POŠTNINA PUČANA V GOTOVINI ŠTEV. 8.-9. LETO X 19 3 8 fffsThifl STROKOVNO GLASILO SLOVENSKEGA ZDRAVNIŠTVA Ta številka ima prilogo „Evgenika“ KEMIKA D • FARM. /NDUST. ZA G REB SI DOVOLI OBVESTITI ZDRAVNIKE, DA JE STAVILA V PROMET SVOJ PREIZKUŠENI PREPARAT C-VITAMINA PROSCORBIN, OJAČEN POD IMENOM: PROSCORBIN FORTE ampule k 5 ccm z vsebino 0.5 g čistega C-vitamina (1-askorbinske kisline) za intravenozne ali subkutane injekcije. — To doziranje omogoča pravilno in izdatno rabo C-vitamina predvsem pri krvavitvah, infekcioznih boleznih, pneumoniji itd. Pojavov hiperdoziranja C-vitamina ni ter se lahko da dnevno 1—2 ampuli. Za lažje slučaje se daje tudi naprej Proscorbin tabl. k 0.05 g in Proscorbin injekcije k 0.05 g. GLUCOCHYLLIN THEOPHYLLIN v zvezi z grozdnim sladkorjem. GLUCOPHYLLIN INJEKCIJE vsebujejo 2«/o Theophyllina v 10o/o-ni Sol. Sacchari uvae. Ampule k 5 ali 10 ccm za intravenozne injekcije. GLUCOPHYLLIN SUPPOSITORIA vsebujejo Theophyllin in Sacch. uvae v obliki svečk. GLUCOPHYLLIN SUPPOS. COMP. vsebujejo Theophyllin, Adigan in acid. phenylaethylbarbituric ter Saccharum uvae. GLUCOPHYLLIN preparati omogočajo uspešno zdravljenje obolenj srca in krvnih žil, predvsem myodegeneratio cor-dis, angina pectoris. Odpravijo bolečine, delujejo diure-tično in omogočijo prepečenje oziroma zmanjšanje živo-srebrnih diuretikov. Literatura: dr. B. Benzon, Liječniški Vjesnik št. 10/1936. Predpisujte dobre domače preparate! NASLOV UREDNIŠTVA IN ADMINISTRACIJE: ZDRAVNIŠKI VESTNIK - GOLNIK D. R. P., Jugoslov. patent, Elastični brzi povoj za rane v mali kirurgiji Elastični Hansaplast je indiciran pri vseh vrezninah, vtrganinah, odrgninah in opeklinah, pa tudi pri umazanih ranah. V zaščitnem povoju služi kot zdravilni obliž pri furunklih itd. Hidrofilna kompresa je antiseptično impregnirana z YXlN-om. Bakteriološka lastnost Yxina je utemeljena po oligodinamičnem učinku ionov srebra. Yxin ima močan in trajen učinek tudi v globino in niti najmanj ne draži. Poleg tega dezodorira in je sam popolnoma brez duha. Vpliva dobro granuiirajoče in epitelizirajoče. Elastični Hansaplast ne ovira gibanja na noben način. Nekaj kvadr. cm pogostoma zadostuje popolnoma mesto voluminoznih in dragih povojev. ZDRAVILIŠČE TREBUŠNIH ORGANOV IN PREOSNOVE ima v svojih treh vrelcih .TEMPEL“ .STYRIA“ in .DONAT“ izvanredno lekovito slatino, ki s svojo silno trans-mineralizacijo organizma najugodnejše upliva na organske funkcije, njih vegetativno in hormonalno regulacijo. Indikacije: Vse bolezni želodca, črevesa, jeter, žolčnih kamnov, ledvic. Sladkorna bolezen in giht. Letna in zimska sezona. Glavna sezona: maj — oktober. — Gospodje zdravniki! Zahtevajte prospekte in vzorce vode pri direkciji zdravilišča ROGAŠKA SLATINA! arzeni kal no zdravljenje PRIDOBLJENE, PODEDOVANE in ZANEMARJENE SIFILIDE her sifllifičnih DERMATOZ n eurotonično, eutrofično in diskretno Arzenova spojina brzega izločevanja za vse vrste in načine kombiniranega zdravl|en|a SOCIÉTÉ PARISIENNE D'EXPANSION CHIMIQUE -Specio. Marques POULENC F/éres et USINES DU RHONE 21, Rue Jean-Gouion, 21 - PARIS (•') VZORCE IN LITERATURO POŠILJA NA zahtevo: ENGEL h'ADELA ZAGREB ■ DUKLJANINOVA 3 Cardiazol «Knoii» KNOLL A.-G tudwigshafen am Rhein sretstvo za krvni optok kod smetnja u cirkulaciji krvi uslijed infekcija, smalaksalosti i t. d. Tablete — Ampule — Liquidum Glavni zastupnik za Jugoslaviju: Mr. DRAŠKO VILFAN, ZAGREB, Ilica 204. ZDRAVNIŠKI VESTNIK UREDNIŠTVO IN UPRAVA.: Dr. R. NEUBAUER, GOLNIK. VESTNIK IZHAIA LETNO 10 KRAT (MESECA JULIJA IN SEPTEMB. NE IZHAJA). — NAROČNINA ZA NEZDRAVNIKE DIN 90 - CELOLETNO, DIN 50 - POLLETNO; ZA MEDICINCE DIN 50'- CELOLETNO, DIN 25 - POLLETNO STROKOVNO GLASILO SLOVENSKEGA ZDRAVNIŠTVA ŠTEV. 8.-9. AVGUST - SEPTEMBER LETO X. A. KOSIR KATERI ČINITELJI POVZROČAJO RAKA? (Referat) V zadnjih letih je izšlo nekaj pomembnih onkoloških del, ki skušajo po enotnih vidikih urediti vse ono, kar so važnega dognali bodisi v eksperimentalni onkologiji bodisi ob bolniški postelji ali pa v obsežnejših statistikah. Tako sta v dosedanjem kaosu nabranih dognanj in izkušenj tudi E. L. Ke n haway in N. M. K e n n a w a y (Research Institute, Royal Cancer Hospital, London) poskusila napraviti red s tem, da sta uredila po skupinah vse one činitelje, ki so pri nastanku raka soodločujoči. Četudi se z vsemi naziranji citiranih avtorjev popolnoma ne strinjam, se mi zdi delo vendar tako važno, da bo marsikomu osvetilo vprašanje raka z nove in bolj poučne strani. Le počasi se nam odgrinja ona koprena, ki tako vztrajno in dolgo zakriva ta problem. Avtorja postavljata kot činitelje, ki prihajajo pri razvoju raka vpo-štev: a) extrinsic (vnanji) factor, b) intrinsic (notranji) factor, c) localising factor, č) genetic factor(s), torej enega ali več in d) extrachromosomal factor. Notranji faktorji so pač že po svoji naravi oni, o katerih najmanj vemo. Trenotno je zaznamovati kot pravi kancerogeni, telesu lastni agens e s tron. V kolikor mu imamo vzporejati gotove derivate žolčnih kislin, bo odločala bodočnost. Pri kurjem sarkomu in Shop e-jevem zajčjem papilomu, za katera tumorja se daje pridobivati celic prost agens, se je po najnovejših poročilih menda posrečilo dokazati, da povzročajo te tumorje visokomolekularne snovi, ki se v ugodnem okolju tako razmnožujejo kakor živa (rastlinska ali živalska) snov. Za neko tobakovo bolezen je to menda že dognano. Od lastnega telesa proizvaja n a snov povzroča torej v nekaterih primerih — za miške je to v poskusu dokazano — raka dojke! O zunanjih faktorjih, ki sodelujejo . pri rakastem obolenju, vemo že nekaj iz človeške onkologije. Sončni žarki izzivajo pri človeku kakor pri živalih kožne karcinome, prav posebej v Avstraliji. Bivanje v ozračju, ki je polno saj, torej karcinogenega sredstva, zviša v industrijskih krajih odstotek karcinoma. Že dolgo pa je znan zlasti v starejših angleških statistikah Ca scroti pri dimnikarjih (P. Pott). O vplivu cirkumcizije na odstotek Ca penis bo kasneje govor. V skupino teh vnanjih činiteljev sodi armada eksperimentalno dognanih karcinogenih spojin in agensov (žarkovje). Saj nam je sam katran razodel že celo vrsto takih snovi, ki še dolgo niso izčrpane. Krajevni faktor je po avtorjevem mnenju oni, ki odloča, da nastane rak pač na določenem kraju, da se n. pr. vsidra kancerogena snov na kraju kroničnega vnetja (ulcus, levkoplakija, fimoza). Tudi v drugem smislu lokalizira neki činitelj ves rakasti proces kakor n. pr. pri kožnem raku zaradi arzena, ker se arzen nalaga baš v koži ali pa pri osteogenem sarkomu zaradi radija, ki se odlaga pri delavcih, ki slikajo urne številke z radijevo mešanico, v kostnem mozgu. Dedni moment — tako hromosomalni kakor ekstrahromosomalni — je posebnemu študiju prav težko dostopen, a v gotovih primerih prav očiten. Iz literature je dobro poznan kožni rak kot posledica težke kožne afekcije Xeroderma pigmentosum, nadalje navajata avtorja črevesno dedno polipozo, ki vodi često do rakaste bolezni ter rodovnik družine „G“ po Warthin-u, ki sta ga pozneje nadaljevala Hauser in Weller. V tem rodovniku so se izredno pogosto pojavljali raki, v ogromni večini Ca ven-triculi et intestini pri moških in Ca uteri (brez cervikalnih rakov) pri ženski. Za ekstrahromosomalni postanek raka navajam iz eksperimentalne onkologije pozneje potrebne podatke. Oglejmo si sedaj nekaj takih primerov raka, kjer so nam odnosi med boleznijo in povzročujočim činiteljem (-i) kolikortoliko znani. Murphy in Sturm sta vzredila med drugimi takšen mišji rodovnik, ki je izkazoval le v par odstotkih pljučne „spontane“ tumorje. Ce sta sedaj par mesecev mazala kožo poskusne živalice s katranom, je poskočil odstotek pljučnih tumorjev preko 60. V teh primerih je torej od zunaj dovajani kancerogeni agens (gotove biološko delujoče katranove spojine) v pljučih poskusnih živalic, ki so že itak imele neko dispozicijo za pljučne blastome, povzročil še mnogo več tumorjev. Pljučno tkivo (alveolarni epitel, odnosno bronhialna sluznica) je svojo dostopnost za blastogene činitelje v prav posebni meri očitovalo (manifestiralo) in tako se primeri tudi pri marsikateri drugi mišji reji, ki sicer nima nobenih „spontanih“ pljučnih blastomov, da se takšni pljučni tumorji zaradi apliciranega kancerogenega činitelja pojavijo in s tem dokažejo, da je bila doslej dispozicija za pljučne blastome ves čas prikrita (latentna). Poedinec, ki oboli za blastom, dokazuje s svojo boleznijo dispozicijo za blastom. To bo v mnogih primerih obveljalo, toda verjetno vendar ne v vseh. Do podobnih zaključkov sta prišla Lynch in zase tudi A n d e r v o n t. L e 11 i n g a pa je dokazal pomen različnih doz vbrizganega blastogenega agensa. Miške, ki so prejemale 1, 2, 5, 6-dibenzantračen, vsakokrat po 0,5 do 1 mg v podkožje, so skoraj izključno reagirale z mnogimi pljučnimi tumorji, dočim so imele živalice, ki so prejemale mnogo manjše doze, kvečjemu dva tumorja ali pa le enega. Ce smemo te izsledke prenesti na človeško patologijo, bi šlo pri človeških „spontanih“ blast ornih, ki jim ne vemo prave etilogije,;za agens, ki se dovaja v dolgem razdobju in v zelo malih količinah ! (milu). Anologno k tem poskusom je preizkusil Burrows, kako odgovarjajo zajci odn. zajklje na isti dibenzantracen, ki je bil apliciran naravnost na cervix uteri ali pa podkožno ali v žilo vbrizgan. Čudno je, da se tu niso pojavili blastomi na kraju podkožne injekcije, ko je vendar mišje vezivo dostopno maligni degeneraciji. Živali, ki so živele delj kakor 900 dni po pričetku poskusa, so obolele vse ali za Ca-uteri ali za multiple holangiome, odn. sarkom tace. Tudi v teh poskusih se je prenašal raka povzročujoč agens po telesu in je poiskal takorekoč kraj manjšega odpora. V vseh doslej navedenih primerih je šlo očitno za sodelovanje vsaj dveh faktorjev, enega notranjega in enega zunanjega, pri prvih poskusih pa je vsekakor prevladoval genetski moment. V nadaljnih izvajanjih prinašata avtorja prav zanimive izsledke o raku z ozirom na socialni položaj za rakom umrlih bolnikov. Razdelila sta ljudi v pet skupin I—V tako, da pripadajo I. skupini socialno najugodnejše situirani, V. skupini pa najrevnejši bolniki. Skupina V ima preko 50<>/o več rakov kakor skupina I! A še bolj zanimivo je dejstvo, da to ne velja za vse oblike raka. Dočim ni nobene prave razlike pri ozkem in širokem črevesju inkluzive anus, izkazuje V. skupina za več kakor lOOo/o pomnožen odstotek želodčnega raka. Številke za I. in V. skupino so za raka ustne 30, odn. 170; za raka na jeziku 48, odn. 165; za tonzile 25, odn. 163; za larynx 72, odn. 135; za raka kože 63, odn. 150; za pljučnega raka 100, odn. 124. Pri takih statistikah postaja ničen eventualni ugovor, da je pri socialno boljših ljudeh odstotek višji zaradi možnosti češče in intenzivnejše zdravniške oskrbe, ker bi se sicer raztezala ta oskrba le na gotove vrste raka, na druge pa nikakor. Nizke odstotke v I. skupini za ustničega, jezikovega in tonzilinega raka razlagata avtorja z dejstvom, da so te partije prebavil prav posebej izpostavljene zunanjim činiteljem (factors of external origin: food, drink, tobacco, oral hygiene). Po mojem mnenju bi bili tu na mestu posebni poskusi, kakor so bili deloma že napravljeni s tobakovim katranom, ki je pravtako kancerogen. Toda primerjati bi bilo tobakov katran iz slabših tobakovih vrst z onim boljših. O priliki pa pripomnita avtorja, da se pri ženskah-kadilkah doslej ni pojavil v večjem številu Ca laryngis, za kar pa je po mojem mnenju za enkrat „inkubacijska doba“ prekratka. O tej inkubacijski dobi malo več pozneje. Neko le navidezno rasno razliko v pogostosti raka maternice pri Židinjah nam razodeva statistika po Sorsby-ju. Na 100.000 primerov se nanašajoče številke v gotovih razdobjih so za arijke, ozir. Židinje: Amsterdam 18,1 in 6,9; Dunaj 36,6 in 16,4; Budimpešta 47,4 in 17,3 za leta 1906—09, pa 42,4 in 27,4 za leta 1921—26, Varšava 25,8 in 7,0 ter London 17,9 in 10,5. Tako nizke številke pri nearijkah razlagata avtorja z ritualno predpisano strogo osebno higieno, ki ne dopušča ponesnaženja in drugih posledic po bakterijah in drugih proizvodih vnesenih in vaginam cum immissione penis. Da je osebna higiena pri moških za Ca penis zelo važna, o tem pričajo dovolj zgovorno številke pri mohamedancih in Židih ter necirkum-cidiranih moških. Statistika za Ca penis pri obrezanih nam je razločno in nedvoumno pokazala, kakšnega velikega pomena je tu cirkumcizija, toda le če je izvedena v zgodnji mladosti. Moški, ki so bili obrezani pred 5. letom, niso nikdar oboleli za Ca penis, oni pa, ki so se podvrgli ob rezanju kasneje, so obolevali za Ca penis in je znašalo meddobje (interval) med obrezanjem in pojavom raka za posamezne primere 8, 13, 19, 23, 24, 25, 27 in 40 let! S tem je po mojem mnenju dovolj jasno dognana „inkubacijska doba“ za to obliko raka, a hkrati postaja tudi bolj jasen pomen vseh onih faktorjev, ki delujejo na organizem kot pravi kancerogeni že v zgodnji mladosti. Že preje sem podčrtal ugotovitev, da se ne pojavlja Ca penis, če je izvršena cirkumcizija pred 5. letom, torej se pokaže in žal tudi dokaže blastogenost nekih činiteljev, če delujejo delj kakor 5 let. Ne bo tu toliko važno, da delujejo v rani mladosti kakor to, da dovolj dolgo učinkujejo. Za enkrat tavamo docela v temi glede takih faktorjev. Izključiti se ne dado bakterije in njih presnavljalni proizvodi, a vpoštev prihajajo seveda vse mogoče razkrojine, nastale med fcnaceriranima epiteloma prepucialne vrečice. Verjetno nastaja tudi tu rak na kronično vnetem obolišču, ki mu nehote dovajamo kancerogeni agens, morda po krvnih žilah. Praktična medicina pa bo imela precej težkoč, če bo hotela pri neobrezanih mladostnikih vpeljati osebno spolno higieno v tako zgodnji mladosti, ker bi potrebne manipulacije s spolovilom verjetno precej razširjevale onaniranje. Toda navzlic takim pomislekom je iz verskih nagibov pravočasno izvedena cirkumcizija stvarno dokazala, da je važen preventivni posežek, ker obvaruje prizadetega z vso gotovostjo raka na udu. Da nam ni patologija še dala popolne slike o pogostosti raka, dokazujejo sistematično izvedene preiskave Moore-jeve, ki je, ko je natančno histološko pregledoval prostato čez 40 let starih moških, v nič manj kakor 20«/o ugotovil karcinomatozna obolišča. Z drugimi besedami povedano: Ti moški so imeli v sebi že blastomsko kal, a so živeli prekratko, da bi se ta tumorska klica mogla razbohotiti v večji tumor, ker jih je pokosila pred tem interkurentna bolezen. Ti ljudje niso dočakali svojega blastoma. Avtorja izračunata na podlagi M o o r e-jevih podatkov za Anglijo in Va-leško v 1. 