bolnišnico.
Oruitvti« vesti
Internacionalne nogometne tekme t Trstu. Na Velikonočno nedeljo se snideta na Šport-
DARCVI
V znak sožalja z dr.jem Wilfanom vsled r "e-' zgodnje smrti njegove nadcpolne hčerke Janke darujejo v St. Petru na Krasu L 450 — za -S. društvo« in sicer daruješo kakor sledi:
Vladko L 50, Urbančič Al. 30, Bolčck 25, Kanale Krhtjan 20, Gržina Vladimir 15. Seve: Marija 15, Korošec 10, Novak Ivan 10, Ke'iec Alojz 10, Domiccij Alojz 10>2afred M. 10, Rebec Jožef 10, Tvrdka M. Jeriša 10, Tvrdka Špilar 10, Tina Zaje 5, Benčan 5, Mihelčič Ivan 5, Mekina Josip 5, Šabec Josip strojnik 5, Mršnik Josip ml. 5, Rudi Završnik 5, Cvrne Ivan 5. Marija Gržina 5. Makarovič Avgust 5, Slavec Leopold 5, Gorup Ivr 5, Požar Jakob 5, Svetek Josip 5, Rcbec Alojzij 5, Silve 5 Mlakar Anton 5. Požar Franc 5, Požar Ivan 5', Celhar Josip 5, Wilhar J. 5, Muha J. 5, Vad-nja! Jožko 5, Lilavec Rafael 5, Suštcriič Anton 5, Habjan A. 5, Jernej Košak 5, Fatui Stane 5,Ivanka Kucin 4, Janez Kovačič 4, Po-nikvar F^an 3, Ivan FiliniČ 3, Matilde Medica j 3. Marinčič Ant. 3, Debevec Jernej Franc ; Kršič 2, Štefan Beguš 2, Kovica Ivan 2, Korošec Angela 2, Ce!har Josip 2, Sabec Franc 2, Požar Jožef 2, Joško Kos 2, Stehn Fursoff 2. Požar Martin 2, Adam Karel 2, Krizmanič Anton 2, Šenkinc Jvan 2. Ivan Marinčič 2, I rane Rebcc 2, Peni o K. 2, Kristan L. 2, Smerdel Anton 2, Mižgur Franc 3, Čeihar Josip št- 1 2, Urbančič Andrej 1, Žele Anton 5, Pen u o Andreje 5, Šabec Jože 1. — Skupaj 1. 450 -za kar bodi izrečena vsem najsrčnejša nvala!
Ker je kljub mahinacijam izvolien naš vele-zaslužni Wilfan, daruje \ T 10 l - ^ 5 lonierski podružnici Šoiitk c:t l\. t * r Tirani blagajničarka.
Masti z Cioriskiia
Izid voUtev aa Goriškem. Izidi volitev na Goriškem so aam prinesli par presenečenj. Kje tičijo vzroki tega ne ravno veselega pojava. o tem hočemo spregovoriti enkrat pozneje, danes nas predvsem zanima uspeh odnosno neuspeh, ki ga j« dosegla pri teh volit-»ah takozvana državna stranka med goriškimi Slovenci.
Fo našem mnenju so imele ravnokar minule volitve odgovoriti na vprašanje, ali in v koliko se je obnesla na Goriškem videznska pcli-Hka železne pesti, da-ii je naše ljudstvo res tal-o zaslepljeno, da bo samo podpisalo svojo fmr no obsodbo s tem, da bo s svojimi glasovi odobrilo politiko korupcije, politiko nasilja, politiko zatiranja političnega, kulturnega in č spodarskega razvoja gorižkih Slovencev, s kaiero hočejo videmski obmejni politiki uni-f ti slovenski živelj na Goriškem. Na to vpra-fan'e so dali slovenski volilci na Goriškem v nedeljo jasen odgovor s tem, da niso oddali s\ jih glasov takozvani državni stranki v takem številu, kot so ga oni pričakovali. Banci'. 1-Peternelova državna stranka je sicer zbrale. na Goriškem res nekaj glasov, toda Če po-nis mo na ogromne svote, s katerimi so raz-pok'ali ti gospedje, na ves državni aparat, Ivi r"ai je povsod pomagal, na fizično (zlasti v f : dih) in moralno (službena odvisnost, koncesije i. dr.) nasilje, ki ga je uporabljala ta gospoda, izgine ta uspeh docela v nič. Par vasi ic res zablodilo pri teh volitvah, toda nad vse razveseljivo je dejstvo, da so pri volitvah padle trdnjave fašizma na Goriškem, ker so od-r vedali celo uniformirani borci, kaj pa šele t u£e pomožne čete, da so ravno one občine, ki imajo fašista-odpadnika za župana, izrekle *-, nm fn dosedanjemu režimu največje nezaupnice (Ajba, Avče, Temnica in mnogo dru-( M Imena Kanal, Tolmin, Sv. Lucija, Kobarid Bovec, Cerkno, Ajdovščina, Komen in mnoga druga so tako svetla, da docela potekli onih ~*ar imen občin, ki so izdale slovensko stvar. Krajsvctleiša in najmilejša so pa za n3c imena Kojsko, Biljana, Dobrovo, Kozana, Vipolže, Medana in Kožbana, ki so s svojo krvjo potrdile zvestobo slovenskemu narodu in naši pošteni pravdi za pravice slovenskega naroda v Italiji.
Z ljubeznijo, ponosom in hvaležnostjo se epo šinjamo na strnjene vrste onih slovenskih volilcev, ki se niso bale ne nasilja, ne groženj, i p cganjanla, ki niso zlezle na limanic.e slad-] h cbljub ter so dne 6. aprila na ves glas povedale videmskim mogotcem, da naš nared ni od kova Bandelj, Petcrnelj & Comp„ temveč živili da hoče življenje dostojno človeka in naroda.
Videmski mogotci tudi to čutijo, zakaj njihovo glasilo molči kot grob o izidu volitev n,ed tujerodci, molči kot grob o svojih bleste-c.h zmagah briski tiran Armando d'Otione, molči inženir Cacese, rn'olči inž. Pischer, molči :o vsi ostali, edinole stara in gola sraka, go-r .ka Kova doba» vpije o zmagi in se^ hoče dičiti s tujim perjem, z glasovi italijanskih volilcev.
