MLADI PLANINEC

številka: 9
Sevnica, 23. febr, 1989
PLANINCEM NA J?OT V 1989
Človeštvo se vedno bolj zaveda in spoznava, da je varstvo naravnega življenjskega okolja že postalo in vedno bolj pestaja eksistenčno vprašanje človeštva» Varstvo narave ni več samo ljubiteljski ali celo romantični odnos človeka do narave in njene uravnovešene prvobitnosti. Z njim se nadvse resno ukvarjajo politiki, državniki, družboslovci, zdravniki, znanstveniki, raziskovalci. je predvsem tudi vprašanje mladih in prihodnjih rodov. Z naravo, katere del je, je človek usodno povezan; od tega, kako jo ohranja ter kako jo pra-pravilno in smotrno up_»rablja, je odvisno, če bo človek lahko preživel in obstal. Če svojega razuma ne bo koristno uporabil, bo izumrl na podoben način kot mnoge živalske in rastlinske vrste in bitja, ki jim je prav on, homo sapiens, nerazumn's zatrl in uničil. Zdaj le prepog'^sto uničuje^že sebe samega. Ameriški znanstvenik Charles C„ Johnson Jr, mračno napoveduje, da človek v okolju, ki ga zdaj ustvarja industrijsko-porabniška družba, lahko živi le še 55 do največ 100 let. Podobno prerokuje Rimski klub v knjigah "Meje rasti" (1972) in "Svet na prelomnici" (197^)» Pa potem?
Potemtakem varstvo okolga ni in ne more biti več samo "konjiček" nekaj navdušenih in romantičnih ljubiteljev in za naravo vnetih zanesenjakov, kot se je to le prerado in često zelo kratkovidno ter podcenjevalno očitalo. Postalo je najširša državljanska pravica in dolžnost vseh in vsakogar. Varstvo pa se tudi ne razteza na klasi eno "favno in floro" ali le na neke posebej zavarovane krajinske predele (narodni in krajinski parki, rezervati, posamezne znamenitosti itd,), temveč na vso slövenskd deželo in na vsa njena naravna in s človeškim delftm ustvarjena bogastva. Od takrat, ko je 1975 pri Državni založbi Slovenije ižšla prva izdaja "Narave v gorskem svetu", se je zavest o nujnosti in usodnosti smotrnega razvijanja in varovanja našega okolja še naprej razveseljivo razvijala in razmahnila. Ne le amaterska društva, ki imajo med svojimi statutarnimi nalogami tudi skrb za varstvo narave in človeškega življenjskega ckolj a, temveč tudi mn*>ge druge ustanove našega družbenega življenja (SZDL, sindikati, ZSMS itd.), so se vključile in poglobile v to skrb.
Brez množičnega, vsakodnevnega in zavestnega sodelovanja pri tem zanimanja vsah delovnih ljudi v Sloveniji za boljše okolje ne moremo pričakovati popolnih uspehov. Posebno je potrebno še spoznanje, da tu ni "dveh front" - na eni prizadevni gospodarstveniki in
poslovni možje, ki skrbijo za naš gmotni razvoj, rast in napredek in ki pri tem ne morejo biti "sentimentalni", na drugi pa kopica neodgovornih "zanesenjakov in sanjačev", ki nimajo nobenega druge'ga dela, kot da prvim mečejo polena'p«d noge in jih ovirajo pri delu.
Fronta mora biti in je v resnici lahk^ eiia sama. Na tej fronti moramo biti planinci vedno v pr.vih .vrstah, saj naša deželo in vrednost njenih naravnih bogastev ter lepote v nenehnem stiku z gorsko naravo ' prav dobro poznamo in znamo .ceniti njene dvlgoročne in tudi negmetne koristi':*. Zato je tudi potrebno, da smo za ta boj dobro oboroženi in nanj dobr» pripravljeni,	^
(Ä?o Miha Potočnik
Nekaj misli častnega predsednika PZS h knjigi "Narava v gorskem svetu", ki naj nas spremljajo na vseh.planinskih poteh v letošnjem letu.
KLUB ZA YAfiÖTVO NARAVE
Živimo v času, ko ljudje sami sebi vse hitreje in vse bolj vztrajno kopljemo grob, Zasužnili smo si naravo, hočemo, da nam daje več in več» Ne znamo vračati in ceniti darove prirode tako, da se je morala sama začeti upirati človeku.
Kdo je kriv, da nam manjka pitne vode, nimamo bistrih potokov in rek? Kdo je kriv, da vdihavamo zrak poln strupenih plinov? Kdo je kriv, da nam umirajo gozdovi? Kdo je kriv, da nimamo več naravnega ravnotežja v naravi?
Ne. ,želim_^več naštevati „Res, da vse že predobr-k. poznamo. Imamo razne inštitute, delamo raziskovalne akcije in še in še.». Toda .zakaj ne obrnemo naš razvoj za 'sto osemdeset stopinj?	.
Klub za varstvo naraVe pi*i PD Lisca je bil v preteklem letu prisoten pri vseh izobraževalnih akcijah, ki so potekale v okviru društa in delno Občinske konference ZSMSVečino svojega poslanstva opravlja na vsakem izletu oziroma sprehodu v naravi, s čuvanjem različnosti ekosistemov.
V letu 1989 bo'-ponovno organizirana ,Gc.rska straža. Vse zainteresirane, ki bi radi več vedel'i o vse"bini prirode, ste vabljeni, da se javite svojim poverjenikom.
Klub bo v letošnjem letu ponovne začel postopek, da bi področje, ki obsega_ Veliko Kožne, Lovrenc in Lis"co primerno zakonsko zaščitili, in to (na žal-ost) pred nami, za naše zanamce.
UBIJTE NARaVO IN UBILI BOSTE DEL SEBE !