1934 nič manj kakor 39.000 prostatičnih karcino -m o v ! Kakor kaže, bo tudi adenom hipofize mnogo češči kakor so doslej domnevali. Najjasnejše pa je za Anglijo proučen problem raka pri predilcih (mu-lespinners), ker so tu natančni podatki zabeleženi, kedaj je delavec začel z delom, koliko časa je delal, kedaj je obolel in kedaj je zapustil delo, ozir. kedaj je podlegel bolezni. Tozadevna statistika razpolaga s 539 primeri kožnega raka, od teh je bilo 450 skrotalnih. Najmlajši bolnik je štel 22 let, najstarejši pa 77. Bolezen narašča zlasti pri ljudeh za 35. letom in doseže vrhunec pri 55 letnikih. Najkrajši čas zaposlitve, ki je utegnila povzročiti tumor, je znašal 10 let, najdelj pa je bil zaposlen bolnik 63let! A bolezen se je pojavljala celo 1—14 let za tem, ko so bili bolniki že zapustili obrat. A tudi statistike iz izvenevropskih krajev nam povedo marsikaj zanimivega in poučnega. Na tem področju so objavljali svoja dela zlasti Snji-ders in Straub, Kouwenaa ter Bonne. Četudi se niso Javanci, ozir. Kitajci živeči v isti pokrajini, mnogo razlikovali, glede absolutnega števila rakov, so nekatere oblike raka za one kraje značilne. Tako obolevajo zlasti Javanci (na Sumatri) za primarnim rakom v jetrih, dočim prevladuje pri kitajskih kulijih želodčni blastom. Analogno je, četudi v manjši meri, tudi pri Javankah jetrni rak češči. Mnogo pogosteje pa se javlja maternični rak. Slednji je verjetno pripisovati nezadostni osebni higieni, dočim mi nedostaje podatkov za primarnega jetrnega raka. Avtorja ne dajeta nobenih podrobnih pojasnil, zato se ne daje izključiti jetrni sarkom na parazitarni podlagi, kateri je v nekaterih krajih vzhodne Azije precej pogost. Taka razlika med javanskimi in kitajskimi kuliji, živečimi na istem kraju, pa ne sloni morda izključno na rasnih razlikah eventualne dispozicije za to bolezen, ker opažamo pogosto, da se pripadniki različnih ras, če so kje precej pomešani s pripadniki drugih ras, tesno in trdovratno oklepajo svojih navad in šeg, zlasti kar se tiče obleke, hrane, verskih obredov in načina življenja sploh. Oni pogosto neradi ali sploh ne opuščajo svojih prvotnih navad in taka populacija celo olajša delo statistikarju, ker ima tedaj računati le s peristatičnimi činitelji, a nikakor z urojenimi. V nadaljnem pa postavljata avtorja pojem takozvanih „generalnih ali sistemskih činiteljev“, ki naj bodo odločujoči za sledečo razporedbo rakov v dani populaciji. Če pregledujemo večje statistike rakov v raznih državah, tedaj nas preseneča menjajoče se število rakov istega organa, akoravno se absolutne številke mnogo ne razlikujejo. Mortaliteta za želodčnega raka pewafy/faCnfam&ixfoodiuA P°°'9 4zcncJi p&£t cn zgCchaA poti pfas OSTITIS, PYELITIS In PYELONEPHRITIS SCHERING A.G. BERLIN BOLEČ SKLEP reagira na skoraj vsako zdravljenje samo počasi toda . . . bodisi da gre za akutno, od traume provzročeno stanje, bodisi da gre za boleče poslabšanje kronične artritide — vedno poveča markantno oživljenje kapilarnega krvotoka in delavnosti stanic, ki jo dosežemo s pomočjo ANTIPHLOGISTINE ugodje pacijenta in pospeši dosego naravnega fiziološkega stanja. VZORCI IN LITERATURA BREZPLAČNO THE DENVER CHEMICAL MFG. Co. NEW YORK U. S. A. BRAĆA JOVANOVIČ ENGLESKA DROGERIJA KNEZ MIHAJLOVA ULICA 33, BEOGRAD znaša v odstotkih obče mortalitete za raka v Angliji in Valeški 22,2 na Holandskem 55,5, na Bavarskem 55,8, na Norveškem 56,6 in na Švedskem celo 60,5. A docela napačno bi bilo sklepati iz teh številk, da bi na Norveškem ali Švedskem rak tako razsajal, da bi tudi sicer bil zelo pogost. V teh državah obolijo zato drugi organi redkeje, kar celotno frekvenco raka izenači. Nekaj podobnega vidimo pri statistiki raka moškega in ženske. Dočim je za ženske pogost rak maternice in dojke značilen, zapada pri moškem zlasti želodec tej maligni degeneraciji, vendar zaostaja moški za žensko pri celotni pogostosti. Nadaljna oblika raka, pri kateri ni predpostavljati nobenih genetskih činiteljev, je pljučni rak pri kopačih v Schneebergu in v Joachymovu. Verjetno izziva tu posebno (radijevo) žarkovanje prav značilne rakove oblike. Tudi tukaj je precej dobro znana inkubacijska doba, v splošnem se strinja starost, v kateri podlegajo bolezni ti bolniki, z ono ostalih rakastih obolenj. Svojo zelo podučno razpravo zaključujeta pisca z nekaterimi podatki spontanih in eksperimentalnih blastomskih obolenj pri poskusnih živalih. Le bežno se hočem tu dotakniti, zakaj govore nekateri raziskovalci tudi o takozvanem ekstrahromosomalnem prenosu pri raku. Ko so nekateri ameriški učenjaki dali dojiti mladiče samic, ki so sicer izkazovale visok odstotek mamarnih tumorjev, po samicah iz rodu z nizkim takim odstotkom, se je pokazalo, da niso takšni mladiči obolevali za prsnim rakom. Nasprotno pa je dojenje mladičev mater z nizkim odstotkom spontanih prsnih blastomov po materah iz reje z visokim blastomskim odstotkom imelo za posledico, da so se pri tako dojenih pojavljali zelo pogosto prsni tumorji. Gotovo se v takih primerih prenaša od matere poleg drugega tudi naklon k bolezni, a hkrati tudi direktni kancerogeni agens in to najverjetnejše po mleku. Ne gre, da bi to kratkomalo prenesli na človeka, vendar pa bomo v bodoče pazljivejši morali sestavljati anamnezo in rodovnik pri bolnicah z dojkinim rakom. Glavno zaslugo obeh piscev vidim v tem, da sta zadostno podčrtala pomen peristaze (okolja) pri poklicnih rakih (kopači v Schneebergu, Joachymovu, predilcih na Angleškem itd.), ki jih imamo pripisovati več ali manj znanim vnanjim činiteljem (extrinsic factors), in da sta različne te oblike poklicnih rakov vzporejala z drugimi, takozv. „spontanimi“, pri katerih nam nedostaje natančnejšega poznavanja tega karcinogenega okolja. Da pa po mojem mnenju ni načelne razlike med spontanimi in eksperimentalnimi oblikami, o tem bom o priliki objavil primerno študijo. DOPRINOS H KAZUISTIKI SPLENOMEGALIJ Pojem splenomegalije ne obsega v kliniki kakšne grupe ali vrste bolezni, ki bi imela vedno isto etiologijo. Klinika prišteva k nji tisto skupino bolezni, pri kateri stoji v sredini vseh simptomov tumor lienis, ki je povzročen iz najrazličnejših etioloških momentov. N. pr. kronične krvne bolezni, kronične infekcijozne bolezni, mikotične Sp, neoplazme, kronične toksične bolezni (amiloidoza, splenomegalična jetrna ciroza etc.). Pripomniti moram, da akutnih infekcijskih bolezni, pri katerih se pokaže tumor lienis, ne prištevamo k Sp, ker je ta tumor, ki ga imenujemo tudi spodogen, le znak prehodnjega značaja, čeprav dobi včasih, če preide bolezen v kroničen štadij, značaj induriranega trdega tumorja, kakor ga pač zahtevamo za pojem Sp. Preden opišem primer, mi dovolite nekaj pripomb iz fiziologije vranice in to ne hipotez, temveč dognanih, neoporečenih dejstev; zlasti v kolikor se tičejo tega primera, ki naj ga demonstriram. Znano je danes, da stojita kostni mozeg na eni in funkcija vranice na drugi strani v kontraverznem vplivanju na eritropoezo. Vranico smatramo kot nekak filter, ki je postavljen v krvni obtok in ima nalogo ujeti in presnavljati ona rdeča krvna telesca, ki so bila v svoji fiziološki funkciji bolj ali manj okvarjena. Da-li je ta funkcija vranice aktivnega ali pasivnega značaja, ni še odločeno. Tudi pri etiologiji bolezni, ki naj jo opišem, obstojita prav radi tega dve teoriji. Najprvo si oglejmo kontroverzno korelacijo med kostnim mozgom in vranico. Znano je, da nastopajo v krvi pojavi policitemije po splenek-tomiji, opravljeni iz kakršnegakoli zdravstvenega vzroka. Nehote se nam vzbudi misel, da lien nekako zadržuje retropoezo kostnega mozga. To bi bila aktivna sekretorna funkcija vranice, kar pojmuje Eppinger kot hypersplenismus in souvršča s pojmom hyperthyreoidismus, ki nam je dobro znan s strani bolezenskega stanja ščitne žleze. Toda pojav policitemije ne nastopa vedno pri vseh primerih splenektomije. Stalno ji pa sledi razvoj Jolijevih telesc v eritrocitih in nastopanje normoblastov. Od tega pa tja do supravitalne granulacije v eritrocitih je samo en korak. Smatrati moramo, da je eritropoeza nekako pospešena in da pri tem manjka zaviralnih vplivov vranice. Omenim naj, da taki pojavi kot so: policitemija, normoblastoza, ne nastopajo samo pri spl enek torni ji, temveč tudi pri degenerativnih boleznih, ki so se slučajno lokalizirale predvsem v vranici, n. pr. pri tuberkulozi. Dočim so vsi omenjeni pojavi pri splenektomiji samo prehodnega značaja, se pojavljajo v veliko jačji meri pri onih anemijah, pri katerih je bila izvršena splenektomija iz terapevtičnih vzrokov. Vse to je zadosten opomin, da moramo smatrati hormonalni vpliv vranice na kostni mozeg za še nedokazan in dvomljiv. Tudi kar se tiče levkopoeze, imamo prav iste pojave. O metaplaziji vranice naj omenim le to, da je ona eden prvih organov, ki vskoči, kadar odpove eritro- ali levkopoeza kostnega mozga. Vrnimo se k drugemu pojavu, katerega smo se prej le na kratko dotaknili, namreč k homolizi vranice in z njo zvezanemu presnavljanju krvnega barvila — hemoglobina. Dokazano je danes, da vranica znižuje rezistenco rdečih krvnih telesc. Poiskus je bil napravljen na ta način, da je bila vzeta kri iz lienalne vene, istočasno pa tudi iz ven drugih organov; izkazalo se je, da venozna kri vranice vsebuje manj rezistentna krvna telesca naproti solnim raztopinam kot kri v drugih venah. Po odstranitvi vranice govore nekateri avtorji, podčrtujem: nekateri, — o povišanju rezistence krvnih telesc pri tako imenovanih hemolitičnih anemijah. Ta pojav naj bi bil torej druga podkrepitev E p p i n g e r-jeve teorije o hipersple-nizmu. Na tem mestu naj tudi omenim, da se je francoski šoli posrečilo iz lienalne substance izolirati hemolizo povzročujoče snovi. Tretja funkcija, ki naj jo omenim, zato ker se tudi tiče hematoloških pojavov, je njen vpliv na zgruščenje krvi (Blutgerinnung). Znano je iz klinike, da prenehajo pri bolezni, ki jo imenujemo Morbus Werlhof ali purpura splenomegalica po terapevtični odstranitvi vranice krvavitve in se pojavljajo trombociti zopet v normalnem številu. Tudi ta pojav Lrombo-penije, ki nastopa pri teh boleznih, prišteva Eppinger k hipersplenizmu. Namen imam opisati primer kongenitalnega hemoliličnega ikterusa, katerega Eppinger, kot bomo slišali, prišteva v svojo grupo hiperspleniz- mov, dasi bi lahko smatrali samo ojačeno hemolizo za pojav hipersple-nizma. Pri tej bolezni ni namreč ne trombopenije in ne policitemije, katero bi človek po prejšnji razlagi vsekakor pričakoval. O poteku hemoglobinovega razkroja do stopnje bilirubina, naj povem le toliko kolikor je danes dokončno dognanega, da se namreč ta izvrši do najnižjih stopenj v jetrih in da so torej na ta način jetra tesno povezana z funkcijo vranice. Pripomnim pa naj, da se redukcijski produkti bilirubina, kot sta urobilin in urobilinogen, pojavijo v ekskretih (urin in blato) v večjih merah le takrat, kadar je hemoliza pojačena. Vendar pa mora funkcija jeter dohajati hemolitični razkroj krvi vranice, sicer je neizbežno, da se pojavi bi-lirubinemija in z njo ikterus, kot imenuje to klinika. Stare šole so poznale samo eno vrsto ikterusa, to je obtura-cijski, ki je bil dotedanjim opazovanjem najbolj dostopen. Hemoli-tičen ikterus je bil spoznan mnogo pozneje. V čem leži bistvena razlika teh dveh vrst ikterusa, bom skušal na kratko razložiti. Obadva sta povzročena po insu-ficijenci hepatalnega pa-renhima. Pri obeh he-patalni parenhim ne zmore velikih množin bilirubina, tako da ga je prisiljen oddajati v limfni in krvni sistem. Pri obeh imamo pojav bili-rubinemije, katera nastane pri obturacijskem zato, ker je prehod skozi sistem žolčnih vodov popolnoma zaprt, pa če tudi samo prehodno, vendar moramo pričakovati v kratkem času zaradi nastalega pritiska v celem sistemu tolikih lezij jetrnega parenhima, da njegove funkcije stalno padajo. Nekaj sličnega se dogaja tudi pri H. I. v času akutnih liemolitičnih kriz. Pojav imenuje klinika pleokromijo. Žolč kot tak postane nad vse gost in viskozen, tako da si kaj lahko predstavljamo mehanične ovire, katere nastopijo zaradi tega v jetrnih vodih. Razlika pa leži v tem, da tak pojav liemolitičnih kriz in z njimi zvezana pleokromija ni nikdar tako dolgotrajna, kakor pojav obturacijskega ikterusa; vzlic temu bi pa pričakovali, da mora tudi v takem primeru nastopiti bilirubinu rij a, to je bilirubin v urinu. Pripomnim pa, da se to tudi zgodi le takrat, kadar so hemolitične krize močne, ali se pa hitro vrstijo druga za drugo. Pojav, ki hemolitične krize konstantno spremlja, je hipertrofija ali povečanje jeter. Ne moremo se otresti domneve, da ima jetrni parenhim v sebi dovolj rezerve, ki jo uporabi takrat, kadar nastopajo hemolitične krize. Te zadoščajo za zavarovanje organizma pred bilirubinurijo, ne pa pred bilirebinemijo. Druga hipoteza pravi, da ima organizem resp. ledvični parenhim pri kongenitalnem H. I., ki ne nastopa nikoli tako abruptno in surovo kot obtur. I., dovolj časa, da se navadi na bilirubinemijo in postane za bilirubin nepropusten. Klinika se za ločitev obeh form ikterusa poslužuje Van de Bergh-ove metode za dokazanje bilirubina v krvnem serumu. Na ,kratko naj omenim, da je bilirubin v serumu, dokazan na direkten in indirekten način, zadosten dokaz, da imamo pred seboj Obt. I., med tem ko smatramo dokaz indirektnega bilirubina za znak H. I. Klinika pozna danes dvoje vrst heinolitičnega I. 1. hereditarni ali kongenitalni H. I., ki se imenuje tudi Chauffa rd-Mynko wsky-jev tip ali kongenitalna mikrocitarna anemija (po Naege-li-ju), 2. akvirirani H a y e m, Widal H. I. Nas zanima danes samo prvi. Na tem mestu naj omenim, da Eppin-ger imenuje po svoji teoriji tudi kongenitalni hepatolienalni I. To pa radi tega, kakor sem že omenil, ker se naslanja v prvi vrsti na svojo teo- , rij o hipersplenizma in jo osredotočuje na lienalni tumor ali na splenome-galijo, ki daje kot prvi in kardinalni simptom obeležje vsej bolezni. Kot drugega naj navajam Naegeli-ja, ki imenuje bolezen kongenitalna hemo-litična anemija za razliko proti drugim akviriranim hemolitičnim anemijam; to pa zopet zaradi svoje teorije, ki se naslanja na degenerativni tip eritrocitov, kateri je po mutaciji deden in ki se klinično kaže v tem, da je veliko manj rezistenten (ali odporen) za hemolizo in iina vse druge znake, ki so z njo v zvezi. Ta druga Naegeli-jeva teorija ima danes veliko več pripadnikov kot Eppinger, ki se v svojih opazovanjih naslanja samo na hemolitične krize, o katerih pravi, da si jih ne zna drugače razlagati, zakaj bi nastopale samo časovno omejeno v kratkih dobah, ko bi vendar pričakovali, da mora tak degenerativni eritropoetični materijal kot si ga zamišlja Naegeli, nad vse hitro prepeljati organizem v katastrofe. Tudi se on naslanja na pojav, da se poviša hemolitična rezistenca eritrocitov po splenektomiji, ki je bila napravljena v terapevtične namene pri tej bolezni. Naegeli za svojo osebo zopet dokazuje, da je tumor lienis postranski simptom, podan po sili razmer, in da ga moramo smatrati za navaden spodogeni tumor, ali če tako hočete, nekako hipertrofijo dela vranice, ki je stalno na tem, da lovi iz krvnega obtoka manj vreden material. Tudi pravi, kakor Chauffard, da so poznani slučaji H. I., kjer je tumor lienis prav majhen, oziroma sploh manjka, in sicer v zgodnji mladostni dobi takih generativnih obremenjencev. Chauffard se izraža: Ils sont plus jauns que malades, to se pravi, da so bolj rumeni kot bolni. Na tem mestu se naj dotaknem še druge skupine H. I., to je akviri-ranega, katerega današnja modernejša šola ne priznava več, ampak govori le o navadnih hemolit. anemijah, ki imajo najrazličnejše znane in neznane, etiološke vzroke. Prihajam k današnjemu primeru in hočem po simptomih dokazati, zakaj ga smatram za kongenitalni H. I. Najpoprej nekaj kratkih podatkov iz anamneze: pacijent se čuti bolnega cca. 3—4 leta. Paroksizmalno, v krajših ali daljših intervalih, je nastopala vročina do 38° C. V takih peri-jodah se je čutil zmučenega, sam omenja, da so se največkrat pojavili napadi v zimski dobi. Krvavitve iz nosa so bile pogoste. Da bi