Resče. Kdor piše o izdajstvu Renčanov, je lafnik. Evo pojasnila o volitvah v Ren-( 1 Enajst dni pred volitvami je bil občinski «vel razpuščen, ter na mesto vrlega župana Duršota je vlada na njega mesto poslala »komisarja* kapitana milice Gra-ziani-ja. Prvo njegovo delo je bilo posvečeno agitaciji za volitve in sicer; osem dni pred volitvami po veliki maši se je občinstvu predstavil in je imel na občinstvo programni govor za njegovo bodoče delovanje v korist občinarjev. Med drugim je obljubljal, da v najkrajšem času preskrbi zvonove, popravi ceste, vzpostavi šolsko poslopje in občinski doni, izposluje vojno odškodnino, bo saniral obč. finance itd. itd.; seveda bo vse to preskrbel pod pogojem, ako bodo volilci volili za državno listo. Govor je polovičarsko prestavil (slovenščine slabo vešči italijanski učitelj Nadaja. Takoj na to je poimensko povabil v občinski urad kakih deset občinarjev (te sta baje predlagala dva neznačajna brata), katere je rotil, da morajo agitirati za drž. listo, drugače da bodo Renčani pomnili, kdaj je Graziani koanisaril v Renčah. V četrtek pred volitvami je povabil v občinski urad vse trgovce in obrtnike. Le-tem jc v nad eno uro trajajočem govoru ves poln obljub obljubljal raj na tem svetu, akc ne bodo volili za fašjo pa pekel.
Z eno besedo: ves teden ni komisar drugega počel kakor skliceval sestanke in volUce silil v to, da bodo volili za fašistovsko listo. Kljub vsemu temu in kljub tistim p?r neznačajnežem, kateri ao- na tihoma agitirali pri nerazsodnih starčkih in pol litra žejnih osebah, niso spravili skupaj 30 glasov za faš. listo. Zakaj jih je 101, vedo « angeli*.
Komunistom je pripomogel, da so dobili toliko glasov, v Renčah bivajoči italijanski asistent, kateri je do krvi pretepel zastopnika komunistične liste — nekega Cotićft — in vsled tega se je takoj po celi občini reznesel glas: represalije vsled pretepa in nasilja, voliti za komunistično listo. In res je radi tega nasilja volilo nad Uo liparjev komuniste.
Na dan volitev popoldne se j« Cul tudi glas: voKte za lipo 2, 4, 61
Le pomislite, kako je ta beseda že itak prestrašeno in izmučeno občinstvo «po-tolažUa*? — Resnicoljub.
Komen, (Kako se je volilo v Komnu). Z ozirom na dopis v «Edino«ti» od 13. t, m. naj pojasnim v toliko, da so prišli v Komen fašisti opoldne na enem kamijonu ter so se takoj spravili na trganje naših plakatov. Med tem so pretepli do krvi tri naše može. Proti večeru jih je prišlo še 4 avtomobile — vseh fašistov je bilo okoli 35. Šli so v mirno hišo Voičičevo in pretepli gospodarja. Potem so s silo vdrli v občinski urad, vzeli nevročene glasovnice, s silo pritirali občinskega tajnika v volilno dvorano, da bo potrdil, da so oni tukajšnji volilci. Tajnik se je temu uprl in izjavil, da ne pozna nobenega. Prisilili so komisijo, da jim je dovolila glasovati in tako so oddali 15 glasov, kateri pa niso bili vrženi v kc£, kakor je v «Edinosti« od 13, t. m., ampak so bili šteti kot pravilno oddani glasovi.
Zato ni bilo v Komnu 29 fašistovskih glasov, kakor kaže uradni izkaz, ampak samo 14.
Ker so celo popoldne grozili po vasi volilcem. so se mnogi volilci zbali iti na volišče. Vsled tega je glasovalo v Komnu le nekaj nad polovico vpisanih volilcev.
Kobarid, O sramotnem početju koba-riškiirin tolminsikh fašistov smo prejeli še sledeči opis:
Po dosedanjih izkušnjah, ki smo jih imeli s kobariškimi sem priseljenimi fašisti, smo pričakovali nekam s strahom volilno nedeljo. A moramo priznati, da je potekel dan volitev prav mirno. Ali po noči, ko je bil znan izid glasovanja v Kobaridu, se jih je lotila spet stara navada. Dali so duška svoji jezi s tem, da so spet razgrajali in kričali «morte a Miklavič», «morte al figlio di Masera» itd.
Naslednji torek v mraku so pa šli v zvonik tukajšnje farne cerkve, zvonili z vsemi zvonovi, tako da so potrgali vse vrvi. Vmes so kričali z lin zvonika «Wil-fan e morto*. V isredo zvečer so pripravili še tolminske fašiste, da jih bo več. Zbrali so se izven Kobarida ter z godbo na čelu in z zastavami prikorakali po kobariških ulicah. Prišedši na trg so privlekli iz sedeža fašja na nosilnici moža z očali in brado. Zraven sveče in vence s žalnimi trakovi (Vsak fašist je imel svečo). Eden se je preoblekel v duhovnika, vsi skupaj so se uvrstili v sprevod — pa hajd nazaj po kobariških ulicah z godbo na čelu. od katere so zahtevali, naj jim igra žalostinke. Vrnivši se nazaj na trg so položili moža na tla, zmetali nanj vence, sveče, polili z bencinom in vse skupaj sežgali. Nato so pa začeli krog kresa plesati in moliti psalme čednosti, kar jih njihove civilizirane duše premorejo. Tekom vgeh teh nesramnosti so spet zvonili z >®emi zvonovi kakor prejšnji večer.
Po sili razmer, v katerih žrvimo, jim je morala igrati lansko leto ustanovljena godba iz Iderskega. Pogodili so se samo za enkrat skozi Kobarid in na trgu da Se eno zaigrajo. A prevarili so jih. Zakaj govorili so samo o manifestaciji na čast Mus-bolinija. Toda prišlo je tako, da so v lastno sramoto morali igrati.
Nekaterim Kobaridcem so poslali tudi osmrtnice, ki so vam Že znane. Eno so tudi javno izstavili v večjem formatu na občin-; ski hiši na deski, kjer izstavljajo fašisti svosvoje stvari.
Danes teden po noči so prilepili na klo-bučarjevo, lani na novo prebarvano hišo 70 velikih lepakov, tako da so jo skoraj popolnoma pokrili s papirjem. Na hišo Maše ra pa 80.