.	r»	t- ,
FINANČNO POROČILO O SKUPNIH PRIHODKIH IN ODHOSKIH ZA LETO 1988
.'
I. TRIHODKI	. ^
A)	Prihodki, preneseni iz pr, leta	, 9,977„320.^
B)	Prihodki ,od lastne dejavnosti:
članarina	1,918.350.-.
-	vplačila članov „	,, 6.,025.600«-
-	lastne akcije	' ■ 7,720.680.- ^15,662,.630.-: G) liot'acije tozd za PD	in smuč.klub ,, 3,100.000.-

E) Drugi prihodki	18,681.170,-
Skupaj prihodki . ^ . .	- , 65,560^620.-
II.	ODHODKI
A)	Materialni odhödki ''^*---::^	---/.-v
-	material	5
-	porabljena energij^ä >' ^	• 8^5»200,-
-	proizvodne ät(ti?itve ' ^822.780v- ' . - neproizvodne ^ötörit^^ö ■ ""	1,172.^400^- '
-	amortizacija^--■ ■ ■ ■ ■	1^9180790.- ' '
• drügi-mat. odhodkir. -	'8^317>590,- 20,5^4.210.-
B)	Drugi odhedki	' ' ' ' * " '
-	plač', za- st«r. SDK	84,280,- zavarovalne premije	42.810.- dnevnice ' ■ : . i-.- :	'531.000.- : .'
-	pre^^ozi .	1,001.790.- ^^1,459-880,-
G) Sredstva za drugo dr.org.	2,581.990,-
Skupaj odhodki	24,586.080,-
III.	PEeSEZI'K PRIHODKOV za prenos v leto 1989
-	za smučarski klab, ..nabavo opreme	•	■■ in planinske skupine ^	' '36»474,-540,-
-	del presežka v poslovni sklad	4,500,000,-
Skupaj presežek	■ v^.	- 40,474,540,-
' ■ •. ' ----ft
"raz jaiovca pozimi
Gore osvetljene ž mesečino, p« policah se je lesketala tanka plast snega, ko sva stopala po široki, rahlo zasnežeiii^pti proti Tamarju, Koča razsvetljena, pred njo tožično drevesce. Zakaj jutri v steno? Božič je in po tradiciji je miza bogato obložena z jedrni. Noč skoraj prečujeva, saj so. misli, in živci obremenjeni s pričakovanjem jutrišnjega dne. Piskaj«č glas-ročne bodilke naju je predramil ob štirih .zjutraj. Zunaj še-trda tema, samo zvezde na helju povedo, da bo jasen dan. Zlezla sva iz toplih spalnih'VHrečNa smuči sva prilepila^pse in eb svetlobi čelne, ^etilke sva grizla strmino proti "JVlovčevem kuloarju. Ob^^jutranjem svitu sva prišla pod steno, pripravila sva se za plezanje, V spqxdnjem delu j'e bila stena snežena, zgoraj skoraj kopna. Prvi rastežaj odpleza prijatelj, naslednji je biL :mo j, -Počival sem na: majhnem stopu, prsti na rokah premraženi, prijel sem sev.dober oprimek, toda v prstih ni bilo več prave moči, z .zadnjimi napori sem. se dvigni]?,!^*vpel v klin in prsti so popustili. Pripet na, klin sem si oživljal prste, Rasteža-ji sc se vrstili, čas pa je neusmiljeno tekel in pričelo se je mračiti. Dogovorila sva se, da sestopiva. Nisva hotela vznemirjati domačih, pa. tudi v službo je bilo treba iti. Klin je zapel s prepričljivim zvfkom in vrv je bila pripravljena za spust. Po vrvi sva se spustila I50 m niže, komaj sva opazila, da je .že,- temno kot v rogu. S skrajnimi napori zabijeva dva klina in ju ppveževa s prusikovo vrvicr, Spust se _je. začel. Sprva sem še--'občutil steno ped nogami, začelo me je vrt'eti, Vedel sem, da sem fdmaknjen od stene, da visim'na Vrvi'med nebom in zemiyQ. V mislih sem prosil klin, naj zdrzi. Še sem se spuščal, pod nogami sem začutil steno, se n^ka-j metrov in mi 'je Ostalo , in bil sem na ravnih .tleh. Pripravila sva opremo, prižgala celrii svetilki in stekla do smuči. Užitek je bilo vigugati po trdem snegu. Občasno sva se pa tudi pobirala iz kložastega snega. Pri koči sva si stisnila roki za srečen sestop, ;	, T,; Arno Kostomaj
S PEENJA IN ČVEfNICE 1988
Po programu našega društva za preteklo leto Je tov. Lojze Anzelc izdelal podrobni program za tradicionalni planinski tabor odraslih na Preng in Čvrstiico» Prenj je najlepša ^planina Bosne in Herdego-vine,, ki ne zaostaja po lepoti Alp,
Skupina 8 planincev pod vodstvom planinskega vodnika Vinka Šeška je^odpotovala na Prenj 30o7o v zgodnjih jutranjih urah„ Izhodiščna točka pohoda na Prenj je bil Konjic, od koder smo potovali preko vasi Borci do^Boračkcg jezera» Ker se nam tukaj ni zdelo primerno postavljanje šotoro^?-, smo pot nadaljevali po Borački dragi do roba Črnega polja, kjer smo postavili prvi tabor,
:Crno polje je velika zajeda med visokimi vrhovi na višini 1320 do 1420 m« Ima več kotlin, v katerih se zadržuje voda, ko kopni sneg« Prip-v^minjam, da je bil^v času našega pohoda na Pranju suša, saj že dva meseca ni padlo nič dežja, zato so bila vsa jezera in rečna korita suha. ^Suhi pa. so bili tudi nekatdri studenci. Zaradi tega smo na krajih, kjer se je dalo vsaj malo slutiti vodo, naleteli na večje črede ovac,, krm j ev in goveda, ki so jih pastirji vodili preko neskončnih predelov Prenja do vode, ki jo je bilo povsod premalo za preživetje» Tudi mi smo občutili,kaj pomeni voda'V teh krajih, predvsem zaradi tega, ker je bilo vroče poletje.