opazil kake petehialne kožne krvavitve, se ne spominja. Ljudje so mu pripovedovali, da ima rumene oči in da je videli bolan. V zadnjih 2 letih se je k tem simptomom pridružilo še tiščanje v levem hipohondriju, katero se je stopnjevalo do ostrih bolečin, zbadanja in dispnoe, zavoljo česar ga njegov zdravnik pravzaprav pošilja v bolnico. Ako motrimo pacijenta pobližje, ne moremo prezreti degenerativne stigmatizacije, ki se nam odkriva na prvi pogled. Izraz obraza je momboroiden, s poševno ležečimi očmi, čelo se dviga strmo in dosega nenormalne dimenzije. Upravičeni smo govoriti o stolpasti konfiguraciji črepinje, ki je kakor je znano, 100°/'o simptom za kongenitalni H. I. Pri tej priliki naj povem hipotezo, resp. razlago, katere se poslužuje Ganslein za razumevanje tega pojava. Po njegovem nazi-ranju sta pojačena eritropoeza in osteoiropija tesno v zvezi. Pojačenost ene zahteva tudi pojačenost druge. Zaradi tega sklepa na prehitro zra-ščanje sutur; rezultat tega je torocephalus, prognathia, visoko izbočeno trdo nebo, simptomi, katere vidimo tudi pri našem pacijentu. Degenerativna stigmatizacija se pa tudi kaže v infantilnem razvoju sekundarnih spolnih znakov. Nič težkega ni opaziti subikteričen kolorit beločnic. Pri palpatorni preiskavi se nam vsiljuje lienalni tumor, ki sega navzdol s spodnjim polom izpod umbilikalne črte. Tumor je trd, ni gladek, pač pa se da s palpacijo ugotoviti incizura lienalis. V desnem hipohondriju otipljemo hepar, ki sega 3—4 prste izpod rebernega loka, je neobčutljiv, srednje mehak, z ostrim robom, brez kakih tipljivih sprememb na površini. Pri pregledu prsnih organov ugotavljamo zastajanje prsnega koša na levi strani. Per-kutorno je leva stran nekako 3 prste izpod skapularnega kota zamolkla in daje tudi sicer znake eksudata. Probatorna punkcija da hemoragičen transudat. Srce je nekoliko dilatirano. Akcija pospešena, toni čisti, nekoliko zamolkli, brez šumov. Elektrokardiografija ne pokaže nikakih sprememb. Samo dotaknem naj se vprašanja, zakaj najdemo pri H. I. v literaturi tako pogostokrat opisane znake srčne insuficience? Zadostovalo bi že, da smatramo anemijo za zadosten vzrok teh nastopajočih insuficient-nih znakov. Če si pa ogledamo naš primer, pri katerem najdemo pri večkratnih preiskavah nekako 3,000.000 eritrocitov in med 51—59% Sahlija, potem vidimo, da ni to zadosten dokaz, da bi bila anemija vzrok tem srčnim simptomom. Poznane so nam mnogo hujše anemije, sekundarno ali primarno mielotoksične, kjer takih insuf. simptomov ne zasledimo. Prav zaradi tega so se našle še druge razlage za ta pojav, katere smatrajo konstantno bilirubinemijo za vzrok miodegenerativnih znakov. Po značaju bolezni nas najbolj zanima hematološko poglavje. H. I. je anemija. Tudi pri našem bolniku najdemo zmanjšano število eritrocitov in 51—59o/o Sahlija. Barvni indeks je visok približno okrog 1 in potrjuje Naegeli-jevo teorijo, da so pri H. I. eritrociti sicer majhni, vendar okrogle oblike in vsebujejo radi tega zadostno množino hemoglobina, kar se tudi pokaže pri barvnem indeksu. Kvalitativne spremembe krvi so brez posebnosti. Naznačena je limfocitoza, katero bi lahko smatrali za relativno; kajti pri pojačeni eritropoezi, ki obstoji sigurno pri tej bolezni, moramo sklepati tudi na pešanje, popuščanje mieloične levkopoeze, kadar se hemolitične krize vrstijo druga za drugo, kakor je bilo ravno ob času odvzetja našega materiala. Vsekakor ta pojav ne dosega takih mer, saj vidimo, da organizem reagira z levkocitozo, ki znaša v našem primeru 8.000 levkocitov že pri najmanjših infeklih, spremljanih s temperaturami. Drugo važno hematološko poglavje je hemoliza. Vemo, da leži normalna rezistentna meja proti razstopinam NACI pri zdravem človeku med 0,44— 0,32%. Naš bolnik ima enkrat 0,54, drugič 0,56 maksimalne rezistence minimalno pa enkrat 0,34, drugič 0,36%. Torej so rezistentne meje, minimalne kot maksimalne, pomaknjene v lestvici navzgor; v celoti imamo pač dovolj dokazov, da gre za hemolitično anemijo. Tretji važen hematološki pojav je nastopanje granulocitov po vitalnem barvanju, ki sicer ne igrajo nobene patognomonične vloge, vendar jih pri nobeni drugi anemiji ne najdemo v takih velikih merah, kakor ravno pri H. I. V našem primeru do 20o/o. Dotaknem naj se tudi pojava povišane sedimentacije krvi, ki je pri H. I. že sama po sebi pojačena brez drugih infekcioznih vzrokov. V krvi našega bolnika je znašala po Westergreenu 92. Bolnik, o katerem govorim, je v kratki dobi ležanja na oddelku prebolel nekaj malih infekcioznih bolezni (Tonsillitis, Pleuritis), tako da ne moremo z gotovostjo trditi, kaj gre na rovaš H. I. in kaj ne. Gotovo pa je, da imamo pred seboj ikterus. To nam dokazuje poleg že omenjene barve skler še van de Bergh-ova metoda, ki je pri večkratni preiskavi pokazala indirekten bilirubin v serumu. Za pospešno eritrolizo govori poleg tumorja lienis še močna reakcija na urobilinogen v urinu, našli smo ga v seču enkrat 1 :64, drugič 1 :128, v blatu pa 1 :226. Glede terapije naj omenim, da žanje še vedno najboljše rezultate kirurg s svojo splenektomijo. Vendar mu mora za to postaviti striktno indikacijo internist. To je pa najtežje zlasti v primerih, kjer moramo računati z močnimi perisplenitičnimi procesi, ki ves operativni postopek v toliko komplicirajo, da postane operacija lahko smrtnonevarna. Prav radi tega se je italijanska šola zavzela za podvezavanja arterije in vene liena-lis. V katero smer bomo krenili v našem primeru, še ni gotovo. Za sedaj dobiva pacient arzenove injekcije, da bodemo videli, v koliko se bo anemija kot taka popravila. Dr. V. STACUL CHLOROMA L1’ M P H A TIC U M 21/2 leta starega dečka so pripeljali ob koncu preteklega leta v otroško bolnico s sledečo anamnezo : Od otroških bolezni je prebolel samo oslovski kašelj; 6 tednov sem opažajo starši, da so otroku izstopile oči, pred tem mu je teklo iz ušes. Pred 12 dnevi je bil 3 tedne v novomeški bolnici. Zaradi važnosti in zanimivosti navajam še izvleček iz tamošnjega popisa bolezni: „Ima 2 sestrici, ki sta obe slabotni, bledikasti. Bil je od nekdaj bled in je večkrat močno krvavel iz nosu in ust, posebno zadnje čase. Po očetovi izpovedi je pred 3 dnevi postal v obraz bled in zabuhel, posebno v lica. Oči so mu izstopile, tako da mu je bil pogled srep. Apetit dober, odvajanje redno. Jedel je vedno rad. St. praesens: Za svojo dobo primerno razvit, slabše hranjen, o-grodje in mišičevje slabotno. Koža in vidne sluznice močno blede. Skozi prosojno kožo na sencih vidne vijuge ven. Pravtako ob vekah preko močno izbočenih očesnih bulbusov, katerih nivo presega nivo čela in obrvi. Jezik obložen, vse naokrog krvavenje iz zobnih dlesni. Submaksilarne limfne žleze nekoliko povečane, na pritisk občutljive. — Torakalni organi brez posebnosti. — V trebuhu so le jetra nekoliko povečana. Seč: albumen v sledovih, sediment b. p. Krvavenje se je nadaljevalo kljub injekciji želatine, šele na injekcijo konjskega seruma se je polagoma ustavilo. Na medikacijo C-vitamina se zboljša stanje v 14 dneh, protrusio bulbi je manj izrazita. Kmalu nato se pa zopet poslabša, nakar ga vzamejo starši 18. XII. domov“. Pri sprejemu v otroško bolnico 30. XII. 1937: Otrok kašlja, težko diha, par dni je krvavel iz ust; sedaj hira, ne bruha, je obstipiran. Stat. praesens: distrofičen, zelo shujšan, tehta 11.100g (13.700 g) koža bledosivkaste barve, sluznice blede, po koži posejani kot leča veliki gnojni mehurčki, deloma že posušeni. — Vene na vratu razširjene, pulza-cija. Prsni koš ob sternumu na desni strani bolj izbočen kot levo, tudi torakalne površne vene razširjene. — Pljuča: poklep jasen, dihanje veziku-larno z difuznimi bronhiličnimi hropci. — Srce, trebuh b. p., vranica ni tipljiva. Vratne bezgavke so povečane v regio inframandibularis, zelo mnogoštevilne, kot lešnik velike, trde, premakljive, enako v regio supracla-vicularis. — Močna protrusio bulborum, dextra > sin. — Veznica desnega očesa je močno ektropionirana, Chemosis. — Konjunktivalna in ciliarna injekcija, posebno desno, zelo močna. — Zenici: ozki, slabše reagirajoči. — Tonus desnega bulbusa palpatorno mnogo višji od levega. — Sluznata se-krecija iz nosa, sluznica grla injicirana, gnojna sekrecija iz epifarinksa, jezik zelo obložen. — Otrok je jokav, se ne zmeni za okolico, starše pa spozna tudi na razdaljo več metrov. Okulistični izvid: (dr. Ješe) Fundi normalni, Keratitis dextra e lagophtalmo. Otološki izvid: (dr. Pompe) V nosu sluz; iz stranskih votlin ni dobiti gnoja, obe mreni sivi, celi. — Epipharynx izpolnjen z mehkim tumorjem (veget. adenoid); kosti stranskih votlin so zelo debele in preiskovalec ima vtis, kot da je orbita zelo majhna in da je vsled tega protrusio; tudi palatum je zadebeljen. — Rentgenološki pregled pljuč in srca: nabrekle žleze v desnem hilu. — Rtg. slika lobanje : izvid skeleta je negativen. — Kri: 2. I. 1938: Eritrocitov 2,500.000, levkocitov: 14.600. — S a h 1 i : 40%, Thrombopenia. d i f. slika: nesegmentiranih segmentiranih . limfocitov mal. limfocitov vel. . limfoblastov . . eritroblasta . . monociti . . . eozinofilnih . . limfoblasli so bili izredno veliki, Oxydase-reakcija n e pokaže nikake granulacije v patoloških celicah. Seč: Alb. -)—[-, v sedimentu; levkociti, par eritrocitov, zelo mnogo re-pastih in poligonalnih epitelij. 4. I. število levkocitov narašča na 39.400 in Sahli pada na 30<%. Ves čas bivanja v otroški bolnici ima temperaturo, spočetka intermitirajočo, proti koncu pa visoko stalno. Chemosis d. očesa je čedalje jačja in razpad rože-nice naglo napreduje. — Otrok sedi pokonci in težko diha, slini se močno iz ust. 13.1. Krvni izvid; eritrocitov 1,810.000 levkocitov 72.800, Sahli 25% dif. slika: nesegmentiranih .... 8 segmentiranih..............6 limfocitov mal.............4 limfocitov vel............15 limfoblastov..............61 eritroblastov..............3 monocitov..................3 14. I. Exitus. Obdukcijski izvid: (dr. Kušar) Koža je močno bleda, protrusio bulbi utriusque, desno oko je vneto, keratomalacija roženice. — Dura mater je na mnogih mestih obložena s tankimi ploščnatimi oblogami tujega tkiva, ki so precej adherentne, sivkasto-rdečkaste. Obloge so najdebelejše na bazi v srednjih lobanjskih kotanjah. Povsod, kjer so obloge, je kost na notranji strani malo uzurirana, njena konsistenca ni spremenjena. V strehi obeh orbit je notranja kostna lamela nespremenjena, diploe je razširjena, sočna, rdečkasta; tkivo diploe je predrlo spodnjo kostno lamelo. — V desni orbiti zadaj je za droben fižol debelo sivkasto tkivo, ki je podobno infiltrirani zadebeljeni mišici. Retrobulbarno tkivo je malo edematozno. Diploe sfenoidalne kosti iz predturškega sedla je razširjena in bolj sočna. Hydrocephalus externus, edem leptomeningov. V levem talamu je za oreh velika krvavitev, ki je prodrla v stranski ventrikel, kjer je malo koagulirane krvi. i skupno 80 celic j limfatične vrste 32 10 5 9 38 2 3 1 skupno 52 celic limfatične vrste ZEISS za uporabo mi k rofo.tog rafij e na vseh znanstvenih in tehničnih področjih. CONTAX STANDARD za mikrofotografske serijske posnetke v ma-lo-slikovnem formatu 22x36 mm za črno-bele in barvne posnetke. Varčno v rabi in ugodno pri delu. Za prodirajočo in vpadajočo svetlobo, kakor tudi za pregledne posnetke. Z adaptor-jem za plošče tudi zaj posnetke na ploščah. Z Zeiss-Ikonovim zrcalnim nastavkom „Panflex“ opazujemo lahko predmet do trenutka, ko ga slikamo. Prospekti in podrobnejša pojasnila pri Carl Zeiss-Jena ali pri generalno zastopstvo M. Pavlovič, Beograd Draškovića 9. Pošt. predal 411 Telefon 23-500 mm r J E-na^JI MIKROFOTOGRAFICNI APARATI US „CUMASINA“ ZAVOJNI MATERIJAL Nov anf ¡septičen zavoj ni materijal uporabljiv brez desinfekcije rane, ki pospešuje zdravljenje. Licenca za izdelovanje v Jugoslavij: Kocjančič in drug, tvornica zavojnega materijala, Domžale GOSPOD TOVARIŠ, tvrdke, ki oglašujejo v Zdravn. Vestniku, so v vsakem oziru posebno priporočljive, zato krijte svojo potrebo pri teh tvrdkah! Vedno pa, kadar kaj naročite pri kaki tvrdki, pa bodisi tudi samo vzorce in literature —se sklicujte, prosim, na Zdravniški Vestnik! S tem koristite sebi in svojemu glasilu._______ PROTI REVMI Steklenice po 40 in 90 ccm Sestavine: Oleum Juniperi bacc. - Rosmarini Melissae * Thymi - Camphorae Eucalypti - Pini silv. - Olivarum DR. MED. A. DANIELI-DANEV IN UGOTOVILI BOSTE NEVERJETNE USPEHE. Vzorci in literatura brezplačno! PHARMACEVTIKA D. Z O. Z. LJUBLJANA V SKLEPIH IN MIŠIČEVJU / IŠIASU KRCEM / ZBADANJU / TRGANJU V UDIH / BOLEČINAM V HRBTU IN KRIŽU / PROTI TRGANJU V GLAVI I GLAVOBOLU / NABREKLOSTI IN OTRPELOSTI MIŠIC PROTI VNETJU OZEBLIN / VNETJU PLJUČNE MRENE PREHLADU / BRONHIALNEMU KATARJU IN SPLOH PROTI VSEM BOLEZNIM NA REVMATIČNI RHEUMATOL po receptu — Sivo tkivo v sredi krvavitve makroskopski ni dovolj karakteristično, niti za možgansko niti za novo tkivo. Ventrikli so malo razširjeni. Plexus chorioidcus v stranskih ventriklih malo debelejši in ima konzistenco novega tkiva. Možganska substanca je bleda in edematozna. Vse vratne limfne žleze so povečane do velikosti lešnika in še čez. Zrasle večinoma niso. Na prerezu so bledo-sivkaste, srednje sočne. Prav tako so precej povečane desne liilusne žleze in desne paratrahealne. Mezenterialne žleze so samo neznatno povečane. — Vranica je 2—3 krat povečana, malo mehkejša, na prerezu sivkasta, anemična, nejasne strukture. — V desnih pljučih je hipostatična že konfluirajoča bronhopnevmonija. Pljuča so anemična, malo edematozna z drobnimi krvavitvami v tkivu in subpleuralno; sub-pleuralne krvavitve so posebno obilne v desnih spodnih partijah. — Srce je malo razširjeno, mišica je degenerirana, subepikardialno je nekoliko pe-tehij. — Ledvice so anemične z majhnimi krvavitvami. — Jetra so degenerirana in malo anemična. — Limfatični aparat v digestivnem traktu ni povečan, sluznica je močno anemična. — V želodcu je videti drobne starejše krvavitve; v njih območju so se razvile že drobne erozije sluznice. — Pankreas je anemičen, malo čvršči s slabo jasno strukturo. — Histološki: L y m p h o c y t o m a. Zaključek Pri malem otroku se je akutno razvila limfo hlastna levkemija s protru-sio bulborum, krvavitvami dlesna in oteklinami limfnih žlez, po kratkotrajni remisiji se krvavenje skoraj ustavi, a stanje se stalno slabša, nastaja keratitis z destrukcijo roženice na desnem očesu in končno hipostatična pnevmonija ter krvavitev v možganih, za katero otrok umrje. Protrusio bulbi, kardinalni simptom, povzročajo parostalni infiltrati v orbiti, sestoječi iz patoloških celic limfatičnega sistema, kar se ujema s krvno limfoblastozo. Ti tumorozni infiltrati se nahajajo v tem primeru sicer le na lobanji, a tudi na ostalih kosteh se lahko pojavljajo. Navadno so infiltrati zelenkaste barve — vidni in vivo et in tabula — kar je dalo bolezni ime. Da niso bili infiltrati tudi v našem primeru zelenkaste barve, n e govori proti uvrstitvi primera v hlorome, kajti po mnenju avtorjev, ki so imeli priliko videti več primerov te zanimive bolezni (Opitz, Herbst), zelena barva ni obligatna, če so le vsi ostali značilni simptomi tega kompleksa podani. Odkod barva hloroma, doslej še ni znano, nekateri (Askanazv) mislijo, da je identična z barvilom gnoja. Tudi v ostalem ni enotnih naziranj in uvrščajo patološki anatomi hlorome med novotvorbe hemopoetičnega parenhima, dočim