Tolminskega. (Fašistovski srd proti zavednim Tolmmcem. Zanimiv dokument dr. Marsana.) Volitve so se vršile na Tolminskem še precej mirno, to pa radi tega, ker je fašistovski tajnik odposlal v soboto pred volitvami svoje vojščake iz Tolmina, da bi s tem nekako povečal ugled sv*j|«ga ♦ poštenega,> delovanja in popravil blamažo na. dan volilnega sh<xla. Ti vojščaki — 15 po številu, so sami pritepenci iz vseh delov kraljestva, ki živijo od brezposelnosti in od dijet iz fašistovskega fonda. Vsled svojih neprecenljivih zaslug za razvoj fašizma na Tolminskem in vsled svojega ne omadeževane ga življenja v preteklosti kakor tudi v sedanjosti, so bili izključeni iz fašistovske stranke, da ne kvarijo ugleda fašizmu samemu in drugim «poŠtenejšim» fašistom. Kljub temu, da ,so izključeni. i so pa še vedno desna roka političnega tajnika v praktičnem širjenju faš. ideje. G. politični tajnik si umije roke nad vsakim njihovim junaškim činom, češ, saj oni so izključeni
iz stranke, jaz ne morem odgovarjati za njihova dejanja. Varnostni organi si pa tudi ne upajo pozvati te razgrajače k redu, iz česar sledi ,da imajo popolnoma svobodne roke. Dokaz: Na dan volilnega shoda, dne 30. marca, so se pognali proti hiši, kjer mirno spi ^Rokodelsko bralno društvo® t razbili šipe in nametali v prostore kamenje. Po tem junaškem činu so se odpravili v Volče, kjer so roparsko napadli hišo gostilničarja Hvale, mu razbili vsa okna, vdrli v prostore, pometali po tleh, kar je bilo premakljivega, in grozili gospodarju, ki je srečno ušel z materjo in bratom skozi podstrešje, da ga ubijejo. S tako in slično propagando« so seveda fašisti v tolminskem okraju sijajno pogoreli. Na dan volitev se je hotel g. pol. tajnik prikupiti ljudstvu s tem, da ni izvajal nasilstev. Toda zastonj! Vršil je voJilno propagando z vsemi sredstvi, obljubljal z besedo in potom lepakov, da bo onim, ki bodo volili za fašistovsko listo, izplačana vojna odškodnina tekom enega meseca itd. — a vse ni nič pomagalo. Naši zavedni možakarji niso nasedli mamljivim obljubam, ampak storili svojo narodno dolžnost in volili lipo. Strašno so razjarjeni fašisti, ker je tolminski okraj edini, ki se ni dal omamiti od faš. propagandistov. Besni so, ker ni dobila faš. lista na Tolminskem niti toliko glasov, kolikor je fašistov vpisanih. Ogenj in maščevanje, ki ga bluvajo nad naše ljudstvo pa nam bo vzpodbuda do nadaljnega vztrajanja.
(Prilagam originalen letak, katerega so razdeljevali fašisti v nedeljo po maši. Vreden je« da ga objavite dobesedno.) d* Državna faš, stranka - Sekcija v Tolminu Državljani!
V nedeljo 6. aprila je Fašizem z veliko sijajnostjo triumfiral v celi Italiji dosegavši proti žaram splošno naklonjenost ceiega naroda,
Z zadovoljstvom je sprejel Italijanski narod, kakor .vsa večina: državljanov v Istriji, na Krasu, v Brdih in v Trbižkem okraju, vstopivši v skujpni narod, združivši se z vsemi drugimi državljani dobro storječ Italijanskemu narodu, kateri je vdobil od Fašizma moč, katera je napravila slavnega in spoštavanega na svetu.
Tolminski Fažižem, kateri je temu ljudstvu napravil toliko dobrot, z fršistovsko odkritosrčnostjo, spoznavši ker je ta okra; pokazal očitno sovražnost Fašizmu, odstrani vsi se tako od Italijanskega naroda, odpoved a vsi se skrbi in zanimanja, katerakoče vlada imeti za drage dr zavija-* ne Katije.
Pol. tajnik: Dr. Mar san Matteo.
Podmelec. (Kako smo volili). Zastopnik fašistovske liste inž. Mercusa in namestnik H;ovat, v sekciji št. 545 (Podmelec), sta našim fantom, ki so volilcem po cestah pojasnjevali, kako se voli in da je naš znak obrnjen narobe, grozila, da jih dasta aretirali, če ne nehajo z agitacijo. Karabinerji so jima tudi v resnici sledili, kot tudi, ko so iskali fante, ki so trgali fašistovske piakate. Sama sta pa prelepila vse slovenske s fašistovskkni. — Zastopnika slovanske liste so imeli karabinerji nalog aretirati ob najmanjšem poskusu agitacije.
Prva goriška umetniška razstava, V nedeljo zjutraj je bila na slovesen način otvorjena prva goriška umetniška razstava. Na razstavi je izložilo svoja dela 49 umetnikov, izmed katerih je razstavila sedmorica celo zbirko svojih del. Na razstavi to zastopani tudi goriški slovenski umetniki in sicer Ivan C argo, Metod Peternelj, Alojz Spazzapen in Veno Pilon. Poslednji j« hotel razstaviti celo zbirko svojih del, ki pa žal Še do daaes ni prišla iz Rima, kjer je bila tuđi razstavljena.
Razstava, o kateri bomo Še poročali in katere obisk toplo priporočamo goriškim Slovencem, ostane otvorjena do 30. t. m. Vstopnina znaša samo 2 lki.
Trije novi fašjL Slabe izkoiaie pri minulih volitvah niso prav nič i rm od rile furlanskega fašizma, kajti Še vedno ustanavlja v čisto slovenskih krajih vse nove fašje. Tako" je bil zvezan iz fallke snop v Čepovanu, Grgarju in Solkanu. Zanimivo jc, da se j« vpisalo še pred volitvami v čepovanskf fašij po poročilih italijanskih listov nad 70 članov, pri volitvah pa so dobili fašisti le 33 glasov.
Če hočete diskreditirati fašizem v na£ih krajih, le ustanavljajte vse nove in nove faš je t
Otvoritev otroškega vrtca ▼ Cerknem,
Vitez Peternel kaj pridno osrečuje svoje cerkljanske rojake z raznimi darovi. Srečna občina, srečni okraj, ki ima viteze za rojake, samo da ti zabiti Cerkljani prav nič ne znajo ceniti take sreče, ker so pri volitvah naravnost zatajili svojega viteškega rojaka.
Nedavno jim je cerkljanski vitez poslal razveseljiv dare k v obliki razpusta občinskega eveta in komisarja, seoaj pa jih je osrečil z italijanskim otroškim vrtcem. V petek je namreč pridrdrai s svojimi videm-skimi prijatelji, med katerimi sta bila tudi osrečevalec goriških Slovencev odvetnik
Pisenti in videmski župan gr. uff. Spez- i da so naši ljudje povsod, v vsem svojem živ-zotti, ki SO na slovesen način otvorili ljenju taki in da bi modra javna uprava lahke,
-- - -	- — napravila iz njih državljane takih kakovosti,
da jim ne bi bilo kmalu para v Evropi. Vse nadaljno volilno delo je poteklo ravno tako mirno in vzorno. Tudi pri Štetju glasov j« povsod prevladoval zdravi razum in skraina
otroški vrtec «Opere Nazionale pro Italia Redenta», V prostore bivše okrajne sodni-je, kjer bo sedaj otroški vrtec, šo zbobnali par otročičev, mater, prignali so šolsko mladino in Cerkljani so imeli slovesnost. Ob koncu slovesnosti, katere se Cerkljani niso udeležili, je Spezzotti obdaroval deco z videmskimi sladkarijami, ki naj bi v njih nedolžnih dušah razširila strup oapadni-štva. Ponesrečen poskus, ker takoj po slovesnosti so dali siariši otrokom protistrup v obliki sladkega materinega jezika.