Drugi dan smo se z opremo; za dva dni odpravili do JEZERC, kamor smo prispeli po dve in po!^ urni hoji. Jezerce je planina v neposredni bližini planinskega doma, ki je bil zgrajen leta 1936 in po vojni obnovljen. V bližini je tudi izvir žive vode, ki pa ,je bil ob našem prihodu skoraj suh. Planinski dom je delno že porušen, vendar ima na razpolago še^vedno 24 ležišč. Ob izviru vode, ki je malo oddaljen od planinske koče, je spominska plošča PD Kranj, postavljena v spomin dveh mladih planink, ki sta v avgustu leta 19^9 izgubili tu življenje» Tu sta tudi pokopani.
Jezerce je izhodišpe za planinske tore na vse lepe okoliške hribe. Tudi mi smo še isti dan odšli na Kopilico, neimenovani hrib, na Otis 2097 m In tudi- Zeleno glavo 2155 m, ki je tudi najvišji, vrh Prenja, Na vrhu je spominska plošča -v spcmin na okoli 4000 ranjencev, ki- so jih leta 1943 prenesli borci preko Prenja v Sandžak. ■Tu je tudi skrinjica, v kateri pa ni bilo niti vpisne knjige niti žiga» Na grebenu^Otiša smo srečali dva planinca, ki sta se vračala z- vrha. Tako Otiš k^t Zelena glava sca mogočni in značilni gori, od koder je razgled na Osobaa, Zubac, Kopilico, Lupoglav idr. Te gore so nas s svojimi lepimi in značilnimi oblikami spremljale na vsej poti po Prenju.
Prenočili smo v planinskem domu, od koder smo se naslednji dan še ob luninem svitu napotili na Lupoglav, visok 2102 m, ki je oddaljen od koče 7 ur hoje. Pot je sicer dobro markirana, so pa markacije že stere in slabovidne, zato smo morali vso pot dobr? paziti, da ne bi zašli. Ta divjina je celo za izkušene planince zahtevna. Nikakor si v tej neskončni gorski širini nismo mogli dovoliti, da zaidemo predvsem zaradi pomanjkanja vode in izredne vročine, ki nas je spremljala.
Hodili smo preko planine Jezerca ob obstenju mogočnega Otiša do Ti-
sovice, Tisovica je slepa dolina, dolžine 5 km in širine 1 km, pod
Otišem' in Zeleno glavo.. Iz Tisovice smo se vzpenjali proti Örno-
glavu, kjer je bil tudi izvir vode» Na križišču poti za Lučine smo
se odpočili in pot nadaljevali na Lupoglav. Iz Lupoglava smo se
vrnili nekoliko hitreje kot sme predvideli do planinske koče pri
Jezercih, V planinskem domu smo lahko kupili celo pivo. Po krajšem ;
počitku smo se napotili do Črnega polja, kjer smo postavili tabor in pripravili večerjo.
Zjutraj smo se ^vrnili v Konjic in Ja"blanico, kjer smo ob jezeru postavili kuhinjo in si pripravili kosiloc V jezeru smo se tudi okopali in dobro umili Po kosilu smo odšli na nasprotno gorovje -Čvrsnico, Potovali smo preko vasi Doljvane, Soviče in Eisovec, po lasbi makadamski cesti» Hisovec je na višini 1300 m in je izredno velika planota, brez drövja in zelenja, saj je bilo zaradi suše vse suho. Hiše so kar številne ob robu planote, grajene so iz kamna» Sredi planote je cerkev in pokopališče» Po slabi kamniti poti smo odšli do opuščenih gozdarskih kolib na Velinovcu, kjer .je bila tudi voda in tam smo postavili tabor» Zgodaj z'jutraj smo odšli na Veliki Vilinac, visok 2118 m» Od tu je lep razgPed na Pločno, 2228 m, Vit-lanico, Hajdučka vrata, Vilinac itd. Vrnili smo se preko Malega Vi-linca do planinske koče na.Vilincu 1961 m, kjer smo se srečali s skupino mladih planincev,-, ki so prišli iz Jablanice, Mi smo se nato vrnili v naš tabir, kjer smo imeli kosilo. Pospravili^smo in se vrnili po isti poti v Jablanico, od tu:dalje v Mostar, Čitluk v Med-jugorje, kjer smo si ogledali cerkev in znamenito božjo .pot. Preko Lištice in Duvanjskega polja si%o se odpeljali proti Jaj.Gu, .Zadnji tabor smo postavili na lepi planoti ob cesti, kjer smo ob večerji napravili analizo izleta,'	^ ■ ■	o
Ocenili smo, da je bil izlet v boasnske gore uspešen. Ugotovili smo, da je bila skupina disciplinirana in homogena, žel številno preskromna, z dovolj kcndicije in tovarištva. Zaželeli smo, da bi bil planinski tab>r za odrasle organiziran tudi v bodoče»
Zjutraj smo pospravili šotore in se do večera vrnili domov,
POROČILO O DELU PLÄUTN8KE SKUPINE NA OSNOVI^I SOLI ANA GALE V letu 1988 nas je bilo 29 planincev.