jih smatrajo hematologi samo za posebno pojavno obliko levkemije. Hloromi spadajo brez dvoma med redka obolenja; večinoma so mielo-blastični, dočim so limfatični izredno redki. Prav zaradi redkosti in možnosti, da bi tak primer klinično zamenjali z možganskim tumorjem, smatram koristno objaviti ga. Šefu otroške bolnice, gosp. prim. dr. B. Derču gre moja zahvala za tozadevno dovoljenje. ZUSAMMENFASSUNG Bericht über einen Fall von lymphatischen Chlorom. l’Z INSTITUTA ZA BALNE0L0GIJ0 'N FIZIKALNO TERAPIJO UNIVERZITETNE KLINIKE ZA ŽIVČNE IN DUŠEVNE BOLEZNI V ZAGREBU - PREDSTOJNIK PROF. DR. R. Z LOPAŠIĆ Dr. L. TRAUNER KLIMATOTERAPIJ A TUBERKULOZE Veliki napredek balneologije v zadnjih letih je v glavnem osnovan na biološko-sintetični orientaciji v medicini, ki je naravna posledica prejšnjega, bolj analitičnega, organo-patološkega raziskovanja. Pod bal-neologijo (Rusi jo sicer s tujko, ampak bolj pravilno nazivajo „Kurorto-logijo“) razumemo danes vedo o zdravilnih krajih in pod balneoterapijo temu odgovarjajoče zdravljenje v teh krajih, torej skupni biološki efekt vseh naravnih faktorjev zdravilišča, med katerimi ima tudi podnebje važen pomen. Klimato-ibiologija je torej del balneologije in proučuje odvisnost enega kompleksnega sistema (človeški organizem) od drugega kompleksnega sistema (metereološko stanje podnebja); gre torej za relacijo dogodkov v dveh različnih sistemih. Klimatologija tuberkuloze proučuje kvarne in koristne vplive metereoloških faktorjev na proces bolezni in izkorišča rezultate v profilaktične in terapevtske mere. Čeprav kot balneo-revmatolog nimam velikih izkušenj v klimatičnem zdravljenju tuberkuloze, vendar mi studij klimatologije in pa neke paralelnosti med tuberkulozo in revmatičnimi obolenji dopuščajo vsaj nekaj vpogleda v naslovno temo. Že — sedaj toliko citirani — Hipokrates je v 4. stoletju pr. Kr. r. priporočal spremembo podnebja pri različnih boleznih, ki organizem slabe. Gel sus in Galenus sta pošiljala bolnike, ki so pljuvali kri, na visoke planjave Egipta in Libije. Zdi se, da so rimski zdravniki imeli v Stabijah v bližini Vesuva, kjer vlada suho in blago podnebje, že prave sanatorije za pljučno bolne. Vzporedno s propastjo civilizacije v srednjem veku se je popolnoma zanemarjalo klimatično zdravljenje. Prvi so bili Francozi le Peyere, Faure i. dr., ki so konec 17. stoletja zopet spoznali zdravilno vrednost solnca pri kožnih čirih, H uf el an d pa pri škrofulozi; vendar šele leta 1904. je R oilier v Ley sini započel svoje veliko delo: solnčenje pri generalizirani tuberkulozi v višinski klimi. Velik napredek pa tudi zmote je prinesla druga polovica 19. stoletja. V preoptimistič-nem ocenjevanju klime za zdravljenje tuberkuloze se je mislilo, da postoje, posebno na jugu, podnebja, ki so specifično zdravilna za jetiko v krajih, kjer se tuberkuloza sploh ne more razviti. Nepregledno število bolnikov je romalo na podlagi takrat še pomanjkljive diagnostike v južne kraje in pokopališča na Rivieri še danes pričajo o sicer razumljivem ampak kvarnem optimizmu. Kmalu je prišel preokret in vse nade so se postavile na višinsko podnebje in novi napredki so vezani na imena Spendler, Turban i. dr., ki so pomagali Davosu in Arosi do svetovne slave. Kmalu se je pa spoznalo, da za tuberkulozo ni specifično-zdravilnega podnebja in da se pri pravilnem zdravljenju dosežejo lahko povsod dobri uspehi. Tako so nastali skoraj po vsej Evropi v srednjo-goratih krajih sanatoriji, katerih uspehi niso v ničemer zaostajali za tistimi v Davosu. K temu je prišel še napredek kemoterapije, (zlato itd.) in kirurške tehnike; pnevmotoraks s svojimi dopolnilnimi operacijami je povsod izvedljiv in ni vezan na nikako podnebje. Operativno zdravljenje tuberkuloze zahteva samo izkušenega operaterja in potrebno opremo. Brezdvomni uspehi kirurškega postopanja so dovedli ftizioterapijo zopet v drugi ekstrem in vrednost podnebja se danes pogosto sploh ne priznava. Ni čudno, da so tako nastale bolnice za tuberkulozne brez ozira na podnebje, deloma celo v sredini velemest, značilno pa je, da se te že zopet opuščajo. Tako vidimo, da se razvija zdravljenje tuberkuloze v ekstremih in tako se mi zdi, da se trenutno deloma precenjuje naslednost in konstitucija, pri vsej važnosti teh faktorjev. Kakor si je še mlada znanstvena bat-neologija postavila za cilj, postaviti most med naravno in šolsko medicino, tako skuša klimatobiologija tuberkuloze uravnotežiti ekstreme. Zdravljenje tuberkuloze in revmatizma je končno imuno-biološki problem, seveda vsak s svojevrstnimi komplikacijami in dodatnimi metodami, obstoji pa iz dveh osnovnih principov: nadraženje in čuvanje organizma. Na-dražiti je treba lokalna in splošna specifična in nespecifična obrambna sredstva, čuvati in okrepiti bolni organizem. V tem spoznanju leži tudi vrednost klimatoterapije kot pomožno sredstvo. Podnebja danes ne delimo več v višinsko, morsko, južno, kontinentalno itd. klimo, temveč biološko po učinku na bolno telo v blago, nadražilno in pa blago-nadražilno podnebje. Po dr. Huggardu., Davos, zavisi sposobnost kakega podnebja za tuberkulozno bolnega samo od tega, kako bolnik reagira na klimatični nadražaj. Nadražilno podnebje imajo višine v svojih različnih stopnjah in pa hladni morski kraji, blago podnebje najdemo v vlažno-toplih kontinentalnih in toplih morskih krajih. Posebno tuberkuloza reagira v svojih različnih oblikah popolnoma različno na nadražljaj in čuvanje. Zato je važna kvalitetna diagnoza: eksudativne in sveže oblike pljučne tuberkuloze prenašajo samo blage klimatične nadražaje in potrebujejo čuvanje; produktivne in generalizirane oblike odgovarjajo na močni podnebni impuls s tendenco k zdravljenju. Važen je torej imunitetni položaj bolnika, poprej instinktivno izražen v „vis curativa“, ki se pa danes da vsaj do neke meje določili s krvno sliko, sedimentacijo eritrocitov itd. Nekaj podmena ima pa tudi konstitucija: pikničarji imajo močnejšo reakcijsko Sposobnost in boljšo zdravilno tendenco, asteničarji pa slabo prenašajo podnebne nadražaje in gre za te samo blago podnebje v poštev. Tuberkulozni imajo posebno labilen vegetativen živčni sistem in ravno tu delujejo podnebni in vremenski faktorji, kakor sem to že v svojih prejšnjih delih dokazal. Znano je, da se pri nastopu ciklonskih in anticiklonskih struj (prelaz hladnih in toplih frontov) poveča število pljučnih krvavitev in podražajev porebrnice, da nastopijo povišane temperature, da se spremeni sedimentacija krvi itd. Deloma od vremenskih faktorjev odvisna je tudi povečana mortaliteta in morbiditeta v pomladanskem času. Že na podlagi teh spoznanj je možna vremenska in podnebna profilaksa pri jetičnih. Ernst priporoča pomladanske kure za ponovno in trajnejše zdravljenje. St ep liani in Trouar d-R i o 11 e svarita, naj se ne prekine zdravljenje spomladi, svarita pa tudi pred na-dražajno terapijo in nenujnimi operacijami v tem času. V socialno-higi-enskem oziru bi bila velika pridobitev, če bi se dale pomladanske manifestacije tuberkuloze s tem preprečiti, da bi se nekako premestile zimske okvare, ki izvirajo v glavnem iz pomanjkanja ultravioletnih žarkov in vitaminov. Ker danes smatramo, da je vsaka izolirana organska tuberkuloza samo izraz splošnega obolenja organizma (kakor pri revmatizmu!), se ta bolezen zdravi lahko samo, če se usposobi celo telo, da premaga obolenje; kirurško in lokalno zdravljenje pa odstrani ovire, ki motijo splošno zdravljenje. Klimatični faktorji imajo pri tem samo podpirajoč vpliv, so pa pri pravilni izbiri podnebja važni, ker jih lahko medikamentozno doziramo. K temu pridejo še različni duševni in telesni momenti, ki nastopijo zaradi spremembe načina življenja, prirode in psihične okolice. Ozdravitev tuberkuloze danes gotovo ni problem podnebja. Odločilen je način zdravljenja. Ni pa vseeno, kje in pod kakšnimi okolnostmi se vrši zdravljenje. Dokler ne znamo bakterije v telesu uničiti in v organizmu vpostaviti rezistenco proti tuberkulozi, bo klimatoterapija tuberkuloze obdržala svojo vrednost. LITERATURA Schröder : Zur Anzeigenstellung für Klimakuren bei Tuberkulösen. Tuberkulose, 14, 1. (1934). Schröder: Neuzeitliche bioklimatische Forschung und Tuberkuloselehre. Med. Welt 1937. 568. La terapia climática della tuberculosi (odgovori prof. Pende, Eridia in Boc-chetti. Lotta tbc. 5, 793, (1934). Rogers: Climate and its relationship to tuberkulosis. Tbc. Assoc., London 15. V. 1936. Lancet 1936. I. 1181. Bacmeister: Die Bedeutung des Klimas für die Behandlung der Tbc. Berlin: Julius Springer, 1937. R o 11 i e r : Résultats éloignés de T héliotherapie, Paris med 1934. I. Trauner : Clima and Rheumatism on Yugoslavia, London-Oxford marc 1938. ZUSAMMENFASSUNG Die Klimatologie befasst sich als Teildisziplin der Balneologie (Kurorllehre) mit der Relation zwischen dem Organismus und dem metereologischeii Geschehen, in einem kurzem geschichtlichen Ueberblicke zeigt der Verfasser die früheren und zur Zeit noch bestehenden extremen Strömungen in der Klimatotherapie der Tuberkulose. Die moderne Balneologie und mit ihr die Klimatobiologie sind dazu berufen, einen Ausgleich zwischen den gegensätzlichen Anschauungen herzustellen, wozu ihr die neuzeitliche, biologisch-synthetische Strömung in der Medizin verholten hat. Beschrieben wird die sinngemässe Einteilung des Klimas in Reiz- und Schonklima und seine dementsprechende Anwendung bei der Tuberkolosebehandlung, als Reiz- und Schontherapie, die über das vegetative Nervensystem erfolgt. — Wenn es auch feststeht, dass es keine spezifischen Heilklimas gibt, so ist es doch nicht gleichgültig, wo und unter welchen Umständen die Behandlung stattfindet u. von diesem Gesichtspunkte aus hat die Klimatotherapie der Tuberkulose ihren Wert. IZ DRŽAVNE BOLNICE ZA DUŠEVNE BOLEZNI V NOVEM CELJU Dr. ALFRED FISCHER MEDICINSKA STATISTIKA ZA LETO 1937 V času, ko je rasna higiena glavni predmet zanimanja v psihiatriji, smatram, da ni odveč, če priobčimo kratke statistične podatke o kakovosti kliničnega materiala, ki smo ga prejeli v preteklem letu, saj bi naš prvi korak na poti evgenike moral biti ta, da zberemo podatke o razširjenosti poedinih duševnih bolezni med našim prebivalstvom. Pričujoči podatki naj bodo skromen doprinos k temu vprašanju, mimo tega pa naj bodo priobčeni rezultati zdravljenja merilo naših uspehov in neuspehov. Število bolnikov tukajšnje bolnice je v letu 1937. narastlo od 298 na 332, povečalo se je torej za 34. To je najvišji stalež bolnikov, ki smo ga dosegli od otvoritve bolnice do danes. S tem številom je kapaciteta zavoda že znatno prekoračena, ker znaša število postelj le 323. Vzrok visokemu stanju bolnikov je treba iskati v prvi vrsti v tem, da so nam v preteklem letu po nalogu ministrstva bili poslani na zdravljenje mnogi bolniki iz drugih S1ROP FAMEL LAHKO TOPLJIVI LAKTOKREOZOTOV PREPARAT Najbolje sredstvo proti kašlju, bronhitidi, pljučni tuberkulozi in kataralnim obolenjem dihal. Vsebuje pravi bukov kreozot v kombinaciji, katero lahko pre* naša tudi najbolj občutljiv bolnik. Odrasli: 2—3 velike žlice Otroci: 2—3 male žlice čistega ali s toplim čajem. V prometu se nahaja v velikih steklenicah po 250 gr. in malih steklenicah po 125 gr. Literaturo in poskusne steklenice pošilja gg. zdravnikom: ODIO FAMGL, ZAGREB. HATZOVA 14 Jugoslavensko SIEMENS D. D., Odelenje za medicinsko tehniko Tyrševa cesta la/II. LJUBLJANA Tyrševa cesta la/II. Rontpen-naprave v vseh izvedbah; Diatermijski in ultrakratko-valovni aparati; splošna elektromedicina- Kom' pletna dentalna oprema in dentalne potrebščine. Celotna oprema za operacijske dvorane, laboratorije, praktičnega zdravnika. Mikroskopi, mikrotoml, projekcijski aparati; veterinarska oprema VELIKA ZDRAVILNA MOČ radio-aktivne termalne vode (37°) v zdravilišču RAD10-THERHA • LAŠKO INDIKACIJE: kronični revmatizmi kronična obolenja ženske bolezni_ neuralgije, ischias črevesja in ožilja arterioskleroza POMOŽNI ZDRAVNIŠKI PRIPOMOČKI: Elektroterapija, medicinalne, črevesne kopeli z radio-termalno vodo (Enterocleaner), masaže in d i j etično zdravljenje ZDRAVILIŠČE ODPRTO VSE LETO! Izven glavne sezone, t.j. od 1. septembra do 30. junija nizke pavšalne cene: za 10 dni din GOO*-, za 20 dni Gin 1100'- (stanovanje, hrana, kopeli, zdravniški pregled in ostale takse) Informacije' in prospekte s cenikom pošlje na željo UPRAVA ZDRAVILIŠČA NITON BROMCALCIUMTHEOSAN 0.25 — NATR. RHOD. 0.15 — CHININ. SULF. 0.05 — ACID. PHENYLAETHYLBARB. 0.02 VSE MOTNJE V CIRKULACIJI Vzorce in literaturo T\— A \%7 A M n T7 T? n 1"^ tvornica farmacevtskih in HT A pošilja na zahtevo »V iv 'mJ X-i JV mJ • U • dietetskih preparatov Za rentgenske posnetke uporabljajte samo G EVA E R T Super Rapid Special na modri, nevnetljivi podlagi GEVAERT dentusfilm na modri podlagi GEVAERT rentgenpapir PARIX 8 za kontakt GEVAERT Ridax papir za povečave GEVAERT Orthobrom KEMIKALIJE; GEVAERT rentgen razvijalec v dozah po 4*1], 9, 131|2 in 18 lit. GEVAERT rentgen fiksirna sol v dozah po 5, 10 in 20 lit. HNK MIGRENE KUPIRAJO PRI 90% VSE BOLNIKOV BYNIRBIII lim Dozacija: 0,5 ccm Gynergena subkutano, kolikor mogoče rano po nastopu prvih prodromalnih simptomov. V posebno težkih slučajih je včasih potrebno povečanje doze na maksimalno 1.5 ccm. SANDOZ CHEMISCHE FABRIK vorm. SANDOZ, BASEL, ŠVICA TROPONWERKE TMGl ms Hitro in sigurno učinkujoči injekcijski preparat proti revmatičnim obolenjem vseh vrst; vsebuje mlečno beljakovino in natrijev salicilai PERPROTASIN Sredstvo, ki ga bo izbral okulist pri vnetjih oči, posebno pri iri-tidi in iridociklititi, iz mlečne beljakovine in strychnin, kakodyl. INTRAMUSKULARNO ALI INTRAVENOZNO ZAVITKI: 5 ampul po 2 ccm Din 68 — 5 ampul po 5 ccm Din 76'— ZAVITKI: 5 ampul po 2 ccm Din 64'' 5 ampul po 5 ccm Din 72’ Klinični zavitki po 50 ampul. Vzorci in literatura brezplačno na zahtevo pri zastopstvu za Jugoslavijo: „BIOS AN“ MR. PH. VLADIMIR SMOKVINA — ZAGREB - KAPTOL 12. DOBRNA PRI CELJU h^h396 m NAD MORjEM^Hi NARAVNO - TOPLI 37° C VRELCI ZDRAVIJO S POSEBNIM USPEHOM SRČNE IN ŽIVČNE TER ŽENSKE BOLEZNI. VSA OSTALA ZA OKREPITEV ŽIVLJENSKIH SIL POTREBNA ZDRAVILNA SREDSTVA - KRASNI NASADI, VABLJIVI SPREHODI IN IZLETI V BLIŽNJI PLANINSKI SVET IZVEN GLAVNE SEZONE CELOKUPNO 20-DNEVNO ZDRAVLJENJE ZA NIZKO PAVŠALNO CENO OD DIN 1.100'— DO DIN 1.650'— ZAHTEVAJTE PROSPEKTE! !£■ ICC 1C VSEH VRST, ENO- IN VEČBARVNE l\wlwkJk IZDELUJE PO SLIKAH IN RIZBAH JUGOGRAFKA, d, z o. z. v LJUBLJAN Sv. Petra nasip št. 23 CHEMOLABOR LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA 17 V BLIŽINI KOLODVORA Opreme za ordinacij ske in operacijske sobe, instrumentarij, aparati vseh vrst, brizgalke, svila, igle, gumasti predmeti, vata, ovojni SaiDO kvalitetno blago in obveziini materijal, mikroskopi itd. itd. banovin. Paralelno s številčnim stanjem bolnikov je tudi celokupno število oskrbovanih v preteklem letu znatno narastlo (od 419 v 1. 1936. na 498 v 1. 1937.). Tabela 1. Gibanje bolnikov Leto Stanje bolnikov začetkom leta Prirastek Odpadek Stanje bolnikov koncem leta M Ž Skupaj M Ž Skupaj M Ž Skopaj M Ž Skupaj 1935 192 112 304 85 58 143 81 69 150 196 101 297 1936 196 101 297 73 49 122 80 41 121 189 109 298 1936 189 109 298 114 86 200 96 10 166 107 125 332 Celokupno število sprejemov — 200 — je od leta 1936. narastlo za 78 ali 64o/o. Sprejetih je bilo 114 moških in 86 žensk. Osem oseb (6 moških in 2 ženski) je bilo sprejetih po dvakrat, število sprejetih oseb je torej znašalo 192. Sprejemov je bilo: 173 iz dravske banovine, 25 iz ostalih banovin, 2 iz inozemstva. V tabeli št. 2 smo sprejeme razvrstili po diagnozah. Pri tem smo se poslužili diagnostične razpredelnice Nemškega društva za psihiatrijo, ki smo jo po vzgledu K. Schneider-ja (Deutsche med. Wschr. 