Neutemeljen sum. Pod naslovom «Detomo-rilka» smo poročali v «Edinosii» z dne 23. decembra pr. L, da je bila aretirana v Podbrdu 33-letna Marija Valentinčič, ker je bila osumljena, da je v avgustu leta 1921. umorila last-
korektnost našega predsednika, kateremu s« jc, to je treba priznati, z istim dobrim razumevanjem pridružil zastopnik fašistovske stranke, gosp. Salvador. Vsak glas, iz katerega je bila jasno in nedvomno razvidna volja volilca, je bil priznan kot veljaven; smešnih razlik, ki so se delale po drugih sekcijah, kjer so se razveljavili glasovi oddani potom križa ali drugega znaka, pri nas ni bilo. Hitri in brihtni tajnik je pravočasno pripravil vse potrebne forinularje in okrog polnoči je bilo vse delo naše obširne sekcije, v kateri jc volilo črez 400 volilcev. končano. Ko sem se poslovil od gospoda predsednika, cav. Merega,
je pozneje izkazala njena nedolžnost.
no dete. Gospa Valentinčič nam javlja, da je sem mu v imcnu Hstc, katero sein zastopa!, bil sum, radi katerega je bila aretirana, le | jzrazj\ svoje priznanje nad njegovim točnim plod obrekovanja njenih sovražnikov, ker se in korektnim uradovanjem ter se mu zahvalil ----------1-	za njcgovo prijazno in lepo postopanje napram našim volilcem. Grdobe, ki so se drugod dogajale, me ne odvračajo od tega, da mu to svoje priznanje in svojo zahvalo Je enkrat tu javno izrazim. Take može in lake uradnike bi morali pošiljati med nas in kmalu bi bilo razmerje med nami in Italijani vse drugačno. Mi znamo priznati in vemo kaj je hvaležnost. Gospodu cav. Meregi pa želimo
Vesti iz Istre
Predloka. (Kako smo letos volili pri nas). V Predloko je prišla vol. komisija že v soboto 5. t. m. opoldne. Pričelo se je z delom ob 4. uri popoldne. Skupno s člani vol. komisije {predsednik, podpredsednik in tajnik) sta prišla tudi zastopnik in namestnik fašistovske liste.
Ob 4. uri so se predstavili komisiji zastopnik naše liste Pavlič Miha, namestnik Žigante Josip ter zastopnik komunistične liste. Predsednik jim je rekel, da jih ne pozna, Miha Pavlič pa je protestiral, rekoč: «Saj me pozna pričujoči g. D'Andri». (Ta je bil svojčas komisar v Dekanih.) G. D'Andri je to potrdil in Pavlič je bil pri-poznan. Druga dva pa so nahrulili in od-podili.
Kot skrutinator je fungiral tudi neki Marsetič iz Zazida, fašist, ki se ni mnogo brigal za komisijo, raje je pridno agitiral pred voliščem. Če ni bilo njega zraven, niso pustili kr, karabinerji se sestajati.
Naše ljudi je motil znak, ki je bil narobe.
Pred volišče so nalepili glasovnico brez našega in unitarskega znaka. Vse naše plakate so potrgali.
Izid: Lipa 117; 49 naših glasov je uničil predsednik, ker so imele preferenčne glasove, češ da preferenčne glasove lahko pišejo le oni, ki imajo vsaj 20 kandidatov. Naš zastopnik je protestira! in zahteval, naj se to da v zapisnik, a ni pomagalo nič. Komunisti 61, razveljavljenih 18; fašisti 125 (vsi dobri!), 9 belih, 7 maksimalisti in par razpršenih glasov.
Vrhpoijsko pevsko društvo naznanja, da priredi dne 27. t. m. veselico s petjem in igro pri g, Ivanu Fidelu na Pesku pri Rezini. Vrhpoljsko pevsko društvo nastopi s pesmijo: «Ves dan je pri oknu», mešani zbor, V. Vodopivec; Gročanski pevski zbor: «Roža», mešani zbor, Fr. Laharnar; Pevsko društvo «Llpa» iz Bazovice «Ven-ček nar. pesmi*, mešani zbor, Fr. Laharnar; Pevsko društvo «SIavnik» iz Klanca: «Nazaj v planinski raj», P, H. Satner; Prost. Gas. društvo iz Materije: «Kišica», mešani zbor, Lajovic; Pevsko društvo «Zvezda» iz Herpelj: «Le pevaj ptičica», mešani zbor, Iv. Laharnar; Pevsko društvo «Venec» iz Kozine: «ŽHno polje», mešani zbor, Fr. Grbič; Pevsko društvo «Venec» in «Zvezda»: «Vasovalec*, moški zbor, N. N. — Pri veselici svira borštanska godba, — V slučaju slabega vremena se bo veselica vršila osem dni pozneje, t. j. 4, maja. — K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. _
Bila vrana
KAKO SMO VOLILI V TRNOVEM.
vse najboljše in ga prosimo, da nas pn-c še kedaj obiskat, da bo naš gost!
Dr. F. Mikuletifl.
Književnost In ismet^sl
Gospodarski Vcstnik glasilo slovenskega kmetijskega društva v Gorici, Slovenske čebelarske zadruge v Gorici, Tržaške kmetijske družbe v Trstu in Zadružne zveze v Trstu je prinesel v svoji 4, številki sledečo vsebino: 1. B. J.: Gojite sviloprejke! — 2. Zadružni-što: Dr. K. M.: Posuiilnice (dalje); — 3. Živinoreja: Ing. Podgornik Anton: Kostolomnica in slajnica pri živini. — Zivinozdravnik G: 0 konjski smrkavosti. — P. G. Reja piščet. — 4 Sadjarstvo: Ušaj Just: Pravilno sajenje drc-5. Klajno apno. — 6. Mlekarstvo: Ing.
ves.
Podgornik Anton: O vplivih na množine in kakovost mleka. — 7. Vojna odškodnina: Plačevanje odškodnine. — 8. Vinogradništvo: M. A.: Umetna gnojila v vinogradu (dalje). — Štrekelj Josip: Strupena rosa. — 9. Kletarstvo: Raba španske zemlje za čiščenje vina. — 10. Vrtnarstvo: Kako preženeš kukca? — Obrezovanje vrtnic. — 11. Davki in pristojbine: Gč.: Občinska davščina na živino. — 12. Dopisi. — 13. Vprašanja in odgovori. — 14. Drobiž. — 15. Čebelarski vestnik: Ušaj Just: Pomoč brezmatičnim dužinam spomladi. - V. J.: Krmljenje čebel. - V. J, Pregledovanje zalege. - Gulin Mijo: Še o zlati rozgi. - Novi vprašanji. - Obvestila. — 16. Na platnicah: Listnica uredništva in uprave ter oglasi.
List izhaja mesečno in stane letno 10 L, za pol leta 5 L. Naroča se pri uredništvu -Gospodarskega vestnika» v Gorici, ul. Giosue Carducci ali pri Tržaški kmetijski družbi v Trstu, ul. Rafiineria št. 7.
Sophokles: Antigone. 2aina igra. Poslovenil C. Golar. Splošna knjižnica Št. 23. v Ljubliani 1924. Natisnila in založila Zvezna tiskarna in knjigarna. Cena broš. Din. 9.— vez. Din. 14.—-.