Maja smo bili prijetno presenečeni, ko nas je PD povabilo na izlet na Snežnik, ;Še kdaj bi si želeli tako presenečenje! Sli smo na Pohorje, Prvič smo se peljali z v&penjačo v gondolah,' Tudi 5 dnevni tabor - kot že vrsto let - smo junija imeli na Lisci. PD nam je izjemno veliko pomagalo in nam materialno omogočilo izvedbo tabora. Obiskali smo Lovrenc, Prav ob koncu šolskega leta pa smo si priho-dili 9 bronastih, 3 srebrne in 1 zlato značko. Pozno jeseni smo šli še na Bohor, Vodil^nas je predsednik PD tov, Motore, In zelo raäi bi, da bi še kdaj šel kam z nami kak "pravi"planinec ,
Člani na-še skupine se'spominjajo naših izletov in srečanje takole:
Letos sem si zlato značko pionir-planinec pridobil tudi jaz. Izročil mi jf^ je tov. Motore, Zelo sem bil vesel, ko mi je čestital in izročil značko. Še 12 sošolcev je" dobilo značke, a nobeden zlate kot jaz, .	• ,
Tabor na Lisci '	' '	Ljubešek .
Vsako leto gremo na koncu šolskega leta v 5 dnevni tabor na Lisco, Iz šole smo se odpravili na Lisco, Stanoivali smo v Jurkovi koči, jedli pa smo v Tončkovem domu. Hodili smo na izlete. Vsak večer pa smo kurili kres - taborni ogenj, priredili tombolo in peli.
Tudi. vse- smeti smo pobrali po vrhu Lrsce. Tcvariš upravni^ in vse osebje na Lisci sc bili z nami zelo prijazni. Pad grem na Lisco.
Peter Motore
Na Snežnik'
Maja smo dobili povabilo PD na izlet na Snežnik. Zelo radi smo šli. Sami tako daleč ne bi mogli iti. Do Sviščakov smo se peljali z avfobusom. Vožnja je bila dolga.-"Potem smo se povzpeli na Snežnik. Po senčnih straneh je bilo polno snega. Kepali smo se. PoboC-je pod vrhom j-e bilo zasneženo, sam vrh pa ne. Koča je bila zaprta. Na vrhu smo krstili novega planinca. Dobil je pomaračc;. .Navzdol je šlo laže. Ko smw prišli v Sevnico, sem šla z vlakom dc» Tržišča, potem pa peš domov,	■
■	Anita Hribar
Na Pohorje
Z vlakom smo se peljali do Maribora« Do vzpenj.ače nas je peljal avtobus. Potem pa gondole! Še nikoli jih nismo videli. Po štirje smo se vsedli in neslo nas je navzgor, čez smreke in drevesa. Mislili smo, da gremo v nebesa. Gor sm-o šli pa še na razgledni stolp. Joj, kako lepo se je videlo mesto pod nami,
,	. • ," .	Sabina Dolenc
Na Bohor	''''
Nobenega snega ni, čeprav je že sredi novembra. Zato smo se dogovorili, da gremo na izlet na Bohor.^Z avtobusom smo se peljali do Zabukovja, Potem pa smo začeli pešačiti. Vodil nas je tov. Motore. Pozna vse te hribe, vasi in hiše t©d okoli. P(?peljal nas je tudi do partizanske bolnišnice. Prvič smo videli tako partxzansko bolnišnico. Ne moremo si predstavljati, da' so tu mesece in mesece živeli partizani. Na Boharju smo se žogali. Krstili smo tudi 2 nova planinca.
-Za PS na OŠ Ana Gale	Mili^ Oder :
Ma'jda- Leben o	_ _ '
MLADINCI NA VELEBITU
Mladinski odsek je organiziral v času od 12,^do 22, avgusta lani svojo drugo ekskurzijo po Jugoslaviji. Udeležilo se nas je petindvajset mladincev in mladink.
Potovali smo mimo rlitvičkih jezer v osrčje severnega Velebita do planinskega doma na Zavižanu, kjer smo postavili tabor«. Naslednji dan smo si ogledali lepote Botaničnega vrta in se povzpeli na Vačjak in Veliki Zavižan, V obliki pohodnega tabora smo po Primo-žičevi stezi prehodili še srednji in de.lno južni- Velebit do Pak-lenice. Spotoma smo obiskali vrhove: Gramovačo/in Veliki Alan ter zavetišče Pejakuša.
Preostale dneve (vsi so bili zelo vroči) pa smo -preživeli ob toplem morju v Starem gradu. Puli in Poreču,
•Pohod je uspel, potekal je po načrtu z manjšimi spremembami. Zdravstvenih problemov ni bilo, udeleženci pa izredno zadovoljni.
PIONIRSKI TABOR V KRNICI
Planinski tabor, ki je bil «d 1, do lo, julija lani v dolini Krnice, v KLINU, je štel 48 udeležencev vseh starosti. Večina je bilo mlajših pionir j ev_'- planincev,
/
i''
Vodstvo tabora: vodja;Jpže^Prah, mentor Tone Šeško,Mekonom Jože Prah, tehnični vodja Aleš Šeško,. sai^itetni referent Alenka Prah, ...pedagoški vodja Marjan Dvojmoč, kuharica Angelca Urbanč, vodniki pa Aleš Seško, Tone Prah, Anita Babič^-Zvdne Mesojedec, Andrej Androjna in Alenka Prah»	■	.. - ■
Opravili smd kljub dežju pet uspešnih ur, in siaet: koča v Krnici, Mojstrovka, Vitrine in Cipernik, li skupina Prisojnikovo okno, 2= skupina Koča pod Špičko in pod Kriško steno.
V	prostoih^dneh smo poleg družabnih iger organizirali tudi planinsko šolo. Uspešno jo je.končalp devetnajst udeležencev, ki prejmejo značke in diplome, pridobili pif so obilo znanja za varno hojo v gore.