1937 št. 25.) spremenili le v toliko, da smo psihopatije, psihogene reakcije in psihopa-tije pri otrocih, ki v omenjeni razpredelnici tvorijo tri skupine, združili v eno samo skupino. Tabela 2. Število sprejetih bolnikov po diagnozah Diagnoza M Ž Skupaj V procentih Novo Celje Vrapče Nemčija Oligofrenija 11 6 17 8-8 % 5-50/o IM»/,, Progresivna paral 13 7 20 10-4% 16% 7-30/0 Lues cerebri 1 1 2 l°/o 1 % 1% Postencefalitične psihoze 1 — 1 05% 1 % 1% Presenilne in senilne psihoze 5 8 13 08% 8% ll-50/o Psih. motnje pri drugih možg. oboi. . . 1 — 1 05% 02% 1% Simptomatične psihoze 1 5 6 01% 5% l*5°/o Alkoholizem 5 1 6 34% 3-50/o 3-50/o Narkomanije 1 1 2 1% 05% 1 % Epilepsija 7 2 9 4’7% 5% 6-50/o Shizofrenija 33 36 69 36% 40-50/0 33-50/0 Man.-depres. psihoze 10 8 18 9-40/0 S0/» 6% Psihopatija in psihogene reakcije . . . 10 9 19 9-90/o 7% 10-5% Živčne bolezni 1 — 1 0-5% 1% 1% Na opazovanju 7 — 7 3-6% 0-3 % i'°/o Nejasno 1 — 1 05% 08% 0-5% Skupaj . . . 108 84 192 K tej tabeli pripominjamo sledeče : Klinično statistiko sprejetih primerov smo sestavili po številu sprejetih oseb, ne pa po številu sprejemov. V našem primeru bi sicer razlika med obema načinoma statistike bila le malenkostna, ker znaša diferenca med številom sprejemov in številom sprejetih bolnikov le osem. Utegnejo pa včasih na ta način nastati precejšnje razlike pri nekaterih obolenjih, kot n. pr. pri manično-depresivnih psihozah, kjer se bolniki včasih sprejemajo po večkrat na leto. Za poedine skupine bolezni smo izračunali odstotke ter jih primerjali s številkami, ki jih navaja Kul j ženko za bolnico Vrapče pri Zagrebu in • za povprečno vrednost 200 nemških bolnic (A. K u 1 j ž e n k o : Pregled stanja i kretanja bolesnika u god. 1936. Manuskript). Pri tem se dobro zavedamo, da imajo take številke le relativno vrednost in se iz statistike po-edinih zavodov niti najmanj ne da direktno sklepati na procentualno razširjenost duševnih bolezni med prebivalstvom, ker je še mnogo drugih faktorjev, ki znatno vplivajo na sestavo kliničnega materiala, razen tega pa je odvisno diagnostično presojanje nekaterih psihoz tudi še od stališča posameznega preiskovalca. Zato bi bilo nujno potrebno, da se zberejo statistični podatki o sprejemih za vse umobolnice v državi, predvsem pa, da se dokončno sporazumemo o enotni klasifikaciji duševnih bolezni, ki naj bi bila obvezna pri statističnih obdelavah kliničnega materiala. Pripominjamo tudi, da se število sprejetih žensk pri našem materialu ne da kar tako primerjati s številom moških, ker je kapaciteta ženskega oddelka mnogo manjša kakor moškega. (204 postelje na moškem: 119 postelj na ženskem oddelku). Kot je iz tabele razvidno, tvorijo največji kontingent med sprejetimi bolniki shizofreniki, katerih je bilo 36%. Med sprejetimi 69 shizofreniki je bilo 33 moških in 36 žensk. Na drugem mestu med sprejemi je progresivna paraliza z 20 bolniki, ali 10.4o/o. Zanimivo je visoko število žensk med para-litiki (7 ž. : 13 m.). Za progresivno paralizo sledijo takoj psihopatije z 9.90/0 in manično-depresivne psihoze z 9.4o/0. Nenavadno visoko je število moških med manično-depresivnimi bolniki (10 m. : 8 ž.). Oligofrenij je bilo 8.80/0, presenilnih in senilnih psihoz 6.80/0, epilepsij 4.7o/0. Nato sledijo ostale psihoze z manjšimi številkami. Po procentualnem razmerju so naši sprejemi skoraj pri vseh glavnih bolezenskih skupinah nekako v sredini med številkami nemških umobolnic in med številkami našega največjega psihiatričnega zavoda, umobolnice v Vrapču. Sprejemamo skoraj enako število shizofrenij in psihopatij, več progresivnih paraliz (!), manj oligofrenij, manj senilnih psihoz in manj epilepsij kot nemške umobolnice. Tudi število manično-depresivnih psihoz je relativno visoko, vendar igrajo pri diagnostičnem presojanju ravno teh psihoz osebni nazori precejšnjo vlogo, saj navajata n. pr. K. Schneider in Bumke za približno isti material, prvi za bolnico München—Schwabing 3.370/0 sprejemov (Deutsche med. Wochenschr. 1937. št. 25), drugi za kliniko v Münchenu 10.4% (Bumke : Lehrbuch d. Psych. 3. Auf.). V tabeli št. 3 smo prikazali odpadek po diagnozah. Celokupni odpadek je iznašal 166 bolnikov (96 m. -j- 70 ž.). Od teh je bilo 56 (33.7%) ozdravljenih, 82 (49.40/0) izboljšanih, 16 (9.7%) neozdravljenih, 12 (7.2%) pa jih je umrlo. Primerjajoč tabelo št. 2 s tabelo št. 3 vidimo, da je bilo 23 shizofrenikov več sprejetih kot odpuščenih. Pri oligofreniji znaša ta razlika 7, pri epilepsiji 5, pri paralizi pa 4. Iz teh številk je lepo razvidno, kako taki bolniki že v kratkem času popolnoma zatrpajo zavod. Umrlo je v letu 1937. dvanajst bolnikov (7 m. in 5 ž.). Umrljivost, preračunana na število oskrbovancev, je torej znašala 2.410/0. Ta številka je najnižja, ki je bila dosežena od ustanovitve zavoda do danes (1932:2.87o/0, 1933:5.73o/o, 1934:3.12o/0, 1935:4.03o/0, 1936:3.58<>/o), izredno nizka pa je tudi v primeri z di'ugimi zavodi. Navajam umrljivost bolnice Vrapče, ki znaša 10.2o/o (za 1. 1936, po Kuljženk-u), ter dveh velikih inozemskih umobolnic: Steinhof pri Dunaju 6.52°/o, Berlin—Buch 8.23o/o (za 1. 1936, izračunano po Laehr: Allg. Zeitschr. f. Psych. Bd. 106.). Tabela 3. Odpadek po diagnozah Diagnoza Ozdrav- ljeni Izbolj- šani Ne- ozdrav. Umrli SKUPAJ M Ž Sk. M Ž Sk. M Ž Sk. M Ž Sk. M Ž Sk. Oligofrenija __ 6 1 7 2 1 3 8 2 10 Psih. mot. pri možg. poškod. — - — — — — — — — 1 — 1 1 — 1 Progresivna paraliza . . . 1 1 2 3 4 7 1 1 2 5 1 6 10 7 17 Lues cerebri — — — 1 1 2 1 1 2 Postencefalitične psihoze . . — — — 1 — 1 — — — — — — 1 — 2 Presenilne in senilne psihoze — 1 1 3 4 7 1 2 3 — 2 2 4 9 13 Psih. motnje pri drug. možg. oboi _ _ _ 1 1 _ _ __ 1 _ 1 Simptomatične psihoze . . 1 2 3 1 — 1 — — — — 2 2 2 4 6 Alkoholizem i — 4 4 — 4 — — — — — — 8 — 8 Narkomanije 2 1 3 2 1 3 Man.-depresivne psihoze . . 7 10 17 2 2 4 — 1 1 — — — ' 9 13 22 Epilepsija — — — 4 — 4 — — — — — — 4 — 4 Shizofrenija 3 6 9 14 18 32 4 — 4 1 — 1 22 24 46 Psihopati j a 6 4 10 9 4 13 1 1 2 —- — — 16 9 25 Na opazovanju 7 — 7 7 7 Skupaj . . . 31 25 56 48 34 82 10 6 16 7 5 12 96 70 166 Polovica vseh umrlih je bilo parali tikov (6 bolnikov, od katerih so trije umrli za kaheksijo, trije pa v deliriju), razen tega smo izgubili dva primera simptomatične psihoze, dva primera senilne psihoze, en primer psihoze po pretresu možganov in en primer shizofrenije. Smrtni vzroki so razvidni iz tabele štev. 4. Tabela 4. Smrtni vzroki Diagnoza Apoplex cerebri Kachex. Pneum. Paralis. cordis Marasm. senilis SKUPAj M Ž Sk. M Ž Sk. M| Ž Sk. M Ž Sk. M Ž Sk. M Ž Sk. Psih. motnje pri možg. pošk. . . 1 1 1 1 Progr. par — — — 3 — 3 — — — 2 1 3 — — — 5 1 6 Presen, in sen. psihoze .... 2 2 _ 2 2 Simplomat. psihoze — — — — 1 1 — 1 1 — — — — — — — 2 2 Shizofrenija . . . — — — — — 1 — 1 — — — — — — 1 1 Skupaj . . . 1 — 1 3 1 4 1 1 2 2 1 3 — 2 2 7 5 12 Dr. M. KREMŽAR — DOMŽALE O PRENAPOLNJENOSTI LJUBLJANSKE BOLNICE Mnogo se je razpravljalo o ljubljanski bolnici. Čitali smo o raznih akcijah, o resolucijah, o izjavah naših velikih in najbolj vplivnih mož. Ostre debate so se vodile o prostoru, kjer naj bi stala, o njeni obliki in ureditvi. Drugi zopet, ki jim je višina proračunske svote delala skrbi, so se vnemali za preureditev St. Peterske vojašnice. Naj bodo mnenja še tako različna, v eni točki, vsaj upam, smo vsi edini: potreba nove bolnice v Ljubljani je izven diskusije. Na kratko hočem podati vzroke prenapolnjenosti ljubljanske bolnice dn nekaj misli, kako bi se dala ta prenapolnjenost omiliti. Ljubljanska bolnica je bila zidana za Ljubljano pred letom 1900. Ljubljana je postajala in postaja večja, bolnica pa je ostala tam, kjer je bila, izvzemši malih najnujnejših adaptacij. Sloves, ki ga danes uživajo bolnice, je vsesplošen. Bolnica ni danes več ,,horror popuIi“;terapevtični uspehi v zadnjih desetletjih so ta strah povečini pregnali, kjer ta strah še domuje, je le dediščina iz prejšnjih časov. Značilno za naše razmere pa ni samo njen glas, ki ga uživa, marveč tudi njena nizka cena, za katero dobe bolniki vso oskrbo. Naši kolege iz Primorske zatrjujejo, da se tam ljudje redko poslužujejo bolnice, ker je predraga. Poleg nizke cene je ljudska obubožanost v zadnjih letih pripomogla k večjemu dotoku v bolnice. Ako kritično premotrimo zadnja dva momenta, se ne bomo mogli ubraniti vtisa, da oskrbnina bolnice nikakor ne vstreza ljudski obubožanosti, to je, da ljudska revščina ni tako velika, kakor bi človek na prvi pogled sodil. Ob nedeljah in praznikih se vršijo neštete veselične in politične prireditve, kjer se zapravlja na debelo. Jasno, da je potem še tako mali računček iz bolnice prevelik in ga skušajo — na žalost pri današnjih političnih prilikah največkrat z uspehom potom pristojnih občin in banovine — znižati. Glavne krivce pri našem problemu moramo iskati pri domačih zdravnikih. Človek naravnost strmi,, ko gleda, kako še vračajo bolniki iz bolnice, kjer so mu incidirali panaritium, odstranili urastli noht ali sipično frakturo radia, z reponiranimi luksacijami itd.; kako hodijo bolniki v bolnico na preobvezovanje, se vozijo od daleč, da se odstrani mavčeva obveza itd. Spominjam se bolnice, ki jo je poslal domači zdravnik radi febril-nega aborta 70 km daleč v ljubljansko Žensko bolnico, kjer je okrevala v par dneh. Ne samo, da tu ni bilo nobene indikacije za bolniško zdravljenje, obstajala je naravnost kontraindikacija radi tako dolgega transporta. Praxis aurea je za nami, pogrebno pesem ji je zapela socijalizacija medicine — morda se bo njena individualizacija zopet uveljavila — zdravniki iščejo službe s stalnimi dohodki, kjer postajajo uradniki — pisači in se s pravo medicino ne morejo ukvarjati, ker jim zaradi preobilice bolnikov ne dopušča čas. Zato pošiljajo vse, kar se ne da odpraviti s par praški, v bolnico. S tem kvarijo prakso sebi in drugim, ker odhajajo tudi nezavarovane! v bolnico, potem, ko so imeli vzgled pri zavarovanih — sosedih. Na ta način se občinstvo vzgaja in navaja na bolnico, da zahtevajo prevoz v povsem nesmiselnih primerih. Vem za primer, ko so domačemu zdravniku zamerili, ker ni poslal v bolnico sepse in ultimis. Za vse kar delamo in ukrenemo, moramo imeti svoj vzrok, pretehtati okoliščine, ki govore za ali proti, skratka tudi zdravljenje v bolnici bi moralo biti indicirano. Terapija z vitaminom Bi Betaxin prvi sintetičen vitamin It Za oralno in parenteralno uporabo pri nevritidah in nevralgijah. Nevritide med nosečnostjo in v puer-periju, polinevritide, nevritide radi alkohola, nevritide optikusa, interko-stalne nevralgije in nevralgije trige-minusa, išijas, nadalje beri-beri, funi-kularna mijeloza in postdifterična vze-tost. ORIGINALNI OMOTI: cevčica z 20 tabletami po 1 mg = 500 int. e. škatlja s 3 in 15 ampulami po 1 ccm = 2 mg = 1000 int. e. Betaxin «stark«: škatlja s 3 in 15 ampulami po 1 ccm = 10 mg = 5000 int. e. Terapija vitaminom C Cantan »-jev vitamin C Pri hemoragičnih dijatezah, krvavenju, skorbutu in naginjenosti k infekcijam. Pri infekcijskih oboljenjih za nadomestitev povečane potrošnje vitamina C. Pri povraćanju med nosečnostjo, pri paradentozi, kariesu itd. ORIGINALNI OMOTI: cevčico z 10 in 20 tabletami po 0.05 g 1-askorbinske kisline, škatlja s 5 ampulami po 2 ccm = 0.1 g 1-askorbinske kisline. Cantan »torte« (»Bayer«-ov vitamin C »torte«): škatlja s 3 ampulami po 5 ccm = 0.5 g 1-askorbinske kisline. Zastopstvo za Jugoslavijo: Leverkusen a. Rh. „JUGEFA” K. D. BEOGRAD ZAGREB PRONTOSIL z najboljšim uspehom prcizkušan kcmoterapevlikum Prontosil označuje začetek uspešne kemoterapije septičnih streptokoknih oboljenj. Prontosil je indiciran pri vseh streptokoknih oboljenjih: sepsa, tudi sepsa post partum in post abortum, angina, vnetje srednjega uha, infekciozne artritide itd., infekcije sečnih poti z kokami in koli ba-cilami, pijelitide, cistitide itd. Prontosil je s svojim kemoterapevtskem delovanjem priznan od vseh zdravnikov sveta in je bil odlikovan na internacionalni razstavi v Parizu z »Grand prix«. Prontosil se uporablja tudi profilaktično pred in po operacijah in težkih porodih. Prontosil je rdeče barve; delovanje in podnošljivost sta v zvezi z značajem te barve. Prontosil se dobro prenese. ORIGINALNI OMOTI: Prontosil tablete (nibrum): 10 in 20 tablet po 0.3 g Prontosil solubile: Skatlja s 5 in 25 ampulami po 5 ccm » ‘Buy&i « Zastopstvo za Jugoslavijo: „JUGEFA” K. D. Leverkusen a. Rh. BEOGRAD ZAGREB Na prvem mestu stoje brez dvoma vsi operativni primeri, pri teh obstaja absolutna indikacija. V skupino z relativno indikacijo bi uvrstil bolnike, katerim nudi zavod hitrejše in uspešnejše zdravljenje, zlasti ako govori za to socijalni moment. Semkaj bi prišteval še redkejše in zanimivejše bolezni, ki bi jih bilo oddajati v zavode v diagnostične in znanstvene namene. Tudi pri očesnih boleznih je večkrat potrebno, da smo oprezni in ne prevzemamo odgovornosti za event. posledice. Vedno pa bi priporočal, da bolnikov, ki jih ne moremo prevzeti v oskrbo, ne pošiljamo naravnost v bolnico, marveč jih izročamo prej, če le dopuščajo okoliščine, kolegom - specijalistom. Z ničemer ne moremo opravičiti, da pošilja domači zdravnik na pr. škrlatinko v bolnico, ko ta ne razpolaga z nič boljšimi sredstvi in se da kraj tega doseči doma čestokrat mnogo boljša izolacija; ravnotako difterija, ko ima serum, tudi ne, da pošilja abortus incompletus, ko more sam vsak čas izprazniti ali svežo luxatio humeri, ko jo lahko z malim trudom reponira itd. Zdrave porodnice, pri katerih je pričakovati normalnega poroda, naj rode doma, razen če so take revne, da nimajo kam leči. Naj ne odvzemajo prostora onim, ki ne morejo roditi brez bolniške pomoči. Babic je vedno več, vsak večji kraj ima po dve, manjši po eno, porodov je vedno manj in sedaj odhajajo še tiste porodnice, kar jih je, v porodnišnico. Brezposelne babice se ukvarjajo z obrekovanjem in mazaštvom. Pa o tem vprašanju mogoče kdaj pozneje. Krivda leži na bolnici in na zunanjih zdravnikih; na prvi radi tega, ker preveč sprejema, na drugih, ker preveč pošiljajo v zavod. Res je, da službujoči kolega v bolnici ne more vsega odklanjati, tako na pr. bolnikov, ki prihajajo od daleč, čeprav morda niso potrebni zdravljenja v zavodu. Cesto se dogaja, da po neuspelem forcepsu doma, porodnice tik pred porodom ne more odklonili, akoravno rodi čez kratek čas v porodnišnici spontano. Zvišanje oskrbnine, točna revizija ubožnih izpričeval, ostro začrtane indikacije za sprejem v bolnico, to bi bilo po mojem mnenju sposobno, da se stiska po naših bolnicah omili na znosno višino. Pripraviti mlajše kolege do tega, da bi se posvetili zunanji, predvsem podeželski službi, kakor se poizkuša v zadnjem času, bo težko spričo gornjih ugotovitev, kajti vsi ne bodo dobili plačanih služb in bodo navezani na privatno prakso. „Primum vivere . . .