Svetovno slovstvo hrani nekaj del, ki se jih ne dotakne uničujoči zob časa. Tisočletja delajo, narodi umirajo, izginjajo, dajejo proitor novim, ti duševni velikani pa ostanejo vedna nedotaknjeni v svoji veličini kakor glasniki večnosti med nami. Mednje spada brezdvoma tudi Sofoklej, ki je živel v 5. stoletju pr. Kr. Napisal je celo vrsto tragedij, ki jih z občudovanjem beremo in gledamo še danes. Škoda, da se nam je ohranilo razmeroma le prav malo teh biserov, toda že to, kar imamo, nam do-vol priča o veličini lega grškega mojstra. Antigona je med Shopoklejevimi dramami, ki so se nam ohi*asiile, najstarejša.
Slovenski prevod, ki ga nam je oskrbel naš znani pesnik C, Golar, bo gotovo našel mnoge prijateljev.
L. N. Tolstoji Kreutzerfeva sonata. Poslovenil Fran Pogačnik. Splošna knjižnica št. 22 v Ljubljani 1924. Natisnila in založila Zvezna
V volilni sekciji v Trnovem sem bil jaz tis]tarna in knjigarna. Cena broš. Din. 14, določen za zastopnika naše slovanske liste. ve7 £)jn> 20.
JDperacije, predpisane po zakonu, ki so se Tragedija zakona, kakršnih se odigrava dan-imele izvršiti v soboto popoldne, so bile daile5 mnogo, nam opisuje v tem svojem zna-gladko opravljene in ravno tako tudi for- menitem spisu. Rane nase družbe stopajo ne-malrtete predpisane za nedeljo zjutraj. 2e pokrite in brez olepšavanja bralcem pred oči. pred 8. uro je bilo v«e končano in predsednik y čudoviti *Sonati» je natrpanega toliko volilne komisije, g. cav. Giov. Batt. Merega gra<liva in nanizanih toliko vprašanj, da je je takoj pripustil volilce k volitvi, tako da, delo vedno novo, vedno zanimivo, pa naj ga so bili že pred osmo uro oddani prvi glasovi. ' Voktve so šle gladko naprej. Naši ljudje so se mirno, tiho, brez pehanja, v vzorni discipliniranosti vrstili drug za drugim, ni mi pre-ostajsalo drugega, nego da sem s ponosom gledal na ta dostojni način, kako naši ljudje uveliavljajo svoje državljanske pravice. Gosp. predsednik cav. Merega se je bil že prej informiral, Če so naši volilci poučeni o načinu volitve, in prav nič Časa ni zgubljal z nepotrebnim poučevanjem volilcev. Okrog 11. ure zjutraj, ko je med mašo naatala mala pavza v navalu volilcev in sem jaz slonel ob oknu, je gosp. predsednik prišel k meni ter mi rekel dobesedno: «Jaz nisem bil še nikoli v teh krajih, a povem vam, da sem navdušen od teh ljudi, keko mirne, disciplinirano prihajajo na volišče. Človek nima niti utiša, da so volitve*. Jaz sem mu izrazil svoje veselje, da je to konštatiral o naših ljudeh, ter dodal, da mu ne morem drugega zairditi nego to,
kdo bere Še tolikokrat. Poleg tega jc roman pisan s spretnostjo velikega mojstra, zato tudi priklene bralca in ne izpusti njegove radovednosti.
Kar ostane nejasnega v romanu samem, to pojasni pisatelj v obširnem epilogu, kjer izčrpno govori o vseh vprašanjih, ki jih je bil načel v romanu. Prevod je gladek in toliko točen, da ga lahko uživa vsak čitatelj.
Spominjajte s© ©b vsaki priliki
cDfiašk©
PODLISTEK
Collins:
PREI IMENA
Roman.
(3)
• To je poslušen dečko,* je nadaljevala v *&mogovoru, ko se je Tomaž oddaljil, «da bi pa obiskoval kncerte dvajset milj daleč, je še prešibak. Tudi mene so hoteli imeti včeraj zvečer pri sebi — še to bi manjkalo!*
Odbila je deveta, in minutno kazalce je »drkniio Se za dvajset minut naprej, ko so se zaslišali novi koraki na stopnicah. Dve dami •ta prišli skupaj v zajtrkovalnico, in sicer go-«pa Vauiton in njena starejša hči,
Ce bi !>ila nekdanja lepota hišne gospodinje obstojala samo v barvah in svežoati, tedaj bi »Ha že davno zabrisana vsaka sled ti6te le-<K)te. Toda njena lepota ni bila omejena samo ti* one prednosti in zato je bila še vedno lepa. Oisiravno je imela črez triinŠtirideset let, in i. ^rsikaj prestala vsled izgube več otrok i* v<w»4 'jjabftk bolezni, j« »kljub temu ohra-t!li uUdfti Mj kpe {*>:*«*. Kien najsta-
rejši otrok je bil ogledalo njene lastne mladosti. Ob sencih so hčerki viseli bujni temni lasje, ki so pri materi prehajali že v sivo. Hčerini lici sta žareli v lepi, zdravi rdečici, ki sta na materinem obrazu za ved«p zamrli. Go-spic^i Vaustone je bila že v zreli ~£enski starosti, zakaj dovršila je že šestindvajseto leto. Podedovala je resne poteze materine lepote, ne pa vseh njenih draiesti. Celotni vtis obličja je bil isti, poteze pa niso bile tako fine. Bila je tudi nekoliko manjša. Imela je temno-rujave materine oči, globoke in mile, z istim (tam že ugaslim) sijajem — toda niso bile tako privlačne in niso izražale tistega finega in globokega čuvstvovanja. Bila je lepa in ženska, toda na njenem obličju je ležala neka mirna umerjenost, ki je pri materi ni bilo. Pri natančnejšem opazovanju zamoremo pogosto ugotoviti, de prehaja trdnost značaja in duševna nadarjenost staršev pretirano stopnjevano na otroke. In nasprotno, v teh dnevih živčne napetosti in živčnih bolezni moremo ugotoviti, da ae telesne sile podedujejo pojemajoče.
Mati in hči sta stopali polagoma po stopnicah navzdol. Prva v temnorjevi obleki, s ladijskim šalom okrog ramen, druga jc bila opravljena boli priprosto, v črnem, z tfladkim
ovratnikom in maašetami in oražno kravato na prsih. Gospića Vaustone je bila še vedno pod vtisom vso hišo zanimajočih dogodkov.
«2al mi je, mati, da te ni bilo zraven,» je rekla, ko sta šli po vefi. «Tekom zadnjega poletja si bila tako sveta in zdrava, kakor si sama pravila, si se počutila mlajša, tako da sem prepričana, da bi tudi ta napor ne bil prehud zate.»