Po dogovoru "med MO PD Lisca ,in MO PD Sadeče ;,je v letošnjem taboru taborilo tudi osem pionirjev— pl^niijcev iz Radeč in dva vodnika. Stroške hrane in organizacije^je^vPievz^^l naš MO, stroške za prevoz opreme s kamionom in polovico stroškov za avtobus je prevzel MO PD Sadeče. Dogovorili smo se, da bomo tudi v bodoče sodelovali z MO PD Radeče in skupno organizirali tabor mladih planincev - pionirjev.
AKTIVNOSTI PLANINSKE .SKUPINE ."KOVINARSKE v KRŠKEM ■ ' : . :
r	e	' ■r>
V	preteklem ;letu smo planinci J^ovinarske opravili 21 izletov, katerih ..se je udeležilo 135 članov, kar je povprečno 6 ölanoVö Planin-..ska vodnika. Franci Grič ar in Jože Radej sta opravila izpopolnjevalni tečaj v.zimskih razmerah, ■	.
Vsi izleti so potekali brez problemov, V letu 1989 bomo Organizirali planinsko šolo ter ture po sprotnem dogovoru s člani sekcije. Planinska vodnika iz te skupine bosta jpravila tudi izpopolnjevalni tečaj v zimskih razmerah,	' '
PLAI^INSKA SKUPINA NA OŠ SAVO KLADHIK SEVNICA
V	preteklem letu smo imeli naslednje akcije in izlete:
1.	smučarski tečaj: 4 smučarski izleti na Roglo v januarju 1988, 5o udeležencev
2.	izlet na Janče (9<.4<.88), 15 udeležencev
3.	izlet i?a Snežnik (7.5»), 24 udeležencev
4--, izlet na Zasavsko goro (I5.5,), lo udeležencev
5.	za dan mladosti na Lisco, 74 udeležencev
6.	Lisca (9o6,), 105 udel„ •'
7.	Lovrenc (10.6,), 104 udel.
8.	tabor v Krnici, 35 udel. . 9o izlet na Ermanovec, 65 udel.
Izlete sta organizirali mentorici :Ela Pavkovič in Tatjana Filipič. Na večjih izletih so sodelovali še mladinski in planinski vodniki društva in več tovarišev in tovarišic iz te šole.
Skupina združuje preko 25» učencev vseh razredov sevniške osnovne šole Savo Kladnik.
Hvala vsem z željo za sodelovanje v bodoče!
PLAl^INßKA. SKUPINA OŠ BOŠTANJ
x^lanjnski krožek Je ena izmed dejavnosti na šoli, ki v svoje delo vključuje največ učencev, saj je članov v njem 43,..število pa se že nekaj let ni bistveno spremenilo. Vsi ti učenci pa so;se dokaj redno udeleževali aktivnosti, ki jih je organiziral krožek» - ^ -Te aktivnosti pa so "bile v letu 1988 poleg osmih sestankov krožka-predvsem pohodi» Tri smo organizirali spomladi in enega jeseni. Ce seštejemo udeležence vseL pohodov, doVimo kar lepo število -153 učencev.
Pohodi so bili naslednji:
-	udeležili smo se pr-v^majske proslave na Lisci
-	7" maja smo se prek Hrastnika odpravili.na.Gore
-	14. maja smo se udeležili srečanja mladih planincev Zasavja in Posavja
-	1, oktobra pa smo opravili puhod čez Ledino na Lisco.
Vse večje zanimanje na naši šoli velja mladinskemu planinskemu taboru poleti, udeležilo se ga je 7 pionirjev. Za organizacijo in pomoč pri vodenju, pohodov pa gre zahvala tudi mladinskim vodnikom. Za leto 1989 planiramo pet pohodov ,(štiri spomladi, enega jeseni), realizirali pa jih bomo, če nam ne bo nagajal dež in če nam bodo pri vodenju še naprej pomagali mladinski vodniki. Skupino vodi prizadevni mentor tov. Drago Alič.
PLANINSKA SKUPINA KRMELJ'	• '
Naša skupina je ob. koncu .leta 1988 štela skupaj 224 planincev (plačana članarina), od tega: 59 članov 10 mladincev 155 pionirjev iz OŠ Šentjanž, Krmelj in Tržišče
Število pionirjev planincev na osnovnih šolah se je znatno povečalo glede na prejšnja leta, za kar smo lahko hvaležni dobrim mentoricam predvsem v OS Krmelj in Tržišče in upamo, da bo tako tudi v bodoče,
V pretekli sezoni je naša skupina opravila 5 organiziranih izletov. Žal je zanimanje precej upadlo tudi zaradi krize in'znižanja živienj-skega standarda, kljub temu da imamo vedno brezplačne prevoze,-
Opravljeni izleti:
1.	15»5<> - izlet na Primorsko - udeležilo 28 otrok in 8 odrasiiho
Kljub temu, da vreme ni bilo najlepše, je izlet lepo uspel.
2,	3o in 31»julija - izlet:na Krn in Prestreljenik. Izleta še. je
udeležilo 24-članov. Imeli smo tudi lepo sončno vreme,' ■dober lazgled in veselo vzdušjeo
3,	11.9« Dan planincev na Jančah - 11 članov,
4.	2,1 o 1989 novoletni pohod na Kum - 6 članov .
5o 12.2,198^ - izlet na Dobrčo (1635 m). Udeležilo se skupaj 47 članov, od tega 33 otrok OŠ Tržišče in Krmelj in 14 odraslih,	.
Imeli:smo lepo vreme in odličen razgled. Posebno so bili navdušeni otroci, ki so bili prvič tako visoko. Brezplačni avtobusni prevoz je omogočilo.PD. Lisca.