“ Dr. ROBERT NEUBAUER ZAVOD ZA RAZISKAVANJE IN ZDRAVLJENJE NOVOTVORB Vtisi z obiska Ne bi bilo treba ljubeznivega vabila doc. dr. C h o 1 e w e, že dejstvo, da je Slovenija končno le dobila zavod, ki je bil že davno tako nujno potreben, bi bilo dovolj močan povod za obisk in pregled. Ko od tega zavoda še ni nič drugega obstojalo kot prvi medli obrisi, ko so se oblikovali — predvsem po zaslugi sedanjega vodje in biv. načeli nika banske uprave dr. E. Majerja — prvi načrti, tedaj je bilo takoj vprašanje prostorov predmet živahnih debat. Res je misel, da bi se za ta namen adaptirali prostori bivše vojašnice, marsikoga osupnila. Toda ravnotako je res, da je bila izbira majhna, še manjša pa razpoložljiva sredstva. Danes pozdravljajo obiskovalca novega zavoda široki hodniki, svetle sobe, okrašene s slikami, vse je čisto, svetlo prijazno in edino, radi česar sem obžaloval, da se zavod ni mogel nastaniti v svoji lastni hiši, je pomanjkanje vrta za uboge bolnike, ki so sedaj stalno navezani na bivanje v sobi, tudi ako to njihova bolezen ne zahteva. Ta nedostatek bi se pa z lahkoto dal odpraviti. Na mestu neokusnih barak ob Ljubljanici bi lahko nastal lep vrt. Rekel sem, da so bolniške sobe svetle in dovolj prostorne, toda že se je pokazalo, da ne zadostujejo za sprejem vseh bolnikov, ki se v vedno večjem številu zatekajo v novi zavod po pomoč v eni najhujših sil, ki današnjega človeka lahko zadenejo. Že so prostori natrpani in kmalu preti zavodu ista usoda, kakor jo doživlja splošna bolnica. Jedro in dika novega zavoda je pač naprava za rentgensko terapijo, ki spada med najnovejše te vrste v Evropi. Od njenega dela bodo odvisni uspehi in predvsem trajnost uspehov in s tem nadaljna usoda zavoda, ki si pa bo — o tem sem trdno prepričan — pridobil trajno zaupanje prebivalstva. Že pa teče ta aparatura cel dan od ranega jutra do poznega večera in — če bo šlo tako naprej — bo tudi ta najbolj moderni del vsega zavoda kmalu potreben povečave. Najmanj posrečena je operacijska soba, ki bi bila zaslužila boljši in večji prostor, tudi dietna kuhinja še manjka, pralnice ni in zdravniki posebno pogrešajo diagnostičen rentgen, brez katerega je pač delo jako otež-kočeno. Ta naprava je brezpogojno potrebna prav tako kakor septična in aseptična soba za zdravljenje z radijem. Vse to pa se da brez velikih žrtev še pridobiti ali preurediti in tako upamo, da bo zavod v kratkem tudi v tem oziru kompleten. Mi ftizeologi poznamo te težkoče in smo navajeni na počasno vpošte-vanje naših še tako nujnih želj. Sploh pa ni brez globljega razloga, da sem imel kot ftizeolog posebno zanimanje za novi zavod. Saj je borba proti raku še pred nedavnim spominjala na začetke borbe proti tuberkuloze, ko je ta še veljala kot popolnoma neozdravljiva bolezen; ko tuberkuloze skoraj nikoli niso pravočasno diagnosticirali, ko je vladal med ljudmi še paničen strah pred samo besedo „jetiko“. Slično je z rakom še danes. Vkljub vsem razveseljivim uspehom je rana diagnoza te bolezni še vedno „rakrana“ vsega dela. Še se ni našel kak Koch, ki bi odkril povzročitelja raka, še prihaja pri raku še mnogo bolj kakor pri tuberkulozi večina bolnikov prepozno k zdravniku, še si večina zdravnikov samih ni na jasnem glede rane diagnostike in pravočasne terapije in še je beseda rak ta beseda, ki jo je treba vedno brezpogojno skrivati za drugimi diagnozami. Časi „zatekline“ zelo sličijo komaj minuli dobi „katarja“. Velika in težavna je naloga, ki čaka novi zavod, njegovega vodjo in njegove zdravnike. Zdravljenje bolnikov z rakom je danes še mnogo težje kot zdravljenje ftizika in bo morda še dolgo, če ne vedno, težje ostalo že zaradi tega, ker narava ne zavija raka v svojem poteku v blagodejni plašč evforije, kakor to stori pri ftizi do zadnjih dni onega, ki ga napada. Mnogo dela, požrtvovalnosti in samozatajevanju bo treba onim, ki hočejo raziskavati in zdraviti novotvorbe, kakor to že zahteva naslov najr novejšega slovenskega zdravstvenega zavoda, mnogo vseh teh lastnosti tudi zato, da zavod izgradijo in izpopolnijo kakor treba. Morda — tega upanja nikoli ne bomo opustili — se najde mecen, ki jim vsaj to zadnjo nalogo odvzame. Kakorkoli pa, veselimo se tega zavoda, pomagajmo mu kot zdravniki s svojim zaupanjem in sodelovanjem. Morda pa zato iz njega vzraste onkologom kak Koch ali F o r 1 a n i n i ! Arh. IVAN ZUPAN — LJUBLJANA DOM ZDRAVNIKA (Nadaljevanje) Radi odsotnosti naj mi cenj. čitatelji oprostijo, če sem zadnji številki ostal svoj članek dolžan. Danes hočem razpravljati o klišeju III in lila, ki predstavljata hišo zdravnika, ki je svojo hišo hotel projektirati tako, da lahko pozneje iz tega poslopja uredi dvostanovanjsko hišo odnosno vilo. Za enkrat je bilo važno, da si uredi svoje ordinacijske prostore v zaželjenem obsegu v popolnem higijeničnem zamislil in da s tem niso zvišani poznejši adaptacijski stroški, za ev. dvostanovanjsko hišo. Pacijenti, zaenkrat pridejo potom vhodnega, skoro monumentalnega stopnjišča v predprostor (1), kjer je desno nameščeno stranišče s predprostorom. Predprostor je seveda opremljen s umivalno školjko ter z vsemi higiječni-mi pripravami. Iz predsobe (1) je direkten vhod v slpoš-no čakalnico (2), ki je polom dvojnih tapetnih vrat zvezana z zdravniško ordinacijo. Pripomniti je, da je iz prostora (1) tudi posredni dostop k prostoru (4), namenjen knjižnici zdravnika. Ta prostor omogočuje, kakor smo že v prvem članku pov-darjali, tudi dostop do zdravniške ordinacije in to za najnujnejše slučaje, ne da bi čakajoči v čakalnici (2) zamogli to slutiti. Soba (5) je namenjena asistentu, odnosno personalu in (6) pa je laboratorij, ki je usmerjen proti severu. Prostor pod (7) je temnica in je seveda za dvostanovanjsko vilo pozneje že pripravljena za event. predprostor in stranišča. Stanovanje zdravnika pa je v našem primeru v I. nadstropju s popolnoma ločenim vhodom pocl(9), ki je urejen tako, da družinski člani in gosti sploh ne pasirajo predsobe ordinacijskih prostorov. Sem sicer proti taki zasnovi, ker bi se prav isto doseglo lahko iz prostora (1), pa je bila to zahteva gradbenega gospodarja. In to iz razlogov; čim manj je v eni stavbi raznih vhodov, tem boljša varnost za notranjost zgradbe. V našem primeru upravičuje to željo samo dejstvo, da hoče morda pozneje to stavbo lastnik izpremeniti v dvostanovanjsko hišo. Če omenim še št. (8) klišeja, je to samo mala terasa, ki je pač v pritličju zgolj arhitektonskega značaja. I. nadstropje je pa itak razvidno iz klišeja, (i) je predsoba in ta je tako urejena, da so event. tujske sobe lahko dostopne v ostrešju direktno in ne da bi pasirale zdravnikovo stanovanjsko predsobo. Pod (2) je kuhinja s shrambo, s primernim prostorom za umivališče in pod (8) je je shramba. Prostor pod (3) naj bi bila soba kuharice. Pod (4) dnevna soba ali jedilnica, (5) salon in (6) spalnica, ki je vezana direktno s kopalnico (7). Mali prostorček (10) pa naj bi bil rezerviran kot posebni dostop v kopalnico in naj bi bil namenjen tudi mali ročni omari. Izvršitev pa se je predugačila, ker ni bilo za težnje projektanta primernega razumevanja. Vsekakor ni umestno, če je kopalnica direktno zvezana s spalnico in to radi sopare in je gotovo umestno, da se predvidi primerni predprostor, ki omogoči indirektni vhod v kopalnico, odnosno slačilnico in prav tako med kopalnico ter s predsobo. Tudi prostor (3), katerega sem že omenil, ni primeren za sobico kuharice. Ta prostor sem si zamislil kot stekleno, sončno verando, ker leži na najugodnejšem kraju s sončnim razgledom. Soba kuharice pa je predvidena v ostrešnem delu zgradbe, kakor tudi ena ali dve tujski sobi. Končno pa moram priznati, da je zgradba projektirana v smislu vseh higijenskih pridobitev, povsod bodo montirane školjke za umivanje in prav posebno pozornost se je polagalo na ordinacijske prostore. Žal mi je, da nisem uspel glede postiranja zgradbe kot take, ker sem hotel doseči več intimitete na zasnovi splošnega okoliša. Ako momentano v zadnjem primeru nisem mogel o tem prepričati čitateljstvo, bom skušal to nadoknaditi v prihodnjem članku, kjer bom obravnaval nekoliko detajlov, o zasnovi posameznih prostorov zdravnikovega doma. (Dalje prihodnjič) O zdravnikih in zdravilstvu Zavzemi se za vsakega bolnika, naj bo kdorkoli, naj ima karkoli, tako, kakor želiš, da bi Tebe zdravili, ako bi bil bolan. E. Lieck, Zdravnikovo poslanstvo. * * * Samo kdor dobro preiskuje, zna dobro zdraviti. Baglivi. * Razen prvega iz „Das Aerztebiichlein“ od W. Klussmann. Založba; G. Thieme Leipzig. Jz zdravniških društev Dr. DIVJAK STEFA O FIBROMU OVARIJA Fibromi so tumorji veznega tkiva. Cesto nastopajo kot takozvani corpora fibrosa, ki nastanejo iz foliklov in corpus luteum. Tumorji sede na ovariju široko bazirani ali pa so pecljati; redko presegajo velikost oreha. Fibromi obdrže navadno obliko ovarija, tudi če so večji. Površina je gladka ali grčasta, konsistenca trda. Na prerezu so rumenkasto-bele barve. Fibromi v velikosti otroške glave ali še večji so redki. Navadno jih dobimo samo na eni strani, obojestranski fibromi ovarija so jako redki. Rastejo počasi, po več let, zato je njih prognoza dobra. Spočetka ne delajo nobenih simptomov. Šele večji fibromi delajo težave, tako, da išče pacientka pomoči pri zdravniku. Veliki tumorji rastejo v trebušno votlino in so navadno pecljati. Pecelj tvorijo normalne vezi ovarija (medialno: lig. ovar. propr. lateralno: lig: suspens. ovar. Vmes je me-sovarium oziroma lig. latum.). Veliki ova-rialni fibromi se zagoste v medenici in potisnejo uterus navspred, ki pritiska na mehur. Pacientka toži, da mora pogosto na vodo. Kompresija črevesja pa povzroča obstipacije. Nastopijo bolečine v križu, ki se širijo v spodnje okončine, in bolečine v trebuhu, kjer pritiskajo fibromi velikega obsega na druge trebušne organe (motnje prebave). Jako veliki fibromi, ki rasto v trebušno votlino, pomaknejo diafragmo navzgor. Spremeni se lega srca, s tem nastopijo motnje, kot aritmija, bra-dvcardia in pa ekstrasistole, skrajšano dihanje (kostalno dihanje). Skoro vedno se pri ovarialnih fibromih nahaja v trebušni votlini ascites, ki nastane zaradi mehaničnega dražljaja peritoneja. Komplikacije ovarialnega fibroma so torzije. Zaradi torzije nastane edem in nekroza. Terapija fibroma je operativna, ne glede na starost in stanje pacientke in ne glede na velikost tumorja. Z odstranitvijo tumorja izgine tudi ascites. Prof. Martin navaja v svoji knjigi Pathologie und Therapie der Frauenkrankheiten, da je operiral fibrom 2Vž kg težak. Halban-Seitz pa navaja v svoji knjigi, da je ekstirpiral prof. Nagel ovar. fibrom 33.5 funta težak. Isti avtor navaja v svoji knjigi slučaje, kjer je bila teža ovar. fibroma preko 40 kg. Demonstrirani primer ovarialnega fibroma : Žena stara 65 let, 17 let v menopavzi. Rodila 1 krat, splavila ni. Štiri leta opaža, da ji raste bula v trebuhu, ki zlasti zadnje leto narašča. Tišči jo navzdol. Ima bolečine ob straneh trebuha in v križu. Večkrat ima vrtoglavice. Na vodo in na blato hodi v redu. Status praesens: Srednje velika, dobro rejena. Pulmo: exspirium skrajšan, sicer b. p. Cor: meje razširjene. Toni zamolkli. Akcija ritmična. Abdomen nad nivojem prsnega koša. Tiplje se trd, grčast tumor, ki sega tri prste pod proč. xyphoideus. Občutljivost. Krvna sed. 24, urin kalen, alb. 0, sediment : redki levkociti. Status ginae: Portio elevirana, antepo-nirana, nedosegljiva. Douglas in zadnja stena vagine izbočena od trdih grč tumorja. Per rectum: isti izvid. Tumor se nadaljuje navzgor tri prste pod proč. xy-phoideus. Sestavljen je iz trdih velikih grč in nepremakljiv. Izvršena je lapara-tomia mediana v etrovi narkozi. Prezentira se velikanski tumor, ki izhaja iz levega ovarija. Ekstirpirani tumor je 6.600 gr. težak, na prerezu rumenkaste fibro-matozne konsistence. V zvezi s tumorjem je ekstirpiran corpus uteri, ki je na sprednji steni tumorja široko adherenten. Na površini je tumor razdeljen v večje in manjše krpe. Dr. NOVAK FRANC PRIMER MALIGNEGA HORIO-NEPITELIOMA S TRILETNO LATENCO Od 1. IV. do 11. V. 1937. se je zdravila v državni bolnici za ženske bolezni v Ljubljani 55 letna, poročena bolnica P. F. Menarche je pri njej nastopila v 18. 1. Ob prihodu v bolnico je bila že tri leta v menopavzi. Rodila je 8 krat, zadnjikrat pred 9 leti. Splavila je 1 krat leta 1934., v drugem mesecu nosečnosti, v luk. bolnici. Bolnica je že takrat bila jako anemična. Izvršena je bila abrazija: uterus je bil 81/, cm dolg. Izpraskanih je bilo par drobcev. Histološka preiskava je ugotovila de-ciduo in horion (prof. Plečnik). Par dni po abraziji je bila bolnica že manj anemična. Nato bolnica ni več imela perila, 10. XI. 1937. so iznenada nastopile močne krvavitve. Kri je bila tekoča in v kosih. Obenem s krvavitvijo so nastopile vročina, mrzlica in bolečine v trebuhu in v križu. Shujšala je v mesecih za 6 kg. Težko je dihala, kašljala je in zadnji teden pred prihodom v bolnico je bil sputum krvavkast. Status praes.: Srednje velika, jako bleda. Bledica ni bila taka, kot jo opažamo pri običajnih sekundarnih anemijah. Razen bledice je bilo opaziti še pepelnat, subikteričen kolorit kože lica. Kahekcija. Temperatura ob prihodu 38.8°. Pljuča b. p. Sputum krvav: mikroskopsko samo eritrociti. Srce razširjeno. Toni zamolkli. Sistoličen šum. Abdomen v spodnji polovici občutljiv. Krvna sed. 57. Urin čist alb. 0. Status gyn.: Uterus v anteverziji, fleksiji, za pest velik, mehkejši, slabo premakljiv. Desni ligamentum sacrouterium široko infiltriran, trd. Desno, 1 cm za in-troitusom vagine, za lešnik velik modrikast tumor. Njegova zgornja kupa je črnikasta. Tumor je na podlagi premakljiv. V novokainovi lokalni anesteziji smo izrezali omenjeni tumor, ki je pri tem živo spominjal na tromboziran variks in je bil od okolice ostro ločen. Histološki izvid pregledanega tkiva se glasi: Chorionpithelioma (prof. Plečnik). Zaradi močne kaheksije in metastaz v pljučih in vagini smo se odločili za pa-liativno terapijo. Bolnica je bila večinoma febrilna. Hitro je propadala. Od dneva do dneva je teže dihala. Videti je bilo, kot da ji primanjkuje zraka. Kašelj je postajal vsak dan močnejši. Avskulta-torno difuzni hropci. Sputum krvav. Rentgenska slika pljuč: v obeh pljučnih krilih mnogoštevilne, deloma ostro omejene goste sence različne velikosti. Bazalno je senca obojestransko jako obsežna v obliki pnevmoničnega infiltrata. Zadnje dni je bila bolnica apatična, afe-brilna. 