• Morda Imai pravo, dragi otrok, toda mislim, da je dobro, če se držim gotovosti.*
«Prav dobro,» jc pripomnila gospodična Garth, ki se je pokazala pri durih zajtrkoval-nice. «Poglejte Noro — dobro jutro, draga — le poglejte Noro, ali ai prava podrtija, živ dokaz, da sva dobro napravili, če sva ostali doma. Neznosni plin, okuženi zrak, pozna ura — kaj Je bilo drugega pričakovati? Ona ni iz Železa in očividno trpi. Ne, ne, draga, ne boi se mi lagala, saj ti berem z obraza, da te glava boli.* Nora se je nasmehnila,
«Nekoliko glavobola, toda niti do polovice toliko, da bi se kesala, ker sem obiskala koncert,* je rekla in stopila k oknu. Na desno od vrta in travnikov se je videla reka, onstran reke nekaj gospodarskih poslopij in odprtina poraščene soteske f«Combe» imenovane), ki
je na tem mestu pretrgala gričevje. Vijugasta steza je peljala po valoviti, odprti pokrajini in po njej je stopala krepka postava gospoda Vaustoneja, ki se je vračal s svojega jutranjega izprehoda. Veselo je začel mahati s svojo palico, ko je zagledal pri oknu svojo starejšo hčerko. Pokimala mu je in mahala z roko z dražestno gracijo, toda z neko staromodno umerjenostjo, ki nie pristoja mladim dekletom in ni primerna pri pozdravu očeta.
Hišna ura je naznanila določeni Čas zajtrka. Ko se je veliki kazalec pomaknil se za pet minut naprej, so se v gorenjem nadstropju zaprle neke duri, jasen, mladosten glas je zapel in po stopnicah navzdol so drobneli nagli koraki. Se tre notek in mlajša hči gospe Vaustone (tamo dva otroka ata |i ostala) je kot blisk pridrvela po stopnicah, preskočila zad-nje tri stopnice in se predstavila vsa upehana ▼ zajtrkovalnici, dopolnjujoč družinski krog.
Vsled one po znanosti še neraziskane igre narave, ai bila mlajša hči gospe Vaustone skoraj nič podobna staršem. Odkod je imela svoje lase, od kod o£i? Tudi njena roditelja sta se veAkrat to vprašala, ko je otrok dora-Mat toda odgovora nista vedela. Njeni lasje so imeli oao čisto svetlo rujavino, v katero se ie zlivala mešanica plave, žolte in rdeče
barve — kar se vidi večkrat v ptičjem perju kot pa na Človeški glavi. Lasje so bili mchhi in močni in so padali preko nizkega čeia v naravnih valovih — toda vkljub tema niso bili za vsak okus ker je bila barva medla in mrtva zaradi pomanjkanja vsakterega bleska in zaradi barvne enoličnosti. Obrvi in trepalnice so bile za spoznanje temnejše od lasi. Bile so kot nalašč ustvarjene za vijoličaslu-plave oči, ki dajajo lepemu obrazu izvanredno dražest. In ravno tu ni bilo one skladnosti. Oči, ki bi morale biti temne, so bile presvetle, one skoraj brezbarvne sivine, ki je sama zase privlačna, zalo pa tembolj sposobna odražati najskrivnostnejše zamislcke, najrahlejše čuvstvene odsenke, najbolj skrita
valovanja strasti. Nič manj neskladni so bili
posamezni deli spodnjega obličja: pristne ženske ustnice nežne oblike, z mladostno zaokroženimi lici, toda usta prevelika in trdo začrtana, brada preveč oglata in močna za njen spol in njeno starost. Polt obličja je odgovarjala barvi lasi. Črez celo obličje je šla mehka, gorka rdečica in le v slučaju izrednega telesnega napora aH naglega duševnega razburjt-nja sta se lici močnejše pobarvali.
(Dalj«),
Immanuel Kant
Ob dvestoletnici njegovega rojstva.
Dne 22. aprila 1924. preteče 200 let, odkar se je rodil v severnopruskem mestu Koenigsbergu slavni nemški filozof Immanuel Kant. Njegovi predniki so bajč škotskega rodu, oče mu je bil reven sedlar, ki ga je dal s težkimi gmotnimi žrtvami izučiti v Collegium Fridericianum v Koenigsbergu, katerega je dovršil 1. 1740. in se nato vpisal na tamošnji univerzi kot slušatelj filozofije, matematike in teologije. Očetova smrt je prisilila Kanta 1. 1746., da je prekinil radi pomanjkanja denarnih sredstev visokošolske študije in si poiskal mesto domačega učitelja. V tej lastnosti je služboval Kant pri raznih plemenitaških družinah koenigsberške okolice do leta 1755, v katerem si je pridobil akade-mične naslove in bil tudi usposobljen poučevati kot privatni docent. Šele 1. 1770, tore; po petnajstletnem službovanju je bil imenovan za rednega profesorja logike in metafizike. Svoja predavanja, katera so kmalu zaslovela po jasnosti in globini novih idej, je Kant nadaljeval do 1. 1796. ko ga je z visoko starostjo združena slabost prisilila, da se odpove učjteljeva-nju. Umrl je 12. februarja 1. 1804., ne da bi se bil nikdar niti samo enkrat oddalrU iz koenigsberške okolice. Njegov um pa je obsega! vesoljnost. Po naravi je bil bolelien in slabega zdravja ter je z neprimernim samozatajevanjem dogradil svoj sistem in v r.jc-n položil nove temelje vsej moderni filozofiji.
Glavna Kantova dela so Kritika čistega uma (1781), Kritika praktičnega uma (1788) in Kritika razsodnosti (1790). Metodo, katero je uvedel v filozofijo, označuje Kant sam kot kritično ali transcendentalno, ker ne 6ine filozofija pričeti svoja raziskovanja s predmeti zunanjega sveti, temveč s kritičnim preiskovanjem možnosti spoznavanja sploh. Predmeti niso prvine, na katere se more spoznavanje naslanjati, temveč šele produkt zelo kompliciranega procesa, potom katerega se nam predmeti predstavljajo v oni obliki ki nam jo daje izkustvo, Filozofićno raziskovanje mora torej pričeti s preiskovanjem in ugotovitvijo onih oblik duha, ki so temelj in predpogoj vsega spoznavanja. Te oblike označuje Kant kot kate-^jrije, katere so dane a priori, torej pred vsakim izkustvom, ki ie od njih odvisno in se jim mora prilagoditi. Izkustveno spoznavanje ni torej samo pasivno sprejemanje zunanjih vtisov, temveč aktivno sodelovanje in ustvarjanje in um spoznanja sploh samo to, kar sam ustvari po svojem načrta.