Poleg naštetih organiziranih izletov so naši člani opravili še nekaj samostojnih tur v manjših skupinah,
I	^ _____
PMiilNSKA SKUPINA JUTRANJKA
Plan za leto 1988 nismo uresničili, vendar smo se tako kot druga leta z večjo aktivnostjo udeleževali izletov društva.
Po^našem' programu smo opravili	naslednje izlete:
-	ŠmohoP"^ - Kal - mrzlica	(9 udeležencev)
-	smučarski izlet na Areh	(34- udeležencev) ~ GEOS - Zasavska gora	(2 udeleženca)
-	pohod na Golico	(11 udeležencev)
-	kostanjev piknik na Zajčji gori (19 udeležencev)
-	pohod na Primož ob občinskem	prazniku
Po programu PD Lisca pa smo se udeležili:
-	novoletnega pohoda na Lisco
-	pustne nedelje na Lisci
-	jezikove nedelje na Bohorju
-	srečanje zasavskih planincev na Kalu
-	dneva planincev na Jančah
-	pohoda na Jisje ob oDČinskem prazhiku občine Litija
Namesto našega planiranega,izleta na Skrlatico, smo se v večjem številu udeležili ture nä Kanin.
Skratka, za dobro razpoloženje in za razvedrilo je bilo dovolj priložnosti.
Število članov je še naprej konstantno. Lansko leto je bilo 221 članov, od tega 25 mladincev in 28 pionirjev. Na žalost je še. vedno preveč "podpornih članov", ki so seveda dobrodošli, vendar bi želeli, da bi se tudi v njihovo dobro, tudi ti udeleževali vsaj tistih lažjih izletov, ki so primerni tudi za družine z otroki.
PLAITINSKA SKUPINA CELULOZE KRŠKO
Planinska skupina Celuloze v Krškem je bila,v:letu 1988 zelo aktivna. Množičnih pohodov z avtobusi niso organizirali. Vzrok so visoki stroški. V manjših skupinah so se mnogi podali v gore. O številčnosti teh skupin nimamo podatkov. Opremljene ture so vse registrirane, vodili pa so jih PVa Planinstvo je postalo drago, zato je plan izletov za letošnje leto bclj skromen. Opravljeni izleti:
-	januar	Lisca, Kopitarnik -februar Stol
-	marec	Snežnik, Porezen
-	april	Lovrenc - Veliko Kozje, Boč■
-	maj	Hudičev graben - Svetina, mariborsko Pohorje julij Mrzlica, Mojstrovka, Ojstrica-K-aroŠica, Skuta
-	avgust	Raduha, Sedmera jezera	•
-	september	Kopitnik, Jalovec
-	oktober	Grintavec-Kočna
-	november	Zasavska gora. Tolsti vrh
Posamično so se udeležili: v marcu tečaja za PV v zimskih razmerah (3),^julija izleta v Dolomite (Tri Zime - 2), junija Vlašič-trans-Verzala (1)
in aprila Lisca—Planina, markiranje poti (^).
Planiramo pa januarja izlet na Lisco, v marcu na Snežnik in Porezen, aprila pohod po poti Brežiške .čete, Bcč, maja Golica, junija Matkov škaf, julija Kamniške Planine, avgusta Raduha, septembra Dan planincev in Pogačnikov dom, oktobra Gemniška planina in novebmra Kopitnik»
PLANINÜK4 SEKCIJA PRI DRUŠTVU UPOKOJENCEV ÜEVEIGA
V	letu 1987 je bila na zboru društva upokopenoev Sevnica ustanovljena planinska sekcija,.. Na prvem sestanku je bilo prijavljenih 23 članov, ki so večinoma ostali tudi v letu 1988, pristopilo je tudi nekaj novih članov.
Ko pa Gmo pričeli hoditi na izlete, smo ugotovili, da so upokp*jenci še vedno nepogrešljivi pri svojih družinah za-varstvo in pomoč,tako je aktivnih podnikov ostalo le manjša skupina«
Svoje planinske pohode imamo med tednom, ko so boljše avtobusne zveze in zveze z vlaki, niso pa vedno med tednom odprti planinski domovi. O pohodih seznanjamo člane preko oglasne. deske PD in po telefonu«
V	letu 1987 smo prehodili celotno sevniško planinsko pot in del zasavske transverzale in tako opravili 16 izletov. V lanskem letu pa smo dokončali zasavsko planinsko pot in bili na drugih planinskih izletih, ki jih je bilo zopet 16, Povprečna udeležba je 5 do 7 ude-ležnceVo■Hodimo v spomladanskem in jesenskem času. Poleti zaradi vročine^ počivamo. Udeležujemo se tudi društvenih izletov. Značke
za prehojene sevniško planinsko pot.nam je predsednik PD podelil na Örlah, kamor sta nas povabila-prijazna Jože in Vida Ribič na majhno slavje. Značke zasavske planinske poti pa so bile podaljene na srečanju upokojencev.na Lisci dne 12c6.1988c
V	letu^l989 l^omo nadaljevali z našimi pohodi. Želimo, , da se nam bi pridružilo več članov, saj se vrste upokojencev?- nenehno večajo.
O DELU MLADINSKIH IN PLANINSKIH VODNIKOV
Večina izletov v društvu organizirajo mladinski in planinski vodniki. Le-teh je imelo društvo registriranih v letu 1988: 14 planinskih vodnikov ■ 12 mladinskih vodnikov 6 mentorjev na osnovnih šolah v občini
in več prizadevnih članov društva, ki pomagajo.pri organiziranju in vodenju izletov.in"druge društvene - dejavnosti.