11. V. exitus letalis. Obdukcijski izvid (dr. Kobe): Chorion-epitelioma. Uterus je za dve pesti velik in sestoji samo iz tumorja, ki je po večini popolnoma nekrotičen. Oba parametrija sta od tumorja preraščena. Na desni strani so medenični organi na široko fiksirani na medenično steno. V vagini sta dva za oreh velika tumorja, ki sedita sub-mukozno. Eden izmed teh je v sredini eksulceriran. Številne metastaze v regio-narnih bezgavkah ter v retroperitoneal-nih bezgavkah v lednem delu. V jetrih je samo nekaj manjših do velikosti lešnika. Ena za jajce velika v vranici. V pljučih vse polno večjih in manjših metastaz in je pljučno tkivo ohranjeno samo v ozkih septih med posameznimi bulami. Pleuritis exudativa haemorrhagica. Myodegeneratio cordis. Ileum je v spodnjem delu pritrjen s starimi zarastlinami ob corpus uteri. Kachexia. Anaemia. Opisani primer je zanimiv radi starosti bolnice (Hitschmann navaja kot meji za maligni horionepiteliom 14. in 55. let. Dr. Trampuž je demonstriral primer malignega horionepitelioma pri 61 letni bolnici) in zaradi tako zvane dolge latence. To je, horionepiteliom se je pojavil skoro tri leta po splavu in je bila bolnica med tem že skoro tri leta v menopavzi. Primer demonstriramo tudi zaradi tega, ker o horionepiteliomih vemo še zelo malo. Prvi raziskovalci so ga smatrali za skrajno maligen tumor, ki vedno povzroči smrt bolnika. Nato so bila publicirana ozdravljenja po radikalni operaciji, nato ozdravljenja metastaz in nepopolno eks-tirpiranega tumorja in končno celo spontano ozdravljenje. Povprečno 50°/o bolnic rešimo z operacijo ali obsevanjem. In vendar še ne vemo, zakaj včasih ozdravijo bolnice, ki so prišle za radikalno operacijo prekasno, ki so slabotne, dočim včasih močne bolnice brez metastaz, ki pridejo na operacijo pod najugodnejšimi pogoji, umro za horionepateliomom. Par tednov po operaciji je ves njihov organizem preraščen z metastazami. Zdaj smo mnenja, da imamo samo en horionepiteliom, ki pa ima v sebi vse pogoje za brezmejno maligni potek ali pa za spontano ozdravljenje. Histološko se ne da ločiti benignejša vrsta od malignejše. Vsi drugi poiskusi, ki naj bi nam pojasnili razliko, se izgubljajo v hipoteze. V našem primeru bi našlo oporo mnenje prof. Polana, ki pravi, da fetalni elementi, ki so leta in leta mirovali v materinem organizmu, za časa velikih sprememb v njem, na primer v klimakteriju, radi pokažejo svoja virulentna in maligna svojstva. Nove knjige Dr. Ste v an Z. Ivanić: Akutne zarazne bolesti u Kraljevini Jugoslaviji od 1919 do 1928. Beograd 1937. (Biblioteka Centraln. higijenskega zavoda). Str. 168. Splošno je znano, da so v balkanskih in svetovni vojni razni deli naše države imeli ogromne žrtve radi nalezljivih bolezni. Zato je po osvoboditvi bila glavna naloga zdravstvenih oblasti, kako zajeziti val nalezljivih bolezni, na kakšen način jih vsaj omejiti, ako se ne dajo popolnoma preprečiti. Za sistematično borbo je bilo potrebno mnogo izvežbanega osobja, mnogo raznovrstnih zavodov, mnogo sredstev. Vsega tega ob prevratu v Jugoslaviji ni bilo. Dr. Štamparju in dr. Ivaniću ter njunim spočetka maloštevilnim sodelavcem je uspelo v par letih takorekoč iz nič urediti higijensko službo, ki je v kratkem času rodila lepe sadove. Delo higijenskih ustanov je bilo v prvih letih po vojni, pa tudi še sedaj v veliki meri posvečeno ravno pobijanju nalezljivih bolezni. Dr. Ivanič nam v gori imenovani knjigi podaja rezultate desetletne borbe proti infekcijskim boleznim v Jugoslaviji. Najprej nas uvede v organizacijo epidemijske službe v Jugoslaviji in obširno navaja metode epidemiološkega dela: od bakteriološke ugotovitve v laboratoriju do nujno potrebnih del na terenu ter zdravljenja v bolnišnicah. Na to pa nam poda splošen in specialen pregled o gibanju nalezljivih bolezni. Podrobno se bavi s sledečimi boleznimi: Typhus exanthema ticus, variola vera, typhus abdominalis, dysenteria, scarlatina, diphtheria, morbilli, influenza, encephalitis lelhargica, meningitis epidemica, erysipelas, tetanus, lepra, malleus, febris me-litensis in anthrax. Besedilo ponazoril je cela vrsta slik in grafikonov. Knjigi se pozna, da jo je pisal in sestavil strokovnjak, ki je doma na vseh poljih higijene. Knjiga bo dobrodošla predvsem vsem zdravstvenim ustanovam in posameznikom, ki se morajo baviti z zatiranjem nalezljivih bolezni, pa tudi širji javnosti, ki se hoče poučiti o načinu in dosedanjih rezultatih borbe proti njim. Dr. V. M. L e d e r e r—K ô n i g : Die Hypermotili-tât im Kinilesalter. Verlag F. Enke, Stuttgart. Cena broš. RM. 5.60. Avtorja podajata svoje izkušnje iz psi-hofiziološkega laboratorija univ. dečje klinike v Budimpešti, obravnavata vse pojave hipermotilitete pri otrocih, v kolikor so fiziološki in patološki. Izhajata iz analize normalnih kretenj novorojenčka, ki se bistveno razlikujejo od obnašanja starejših otrok tako kvantitativno kakor kvalitativno (Bewegungsluxus) ter jih skušata razlagati z manjkajočim ovirajočim vplivom kortexa; kajti v tej starostni dobi ni razvitih zvez med možgansko skorjo in subkortikalnimi centri radi nepopolne mielinizacije kortiko — subkorti-kalnih živčnih vlaken. Motiliteta novorojenčka je po njihovem mnenju samo reflektorična, novorojenček je „ein Pallidumwesen“, od nucleusa pal-lidusa obvladano reflektorično bitje. Z naraščajočim razvojem mielinizacije postajajo kretnje polagoma hotene in izraz lastnih želj in čustev. Sporedno s tem se hipermotiliteta čim dalje bolj omejuje. V patološkem delu knjižice obdelavata vse pojave nenormalne motilitete ter jih skušata razlagati in uvrstiti v gotovo shemo. Ker je na tem zamotanem področju še marsikaj neznanega in nejasnega, se je to le deloma posrečilo in tudi preglednost poglavja vsled tega ni pridobila na jasnosti. Velikega poglavja epilepsije se namenoma ne dotakneta. Misleči zdravnik bo črpal iz te knjižice marsikatero koristno misel in pobudo. Dr. Stacul J. Tétau: Homéopathie. Librairie Malome — Paris 1938. 2 dela s skupaj 284 strani. Cena karton. Frfr. Znana francoska založba je v svoji bogati zbirki „Les petits précis“ hotela seznaniti zdravnika tudi s stanjem homeopatije, tega enfant terrible moderne medicine. Osnove homeopatije so znane. Zdravniku, ki je vzgojen v duhu „šolske medicine“ — ta izraz rabijo homeopati s prezirljivim prizvokom — ni lahko najti stika z miselnim svetom homeopatije. Vkljub temu sem prepričan, da je študij homeopatične miselnosti koristen za vsakogar. Ta studij Tétau-ovi knjižici vsekakor olajšata, ker ju odlikujejo lastnosti, ki naj bi po volji založbe veljale za vse knjige te zbirke: jasnost misli, telegrafski slog, malo besed, toda ideje, — — praktično in koristno. V knjižicah bo našel tudi ta, ki homeopatične ideje kot take odklanja, marsikatero opazovanje in zanimivo misel, kar velja posebno za prvi del, medtem ko drugi vsebuje klinična načela, v resnici pa predpise za rabo ho-meopatičnih zdravil pri posameznih boleznih. Dr. Neubauer Pedeset godina Bayer lijekova. Večkrat smo že v zadnjih letih imeli priliko spregovoriti o spomenicah farmacevtske industrije, ki gleda nazaj na pol stoletja svoje delavnosti od prvih skromnih začetkov do današnjega razvoja, v katerem izvaja tako odločilen vpliv na znanstveno in praktično medicino. O upravičenosti tega vpliva se lahko debatira, zanikati se ne dá. Ravno tvrdka Bayer, ki je po zedinjenju ogromnega kemičnega koncerna I. G. dala svoje ime celokupni farmacevtski veji tega koncerna, je prototip tiste kemično-farma-cevtke tvrdke, ki svoje naloge ne gleda edino-le v trgovskem uspehu, temveč je v resnici obogatila naš zaklad zdravil z izdelki, ki jih noben zdravnik na svetu ne bi hotel, niti mogel pogrešati. Antipyretica z antipirinom in aspirinom na čelu; narcótica in anaesthetica kakor novocain, avertin, evipan; hypnotica, izdelava sal-varsana v veleobratu, ki je šele omogočil uporabo tega sredstva za najširše plasti in v zadnjih decenij ah ogromni uspehi na polju kemoterapije v ožjem smislu besede: germanin, plasmochin. atebrin, try-paflavin, prontosil; to so samo posamezne čeprav posebno važne etape tega plodo-nosnega razvoja. Spomenica hoče bralca seznaniti z delom tega polstoletja, opozoriti na posebno važne iznajdbe in tako zaokrožiti sliko, ki jo ima vsak zdravnik o delu farmacevtske industrije. Na koncu prinaša spomenica zanimiv pregled prodajne organizacije, ki omogoči zdravniku v vseh delih sveta predpisovanje Bayerjevih zdravil in ki je celo poskrbela za „letečo lekarno“, s čije pomočjo je mogoče v slučaju epidemije v najkrajšem času vsa potrebna zdravila dostaviti v najoddaljenejše kraje. N. E. Merck’s Jahresbericht. Komaj smo poročali o jubilejnem 50-letniku tega priljubljenega farmacevtskega zbornika, ko leži že zopet pred nami nov, obsežen zvezek 347 strani. Poleg običajnih referatov po abecednem vrstnem redu najdemo v novem letopisu zopet nekoliko zanimivih člankov, med katerimi bi vsem zdravnikom posebno priporočali članek profesorja Martini-ja o „zdravilnem uspehu, bolezni in bolniku“. N. Sekelj: Tvoje dijete, savjeti roditeljima i odgojiteljima o modernom odgoju na psihološkoj osnovi. Minerva — Zagreb 160 strani. Cena din 35.— V Minervini zbirki „Nova pedagogija“ je ravnokar izšla knjiga znanega madžarskega pedagoga in pisatelja, ki je povsod na svetu vzbudila največje zanimanje. Težko bi našli področje, kjer so se v kratkem razdobju izvršile tako korenite spremembe, kakor na polju pedagogike in vzgoje otroka. Vkljub temu pa si marsikdo glede vodilnih načel te vzgoje ni na čistem. Obstoja celo resna nevarnost, da bo takozvana moderna vzgoja v isti meri zgrešena pedagoška modrost dobe naših dedov in babic. Ta knjiga pa bo gotovo dobro služila vzgojiteljem in staršem, da jih seznani z načelnimi spoznanji moderne pedagogike, čije koreni so ljubezen, red in svoboda. Knjigo zato toplo priporočamo ne samo zdravnikom, temveč vsem staršem in vsem ljubiteljem otrok. Unus PREJELI SMO: „Moderna terapija spastičnih stanja“ ter „Uloga roborancija u savremenoj medicini“ kot številka 1 in 2 medicinske praktične biblioteke, ki jo je začela izdajati tvrdka „Kaštel“. KNJIGARNA KLEINMAYR & BAMBERG V LJUBLJANI priporoča svojo veliko zalogo novitet iz medicinske literature in vljudno vabi gospode zdravnike na brezobvezen ogled. Do nadaljnega se preračunava nemška marka po din 13'—. Posebno močan efekt imajo Tatren-vakcine Gono-Y atr en Staphyl o-Yatren Strepto-Yatren Neuro-Yatren Coli-Yatren Antipiogena Yatren vakcina ker se uporabljajo soji bakterij optimalnega delovanja in ker so bakterije obdelane s posebnim postopkom po katerem ostane antigeno svojstvo vakcine popolnoma očuvano. Specifično delovanje je potencirano z istočasnim nespecifičnim delovanjem. Zastopstvo za Jugoslavijo: Leverkusen a. Eh. ,JUGIil A" K. D. BEOGRAD ZAGREB INSULIN »Žij Prirejen iz kristaliziranega insulina. S tem je zajamčeno da ne nadražuje in da se splošno izvrstno prenaša. Egzaktno standardiziranje jamči pri tem insulinskem preparatu za najtočnej-še doziranje in najbolše klinične uspehe pri dijabetesu. Indiciran v svrho debljan ja in za zaščito jetre pri ikterusu. ORIGINALNI OMOTI: 5 ccm s 100, 200 in 300 intern. edinicami ”/lcrz/ci« Zastopstvo za Jugoslavijo: Leverkusen a. Rh. „JUGEFA” K. D. BEOGRAD ZAGREB Jz uredništva ZDRAVNIŠKI VESTNIK IN NJEGOVA NADALJNA USODA Z naglimi koraki se bliža rok za predajo Z. v. v druge roke. V tem za na-daljno usodo lista gotovo odločilnem času čuti urednik potrebo in dolžnost, da vse tovariše obvesti o stanju stvari, da jim bo mogoče zavzeti stališče in v polni zavesti svoje odgovornosti soodločati o bodočnosti Z. v. Radi jasnosti samo nekaj potrebnih ugotovitev. Tekom vseh let sem zopet in zopet javno kakor tudi v zasebnem pogovoru izrazil svoje prepričanje, da morajo Z. v. prevzeti slovenski zdravniki sami v svoje roke. List ne sme trajno biti ne samo zadeva, temveč tudi ne lastnina ene osebe, pri čemer je malo važno, ali gre v resnici samo za eno osebo ali za dve, tri ali štiri. Posebno jasno je meni samemu postala ta potreba tekom lanskega leta. Vso to jasnost naziranja so hotele izraziti tudi moje besede na sestanku decembra 1937 in še enkrat na letnem občnem zboru SZD. Rekel sem takrat dobesedno : „N e dopustite, da bi bil Z.v. v rokah enega edinega človeka. Storite to, kar smo predlagali že leta 1935 na rednem občnem zboru SZD in združite se v enotno slovensko zdravniško društvo, ki ime res zasluži.“ Očividno pa je bila tudi ta izjava nekaterim med nami še premalo jasna ali verodostojna. Zato sem smatral za svojo dolžnost, da enkrat za vselej izjavim, da Z. v. koncem tega leta izročim v druge roke, sicer bo prenehal izhajati. Toda po zaupnici, ki sem jo v nepričakovano široki meri prejel na obeh omenjenih sestankih od večine slovenskih zdravnikov kakor tudi po številnih dopisih' od tovarišev, ki niso bili na teh sestankih, sem moral staviti pogoj, da naj se oni, ki bi hotel prevzeti Z. v. v urejevanje in upravljanje, izkažejo s pooblastilom slovenskih zdravnikov, kakor sem si ga sam na nedvoumen način pridobil. Skupina tovarišev, ki jo zastopata gg. dr. 0. Bajc in dr. Brecelj ml., mi je nato začetkom septembra t. 1. poslala dopis in priložila izjavo Zdravniške zbornice, ki jo tu v celoti objavim. Ljubljana, dne 7. sept. 1938 Spoštovani gosp. urednik! Na Vaš odgovor z dne 5. VII. 1.1. se je naša skupina obrnila na Zdravniško zbornico kot tudi na obe zdravniški društvi. Odgovor zbornice Vam v prepisu prilagamo. Ker smo prepričani, da tudi obe zdravniški društvi ne bosta odgovorili drugače, mislimo, da je ugodeno Vaši zahtevi ter Vas prosimo, da nam čimpreje sporočite, kako ste si zamislili predajo lista. Prosimo Vas za čimprejšen odgovor, ker bi zamuda škodovala kontinuiteti izdaje lista S kolegijalnom pozdravi! Za izdajatelje: dr. Bajc s. r. dr. Brecelj s. r. Zdrav, zborn. za drav. ban. v Ljubljani Ljubljana, 25. avgusta 1938. Gospod dr. Oton Bajc, predst. izd. in uredn. odb. strok, glasila slov. zdravništva Ljubljana Zdravniška zbornica za drav. ban. v Ljubljani Vam na dopis z dne 18. avg. 1.1. na podlagi sklepa seje ožjega odb. z dne 18. avg. 1.1. javlja sledeče: Zdravniška zbornica ugotavlja, da je sedanji urednik Z. v. g. dr. Neubauer odlično vodil in urejeval to glasilo od leta 1923 dalje. Ker pa je v 3. letošnji številki Z. v. podal nepreklicno izjavo, da bo urejeval Z. v. samo do konca tega leta in pozval vsa slov. zdrav, društva, naj najkasneje do 30. sept. 1938 izvolijo novega urednika, je postalo vprašanje aktualno. Zdravn. zbornica novoustanovljenemu izdajateljskemu in ured. odboru popolnoma zaupa in ga s tem pooblašča, da prevzame glasilo Z. v. od sedanjega urednika g. dr. Neubauerja ter, da ga od 1. januarja 1939 danje urejuje, upravlja in izdaja. K temu pooblastilu pripominja sledeče: 1. Zdravn. zbornica ne more prevzeti za Z. v. nobenih materijalnih odgovornosti. Pač pa bo podpirala Z. v. z vsakoletnim zneskom, katerega višino bo določila vsakoletna redna skupščina. 