Medtem ko raziskuje teoretična filozofija apriorne oblike našega duha, je p redni et praktične filozofije) spoznavanje najvišjega principa nravnosti. Ako naj bo ta princip nujen in splošnoveljaven, se inora ugotoviti a priori in ne potom izkustva , ki nas more samo učiti, kaj je v danih okoliščinah koristno, ne pa kaj je vedno in povsod naša dolžnost in kedaj je naša volja dobra ne glede na to, ali so posledice po nravnosti zapovedanega dejanja za nas koristne ali škodljive. Volja pa Je dobra, ako odgovarja splošnemu zakonu, ki velja brez vsake izjeme; to je pa samo takrat, kadar je načelo našega dejanja tako, da more postati splošni zakon, po kierem naj se vsi ravnajo. Ubijanje je na pr. radi tega protinravno, ker pomeni konec človeštva, ako postane splošni princip ravnanja vseh. Sožitje je Ie tedaj mogoče, ako se ravna vsak do takih načelih, ki morejo veljati tudi za dejanje vsakega drugega. Nagibi naših dejanj morajo izvirati iz splošne zakonitosti in biti usmerjeni po pojmu človeštva, ne lastnega ja?a. Smoter človeka je da se udejstvuje kot umno bitje. Vse na svetu more biti sredstvo, samo duh n| sredstvo Vn {'radi tega tudi kot umnega bitja ne smemo posluževati samo kot sredstva, temveč moramo v njem ceniti predstavnika človeštva, ki je absolutna vrednota in smoter na. sebi. Odtod kategorični imperativ, naj se v naših dejanjih ravnamo vedno tako, da se človeštva toliko glede sebe kolikor glede vsakega drugega nikoli ne poslužujemo samo kot sredstva, temveč vedno in istočasno tudi kot smotra. Naša dejanja so torej sarnoi tedaj dobra, ako izvirajo iz spoznanja tega splošnega zakona, ki izraža v bistvu isto kakor zapoved: spoštuj svojega bljižnjega kakor samega sebe.
Kant je izmed onih mislecev, ki se pojavijo v zgodovini človeštva samo v presledkih stoletij. More se po pravici trditi, da ni po Kantu moderna filozofija napredovala niti za korak in da je njena za-s^jga edinole v raznih, bolj ali manj izvirnih stališčih, ki jih je zavzela napram njegovi filozofiji. Izgleda, kakor da je člo-v eški duh preveč utrujen in se mora na stoletja odpočiti od silnega napora, dokler ne zbere novih sil v geniju, da dalje prodre v večne tmine, ki nas obdajajo. Radi tega tekmujejo danes po pravici vsi narodi ne glede na politična nasprotja in brez ozira na različna svetovna naziranja, da na dostojen način proslave obletnico moža, ki je eden največjih mislecev človeštva in katerega življenjska izpoved se je glasila: cnajvažnejše je za človeka vedeti, ka; mora biti, da je človek
Borzna. poroCHa«
ogrske krone........... 0.08	—<HH
avstrijske krone.........04615	0433*
češkoslovaške krone........66.75	67 35
dinarji .............87.80	88.10
leji ...............11A0
marke •	~»
dolarji..............22.45	2ZA0
francoski franki..........138.75	130.75
švicarski franki..........896.—	898.—
angleški funti papirnati...... 07.80	98.06
TečaJU
Adriatica	255
Cosulich ..................579
Dalmatia	350
Gerolimich • « ....... .......1440
IJ bera Triestina	502
LIoyd	2550
Lussino •	765
Marti nolich	172
Oceania	154
Tripcovich •	.*«•••• 4*5
Ampelea •■>•••*.•	.««•■••
Cement Datmntia «••••	•••••••
Cement Spalaf o •	47tJ
Poslano*)
Po našem kraju kroži izmišljotina o neki ovadbi, pri kateri naj bi bil udeležen tudi jaz. Je to najpodlejša, nizkotna in umazana laž, naperjena proti moji osebi iz konkurenčne zavisti in ostudne dobička-željnosti. Oseba, ki Širi to vest mi je prav dobro znana; zato imam zanesljive priče. Će je bila zmožna dotična oseba pred par leti izvršiti proti meni podli čin, ki ga sedaj v drugi obliki pripisuje meni, ji povem javno, jasno in odkrito, da jaz takega čina nisem zmožen in jo imenujem nesramno lažnico in časti tatico.
Ivan Žakelj, lesni trgovec. SP. IDRIJA, dne 10. aprila 1924.
*) Za članka pod tem naslovom odgovarja niSlvo I« toliko kolikor mu zakon veleva.
delo le
ft« kot grafi. Zlatarna Povik Al-Trat. vb JHairial «L	29
ZLATO, srebro, brttfaaU, plača po aajvttjih
cenah, Pertet Via 6. Francasco 15»
26
samezr avtoaiziraaa, sprejema noseče. Nizke cen«. Zdravnik na razpolago. Govori slovensko. Slavec, Via Gtulia 29.	306
HlSA z lepim vrtom, lepim razgledom, pet minut od postaje Volčjadr&ga, ob železnici, se proda. Natančnejša pojasnila daje Zupančič, Gorica, via Capuecmi 2.	417
ZLAT, srebrn in papirnat denar se kupnje in poda|a po zmenkih cenah. Menjalnica via Olacinto	2, (nasproti hotela Mon-
csniažo). Teleion 31-21 Govori se slovensko.
__13
IZ BAZOVICE. Radi velikonočne nedelje se bo vršil mesečni, kramarski in živinski semenj dne 21. aprila t. L Toliko na znanje onim, ki so prizadeti.	450
OBČINSKI TAJNIK dobi službo takoj. Plača po dogovoru. Zglasiti se je pismeno ali osebno pri županstvu na Premu (Primano)
451
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da Je nai preljubi] en i soprog, tata in tast
Ferdinand Štrukelj
po dolgi in mučai bolezni, v 76. leta svoje starosti, spravljen z sv. zakramenti, daues po noči v Gospoda zaspal.
Pogreb nepozabnega se bo vršil dne 17. aprila ob 16. uri.
Log pod. Mangartom, dne 15. aprila 1924.
Agata, soproga. Ferdinand, Jofof, sinova. Pavla, Dara, Angela, Sda in Mirni por. Kravanjav hčere. Anion Kravanja, trgovec, zet.	276
Nov odvetnik v Gorici t
■■ ■ ■» 1 j ' 1 * • ■' « ■ ■■■■■— ■ - ■
Matija Rufar
sodni svetnik v p,
je odprl odvetniško pisarno v ulici Pietro Zorutti št 5 na Cingrafu (v lastni hiši) In uraduje ob delavnikill od 9 do 12 in od 15 do 17 ure.

-	rs,--
■ Terezija Z^i-Ze^nik
je danes, po kratk! in mučni bolezni, previđena s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspala.
Žalujoči soprog Anton, stariši, bratfe, sestre ter družine Zej in Sgonlk ter ostali sorodniki, naznanjajo to tužno vest vsem prijateljem tn znancem.
Pogreb drage pokojnice se bo vrSil v petek, dne 18. t. m., ob 16. uri, iz mrtvaJnice mestne bolnice Regina Elena.
TRST, dne 19. aprila 1924.
To velja kot direktno obvestilo.