Planinski vodniki vodijo aktivnosti po planinskih skupinah (glej poročila) in sodelujejo na skupnih akcijah, ki so organizirane v društvu. Mladinci imajo močno orientacijsko skupino, ki se nenehno vzgaja in sodeluje na področnih in društvenih tekmovanjih,
V okviru mladinskega odseka deluje tudi izredno aktivna izletniška skupina, mladinski vodniki pa zelo dobro sodelujejo na izletih, ki ^ih organizirajo planinske skupine na šolah (Sevnica, Boštanj, Tržišče in druge). Iz zelo podrobne evidence mladinskih in planinskih vodnikov smo povzeli, da je-bilo v preteklem letu opravljenih lepo število izletov, pohodov in akcij, kot sledi:
-	pu evidenci planinskih vodnikov organizirali iz- .... letov in akcij v letu 1988	66 v dneh 78 s številom udeležencev 1453
-	po evidenci mladinskih vodnikov
organizirali izletov in akcij v^pret.' letu	35
v dneh	.	40
s številom udeležencev	879
Pri tem niso upoštevani številni pohodi in ture manjših skupin in posameznikov, ki so rezultat pripadništva planinski dejavnosti in so navade in zahteve po obisku gora ti posamezniki prid'^^bili v planinski organizaciji.
PLANINCI ZA DAN MLADOSTI	•
'25o. maj !. To je Titov ro'jstni dan, to Je tudi naš dan. Na ta dan \ tovariš^ravnatelj podeli pridnim in vestnim'učencem srebrne in zlate Kladnikove značke.
• Kaj-'pa planinci? Sli smo na Lisco, Zbrali smo se na avtobusni po-ftstaji. Naši voditeljici sta bili nasmejapi tovaripici Filipičeva in Pavkovičera,
Pripeljal je avtobus« Peljali smo se ^do Krakovega in izstopili. Na začetku pot ni bila strma. Hodili smo po makadamski cesti o Sonce je stalo visoko na nebu, zato smo se slekli in hodili v majicah s kratkimi rokavi.-Med prve., vrste je odšla tovarišica in zaustavljala hitre fante., kajti v koloni so bili učenci od prve.-ga do osmega razr'eda. Jaz sem hodila s svoje sošolko in najboljšo prijateljico Metko Pinoža,
Ustavili' smo se. pod senco velikega kozolca, se osvežili in krenili dalje. Prišli smo do gozda in se razporediliTovarišica nam je povedala, da bomc hodili .po skalah, vendar teh ni in ni bilo. Bila je le strmina, po kateri smo hodili vsi'zasopli.
Koča! Z zadnjimi močmi smo se pognali proti njej.. Vse je preplavilo veliko veselje. Z Metko sva se usedli na gugalnico in se kar z nahrbtniki'pričeli gugati. Nikoli si nisem mislila, da je pot. na' našo LISCO tako utrudljiva.
Pod kočo je igrišče s koši. Na njem so narisane črte za druge igre, Poleg igrišča so na trati razvrščene gugalnice in tobogan. To pa je za nas pionirje pravi raj. Nad vsem tem rajem stojita Tončkov dom in Jurkova. koča. Po dolgem prostem igranju so nas tovarišici sklicale. Med njimi je bil predsednik pD Lisca. Imel je kratek govor, potem pa je podelil planinske značke. Letos sva si jo prislužila dva: učenec iz osmega razreda Jože Pinoza in jaz. Jože je dobil zlato, jaz pa bronasto značko PIONIR PLiU\[INEC. Za poslatico smo od našega društva dobili sok in napolitanke.
Vračali smo se po. isti poti, le da smo jo' ponekod ubrali kar po bližnjici, V Krakovem nas je pričakal avtobus in nas odpeljal
domov v Sevnico.
Pivec Marjana, 5."b OŠ Savo Kladnik, Sevnica
PROGRAM ZA LETO 1989
JANUAR	- Urši j a gora
-	novoletni pohod na Lisco
-	novoletni pohod na .Bohor
-	Jalovec
-	Mojstrovka
-	Celjska koča, Svetina, Laško
FEBRU..\R: - pustna nedelja na Lisci
-	Sleme - Petrova gora
-	planinska^^šola Krško
-	po poteh Štirinajste - Račnica .- občni zbor PS^Jutranjka
: - športni dan OŠ Savo Kladnik .- smučange Brezovica
-	predavanje OŠ Ana Gale
MAREC: - občni zbor društva
-	Boč
-	pohod na Pore.zen
-	zasavska planinska pot
-	planinska šola Krško
-	usposabljanje v zimskih razmerah
-	preizkus znanja na zimskem tečaju M.U,
-	orientacija
-	predavanje-, na OŠ Ana Gale
-	Sljeme - Petrova gora
APRIL: - jezikova nedelja na Bohorju
-	po poteh Kozjanskega odreda
-	Lovrenc - Veliko Kozje
-	priprave na srečelov
-	delovna akcija na Lisci
-	sevniška trim pot ..............
-	sprejemni izpiti za MV
-	tečaj za mladinske vodnike
-	delovna akcija pri Gašerjevi koči - PD Radeče ■ - zimski fečaj MV '
-	kresovanje na Lisci
-	orientacija
MAJ:	- prvomajsko srečanje na Lisci'
-	Lovrenc
-	po poteh ob žici okupirane Ljubljane
-	Golica
-	zasavska planinska pot
-	pohod na Stol
-	srečanje zasavske mladine na Lisci
® . - predavanje gorske straže ,	^^	" .
-. orientacija	' ;
JimiJ: - tabora-OŠ Ana Gale
-	izlet po slovenski planinski poti - Kališče
-	Primorska
-	Pohorje ''
-	izlet "v neznano"
-	delovna akcija na Lisci
-	orientacija
JULIJ: - Kamniške planine
-	tabor pionirjev
-	Triglav
-	tečaj MV
-	Grossglockner
AVGUST: - pohodni tabor Češka
-	pohodni tabor mladincev
-	Skrlatica
-	Jalovec
-	udeležba na otvoritvi spomenika Jakobu Aljažu
SEPTEMBER:- Dan planincev
-	Pohorje
fl delovna akcija ^ - Triglav - konc;ert	■ ■ .