2. Želeti je, da bi novi redakcijski odbor nadaljeval dosedanji Z. v. ne da bi prišlo do ustanovitve povsem novega lista. Zdravniška zbornica je prepričana, da bo novi odbor obdržal Z. v. vsaj na dosedanji — za naše razmere — zelo visoki znanstveni višini in da bo pritegnil in pripustil k sodelovanju vse slovenske zdravnike. Zač. tajnik: Predsednik: dr. Debevec s. r. dr. Meršol s. r. L. S. Prepis je točen: Dr. Bajc s. r. Sredi septembra 1.1. pa se je oglasila druga skupina, ki jo zastopajo gg. dr. M. Kremžar, Domžale, dr. B. Lavrič, Ljubljana in dr. Furlan, Golnik s prošnjo, da bi njegovi skupini izročil Z. v. Ko je ta skupina svoj namen sporočila obema zdravniškima društvima in Zdravniški zbornici, je Mariborsko zdravniško društvo na svoji odborovi seji sprejelo sledeči sklep: Maribor, 24. sept. 1938 Zdrav, zborn., Slov. zdrav, društvu v Ljubljani Z ozirom na izjavo urednika Zdravniškega vest. (Z. v. 3/38) je Zdravniško društ. v Mariboru prejelo dopis skupine dr. Bajca in skupine dr. Krem-žar-ja, ki bi prevzele nadaljno upravljanje in urejevanje Zdrav, vestnika. Odbor Z. d. v Mariboru se strinja s stališčem, da o Zdrav, vestniku kot glasilu slov. zdrav, odločajo zdravn. društva in predlaga, kakor sledi: Zdravniška zbornica, Slov. zdrav, društvo v Ljubljani in Zdrav, društvo v Mariboru imenujejo po dva zastopnika v posebni odbor. Ta odbor naprosi zainteresirane skupine, da predlože načrte o idejnem in gospodarskem vodstvu Zdrav vestnika, ter izroči v zvezi z dosedanjim urednikom dr. Neubauer-jem Zdrav, vestnik sku- pini, ki poda realnejše predloge in jamstva, da bo ostal Zdrav, vestnik vsaj na dosedanji znanstveni višini in da bo neodvisno glasilo slovenskega zdravništva. Skupina prevzame list za dobo enega leta. V slučaju, da urejanje in upravljanje Zdrav, vestnika ne odgovarja željam zdravniških društev, sklepajo slednja po preteku enega leta o nadaljni usodi lista. Zdrav, zbornica naj čimpreje skliče sestanek omenjenih zastopnikov zdravniških društev. Prosimo, da nas obvestite o Vašem stališču z ozirom na gornji predlog. Mariborsko zdravn. društvo bi delegiralo v omenjeni odbor prim. dr. Cernič-a in dr. Kac-a Rudolfa. Za odbor: dr. Pihlar 1. r. dr. Rozman 1. r. t. č. predsednik. t. č. tajnik. Maribor, 24. sept. 1938. Gospod dr. Neubauer, šef-zdravnik Golnik Pošiljamo Vam prepis dopisa na Zdravniško zbornico in Slovensko zdravniško društvo v Ljubljano, v katerem obrazložuje odbor Zdravn. društva v Mariboru svoje stališče z ozirom na nadaljno urejevanje in upravljanje Zdravniškega vestnika. Za odbor: dr. Pihlar 1. r. dr. Rozman 1. r. t. č. predsednik. t. č. tajnik. L. S. O stališču SZD nisem bil obveščen pismeno, pač pa sem imel priliko govoriti z njegovim predsednikom prim. dr. Kunstom, ki je decidirano izjavil, da SZD pod nobenim pogojem ne more prevzeti odgovornosti za list v katerikoli obliki. Takšno je stanje stvari danes. Sam nimam ničesar dodati,ker sem vse povedal in tudi vse storil, kar je po mojem globokem prepričanju potrebno za ne samo nemoteni, temveč tudi boljši razvoj našega lista. Še je čas, da se zadeva uredi ha način, ki naj bi bil v čast vsemu zdravništvu, še je čas, da postavimo Z. v. ti'den temelj za zdravo, krepko bodočnost. Urednik ČIGAV NAJ BO ZDRAVNIŠKI VESTNIK? Širši zdravniški javnosti ni znano, kako stoje stvari okoli našega znanstve-ga glasila. Mnogo sem si prizadeval, spraviti vso zadevo pred široki forum, ki ga po mojem mnenju predstavlja Slovensko zdravniško društvo. Odbor tega društva pa je drugega mnenja in nam danes ne preostaja drugega, kot da zahtevamo vsi skupaj sklicanje izrednega občnega zbora društva. Še preje pa hočem vsem, ki jih osebno zanima usoda slovenske medicinske revije, razložiti sedanje stanje in vse različne izhode iz sedanjega položaja. Dosedanji urednik in izdajatelj se je odpovedal svoji nalogi, kakor ste to lahko brali v njegovi izjavi, ki jo je podal v številki 3 letošnjega letnika Z. vestnika. Pozval je slovensko zdravništvo, naj do konca septembra uredi vprašanje novega izdajatelja in urednika, da ne bi z Novim letom trpela kontinuiteta izhajanja Vestnika. Kot aspiranta za sprejem Vestnika sta se javili dve skupini zdravnikov in sicer s predstavil, dr. Bajcem iz Ljubljane in dr. Kremžarjem iz Domžal. Skupini sta si podobni v svojih težnjah v tem, ker pbe zahtevata Zdrav, vestnik za sebe, za svojo privatno last. Obe skupini sta ekskluzivni, omejeni na prijateljski krog. Saj to je bistvo vsake skupine. Da ne bo imel nihče sumnje v mojo iskrenost, moram povedati, da me prijateljske vezi priklepajo na drugo skupino. In vendar ne more ležati rešitev Vestnika v njegovi prilastitvi po kateri-koli skupini! Posedanje posestno stanje je bilo zasilno, izvirajoče iz dobe svetovne gospodarske krize, ko ni bilo nikogar več, ki bi zastavil samega sebe in vso finančno sposobnost svojega žepa za izdajanje Zdr. vestnika. Ako je bilo tako dejanje pregrešno, potem moramo pritrditi onim, ki mislijo, da se je leta 1931 dr. Neubauer pregrešil nad našo skupnostjo, prevzemajoč ponuđeni mu Vestnik v lastno posest in lastno odgovornost. Celo dr. Neubauer sam je bil tega mnenja in je zato ponudil leta 1934 svoj Z. vestnik v last in posest Slov. zdrav, društvu. Težka duševna depresija, ki je takrat vladala med nami, nam opraviči sklep, sprejet na občnem zboru tega društva, ki posesti Vestnika sicer ni odbilo, odbilo pa je odgovornost za vsak denarni neuspeh. Upam, da imamo vsi zadosti te neslavne preteklosti. Sedaj pa nastane vprašanje, da-li je izvršena res pomembe vredna izpremem-ba, ako meesto enega lastnika dobimo njih pet ali deset in naj že bodo gesla, pod katerimi bi se imela izvršiti posesl-vena transakcija, kakršnakoli! Ali Slov. zdravništvo niti v svojih kulturnih manifestacijah ne more nastopiti enotno? Ali res ne more 600 slov. zdravnikov spraviti za svojo najbolj častno nalogo skupaj večjega zanimanja, kot ga je spravilo do sedaj? Očividno je postalo, da moramo dali slovenskemu zdravništvu možnost, da se izjavi. Izjava more biti alternativna. Ali hoče vse zdravništvo postati kolektiven lastnik in izdajatelj, ali pa naj prepusti svojo najčastnejšo zadevo oni skupini, ki bo imela srečo, da se bo polastila Vestnika. Stališče mnogih mojih prijateljev, da, celo stališče vse prijateljske skupine, kateri sam pripadam, je za kolektivno posest, pa čeprav smo — šele tik pred najslabšo rešitvijo — pripravljeni sami prevzeti Vestnik v lastno posest. Kakor stoje stvari, se nahajamo v nevarnosti, da bosta prihodnje leto izhajala dva Vestnika. Ge se bo to zgodilo, se bo po našem mnenju zgodilo samo zato, ker nekateri zamenjavajo vrstni red vrednot in podrejajo celoto posameznim delom ali pa vsaj enačijo korist delov s celoto. Napolnjuje me trdno zaupanje, da ima naša žalibog prerahla skupnost vkljub vsej desorganizaciji dovolj živ-ljenske odpornosti, da bo preprečila u-sodno cepljenje sil, ki so skoraj prešibke za eno samo življenje. Nikdar poprej ni bila potreba po strumnejši organizaciji slovenskega zdravništva bolj živa kot danes. Na eni strani težave z rešitvijo tega malenkostnega praktičnega problema, na drugi strani pa prirodni instinkt, ki nas žene v strnjenost radi grozeče zunanje nevarnosti, instinkt, ki vse močneje odmeva, vsaj tako bi pričakovali, na naši severni meji. Tako upamo, je dozorel čas, ko se bomo vsi zdravniki strnili v enotno reprezentanco slovenske zdravniške kulture, vsi iz Maribora in vsi iz Ljubljane strnili v Slovensko zdravniško društvo. To društvo, ta kolektiv, naj bo posestnik in izdajatelj Vestnika. Tako bo društvo hkrati dobilo preotipljiv razlog za svoj obstoj, ki ga danes večina zdravnikov žalibog še ne vidi. Tak je moj predlog. Obstojata pa še dva druga predloga: Prvi predlog je ustanovitev nov. društ- va, v katerega vstopi lahko vsakdo. Društvo bi se bavilo v glavnem z izdajo Vestnika. To je predlog dr. Neubauerja. Če se to društvo res ustanovi, bo via facti utelesilo naš organizacijski ideal skupnega slovenskega zdravniškega društva. Predlog je zajemljiv. Če hoče sedanje Slov. zdravniško društvo za vsako ceno zamuditi Svojo priliko, ga lahko in po pravici zadene usoda v postavi tega mladega konkurenta. Drugi predlog, ki ga zastopata dr. Kamin in dr. Lavrič pa je podoben prejšnjemu ter zasleduje svoj cilj v ustanovitvi zadruge za izdajanje Zdrav, vestnika. Oba predloga imata to skupnost, da predlagata kolektivno rešitev. Naj bo rešitev nazadnje že taka ali taka, donesti je ne more nihče drugi kot naša kulturna zdravniška skupnost. Po- Đrobne novice Odlikovanja. Radi srečno izvršene operacije slepiča pri kraljeviču Andreju so prejeli visoka odlikovanja kolegi primarij dr. B. Lavrič, prim. dr. B. D r a-g a š, dr. O. K r a j e c, dr. V. A r k o, dr. M. Žumer ter nekatere sestre Leonišča. Iskreno čestitamo! Svojo 70-letnico je pred kratkem obhajal znani dalmatinski kirurg dr. J a k š a Račič. Dr. Račič ni samo kirurg velikega formata, ki je v tesnih prostorih splitske bolnice storil izredno mnogo dobrega zlasti za pobijanje in zdravljenje ehinokoka in nefrolitiaze, saj sta obe bolezni v Dalmaciji prav posebno razširjeni. Z znanstvenim delom o teh boleznih si je ustvaril dober glas tudi preko meja Jugoslavije. Neminljivo pa je in bo večno ostalo delo človeka rodoljuba Račiča, ki je svojemu rodnemu mestu podaril najlepši kras in nova pljuča. Račič je ustvaril splitski Marjan. Zdravilišče na Golniku sta obiskala vojni minister general Lj. Nedič ter dan nato profesor Ludoif Brauer, eden najuglednejših nemških internistov in fti-zeologov. Prof. Brauer se je nato podal v Zagreb, kjer je imel predavanje pred Zborom Iječnika o prehrani bolnika v bolnici. zivljam — to pot javno — odbor Slovenskega zdravniškega društva, naj že vendar zagrabi iniciativo, ki mu jo nalaga njegov obstoj in naj nas povabi na svoj izredni občni zbor, na katerega naj povabi tudi Mariborsko zdravniško društvo. Če pa imenovani odbor tega ne bi hotel storiti, se obračam z isto prošnjo na Mariborsko zdravniško društvo. V slučaju pa, da naletim tudi tukaj na gluha ušesa, prosim vse tovariše, da se odzovete mojemu pozivu, kadarkoli in za kamorkoli ga bodete prejeli. Tomaž Furlan ZA TISKOVNI SKLAD SO PRISPEVALI Din 40.— dr. Krasser V. Kozje, din 2.500.— Zdravniška zbornica za Dravsko banovino. Hvala! Pred kratkim je imela mednarodna komisija za opij svoj sestanek v Genevi. Ob tej priliki so bili objavljeni sledeči podatki: Svetovni izdelek opija je nara-stel od leta 1935 — 36 od 30.8 na 36.8 ton, kodeina od 19.9 na 24.3 ton, dionina od 1.850 na 2.600 kg, heroina od 670 na 870 kg in kokaina od 4 na 4.2 tone. Večina opija izvira iz Kitaj a, kjer so samo iz Pekinga prodali 25 do 30 ton. Japonska vlada namerava poostriti vse odredbe proti uživanju opija. Tudi v Kanadi in v Združenih državah so imele stroge odredbe proti zlorabi opiatov prav dober uspeh. V Združenih državah je v zadnjih letih število morfinistov padlo od 1 :1000 na 2 do 3:10.000. Egiptovski minister za zdravje ima namen razširiti zakon o obveznem cepljenju tudi na davico. V južnoafriški uniji je padel v letih 1931 do 1936 delež belega prebivalstva od 22.5 na 20.9 o/o, Črnci so se pomnožili za 20.3 o/o. Umrli: V Bucuresti prof. M arinescu, svetovnoznani nevrolog. V Breslau-u psihiater Johannes Lange. V Innsbrucku prof. Bernhard Mayrhofer (dentolog). Kraljevski dvorski dobavitelj Najmočnejše prirodne oglj.-kisle (COs) kopelji v Jugoslaviji. Izredni uspehi pri zdravljenju bolezni srca, ledvic, želodca, jeter, protina, kamnov in notranjih žlez Sezona se prične s 1. majem Bolnikom vedno priporočajte RADENSKE PRIRODNE MINERALNE VODE Mineralna voda ad usum proprium gratis Z RDEČIMI SRCI Prospekte, brošure gratisl Stran A. Košir: Kateri činitelji povzročajo raka?................ 245 Doprinos h kazuistiki splenomegaly............ 249 Dr. V. Stacul: Chloroma lymphaticum....................... 255 Dr. L. Trauner: Klimatoterapija tuberkuloze................ 258 Dr. Alfred Fischer: Medicinska statistika za leto 1937 ............ 260 Dr. M. Kremžar: O prenapolnjenosti ljubljanske bolnice .... 264 Dr. R. Neubauer: Zavod za raziskavanje in zdravljenje novotvorb 265 Arh. Ivan Zupan: Dom zdravnika (Nadaljevanje)..................... 267 O zdravnikih in zdravilstvu.......................................... 268 Iz zdravniških društev: Dr. Divjak Štefa: O fibromu ovarija................................ 269 Dr. Novak Franc: Primer malignega horionepitelioma s triletno lafenco..........................................269 Nove knjige........................................................... 271 Iz uredništva................."......................... 273 Drobne novice........................................................ 276 VSEBINA PRILOGE „EVGENIKA“: Vojko Jagodič: Razširjenost in vpliv alkohola na slov. mladino . 33 A. Polenec: Človekove posebnosti in razvoj................ 40 GENETIČNI SEMINAR G. Tomažič: Dedovanje heterocigolnih lastnosti pri potomcih drugega, tretjega rodu itd...................... 44 Književnost: a) Domača............................................... 47 b) Tuja ................................................ 47 Gospode kolege ki so prejeli mojo knjigo „Mesečno perilo“ in je niso vrnili in ne poravnali, prosim za čimprejšnje plačilo. Doc. dr. MATKO Golnik za bolne na pljučih Sprejema odrasle bolnike (moške in ženske) s tuberkulozo pljuč in grla v še ozdravljivem štadiju. Vsi moderni diagnostični pripomočki na razpolago! — Higienično* dietetično zdravljenje, tuberkulin, avroterapija, pneumothorax artefi* cialis, phrenicoexairesis, thoracoplastica, jakobausova operacija. Vse informacije daje uprava zdravilišča Golnik. Pošta — telefon — brzojav: Golnik. železniška postaja za brzovlake Kranj, za osebne vlake Križe - Golnik na progi Kranj - Tržič. Avto pri vseh vlakih. Stran A. Košir: Kateri činitelji povzročajo raka?................. 245 Doprinos h kazuistiki splenomegalij............ 249 Dr. V. Stacul: Chloroma lymphaticum..................... 255 Dr. L. Trauner: Klimatoterapija tuberkuloze.............. 258 Dr. Alfred Fischer: Medicinska statistika za leto 1937 ............ 260 Dr. M. Kremžar: O prenapolnjenosti ljubljanske bolnice .... 264 Dr. R. Neubauer: Zavod za raziskavanje in zdravljenje novotvorb 265 Arh. Ivan Zupan: Dom zdravnika (Nadaljevanje)...................... 267 O zdravnikih in zdravilstvu............................................ 268 Iz zdravniških društev: Dr. Divjak Štefa: O fibromu ovarija................................. 269 Dr. Novak Franc : Primer malignega horionepitelioma s triletno latenco...........................................269 Nove knjige............................................................ 271 Iz uredništva....................................................... 273 Drobne novice....................................................... 276 VSEBINA PRILOGE „EVGENIKA“: Vojko Jagodič: Razširjenost in vpliv alkohola na slov. mladino . 33 A. Polenec: Človekove posebnosti in razvoj................ 40 GENETIČNI SEMINAR G. Tomažič: Dedovanje heterocigoinih lastnosti pri potomcih drugega, tretjega rodu itd....................... 44 Književnost: a) Domača............................................... 47 b) Tuja .... ........................................... 47 Gospode kolege ki so prejeli mojo knjigo „Mesečno perilo“ in je niso vrnili in ne poravnali, prosim za čimprejšnje plačilo. Doc. dr. MATKO Zdravilišče Golnik za bolne na pljučih. v'' Sprejema odrasle bolnike (moške in ženske) s tuberkulozo pljuč in grla v še ozdravljivem štadiju. Vsi moderni diagnostični pripomočki na razpolago! — Higienično* dietetično zdravljenje, tuberkulin, avroterapija» pneumothorax artefi* cialis, phrenicoexairesis, thoracoplastica, jakobausova operacija. Vse informacije daje uprava zdravilišča Golnik. Pošta — telefon — brzojav: Golnik. železniška postaja za brzovlake Kranj, za osebne vlake Križe - Golnik na progi Kranj * Tržič. Avto pri vseh vlakih. ODDELEK SANABO-KAŠTEL“ FOUPEX „S AN AB O-KAŠTEL* Kristalizirani foiikuiarni hormon v močni dozacijl Injekcije po 500 inLedinic in 1000 int edinic v vodeni raztopini Injekcije po 10.000 in 50.000 inL benzoat-edinic v oljnati raztopini Tablete po 5000 inLedinic — Supozitorije po 5000 inl edinic AMENOREJA DISMENOREJA Vzorci TEŽAVE V KEIMAKTERJU in literatura na zahtevo! GERULCIN „KAŠTEL“ izotonična 4°/o-na raztopina histidlna Za biološko terapijo ULCDS VEHTR1CUL1BT DUODENI Povraćanje in hiperaciditeta prenehata Bolečine popuščajo Dnevno 1 intramuskulama injekcija skozi 3 ieđne Ortginalne škatlje s 5 ali 10 ampulami po 5 ccm NOVE INDIKACIJE ZA GEEKULCIN Gastralgije, razne dispepsije, želodčne nevroze, colitis ulcerosa in bronhiebtazije TERAPIJA Z GERULCINOM JE NAJBOLJ PRAKTIČNA KER RAZEN NJE NISTA POTREBNA STROGA DIJETA IN POPOLNO MIROVANJE (fćjaštel d. d. Zagreb (jČjaštel d. d