Novo pogrebno podjetje, Corso V. E. III št 47

Towarwas Piume
Zastopniki: Fratelli Flnzi
Trsi, Via Smo Tarabochis 5. (9)
£S(t
oserirsjig « „Smešil
OSMICA. Dobrih par sto korakov naprej od Sv. Ane je Kodrič Lojzetova hiša štev. 59, kjer se bo prihodnje praznike prodajalo vino lastnega pridelka. Za obilo udeležbo se priporoča vdani Kodrič Alojzij	454
KOZA, z mladiči, prve vrste, Švicarske pasme, se proda. Šmarje 26, pri Sežani.	455
MLADENIČ, 27 leten, zmožen knjigovodstva (eno-dvostavnega in amerikanskega), strojepisec in šofer, vešč slovenskega, italijanskega in deloma angleškega jezika išče kakršnokoli mesto kot začetnik. Ponudbe pod *Priden» na upravništvo.	456
GENTILLI & CRISMANCICH, via Mazzini
40. Specijaliteta zefirja za srajce v vseh vrstah in po brezkonkurenčnih cenah. 338
RAD BI ČITAL «ISTARSKO RIJEČ» IN NE VEM, KJE SE PRODAJA. — Če hočeš čitati «Istarsko Rije軫 obrni se na knjigarno in papirnico J. Štoka v Trstu, via Milano 37, in tam. jo dobiš. Posamezna Številka stane le 20 centezimoy.	458
ODLIKOVANA MODERNA KROJAČNiCA F. MULINO, CORSO GARIBALDI 6,II izdeluje
moške obleke po najmodernejšem kroju, cene brezkonkurenčne od Lit. 2C0.— naprej (delo samo Lit 130.—). Velika izbera tu — in inozemskega sukna. Za uradnike in delavce 20% popusta. Prepričajte seli 457
VOZ enovpreženo, nov, popoln, nosi 1*2 q, »roda po dogovoru Peter Pajntar, kovač, Pod-brdo ob Bači._459
KRONE, zlato in srebro plačujem 5 centesi-mov več kot drugi. Via IPondares 6 I. 20
filMfOSMf „BRIS
Trst, VSa Cavsna št. 7

n
Glavici h mm Bi
Telefon: 5—18, 22—96
CENTRALA V LJUBLJANI
Mca in mm Biaariev 5Q.8Ga.SS3 --
Telsfon: 5—18, 22—98
j«
t
Obrestuje vloge na vložnih knjižicah po 4%> na tekočih računih po 4%%
t ' i
vezane vloge po dogovoru. - Prejema DINARJE na tekoči račun m jih obre- ig stuje po dogovoru. — Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle.
Podružnice:
GORICA, Brežice, Celje, Čemomelj, Kranj, Maribor
Blagajna je odprta od 91/,—12l/, in od 147,-16
Podružnice:
Metković, Novi Sad, Ptuj, ::::::: Sarajevo, Split :::::::
V četrtek, petek in soboto od 3. ure popoldne naprej
TrpiliHls imm Kristusi
Čudež HatereHožleu Pomps]lh
8 dejanj iz sv. pisma. 278
Vstopnino L 1.30,83 cent. in 55 cent.
Via S,	7, vogal VSs Mazslnl
naznanja cenjenim odjemalcem, da je prejel
(iO)
Tržaška kmetijska družba naznanja, da je dospelo seme rdečega radiča in bisulin, zdravilo za na spolovilih obolelo živino. Obenem naznanja, da je sprejela od Slovenske čebelarske zadruge v Gorici v razprodajo pristnega zajamčeno čistega meda, v vrčkah od M kg, po 6,— L komad. Istega razprodaja tudi . Prelog, trgovec v ulici Molinavento.
h
arovi
Tržaška kmetijska družba v Trstu sklicuje z?, danes ob 4. popoldne odborovo sejo v prostore v ul. Fabio Filzi 10.
POZOR!
Zaloga prvovrstnih vin
Trst — Via liso Polcnio 3 (ex Bacili)
prodaja za družino:
briško belo po L 2.S0 liter furlansko črno „ n 2.80 „ istrsko w „ „ 2.60 w
Za množino od 5 ! naprej 20 cent, popust
Postrežba na dom. Za gostilničarje in preprodajalce posebne cene
»i ZORZETTIG CESARE. lOStfiik.
PODPLATA
82
is pristnega
„PALMA" Trst, via Conneo 9.
registrovana zadniga z omejenim poroštvom
uradufe v svoji lastni hiši ulica Torrebiaaca štev. 19, l. n«
Sprejema navadne hranilna vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vloge za čekovni promet, ter jih obrestuje
po 4% -sm
večje in stahre vloge po dogovoru.
Daje posojila na vknjižbe, menjice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru.
Orodne ure m stranka od 9 do 13.
Ob nedeljah hi praznikih je urad zapr t Št telet 25-67.	8
Veliko izbero tu- in inozemskega blaga
3a raeška In ženske o&Sefes po	cenah
Specijaliteta: ANGLEŠKO In ČEŠKO BLAGO
u
3k iJ-V^
o
X/)
tn
s v
s 1
2 «= c «
lm
GJ S ^ 15
O- ^
>
C/)
POSTOJNA m Jnrco: 9-12; 15-18
ZOBOZD^AVNISMI AMBULATOl^JJ
Tehnična rrnum: i. FRIEDHANH In H. FIEL
Vsa dela se. izvršujejo po zadnjem berlinskem in dunajskem sistemu.
Zdravljenja brez bolečin.
Vsa dela so zajamčena.
co
£ < i j
« cr<
• 00
SENOŽEČE	234
v gostiln! M- Zslen: u pcndeUklti In sredah 8-12; 14-18
3 □□□□□□□□□□□□□□□□ aoaan □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□aab □
I«! i □!
rJ
!
iD
i □ □
□ □ □ □ □ □ □ □ □ □
a □
□
a
□
BANC
Ustanovljena leta 1905. Delnlika glavnica LIJ. 15.000.000-- popolnoma vplačana. Glavni sedež;: Trst, Via S. Nicold 9 (Lastna palaea}. Podružnici: asbazsa, ZA3A.
Olajšuje vsako trgovsko operacijo z Jugoslavijo In z vzhodnimi đ^Mlmml
Dale subvencije na blago« efekte In vrednosti
Mfcup Mafti * Inkaal »feklov ta ratanov. Informacij«. — Kupuje In prodaja vahrto. Jamstvena pisma in dnif opora«!|o po najugodnejših pogojih, rafc mm hranilno knJOlc« in jih ohroatujo po «*/. lolno netto, a vlogo na teko« ratu* P* I w> do|« proa odpooodl obrostujo najbolja po dogovoru.
vloge v Dinarjih ter |Hi obrestuje najbolje po dogovoru. Izvrtale nakazila v Nreh In dinarjih za Jugoslavijo
d o o nTp d p g o p fl d đ o ti o o o d o g d n g o pano a a o □ □ g □□□□□□□□□□aa
c □
□ □
a, □
□ □
a
D
ni □
□ j
□:
a'
□ ! □
□