■ • - Grossglockner - vodniki
OKTOBER:	- izlet "v neznano"
-	kostanjev piknik (odrasli) ' ^
-	kostanjev piknik (mladinci)
-	izlet v neznano - mladinci
-	orientacijsko tekmovanje - Milovanovičev memorial
-	ličkanje
HOVEI^IBER: - občinski praznik - trim pot
-	delovna akcija na Lisdi
-	i'^popolnjevanje planinskih vodnikov
-	zasavska planinska .p'^t . ■• Mojstrovka
'DECEMBER: - pohod na Tišje, :
-	Lisca
-	sevniška trim pot ' \
DRUŠTVENE NOVICE:
V	letu 1987 smo bili sevniski planinci v Čeških Tatrah, v naših zasavskih gorah pa je bila skupina čeških planincev, V ..začetku julija so bili tudi naši gostje v Jurkovi koči na Lisci.
Objavljamo izvleček iz njihovega pisma:	- .
"Naši dragi prijatelji!
Najprej iz Češke veliko lepih planinskih pozdravov in mnogo lepih sp^^minov.
Dovoli mi, da se v lastnem imenu in v imenu vseh'naših čeških planincev, še enkrat zahvalim za sprejem v vaših gorah. Posebno se zahvaljujemo za g^istoljubnost in pogostitev, hkrati pa še posebna zahvala za darila in propagandne značke o Obenem se zahvaljujemo tudi za veselo vzdušje, ki je bilo pri vas ob. srečanju.	. , .
Upam, da v letošnjem letu ne bodo zveze samft. oficialno legalizirane, temveč da se vidimo na Češkem - v Češkem'Raju, kjer vas čakamoo
PD Slovan Lysa"
V	letu 1988 je prejel naš bivši član in planinski vodnik ing. Jože Raušl prvomajsko nagrado AVtTOJ, za kar smo mu poslali čestitko v Drvar, kjer je takrat vodil tamkajšnjo tovarno Celuloze.
Za izraženo čestitko se nam je v maju zahvalil z lepo razglednico Drvarja.
Mladinski odsek našega PD je sodeloval v septembru pri organizaciji "Vrtiljaka" v sevr^škem otropkem vrtc% Od Turističnega društva, ZKO Sevnica in vodstva VVO Ciciban Sevnica smo prejeli naslednjo zahvalo:
"V imenu organizatorjev letošnjega Vrtiljaka se vam najtopleje zahvaljujemo za vaš doprinos k uspešnosti te prireditve. Uspeh je bil predvsem v tem, da smo našim najmlajšim pripravili prijeten dan z veselim programom in jim tako popestrili njihov otroški svet. Še enkrat prisrčna hvala v upanju na še naše nadaljnje sodelovanje."
Upravni odbor je odobril 100„000 din za postavitev spomsiiika Me-likeKu planincu, za kar se nam Odbor takole zahvaljuje:
"Odbor za postavitev spomenika Jakobu Aljažu, ki deluje pri Krajevni konferenci ÖZDL Dobje - Mojstrana, se vam iskreno zahvaljuje za vaš prispevek pri zbiranju sredstev.
Velikemu domoljubu in planincu Jakobu Aljažu se bomo tako s skapaimi močmi oddolžili, da bo dobil dostojen spomenik»"
Septembra je prejela znak mladinskega vodnika članica našega MG Tatjana Sešk-j- Čestitamo! Veliko sreče in uspeha pri vodenju mladih planincev v gore!
V	preteklem letu so bili nekatdri naši člani odlikovani, za kar jim čestitamo. Odlikovanja so prejeli:
-	Vinko Šeško je prejel pri ICK ÜZDL Sevnica bronasti znak OF
-	Marjetka Pere pri OK SZDL srebrni znak OF
-	Toni Seško pri Skupščini TKS srebrno Bloudkovo značko
-	Lojze Motore pri Skupščini TKS Sevnica zlati znak Stanka Bloudka
-	Lojze Anzolc na predlog OTKS Sevnica za 30-letno uspešno delo v planinski organizaciji zlati znak ZTKO Jugoslaviji»
Občinski telesno kulturni skupnosti Sevnica smo na njeno pobudo predlagali za priznanja naslednje člane:
-	Franca Tiholeta - za zlato Bloudkovo značko
-	Janeza Krajnca - za zlato Bloudkovo značko
-	Vlada Zakška - za bronasto Bloudkovo značko
-	Darka Beca ~ za bronasto Bloudkovo značko
-	za športnika leta smo predlagali našega alpinista Arna Koštojama
V_planinski skupini^OS Ana Gale tečejo predavanja planinske šole, ki jih po^sluša 2o učencev te šole,
V	planinski sloipini na Planini, ki je bila ustanovljena v januarju 1989, je v teku PŠ, ki bo končana do sezone letnih izletov in pohdov-
^ planinski skupini Kovinarski v Krškem bodo organizirali planinsko šoloo V tej skupini pa že več mesecev traja alpinistični tečaj,
V	začetku marca bodo prvi izpiti.
GIXJANJE CLAHSTVA: Le_to_____članov
1983
1984
1985 1985
1987
1988
Mladinci
Pionirji
645 513
555 545
561 580
100 112 96 94
90
91
321 305 299 166 273
390
Skupaj
1064
930 950 805 924 1061
Indeks
100 87 89 76 87 100
Po sklepu nrganov društva in PZS znaša članarina za leto 1989:
člani 10,000,- mladinci 5,000,- pionirji 3,000,-naročnina sa PV,prvo polletje 25,000,- din